Frazeologija v prozi Cirila Kosmača
Jurij Rojs
'T
o o
fS •
HH
Prispevek, v katerem je frazeologija analizirana po slovničnih kategorijah, zajema vsa Kosmačeva prozna dela, nastala v skoraj pol stoletja . Besedne zveze so avtentične glede na opisovani čas in okolje ter glede na okoliščine .	N
Kosmač piše v visokem slogu . Predvsem so lepe slike slovenske pokrajine: v pisanih barvah so naslikane rože in bilke, ob katerih diha slovensko narodno	^
zaveden človek
>
Phraseology in the Prose of Ciril Kosmač	q
This article analyzes phraseology by grammatical category and encompasses	j
all of Ciril Kosmač's prose work, created in the course of nearly half a century The phrases are authentic with regard to the time and environment described, as well as the circumstances . Kosmač writes in an elevated style . His portrayals of the Slovenian countryside are especially beautiful: his colorful	^
writing depicts the flowers and blades of grass that typify the environment of	^
people aware of their Slovenian heritage .	^
m
1 Ciril Kosmač spada med že dolgo uveljavljene in plodovite slovenske pisatelje, čigar novele, romani in pravljice so me vedno znova pritegovali . Pri tem me ni zanimalo samo sporočilo teh del, temveč prav tako način, kako je sporočilo jezikovno oblikovano . Ker se sam ukvarjam predvsem s frazeologijo, sem se odločil, da skušam dognati, katere so najpogostejše frazeološke značilnosti v Kosmačevem pisateljskem opusu . Analiziral sem objavljena prozna dela od leta 1946 do 1988 . Pred sabo imam dvajset različnih proznih del iz skoraj polstoletnega ustvarjalnega dela Cirila Kosmača . - O njegovem proznem delu so sicer največ pisali Helga Glu-šič, Marko Kravos, Ivanka Hergold, Ivan Bizjak, Aleksander Zorn, Bojan Štih in Anton Ocvirk.
2 Slovensko frazeologijo je težavno obravnavati, ker Slovenci nimamo fraze-ološkega slovarja; s slovensko frazeologijo pa se ukvarja le nekaj raziskovalcev (Erika Kržišnik, Jože Toporišič, Janez Keber, Jurij Rojs . . .) . Pri svojem delu sem večkrat pogledal v Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika Josipa Mate-šica (1982) . Uporabljal sem tudi Rusko-hrvatski ili srpski frazeološki rječnik, ki ga je uredila Antica Menac (Korač idr.1979-1980) . Nekaj pojmov iz frazeologije daje v Slovenski slovnici Jože Toporišič (2000) .
Ob frazeološki obravnavi se je treba vprašati, kaj jefrazem oziroma stalna be-W sedna zveza (SBZ) ali trdna besedna zveza (rus . ycmoünueuü CMoeecHuü KOMn^eKC, N yCK, nem. die feste Wortverbindung)', vzporedno s tem imamo še izraz frazeološka 1 enota (FE) . Nekateri frazeologi uporabljajo izraz ustaljena besedna zveza. Vsak frazem ima jedrno besedo, tj. podstavo, in eno ali več komponent . Hrvaški jeziko-O slovec Rikard Simeon pravi, da je frazeologija »nauka o osobitim uzrečicama nekog S jezika - skup ili upotrebljavanje osobitih izraza« (1969: 374) . L	Jože Toporišič poimenuje posamezne FE zraslek, sklop, skup in sestava
0	(1973/74: 275-276) . Zagrebški frazeolog Milenko Popovic navaja: »Frazem je za-v dani skup od najmanje dviju riječi, u kojem je najmanje jedan član izmijenio svoje
obično značenje, a koji se može uklopiti u kontekst poput svakog običnog leksema« (1980: 48) . Akademikinja Antica Menac trdi, da je minimalna FE fonetična beseda »samostalna riječ na koju se oslanjaju proklitike i enklitike: za dlaku, milo mi je, od Z davnine . . .« (1978: 221) .
A	Na frazeologijo gledam širše; sem prištevam tudi krilatice, pregovore, reke,
p kletvice in tudi SBZ iz ljudskih in ponarodelih pesmi . Frazeologijo obravnavam
1	predvsem glede na slovnične kategorije .
S	Če pogledamo frazeologijo Cirila Kosmača v celoti, takoj spoznamo, da glede
K na slovnične kategorije prevladujejo glagolski, pridevniški, zaimenski in prislovni 1 frazemi, glede na pomenski izvor oziroma oblikovanost pa so frazemi raznovrstni, tako religiozni, primerjalni, tavtološki in drugi . Pri analizi jedrno besedo (podstavo, rus . onopHoe c^oeo) pišem krepko, komponente pa ležeče .
Z
'Ji 0 9
— 3 Glagolski frazemi
Najprej navajam nekaj splošnih glagolskih frazemov, nato pa jih razvrščam glede na strukturo . Glede na strukturo so lahko glagolski frazemi večbesedni ali pa sestavljeni iz dveh enot, npr .: »Prišel je na beraško palico« (PP, 58); »In kdor se je spustil v tako tvegano borbo, se je večkrat spustil na lastno pest« (OO, 116); »Domovina se je zdaj takorekoč požvižgala na ljudska srca . . .« (PP, 61); » . . . imam že svojih stvari čez glavo« (BOTIO, 181); »Svojega pogleda se ni zavedal; to mu je bilo v krvi« (BOTIO, 7); »Vso vas je imela v mezincu« (PD, 50) . »Bodi lepo pri miru in poslušaj« (KIN, 17 - to FE z jedrno besedo pusti srečamo še na str . 22, 23 in 34); »Ali ste ob pamet?« (BOTIO, 91); »Tako, zdaj bo pa vse v redu« (BOTIO, 21); »Pa vam gre hitro izpod rok?« (BOTIO, 15); »Naposled je le prišla do sape in besede« (M, 8); »Tako pa greva še malo v svet« (KIN, 36); ». . . in sklenil, da ne bo vlekel na ušesa, čeprav je dobro vedel, da bo vlekel« (KIN, 14); »Bilo mu je res hudo, posebno, ker je macesen rekel, da ga je zadel v živo« (KIN, 32) .
Glagol + predlog + pridevnik + samostalnik
»Toda Martin Jakončič se je rodil pod srečno zvezdo ...« (PP, 41); »Sam bog ve, pod katero nesrečno zvezdo si se rodil« (ŽIDVP, 132) .
Glagol + predlog + pridevnik
» . . . temu človeku ne prideš in ne prideš do živega« (PD, 36); »Najrajši bi se pogre-znil v zemljo« (TN, 57, 72) .
o
fS
Glagol + samostalnik	Cn
»Sta razdelila karte in vrezala ,briškolo' . . . « (ŽIDVP, 91); »Namrščili smo ^ čela . . . « (M, 11); »Motovilili so se po dvorišču in pasli dolgčas!« (POM, 45); »Svoji jezi pa je dal duška s tem . . . « (ŽIDVP, 108) . Nanca pa si z vsem tem res ni belila glave ...« (ČNZ, 203); » . . . in smo v tem vrtincu izgubili glavo ...« (BO-TIO, 41); »Božena je počasi povesila glavo ...« (PD, 153); »Peter Majcen ni takoj ^ vzdignil pogleda . Prebral je še enkrat in še enkrat, šele nato je počasi vzdignil glavo« (BOTIO, 178); »Toda orožniki so mu rekli, naj drži gobec ...« (ŽIDVP, ^ 147 - vulg . )«; »Saj ne gori voda,« sem jo podprl« (PD, 162); »Generali, ki niso ^ nikdar trgali hlač po vojaških akademijah« (PD, 16-17); »Mene pa je vselej ku- „ hala jeza« (PD, 94 - ekspr. ); »In da mi boš držal jezik!« (OO, 107); » . . . da sem komaj zadržal jezik ...« (OO, 95); » . . . če bi Štefuc tako rad ne gledal v kozarec ...« (TLD, 44); » . . . njihova sirena [je] tako grozovito tulila, da mi je ledenela kri« (M, 3); »Čuti, da mu vre kri...« (TN, 72) - začetno dovršno dejanje izraža podstava: »Hotejcu [je] zavrela kri« (SNV, 124; PVT, 23); »Graščaki so delili pravico in rezali kruh« (POM, 51); » . . . in si skočiti v lase« (TLD, 36); »Toda čeprav ni nikomur skrivil lasu, so se ga vsi bali« (T, 68; OO, 100); » . . . mu [je] začela brati levite« (ŽIDVP, 85 - šalj. ); »Kadar je bil Izidor pri Petru, so sedli h ^ kartam in metali ,marjaš' skoraj do dne« (ŽIDVP, 145); » . . . hudobija mu ni dala ^ miru« (POM, 57); »Temnikar je mislil svoje misli in gledal mimo« (V gaju, 10 - ^ notranja frazeologizacija; KIN, 40); » . . . je stal v trgovini zidar Štefuc, tiščal v roki ^ frakelj in pasel mulo« (TLD, 43); » . . . z božjim darom ne brijem norcev« (TN,73) . ^ »Senik podereš!?« je Matic izbuljil oči ...« (SNV, 120) . V naslednjem citatu je podstava samostalnik, ki pa označuje glagolsko dejanje: » . . . (potovka je) izbuljila svoje debele, solzave oči« (SNV, 133); »Katra [je] užaljeno izbuljila svoje debele, solzave oči« (SNV, 135); »In zato se je treba boriti, odpirati ljudem oči...« (PP, 17, 126; M, 11; PP, 21, 35, 65); »Pomel si je oči in spet pogledal« (BOTIO, 177); »Marsikdo (je) vrgel oči za njo . . . « (PVT, 23); »Dedci so zavili oči proti stropu . . . « (PVT, 30); »Matic je bežal, kolikor so ga nesle pete« (SNV, 127); » . . . pa je krota prej odnesla pete« (PP, 114); » . . . a vendar se ne more premagati, da ne bi od strani vrgel pogleda vanj« (PD, 27); »Deset let si bom lizal rano, preden se mi zarase« (KIN, 32); » . . . potem [je] vstal, šel po sobi in si mel roke ...« (ŽIDVP, 122); »Ravničarica ga sploh ni izpustila izpred oči, ker se je bala, da bi položil roko nase« (PVT, 24); »In stric ga je vzel v roke« (OO, 105); »Na dan poroke je sijalo jasno sonce« (ČNZ, 156); »Fratniku bi se bilo ob tem dotiku skoraj odklenilo srce . . . « (ŽIDVP, 94); »Zato je zaklenil svoje srce« (ŽIDVP, 93); »Počakaj, da odbije tvoja ura« (T, 70); »Če se kdaj spozabijo in odpro svoj kljun, jim starši takoj pokažejo vrata« (ŽIDVP, 100) .

Z
Glagol + samostalnik + samostalnik
W »Nanca pa naj kar pobere šila in kopita« (ČNZ, 182) . Notranja frazeologizacija je Z v primeru: » . . . toda njegova pamet je spala spanje pravičnega . . . « (ŽIDVP, 107); 1 »Zvrnil sem še kozarec vina ...« (SNV, 110) . K
O Glagol + predlog + samostalnik
S »A ker je prišlo do besede, vam lahko povem . . .« (BOTIO, 33-34); » . . . bodo skaL kali v besedo . . . « (TLD, 34 - enako FE navaja SSKJ); »Morda je spoznal, da so
0	tu vsi dokazi bob ob steno . . .« (ŽIDVP, 90); »[Vojnačko] so v treh letih pognali v na boben« (PD, 147 - ekspr . ); »Vedela sem, da ima še nekaj za bregom ...« (OO,
106); » . . . [življenje] . . . je poznal do dna« (S, 13); » . . . to ga je skelelo do dna srca« (PP, 11); »Ta dva imata nekaj na duši« (BOTIO, 174); » . . . ni lahko dotikati se stvari, ki leži obema na duši« (OO, 93); »Zazeblo me je pri duši« (PD, 121); »Ti Z jo bom že izbila iz glave!« (PVT, 23); »Kaj takega ni še nobenemu padlo v glavo« A (ČNZ, 198); » . . . se mu je razlezel čez lice smeh« (ČNZ, 161); »Slišal sem, slišal, da p te je vzel na piko« (SNV, 133); » . . . ti so prišli po kostanj v ogenj« (TLD, 371); » . . .
1	Prelogar . . . te sprejme pod svojo streho« (PP, 52); »To pismo je spravilo Martina S iz tira« (PP, 126); »Delo je raslo čez glavo ...« (ŽIDVP, 145); » . . . če bi kakemu K literarnokritičnemu miličniku treščilo v glavo« (BOTIO, 17); »Nato je zmajal z
1	glavo ...« (BOTIO, 55); » . . . me je ta misel z novo močjo stisnila za grlo« (PD, 10); 5 » . . . tista nerazumljiva sila jo je tiščala za grlo ...« (BOTIO, 89); » . . . jo je moral
•	celo župnik prijeti za grlo« (PVT, 25); »Toda ko so mu stopile na jezik, so se mu o na mah zazdele neprimerne in celo neumne« (PP, 117); » . . . pa se je še o pravem
•	času ugriznil v jezik . . .« (PVT, 33); »In zdelo se mu je, da ga po krivici mečejo — pod kap« (ČNZ, 160); » . . . [veter] rezal je do kosti« ( T, 85); »Pa so me le držale v
2	krempljih!« (PD, 7); » . . . ji je pobožna teta hotela skočiti v lase ...« (ŽIDVP, 125); » . . . so ga pustili pri miru ...« (PVT, 26 in 26); » . . . bi se rada postavila na noge . . .« (PD, 147 - pog .); »Za Zoro se kar pod nosom obriši!« (TLD, 47; enak frazem je še na str. 42); »No, zdaj se pa kar obrišivapod nosom . . .« (ŽIDVP, 88); »Posebno kmečkim dekletom je to šlo v nos . . . « (PD, 148); »Na vasi so bili trije domačini, ki so se stiskali po hišah in nosili miličnikom na nos vsako besedo« (PP, 79); » . . . Zin-ka ga vleče za nos . . .« (ŽIDVP, 135); » . . . prebode z očmi vsa dekleta . . . « (TN, 101 - ekspr . ); » . . . jo bo pripeljal pred oltar« (PVT, 26); » . . . naj spravi nečaka k pameti« (ŽIDVP, 135); ». . . vendar smo zmeraj vedeli, katero dekle ima trenutno na piki ...« (PVT, 29); »Vprašujoče zagrči prijatelj in me ošine z nejevoljnim pogledom« (PD, 17); »Vrgla je pogled na podobo . . . « (OO, 103); »Hotejec ga je odvlekel domov . . . ter ga šele nato vzel v precep« (SNV, 137; PD, 140; OO, 107); »Saj, to jim je šlo v račun!« (OO, 112); »Nič! - se je sitno otresel pob in skomignil z rameni...« PD, 37, 38); »Zmignil je z rameni, se obrnil v vežo . . . « (BOTIO, 171); »Vse jim je šlo gladko izpod rok...« (TLD, 36); »Samo nihče ne sme držati križem rok« (PP, 79) .«Zdaj živim na drugi strani pa mi je zelo od rok« (PD, 155); » . . . šala ni šla več od rok« (PD,155); » . . . če bi bili mi tako močni, da bi znali sami sebe tako trdo prijeti v roke . . .« (PP, 23); »Zamahnil je z roko, si prižgal cigareto . . . « (BOTIO, 47); ». . . Je zamrmral in zamahnil z roko« (BOTIO, 47; PD, 23); » . . . [Barbara] je kmalu šla pod rušo« (TN, 66); »Zazeblo me je do kosti, toda prišla sem do sape« (PD, 6 in 93);
Glagol + pridevnik + pridevnik
» . . . je bil takrat pri Mojem Jezusu kuhan in pečen« (ŽIDVP, 123) .
»Jera se je nekaj časa solzila in si gnala k srcu . . .« (PP, 81); »Potrpi in nikar si tako ^^ ne ženi k srcu!« (S, 6); »Pob je čutil, da očetu še nekaj leži na srcu . . . « (PVT, 35); ^^^ »No, Ravničar si tiste pridige ni bil vzel k srcu« (PVT, 19); »Tedaj ga je zazeblo tudi pri srcu« (PVT, 12); » . . . ji govoril, naj se nikar tako ne žene k srcu« (PP, 135; S, 23); »Dekleta so jo najprej gledale po strani ...«); »Vtem je Travnikarjev stric, ki je imel vse Lahe strahotno v želodcu . . .« (PD, 151); » . . . [Lužnico] . . . je imel že od ^
nekdaj v želodcu ...« (SNV, 124) .	"
^
m
Glagol + samostalnik + predlog + samostalnik
» . . . da bi bilo vse prigovarianje bob ob steno« (SNV, 143); »Polglasno požvižgavajo " predse svojo pesem in zidajo gradove v oblakih« (PP, 66) . in tisti nasmeh mi je odvalil kamen s srca« (PD, 159); »Kar jutri bova vzela pot pod noge ...« (PD, 40, 42 - poud. ); »Kadetka je . . . prekrižala roke na hrbtu ...« (PD, 43); »Zato so trdile, da bi mu bilo treba pognati strah v kosti ...« (SNV, 135-136); ». . . prej ali slej moraš ^ pogledati življenju v oči« (PD, 40); »In če kaj bleknem, je brž ogenj v strehi« (K, 44) .
Glagol + pridevnik + samostalnik
»Sicer pa ima marsikatera družina svojega črnega kozla« (PVT, 29); » . . . ko so njenemu fantu tam postala tla prevroča, ...« (PP, 138); »Vstala je s smehom na ustih in ^ je bila ves dan kar židane volje« (ŽIDVP, 130 - ekspr . ); » . . . s svojimi besedami [je] ^ zadel kmeta Črnilogarja naravnost v njegovo živo in večno žgočo rano ...« (BOTIO, ^ 39); » [Štefuc] naj vzame pamet v roke« (TLD, 45); »Orlica pa je bila mehkega ^ srca ...« (KIN, 23) . Le enkrat nahajamo frazem s strukturo glagol + predlog + zai- ^ mek: »Marjanca je počasi prišla k sebi...« (ŽIDVP, 111) .
Glagol + samostalnik + veznik + samostalnik
»Pobrala je, kakor pravimo, šila in kopita ...« (TLD, 30); »Danes pa, še pomisliti ne smem, kakšne križe in težave imam . . .« (PP, 97); »Kadar bo molče pogledal v kozarec, bo pobrala šila in kopita ...« (ČNZ, 198) .
Glagol + prislov + samostalnik
»Potem mu baba ukazuje . . . ovija ga okrog prsta« (BOTIO, 35); » . . . vrže kvišku svojo rdečelaso glavo« (TN, 71); » . . . vselej sem vrgel kvišku glavo« (PD, 4); »In tako je življenje teklo lepo dalje« (KIN, 54); »Tedaj pa kakor bi odrezal: utihne, vzame pamet v roko ...« (TN, 65 - SSKJ ima komponento roka v mn . ); »Kristince je bila sama kost in koža« (ČNZ, 174) .
Zaimek + glagol + predlog + prislov + pridevnik
»Haha, ta je pa res lepa!« (PD, 118) . Le enkrat sem srečal FE: » . . . ona pa se je potegnila vase« (glag + zaim ; BOTIO, 24) Posamično sem naletel na frazem s strukturo glagol + zaimek + predlog + zaimek: »V izbi je bila stara Pečanka vsa iz sebe« (TLD, 50) Redka je tudi FE glag + prisl , npr : »Hotejčev Matic je ležal vznak na
«H	dveh golih mizah^ (SNV, 110); »Legla je vznak...« (TN, 87) . Dvakrat imamo FE s
W	strukturo glag . + predl. + sam. : » . . . čeprav me je stisnilo pri srcu« (PD, 68); »In ta
N	laž ti ni prišla na jezik šele pri grobu . « Le enkrat sem registriral frazem s strukturo
1	glag . + predl . + sam . + predl . + sam .: » . . . pa se ni mogel odločiti, ali bi prišel z besedo na dan ali ne« (PVT, 37) . Registriral sem tudi FE: predl . + sam. + sam . + glag . ,
0	npr. : »Vžlici vode bi nas utopil vse skupaj!« (ČNZ, 187) . Tako tudi zaim. + glag . S	+ sam . + predl . + sam . , npr . : »Pa tudi njemu gre delo od rok, kaj?« (VŽ, 106) . Tale
L	frazem ima strukturo glag . + dva sam .: »Še mu ne da kri miru« (PP, 130) . O
v	Glagol + predlog + zaimek + samostalnik
N	». . . [bratec] je jokal na vse grlo« (PD, 89); » . . . krili z rokami in kriči na vse grlo«
1	(TN, 100); ». . . je začel vpiti na vse grlo« (PP, 135); »Če bi bil jaz v njegovi koži ...« (tLD, 195); »Zlezi v njegovo kožo« (PVT, 27) .
Z
A	Glagol + samostalnik + predlog + zaimek
p	» . . . ter se . . . užaljeno zadre nanjo, naj nikar ne brije norcev iz njega« (ŽIDVP, 107) . 1
S	Glagol + glagol + predlog + števnik
K	». . . kakor bi ne znala šteti do pet« (TLD, 36) . Dvakrat sem opazil strukturo glag .
1	+ zaim. + sam. : »Temnikarica [je] vzdignila svoj sitni glas« (BOTIO, 24); »Rahle
5 šale so zbijali na njegov račun« (PP, 80) . •
0 Glagol + nikalnica ne + pridevnik + nikalnica ne + pridevnik
• » . . . ni rekla ne bele ne črne« (PP, 37); »Ne duha ne sluha ni bilo več o njej« (PD, — 147); »Ko se je pobral, ni bilo o letalu ne duha ne sluha« (SNV, 167); »O travi tam ni bilo več ne duha ne sluha« (PD, 162); »Izpod mize vlečem svoje noge, ki jih ni ne konca ne kraja« (PD, 18); »Zavoglar ni bil ne krop ne voda ...« (PD, 140) .
Zaimek + glagol
»Popihal jo je domov« (PP, 116); » . . . s tem je dovolj jasno povedano, da se kratko-malo požvižga nanj« (ČNZ, 184); » . . . ker ne znate živeti, to se pravi dobro jesti in piti . . . « (TN, 51-52); »To bomo šele videli . . .« (BOTIO, 161) .
Prislov + glagol
»No, nikar me ne glej tako debelo!« (PD, 70); »Ti kar naravnost povej!« (PD, 7); »Prekleto hitro ga je stisnilo!« (PD, 125); » . . . vznak ležim na golih prečnih deskah . . .« (PD, 60); »Vrgel sem se vznak . . .« (PD, 4) .
Predlog + števnik + samostalnik
» . . . vetrovi so razigrano pihali na vse štiri strani sveta« (ŽIDVP, 82); » . . . [večerni mrak] je bil še za devetimi gorami« (SNV, 141); » čeprav se zdi na prvi pogled . . . « (POM, 66); »Glas o njeni lepoti [bo] šel v deveto vas . . . « (SNV, 139); »Takrat navadno vsi eno in isto misel meljejo« (OO, 110) . Le enkrat sem opazil FE s strukturo: prid. + predl. + štev. + sam . , npr.: »Ves dan je sedel za mizo sključen v dve gube« (ŽIDVP, 104) .
Predlog + samostalnik + glagol
»Sicer pa mi to vprašanje niti na misel ni prišlo« (BOTIO, 79); »Še v glavo mi ne pade . . . « (TLD, 42); »Kaj si na glavo padel?« (TLD, 45); »V glavo mi šine, pa napišem« (BOTIO, 9); »Po ovinkih sem nemara res rekel . . .« (PD, 68); »Kar vidi- ^ mo, kako je vse iz trte zvito . . .« (PVT, 33) . Le enkrat sem opazil frazem s strukturo predl . + sam . + sam. + glag .: »Iz dna srca si je zaželela . . .« (ČNZ, 176) .
hH
Glagol + predlog + samostalnik + samostalnik	^
»Zazeblo me je do dna srca« (S, 20); »Sovražil je to orodje iz dna svoje duše« (ŽI- ^ SVP, 140); »Čisto na dnu njegove duše je ležala zakopana skrivna misel« (PP, 44) . ^
4 Samostalniški frazemi
hH
Samostalnik + samostalnik	^
»Tako je bil zdaj Štefuc v dno duše žalosten« (TLD, 44); » . . . stari mornar, ki se je v pozni jeseni svojega življenja vrnil v matično pristanišče« (KIN, 9); »Toda iz tega vzklika ne bo posvetil niti žarek ljubezni ali sočutja . . .« (OO, 94); »Komaj je tri dni gledal luč sveta . . . « (ŽIDVP, 94); »Stanovali so, pa mir besedi« (PP, 123); »Kamen je čutil, kako v njih utriplje sok življenja« (KIN, 35); » . . . sonce ne vrže okrog vogala šop žarkov« (ŽIDVP, 119) .
>
O
hJ m O
Samostalnik + glagol	^
» . . . bridkost . . . se je razlila po vsem telesu« (BOTIO, 87); » . . . počasi se mu je tudi ^ jezik razvezal« (PP, 20)); » . . . kolovoz se je kakor bela kača zvijal okrog pobočja« ^ (BOTIO, 125); »Seveda, če vas kliče delo . . .« (BOTIO, 149); »Nekateri so celo trdili, da se mu kolesa ne vrte v pravo smer . . . « (S, 6-7); »Vprašala ga je, če se nemara še spominja kakšnega kozla je ustrelil pred dvema letoma . . . « (ŽIDVP, 85); »Vencu je kri udarila v glavo . . .« (ŽIDVP, 133); »Človeku kar kri zavre!« (OO, 103); »In res sem dobro hodil . . . kolikor so me le nesle utrujene noge« (PD, 57; BOTIO, 187); »S svojo upognjeno hrbtenico je pa kar norce bril« (OO, 108); »Saj dobro vem, da te pamet ne bo prej srečala!« (BOTIO, 22) . Trdilna oblika tega frazema je: »Tudi Okrogličarja je pamet srečala« (OO, 99) . »Ubogi Zamorki je kar sapo zaprlo« (PVT, 26); » . . . kakor bi neko posebno sončece sijalo nanj« (BOTIO, 61); »Roke me že tako srbijo!« (TLD, 50); »In vest ga mora peči« (OO, 99); »In rane še niso zaceljene« (BOTIO, 20); »Čas vse celi« (BOTIO, 20); » . . . življenje je teklo dalje« (ŽIDVP, 94) .
Samostalnik + glagol + samostalnik
»Črv ji gloda srce« (PVT, 23); » . . . jezik [mu] ne da miru« (PP, 78); » . . . beseda [mu] ne gre z jezika« (OO, 106); »Gino je gledal za njim, dokler mu niso solze zalile oči . . . « (PD, 151) . Le enkrat imamo FE s strukturo sam . + zaim . + glag . + predl. + sam.: »Kamen se jim vali s srca« (TN, 98) . Dvakrat nahajamo frazem s strukturo: »Kar mraz ga je stresel ob tej misli« (PP, 71); »Noge so ga nesle naprej« (PP, 187) .
Pridevnik + samostalnik kot jedrna beseda
W » . . . kakor bi hotel iz redke, slabokrvne usedline potegniti bodrilno besedo« (BO-Z TIO, 148); ». . . dajemo častno besedo« (ŽIDVP, 135) . Zapisujem si doneče, toda 1 prazne besede njegove napitnice« (PD, 17); »Imel sem junaka, ki je bil dedec in pol!« (BOTIO, 118 - ekspr . ); » . . . košati brki so v enakomernih presledkih vztre-
0	petavali . . .« (SNV,114); » . . . je popolnoma sam . . . nima žive duše« (PP, 71; enak S frazem še imamo v PD, 67, 68; TN, 55,64; OO, 108-109); » . . . sredi najhujših pasjih L dni« (K, 48-49); » . . . in boste mirno doma dočakali trobento sodnega dne« (BOO TIO, 40; PD, 28); »Do takrat v tej dolini še živa duša ni bila videla kolesa . . . « (PVT, v 19; enak frazem še je v ČNZ, 164; T, 53; SNV, 125); »Rečem - se je sonce oglasilo N z njegovim zamolklim glasom . . . « (BOTIO, 121); »In ker je bil bistre glave ...«
1	(POM, 52); » . . . samotna pristava . . . pod črnim smrekovim gozdom« (BOTIO, 15); »Zgodnja jesen je prihajala« (PP, 27); » . . . ga bo zdaj zgrabila sveta jeza« (PD, 95;
Z OO, 102); » . . . (farovška kuharica) je bila ženska dolgega jezika . . .« (PP, 126; S, A 8) . « . . . ker je bil bistrih oči in zelo ostrega jezika . . . « (T, 68); »Pred temi odločilnimi p besedami mu je jezik otrpnil« (PP,75); »Očitala mu je predolg jezik . . . « (ŽIDVP, 1 85); ». . . je bil znan po svojem strupenem jeziku . . .« (S, 18; SNV, 136); »Če zgodba S ni žalostna, ne more imeti veselega, srečnega konca« (KIN, 13); » . . . baba pa je K mlada in zdrava in ima še hudo kri , kakor se reče« (PP, 97; BOTIO, 47; VŽ, 109); 1 ». . . si je zaslužil svoj vsakdanji kruh« (S, 18; ŽIDVP, 129); » . . . njeni dolgi bakre-5 nordeči lasje . . .« (PD, 27); »Imel je vranje črne lase« (T, 67; TN, 68); »Dolgi,plavi,
•	gladki mehki lasje . . .« (PD, 49; BOTIO, 9); »Otrok okroglega obraza, svetlih oči in 0 plavih, kodrastih las« (BOTIO, 125-126); »S koščenimi prsti si je začela potiskati
•	sive lase pod ruto . . . « (PD, 83; BOTIO, 88); »Na samega novega leta dan . . . « (PP, — 61); »Tudi navadni ljudje so nenavadni« (BOTIO, 9); » . . . [roka se je] počasi vzdi-
govala in padala v beli sončni luči« (BOTIO, 30); » . . . a že pri goli misli . . . « (PD, 156); » . . . pa se bojim nepotrebnih jalovih misli« (R, 173); »Na, šel sem na sprehod, da bi se otresel morečih misli . . . « (BOTIO, 117); » . . . bledo zlata luč . . . se je . . . igrivo poplesavala po razvalovanem morju« (T 53); »Morda še danes potuje po širnih morjih in oceanih« (KIN, 37); »Saj poznamo te babje muhe!« (PD, 113) .
Epitet mrzel se v naslednji povedi devetkrat ponovi, medtem ko je frazem en sam: »Mrzlo zimsko sonce je nepremično viselo na mrzlem nebu_in je z mrzlimi žarki mrzlo oblivalo mrzle čelade, ki so se mrzlo pobliskavale, kakor se v soncu mrzlo pobliskavajo mrzle maroge na mrzlem kačjem hrbtu« (BOTIO, 81); » . . . toda babe vreščijo za prazen nič . . . « (ČNZ, 184; PD, 84); »V globoki noči se je vračal domov« (PP, 130); » . . . jesenski veter (se je) igral z mesečno nočjo« (T, 53); »Ko sta stopila iz gostilne, je bila že trda noč« (PP, 99; ČNZ, 163); »Prav tako je Tilčka rekla Temnikarju, ko je dolga zimska noč zalila samotni Temnik« (BOTIO, 18); »Zamaknil sem se vanj in čakal, kdaj bo po stari navadi z dlanjo poribal hrbet svojega orlovskega nosu . . . « (PD, 22) . Enako FE še imamo v POM, 45; KIN, 42; TN, 51, 101-102; KIN, 10; PD, 34 .
V nadaljevanju imamo cel kup frazeoloških somatizmov, npr.: »Ima izurjeno oko in oster nos« (TN, 55); » . . . v širokem in ploskem nosu mu je cvililo . . . « (SNV, 114) .«Besede kar brizgajo iz gostilničarjevega zariplega obraza . . .« (TN, 73) . Oči so pri Kosmačevih junakih črne (ČNZ, 175; ŽIDVP, 81, 96, 137; TN, 53;
BOTIO, 60), modre (T, 67; VG, 10; POM, 45; KIN, 39; PD, 23, 24, 24, 37, 51, 71, 75) . Komponento moder pisatelj še stopnjuje in primerja: »Oči pa je imel velike in ^ modre, tako modre, kot je moder osatov cvet« (VG,6) Take oči imajo tudi ruski ujetniki (ČNZ, 167) . Plave oči srečamo trikrat (PD, 10, 27, 37) . Oči so tudi rdeče ® (KIN, 20, 23;POM, 45), sive (OO, 97; PD, 77; S, 20; PD, 19) . »Lasje so redki, sivi, trdi« (OO, 97); » me zaničljivo pogleda z vdrtimi, vodenimi očmi (PD, 18 - rus enaMue eMa3a). Dve različni komponenti se naslanjata na jedrno besedo: »Ravničar [je] izbuljil svoje mokre volovske oči (PD, 50); »To je njegovo oko, veliko, globoko, jasno zeleno oko« (BOTIO, 77); ». . . skromnost ni vrednapiškavega oreha« (PVT, 19); »,Božji otrok' so včasih rekli tistemu nezakonskemu otroku, ki ,ga je dal bog', to se pravi, da niti vedeli niso, kdo je njegov oče« (SNV, 121); »,Otrok božji' pa so rekli tistemu siromaku, ki se je rodil z nejasno pametjo« (SNV, 121); » . . . kratka pamet [je] greh« (ŽIDVP, 83); » . . . ni bil več pri pravi pameti . . . « (T, 60); »Pa si res trde pameti, da še tega ne veš« (KIN, 22); »Bil je začetek otožne narodne pe- „ smi . . .« (BOTIO, 47); »Sicer so ta bitja prav tako ustvarjena po božji podobi . . .« (ŽIDVP, 100); »Kakor bi strmel v kačo, ki ga je nabodla na ostri pogled . . . « (BOTIO, 39); »Kdor nikdar ne zagazi na krivo pot« (PD, 11); »Zdaj pa je zašel na kriva pota« (ČNZ, 181); » . . . od takrat se je začel njegov križev pot . . . « (PP, 22); »Tja dol gre tvoja življenjska pot« (KIN, 26); »To bo daljše od postne pridige« (PD, 147); » . . . večen ravs in kavs . . .« (ČNZ, 173); »S tem je bil dnevni red izčrpan . . .« (ŽIDVP, 110); »Kakor bi ga ta bridka resnica nenavadno razveselila« (BOTIO, 10, 152); »Trda resnica se je dvignila pred mano . . . « (PD, 4); »Primem vilice, da bi se ^ prepričal, če je moja roka še gluha« (PD,19); » . . . skočil je naglo pokonci, kakor ^ bi se zbudil iz hudih sanj« (ŽIDVP, 89); » . . . Peter Majcen [je] začutil, da je ves ^ pretresen in zbit kakor po hudih sanjah« (BOTIO, 114); » . . . vladajoči sloj se ga ^ je bal« (POM, 62); ». . . se bodo pogreznile v zasluženo zimsko spanje« (PVT, 43); ^ »Saj nima trdega srca, samo skorjo ima trdo . . . « (TN, 63); »Nac, ki je kljub trdemu življenju človek vesele narave in zlatega srca« (OO, 93); »Zrelo moško srce . . .« (BOTIO, 75 - najbrž je to avtorski frazem); »V kuhinji je nastala mrtva tišina . . . « (TLD, 51); » je skoraj zapiskalo skozi mrtvaško tišino« (M, 9); » in bo zdaj zdaj stopila pred božji tron!« (ČNZ, 187 - FE ni knjižna, marveč ljudska); »Ura je odbila, čas je prišel« (TN, 82); »Vedel je, da je prišla njegova zadnja ura« (POM, 66) . V BOTIO imamo na str . 51 petkrat zapisan frazem sveti večer. »Od norčavih južnih vetrov, ki so razigrano pihali od vseh štirih strani na vse štiri strani sveta . . . « (ŽIDVP, 82 - zast. ); »A pripovedoval je samo, kadar je pihal dober veter, to se pravi, kadar je bil dobre volje« (POM, 10); »Vsi ti glasovi tečejo . . . kakor gosto črno vino . . . « (PD, 26); »Bil je torej pravi stari morski volk« (KIN, 10); » . . . v tej pasji vročini . . . « (TN, 52); Še pred sončnim zahodom . . .« (PP, 20, 30); »Pritisnila je trda zima« (PD, 120); »Toda sčasoma je izprevidel, da so bile vse to samo pobožne želje« (ČNZ, 156) .
Predlog + samostalnik + predlog + samostalnik
» . . . od nog do glave ...« (PP, 52); »od danes do jutri . . .« (PP, 23); » . . . z dneva v dan« (PP, 116); » . . . od peta do glave . . . « (G, 37); » . . . od zore do mraka . . . « (PVT, 26; enako še OO, 100; PVT, 37; SNV, 133; PD, 67) . Le enkrat sem opazil strukturo
J	predl . + zaim . + sam . + predl . + sam . : »Še zdaj, ko si že skoraj z obema nogama v grobu ...« (BOTIO, 23) . Trikrat nastopa struktura predl . + zaim. + sam.: » . . . na vse
N	kriplje ...« (TLD, 35); »Na vsem svetu . . .« (PVT, 35); ». . . iz svoje glave pišete . . .«
1	(BOTIO, 23) . K
O	Samostalnik + glagol + pridevnik
S	»Zdaj grem v Robe! - je odločno rekel in njegov glas je bil jeklen« (BOTIO, 122);
L	»Jezik ima dolg in oster...« (TN, 62); » . . . njegovo srce je bilo preveč radostno ...«
0	(BOTIO, 8) .
V
N	Samostalnik + glagol + predlog + samostalnik
1	»Dan se je nagnil v večer in padla je noč« (P, 107); »Kamen se mi je odvalil s srca« (R, 168; PP, 20); »Želje bi mu tako rekoč brala iz oči« (ČNZ, 184); »Kar vidim,
Z	kako jim strah leze v kosti« (OO, 113) . A
P	Samostalnik + glagol + predlog + pridevnik + samostalnik
I	»Tako je življenje zdrknilo v stari tir« (ČNZ, 196) .
S
K	Samostalnik + predlog + samostalnik + glagol
M	» . . . besede pa kar z usti požira« (PVT, 33); » . . . seveda je bilo vse bob ob steno ...«
5	(TLD, 31, 44; PVT, 36); » . . . je dan za dnem mislil na Jero« (PP, 116); » . . . vliješ
•	na vse skupaj nekaj kozarcev vina pa je ogenj v strehi...« (PD, 149-150) . - Treh
o	posameznih samostalniških struktur ne navajam .
2
5 Drugo Religiozni frazemi
Najprej navajam frazeme s podstavo bog: »Bog ji daj nebesa . . .« (OO, 99); » . . . bog mu daj nebesa . . . « (VG, 8; BOTIO, 87); »Zunaj sem, hvala bogu!« (R, 168); »Bog vam poplačaj!« (PD, 107); »Joj! Joj! - Bog mu greh odpusti . . .« (VŽ, 121); »Bog mu daj zaslužen počitek!« (TN, 86); » . . . spal [je] bog ve kje . . .« (K, 49); »Bog ve, kaj je z njo?« (PD, 23); »Sam bog vedi, kako je obdržal glavo na vratu« (PD, 140); » . . . se je še kot nedolžen angelček preselil bogu v naročje« (ŽIDVP, 93); » . . . na sodni dan . . . « (ŽIDVP, 150); »Glava pri glavi kakor na podobi sodnega dne« (T, 60); »Božja dekla« (SNV, 159); »Matic, kar pojdi v imenu božjem!« (SNV, 146); » . . . očitna kazen božja« (ČNZ, 196); » . . . njegovo srce pa je zahrepenelo, da bi šel ta kelih od njega« (ŽIDVP, 107 - besede so iz evangelija, izrekel pa jih je Jezus v času molitve v pričakovanju smrti na križu - Matej 26,39; Luka 22,42; Marko 14,36 - H . C . AmyKHH - M . r . AmyKHHa, Kpu^amue c^oea, MocKBa, 1960: ^a MHHyeT MeHÄ nama chä, 6) . » . . .v očenašu [je] nalašč pisano: daj nam danes svoj vsakdanji kruh « (K, ŽIDVP, 100); »Sveta nebesa! - se je prekrižala mama« (PD, 113); » . . . se je odkril, prekrižal, odmolil očenaš . . . « (K, 45) . Pri večerni molitvi so molili še en očenaš . . . « (ČNZ, 154); »Očenaš, ki si ga v nebesih si . . . « (SNV, 158); »Naj v miru počiva , amen« (PD, 144); » . . . [žena je] . . . videla v tem pot božje previ-
dnosti« (ŽIDVP, 94;PD, 114); »Preselili so ga na oni svet« (PD, 144); » . . . na vekov
veke . . . « (ŽIDVP, 151, 207); » . . . [Jakob in Levi] sta se vdala v ,božjo voljo'« (ČNZ,	'iT
170, 172, 191; PP, 65, 97, 119, 121; ŽIDVP, 108, 111; PD, 147); »Bog in sveti križ	^
božji, kakor je božja volja« (ČNZ, 172) .	^

Medmetni frazemi
Sem spadajo izrazi besedne etikete in še mnogi tisti, ki bi jih mirne duše dali k religioznim FE: » . . . hvala bogu« (TLD, 40; BOTIO, 37); »Moj bog . . . « (ČNZ, 164); »Hvaljen Jezus« (ŽIDVP, 85; PD, 123; PP; 33, 127); »Srečno pot!« (KIN, 30); »Dober večer . . .« (ŽIDVP, 86; PP, 75) .
Primerjalni frazemi
Teh frazemov je v Kosmačevih delih zelo veliko, zato jih navajam le nekaj. Pri- ^ merjave so povezane z oziralnim načinovnim prislovnim zaimkom kakor ter s po- ^ drednima veznikoma kot in ko: »Jasen je kakor na dlani« (PD, 153); » . . . skrivajo ljubezen kakor kača noge« (PD, 151); »Pa si res trd kot kamen« (KIN, 22); »To ime se ga je prijelo ko klop« (K, 49); »Le zakaj dedec hrope kot kovaški meh ?« (BO-TIO, 62); » . . . drži kakor pribito!« (R, 164); »Štirideset let sem bil težak, garal sem ko črna živina« (PP, 17) . Primerjave se tudi ponavljajo: »Barbaron se strese kakor šiba na vodi« (TN, 97; VŽ, 117; SNV, 111, 128, 137) .
Z >
O
hJ
m
o
Pregovori in reki
V času administrativnega socializma je župnik pridigal: »Daj cesarju, kar je cesarje- ^ vega, in bogu, kar je božjega . . .« (ČNZ, 158); »Daj Bogu, kar je božjega, in cesarju, ^ kar je cesarjevega!« (PD, 86); »Kdor ne dela, naj tudi ne je!« (PP, 73 - pravi sv . Pa- ^ vel); »Veliki dogodki ne potrebujejo velikih besed!« (PD, 14); »Grunt ima korenine ^ do pekla« (PD, 88); »Če ima hudič mlade, nima samo enega!« (ŽIDVP, 128); »Vse ima svoj konec, tudi staro železo« (K, 50); »Z otroki je križ: rit jim rase, pamet pa ne« (ŽIDVP, 121); » lenoba je mati vseh pregreh« (ŽIDVP, 149); »Kdor norca tepe, tudi sam ni pameten!« (SNV, 129); »Pometaj pred svojim pragom!« (ŽIDVP, 95); » . . . ker pravi pregovor, da je srednja pot najboljša pot« (G, 25); »Vrana vrani ne izkljuje oči« (ČNZ, 181) .
Kletvice
Kletvic je neznatno število, a še te, ki jih izrekajo Kosmačevi junaki, niso prostaške, npr .: »Najrajši bi poslal vse skupaj k hudiču« (ČNZ, 186); »Sam hudič vedi« (TN, 60); »Vse gre k hudiču« (PP, 23); »Krote hudičeve . . . « (BOTIO, 65, 67, 70, 71); » . . . naučila se je vraga in pol, t-t-t, petnajst petelinov!« (PP, 51; ta kletvica je še v ČNZ, 179, 179, 179, 179, 180, 181; PP, 49, 64, 95, 98; 111); »Porco cane!« (PP, 118); »Zakaj si se potem lagal, porco d'una cane« (PP, 134); »Strela nebeška, kaj pa mi je šinilo v glavo?« (BOTIO, 33) .
Avtorski frazemi
To so take besedne zveze, ki jih ni najti v slovarjih, glede na jezikovno raven pa so nedvomno FE, kot npr. : »Poslali jih bomo v Betlehem, he-he!« (tj. 'ubili'; BOTIO,
Z
26); »Tako bezlja ta norec stari, pa še ni pameti dotekel!« (TLD, 48); »Vsaj ne bo W slišati, ko bomo tega mačka vlekli za rep!« (TN, 94); »Pa bi vsaj povedal, kam te N trma nese?« (BOTIO, 24); »Pogledal sem v nebo: tam je bilo zvezd, svetlih in
1 rdečkastih, rosnih in mokrih, malih in velikih, mežikajočih in resno mirnih. K
O Tavtološke frazeosheme
S Termin je povzet po Antici Menac (2007: 42-52) . »Tako je hodil Žef od barake do L barake« (ČNZ, 185 - tu je zveza predl . od + sam . v rod . + do + isti sam . v rod . ); » . . .
0	Idrijca [se] mirno razliva od brega do brega« (PD, 27); » . . . [sporazum] je prehajal v od rodu do rodu« (G, 25); »Samo nos se mu je zdebelil in od dne do dne bolj vihal
navzgor« (ŽIDVP, 105; R, 163); » . . . [pogled] je počasi romal od gore do gore« (PD, 78); »Hoditi morajo od številke do številke« (PP, 96); »Hodim od grma do grma, od jablane do jablane« (G, 41; PD, 76); »Hodil bom od hiše do hiše . . . « (PP, Z 23, 62; SNV, 127, 139, 155; S, 19; ČNZ, 181; PP, 28, 52; TN, 93); »Ded pa je prhal A in se jezno poganjal iz kota v kot« (PD, 88; BOTIO, 175 - zveza predl . iz + sam. v p rod . + predl . v + isti sam . v tož . ); » . . . hodil je iz kraja v kraj« (129); »Zakaj je preha-
1	jala iz roke v roko« (PD, 50); » . . . se začnem sprehajati od stene do stene...« (K, 43) . S
K Reminiscence
1 »Da, to je zdaj vprašanje!« (R, 162 - pripovedovalec); »Biti ali ne biti - to je zdaj 5 vprašanje« (tako se začenja Hamletov monolog v Shakespearjevi tragediji); »Gre-
•	gorčič pravi: Usoda tvoja - to si ti!« (ŽIDVP, 150); »Na, ti o volku, volk iz gozda!« o (PD, 50 - lat. Lupus in fabula - Terencij); »Pri Vojnacu, ki so bili naši sosedje,
•	oddaljeni dobrih deset minut, je bila Sodoma in Gomora« (PD, 92 - iz svetopi-— semskega mita o Sodomi in Gomori, ki sta bili razdejani z ognjenim dežjem in
potresom); »O svojem življenju razmišljam [ . . . ] in o svojih otročičkih, o teh ptičkih brez gnezda« (PD, 117 - ob tem se spomnimo pripovedi Frana Milčinskega Ptički brez gnezda)
Ciril Kosmač večkrat citira italijanske verze, npr.: »El general Cadorna / el ga scrito a la Regina . Se te la vol veder Trieste, / te la mando in cartolina . . . «, tj . Če hočeš videti Trst, ti ga pošiljam na razglednici (PD, 110 - slovenska prevoda sta zapisana že v obravnavanem romanu)
Frazeološka substitucija
Tu gre največkrat za substitucijo komponente, v manjšem številu jedrne besede, npr .: » . . . banka [ga je] prejšnji teden vrgla na boben« (TN, 56 - tu je substitucija glagolske komponente pognala, spravila); »Prav tako imajo nekateri zelo dobro, naravnost zlato dušo« (OO, 96); » . . . toda na dnu njegovega srca je ležal težek kamen« (PP, 80); »Nič kaj veselo mu ni bilo pri srcu« (KIN, 26 - frazeološki slovarji navajajo jedrno besedo duša); »Mar misliš, da te tista s koso čaka že za hišo?« (BOTIO, 23 - FE pomeni 'smrt'); »Ni in ni šla na limanice« (PD, 148 - 'ni se pustila ujeti'); »Na limanice pa ne in ne« (PD, 148); »Ali si vstal od mrtvih . . . ?« (ŽIDVP, 141 - tu je substituirana komponenta Kristus); »He, he, pa si me spravila v kozji rog!« (PD, 65 - substituirana glagolska komponenta je pognati); »In vendar se mu večkrat zgodi, da se celo javno znajde v precepu . . . « (TN, 52) . Pogosteje se v
pravkar navedeni FE uporabljata glagola imeti in biti. » . . . ukazal [je], naj razglasijo
novico na vse vetrove« (POM, 56 - slovarji navajajo glagol raziti se); ^Učiteljica, ki	^
bi jo vsi najrajši pri živem telesu zmleli v prah« (M, 8); »Saj pravite, da ima vsaka	§
stvar svojo zgodbo« (KIN, 11); »Življenje je zajemala kar z veliko žlico« (TN, 65) .	®
Elipsa
» . . . rekla pa ni ne bele ne črne« (PP, 69 - tj . besede); »Vsaj sprevidel bi, da se proti burji ne da, kaj šele proti vojski« (PD, 87 - izpuščen je eden izmed glagolov) .
Transformacija
Opazil sem le en primer, in sicer: »Andrejc! Vzemi pamet v roko . . . « (PD, 87 -SSKJ piše komponento roke - ekspr. ) .
6 Povzetek
Ob analizi frazemov v Kosmačevi prozi se nam pokaže nekaj značilnosti, ki so se pojavile že zgodaj in ostajajo v Kosmačevem pisanju skorajda stalne Ob tem je največ frazemov, ki se nanašajo na realnost . Besedila skušajo ostajati čim bolj avtentična glede na opisovani čas in okolje ter na okoliščine, v katerih poteka dogajanje . Glede na pogostnost SBZ je na prvem mestu zbirka novel Sreča in kruh, ki odslikavajo napeto dogajanje v pisateljevi neposredni okolici pred tri četrt stoletja (Sreča, 1936; Kruh, 1936; Življenje in delo Venca Poviškaja, 1937; Tistega lepega dne, 1938) . Potrebno se mi zdi omeniti, da v pravljicah Kamen in njiva, Pravljica o maku in Medvejkah skuša razvozlavati elementarna ontološka vprašanja . S stilnega
KO
Fonetične besede
»In potem si na cesti« (PP, 78); »Peter Majcen je naglo prijel kozarec in ga zvrnil skoraj na dušek« (BOTIO, 148); »Preden človeka obsodiš, zlezi kar za hip v njegovo kožo« (PVT, 27) . Fonetična beseda za hip je v PD, 4, 74, 154); »v hipu« (PD, 156); »Zasvedrana siva dlaka, za las podobna žimi« (PD, 123); » . . . so se mu na mah zazdele . . . « (PP, 117, enaka fonetična beseda je še v VŽ, 112); »Ali si ob pamet!« (PD, 155, 156; ČNZ, 198); »Zdaj je bilo prave oborožene sile povsod na pretek . . . « (PD, 116); »Kar poberi se mi! Ven! In pri priči!« (PD, 91, 99; TN, 78; TLD, 36); » . . . ni bil od mlada nič prida« (PD, 140); » . . . čreda . . . je sicer na videz ^ mirna « (TN, 55)
Folklorni frazemi
»Bele ceste in cestice so se vijugale sem in tja . . . « (BOTIO, 68); »Prav na dnu doline, ob beli cesti in zeleni reki, negibno leži vas . . . « (TN, 59, 64; M, 1-2); »Taki, ki se boje širokih cest in belega dne . . .« (PD, 83; OO, 101); »In v svoji domišljiji sem zagledal belo smrt . . . « (R, 167); » . . . zeleni povodni mož« (PP, 45-46); »In vsakih sedem let vse prav pride « (ŽIDVP, 111); »Nehaj, duša božja!« (T, 83); »Prst 't^ božji visi nad njim« (ČNZ, 176, 181); ». . . vzgajal [je] svoje otroke v strahu božjem ^ in v strahu božjem tudi sam živel« (ČNZ, 181); »Ustnice rdeče, sočne . . .« (PD, 24) . ^
m
E Z
1
K
O
S L O
V z
1
Z
A
P
1
S
K
1
1
Ui •
20 9
2
pogleda je najbolj izbrušen jezik v Baladi o trobenti in oblaku. Sliko hladne smrti dajejo besedne zveze in leksemi: mrzlo nebo, mrzlo sonce, mrzli žarki, mrzle čelade. Podobo slovenske pokrajine prikaže v Pomladnem dnevu, v katerem s pisanimi barvami slika rože in bilke, značilne za ves slovenski svet
Kosmačev neposredni odnos do življenja potrjuje tudi dejstvo, da je med frazemi daleč največ glagolskih, ki ponazarjajo dogajanje, akcijo . Ugotovitev, da se nekateri frazemi ponavljajo v okviru enega dela ali tudi v več delih, pa govori za to, da je Kosmaču vendarle bolj pomembno sporočilo besedila kakor njegova obli-kovnost; ostaja naj čim bolj človeško pristno Kosmač ne spada med avtorje, ki bi se za ceno jezikovne inovativnosti oddaljili od stvarnega, neizumetničenega prikazovanja življenja. Večkrat zasuče pero »ironično«, »optimistično« in »humorno« . Besede segajo do srca, kažejo psihični svet junakov, čustvene zgibe in razumske sodbe. Ves svet je njegova rodna vas, ki se razširi v domovino Slovenijo. Junaki se borijo za obstanek, srečujejo se z moralnimi vprašanji in s smrtjo .
Kratice	
BOTIO	Balada o trobenti in oblaku
ČNZ	Človek na zemlji
G	Gosenica
K	Kruh
KIN	Kamen in njiva
M	Medvejke
OO	Očka Orel
P	Prebujenje: Sedemindvajseti marec 1941 v Marseillu
PD	Pomladni dan
POM	Pravljica o maku
PP	Prazna ptičnica
PVT	Pot v Tolmin
R	Ringaraja
S	Sreča in kruh
SNV	Smrt nedolžnega velikana
T	Tantadruj
TLD	Tistega lepega dne
TN	Težka nedelja
VG	V gaju
VŽ	V žagi
ŽIDVP	Življenje in delo Venca Poviškaja
Upoštevana dela Cirila Kosmača
Sreča in kruh, Ljubljana, 1946. Pomladni dan, Maribor 1953.
Očka Orel, Ljubljana, 1964. Iz moje doline, Ljubljana, 1965 . Izbrano delo II, Ljubljana, 1970.
Medvejke, Ljubljana, 1981.	^
Kamen in njiva, Trst, 1984.
Praznaptičnica, Ljubljana, 1988 .	^
V gaju življenja, Ljubljana, 1989.	^
Tantadruj in druge novele, Ljubljana, 1995 .	^
Literatura
CLh
Bojc 1980 = Etbin Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana, 1980.	^
Matešic 1982 = Josip Matešic, Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika, ^ Zagreb, 1982.
Menac 1978 = Neka pitanja u vezi sa klasifikacijom frazeologije, Filologija 8, 1978, 219-226.
Korač idr . 1979-1980 = Tatjana Korač idr . , Rusko-hrvatski ili srpski frazeološki rječnik, Zagreb, 1979-1980.
Menac 2007 = Antica Menac, Hrvatska frazeologija, Zagreb, 2007.
Popovic 1980 = Milenko Popovic, O frazemu i zamjenljivosti njegovih elemenata,
v: Izfrazeološkeproblematike, Zagreb, 1980, 47-55 .	^
Prek 1986 = Stanko Prek, Ljudska modrost, Ljubljana, 1986.	^
Rojzenzon 1973 = L. I . Rojzenzon, Lekcii po obščej i russkoj frazeologii, Samar- ^ kand, 1973.	W
Simeon 1969 = Rikard Simeon, Enciklopedijski rječnik lingvističnih naziva 1, Za- ^ greb, 1969.
SSKJ 1-5 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana, 1970-1991.
Toporišič 1973/74 = Jože Toporišič, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, Jezik in slovstvo 1973/74, št. 8, 273-279.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor, 2000.
Žukov 1982 = V . P . Žukov, Russkaja frazeologija, Moskva, 1982.
Z
W	®pa3eo^orHH b npo3e ^HpH^a KocMaqa
Z
1	PesMMe
K
O AHanH3 ^pa3eMOB b npo3aHHecKHX npoH3BegeHHax ^ . KocMa^a noKa3HBaeT He-s CKontKO 0C06eHH0CTeH, noÄBHBmHxca y«e b paHHroro nopy TBop^ecTBa . Ohh L npHcyTCTByroT b gantHeämHX npoH3BegeHHax . HaHBHcmee HHcno yCK otho-o CHTca K peantHoCTH . npoH3BegeHHa nHTaroTca ocTaBaTt, nocKontKy bo3mo«ho, v nognHHH, y^HTHBaa onncHBaeMoe BpeMa, cpegy h o6cToaTenBCTBa, b KOTopHX pa3BepTHBaeTca geäcTBHe .
y^HTHBaa HacTOTHoCTt yCK - Ha nepBOM MecTe c6opHHK HOBenn «C^ac-Tte H xne6» (Sreča in kruh), H3o6pa3aro^HH Hanpa^eHHHe co6HTHa b Henocpegc-Z TBeHHOH cpege nncaTena . Mh HaxogHMca bo BpeMeHH go Tpn neTBepTt BeKa TOMy A Ha3ag («C^acTte», 1936, «Xne6», 1936; «^h3hb h pa6oTa BeH^a no6aroKaa», p 1937 (Življenje
in delo Venca Poviškaja); «B tot KpacHBHH geHt», 1938 (Tistega M lepega dne) . Hy^Ho ynoMaHyTt, hto b cKa3Kax «KaMeHt h HHBa» (Kamen in nji-s va), «CKa3Ka o MaKe» (Pravljica o maku) nHTaeTca nncaTent pa3pa6oTaTB ^neMeH-K TapHHe oHTonorHHecKHe BonpocH .
M	CTHnncTHHecKH HaH6onee oTTo^eHHHH a3HK b «Bannage o Tpy-
5 6e H o6naKe» (Balada o trobenti in oblaku) . KapTHHy xonogHoä cMepTH garoT
•	cnoBoco^eTaHHa h neKceMH: mrzlo nebo, mrzlo sonce, mrzli žarki, mrzle čelade . o KapTHHy cnoBeHcKoä cTpaHH apKo nnmeT b «Tot KpacHBHH geHt» . nepeg Hamu-
•	Mu rna3aMH BHcTynaroT ^BeTH u TpaBHHKH, xapaKTepHH gna Bcero cnoBeHcKoro — Mupa. HenocpegcTBeHHoe oTHomeHue nucaTena k npupoge nogTBep^gaeT TaK^e
^aKT, hto Me^gy OE 6onee Bcero rnarontHHX, u3o6pa«aro^ux co6HTue, aK^uro . OaKT, hto HeKoTopHe ^pa3eMH noBToparoTca b paMKax ogHoro u Toro «e npou3-BegeHua u TaK«e b HecKontKo npou3BegeHuax, nogTBep«gaeT MHcnt, hto ^upun KocMan gaeT ygapeHue Ha coo6^eHue npou3BegeHua, a He Ha ero ^opMy . repou ^ . KocMa^a nenoBe^ecKu nognuHH . abtop He npu^ucnaeTca k nucaTanaM, koto-pHe 6h 3a ^eHy a3HKoBoro HoBmecTBa oTgenunuct ot peantHoro u3o6pa«eHua «u3Hu . He pa3 nucaTent cBepHeT nepo «upoHu^ecKu», «onTuMucTu^Ho» u «roMo-pucTu^Ho». CnoBo npuxoguT go cepg^a, u3o6pa«aeT BHyTpeHHun Mup repoeB, HyBcTBeHHHe cru6H u yMHHe cy«geHua . Bect Mup - ^TO ero poguMaa gepeBHa, ero cTpaHa CnoBeHua . repou ^ . KocMa^a 6opaTca 3a cy^ecTBoBaHue, BcTpe^aact c MopantHHMu BonpocaMu u cMepTtro .