Pot spominov in tovarištva -spomenik Ljubljani, mestu heroju Ljubljana Je edlno mesto, kije bilo v drugi svetovni vojnl v celoti spremenjeno v koncentracijsko taborišče. V noči na 23. februar Je fašlstlčnl okupator obdal mesto z bodečo žico, dopolnjeno zžarometi in z bunkerjl s posadko, misleč, da bo s tem zatrl vselfudski odpor. Zato Ima Ljubljana možnost In pravico, da to junaško obdobje trajno obeleii na poseben načln. Sprejeta je bila pobuda Ijubljanske mla-dine, da se na prostoru, kjerje tekla žica, zgradl drevored, imenovan »Pot spominov /n tovarištva« (Najprej Ale/a spominov In tovarištva). S temje bila sprejeta politična odločitev, da Ljubljana dobi živ spome-nlk NOB in revolucljl, kl sojo vsestransko podprli prebivalci mesta. Idejni projekt PST je bil v jav-nosti prvič predstavljen 22.7.1972 v Muzeju NOB v Ljubljani, nato pa še v vseh ljubljanskih občinah in v nekaterih šolah in domovih. Odbor za gradnjo PST je bil usta-novljen 17. 10. 1974; njegov pred-sednik je že ves čas tovariš Franc Kimovec-Žiga. Za zaščito trase in gradnjo PST so bili 1. 1975 sprejeti potrebni odloki in pravilniki. Za izračun celotnega objekta je bila ustanovljena posebna finančna komisija, ki je izračunala, da bi v letu 1975 za realizacijo PST potre-bovali 50 milijonov din. Za zbira-nje tega denarja je bil predlagan, sprejet in podpisan poseben druž-beni dogovor. Sredstva naj bi zbrali v 4 letih, tako da bi bila PST zgrajena do proslave 40-letnice Osvobodilne fronte. Zamisel PST Zamisel se je rodila leta 1972 in se do leta 1975 »uzakonila« s Pra-vilnikom za izvajanje urbanistič-nega načrta PST, ki je sestavni del odloka PST. PST bo 34.283 m dolg drevored, »zeleni prstan« okrog mesta, s 4 m široko posekano peš potjo in s po-sebej urejenimi spominskimi ka-mni (6) ob vpadnicah. Praviloma bo obdajala Pot na vsaki strani 8 m široka zelenica. Skupna širina PST je torej 20 m. To bo sprehajal-na pot s klopmi, brez motorizacije in brez kolesarjev, eno do redkih območij miru. V končni izvedbi bo PST park, velik 680.000 m*. V urbaniziranih in zgrajenih naseljih se bo PST seveda prilagajala ob-stoječi gradnji, glede poteka prek Golovca pa je bila naknadno spre-jeta odločitev, da se pot razširi na 2 m in da poveže vse spominske kamne, s čimer bo trajno omogo-čena prireditev »Pohod po poteh partizanske Ljubljane« ob prazni-ku Osvobodilne fronte Ljubljane, 9. maja in vrsta drugih prireditev, n. pr. »Živi obroč« mladih, šport-ne prireditve, pohodi itd. Za oznako PST na urbaniziranih površinah se pripravlja posebna likovna rešitev, tako na pločnikih kot s posebnimi reliefi. GradnfaPST Najprej moramo poudariti, da se Pot spominov in tovariStva inten-zivno gradi od leta 1978, ko so tudi začela piitekati večja sredstva po družbenem dogovoru. Trditve, da se je gradnja pričela že dosti prej, niso realne, ker so potekale takrat le priprave oziroma manjše pro-stovoljne akcije. PST se gradi skladno z zakoni in predpisi o in-vesticijah, ki jih odbor dosledno upošteva. Z dokončanjem akcije za Rožni-kom, v KS Komandanta Staneta, z dokončanjem odsekov od Hoši-minhove do Tomačevske ceste, na Golovcu in še nekaterih krajših odsekov je skupno 12.467 m PST zgrajenih in bolj ali manj hortikul-turno urejenih. Dela na PST izva-jajo poleg mladinskih delovnih brigad tudi Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Komunalne gradnje in TOZD Rast. Opozoriti moramo, da smo poslali ponudbe tudi drugim morebitnim izvajal-cem, ki pa za to grsdnjo niso bili zainteresirani oziroma jim ome-njene zmogljivosti tega ne dovo-Ijujejo. Pobuda prvoborcev v prete-klem letu, da bi večja gradbena podjetja v Ljubljani gradila posa-rnezne odseke PST, se še ni mogla ostvariti zaradi vrste objektivnih težav pri pripravi gradnje. Vloga mladine Aktivnost ljubljanske mladin-ske organizacije (mestne in občin-skih) v zvezi z gradnjo PST se je uveljavila predvsem v pripravi vsakoletnih poletnih delovnih ak-cij. Lani in letos so bile organizira-ne tudi enodnevne akcije srednje-šolske mladine, ki so bile zelo do-bro sprejete. Na uspeh mladinskih delovnih akcij za gradnjo PST se-veda ne smemo gledati samo z vi-dika rentabilnosti, čeprav tudi pri-hranek pri gradnji ni zanemarljiv. Delo v brigadi je za udeležence posebno doživetje, tako v delov-nem, družabnem, družbenem, vzgojnem in §e marsikaterem smi-slu. Vse pojave v brigadirskem življenju, pozitivne, a tudi negativ-ne, je treba gledati skozi to pri-zmo, zato lahko rečemo, da je bil končni rezultat delovnih akcij v minulih letih - ne glede na manjše spodrsljaje - pozitiven. Letos — žal - nismo mogli pripra-viti mladinske delovne akcije, ker smo imeli na voljo eno samo grad-beno dovoljenje za odsek Murgle III, in še to le v dolžini 591 metrov. Strokovna služba je že 11. 9. 1980 vložila v občinah Moste-Polje in Vič-Rudnik zahtevo za izdajo lo-kacijskega dovoljenja za 7 odse-kov v skupni doliini 9.391 metrov, vendar uspeha v času, določenem za akcijo, ni bilo. V prejšnjih letih smo vso našo aktivnost usmerili v to, da smo zagotovili izvedbo mladinske de-lovne akcije z udeležbo številnih brigad iz pobratenih mest in ob-čin, pri čemer je včasih trpela tudi učinkovitost akcije (lani smo do-bili gradbeno dovoljenje za odsek Cesta na Brdo-Koseze 2 dni pred piihodom brigad, letos pa nas je dosledno racionalna uporaba sredstev (zmanjšanih zaradi infla-cije) prisilila, da se - zavedajoč se odgovornosti do mladine - ne smemo spuščati y improvizacije. Vsi želimo, da bi bila PST čimprej zgrajena, vendar moramo računati z možnostmi izvajalcev in racio-nalnostjo izgradnje. Prostih, eno-stavnih odsekov, ki bi bili idealni za delo mladinskih brigad, prak- tično ni več, zato bo bodoče delo mladine in brigad predvsem do-polnjevalo gradnjo PST v okviru dela izvajalcev, kot ga bo določil odbor za gradnjo PST. Ob tej priložnosti moramo ome-niti pomemben prispevek mladi-ne in starešin JLA, ki je tudi to pot dokazala svojo tesno povezanost z delovnimi ljudmi in letos spomla-di zgradila 1.300 m dolg odsek na Golovcu. Denarna vprašanja V letih 1977-78,1979 in 1980 in v prvih 5 mesecih letos smo na pod-lagi Družbenega dogovora o grad-nji, urejanju in vzdrževanju PST zbrali 37,131.424,20 din in porabili 29,831.961,05 din. S porabljenimi sredstvi smo zgradili in bolj ali manj hortikulturno uredili 12.476 m PST. V lokacijskem in premoženjsko-pravnem postopku je 9.847 m PST. Poleg odsekov, ki so v loka-cijskem in premoženjsko-prav-nem postopku, je izdelanih idej-nih načrtov še za 3.707 m PST. V izdelavi so načrti za 3.825 m PST. Odseki po obstoječih ulicah so dolgi 2.360 m. Dolžina odsekov, ki jih bodo zgradili drugi investitorji, je 2.068 m. Z zgoraj omenjenim denarjem smo poravnali nasled-nje stroške: din - za stroške lokacij-skih dokumentacij, načrtov, cenitev in za pridobivanje zemljišč v prvi fazi 4,223.993,00 - za nabavo orodja 257.780,60 - za stroške izgrad-nje - plačila KPL po si- tuacijah 12.5P6.391.55 - drugi stroški gradnje, vzdrževa- nja in nadzora 1,691.591,60 - za stroške mladin-skih delovnih akcij in vikend akcij 6,686.149,20 - za stroške stro-kovne službe - materialni stroški 801.781,80 - osebni dohodki (bruto)_____________3,663.868,30 Za letos imamo - poleg zaostan-kov, ki jih bomo še zbrali - z druž- • benim dogovorom zagotovljenih še 12,500.000 din, potrebno pa bo zgraditi 21.807 m poti. Sestavljalci družbenega dogovora pri oceni stroškov za izgradnjo PST niso mogli upoštevati nekaterih nepre-dvidenih stroškov, podražitev in inflacije; izračun je bil narejen po dotlej poznanih ocenah predvide-nih stroškov za tekoči meter poti v višini 1.500 din. NepredAndeni stroški so bili: začetni odkupi zemljišč, prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemlji-šča (8 milijonov din), obvezne geo- detske storitve, dokumentacije, odškodnine, stroški za zakoličenje trase, izdelava delilnih načrtov, plačilo vpisovanja novih izmer v zemljiško knjigo, povečani stroški mladinskih brigad, nabava in vzdrževanje orodja. Povprečna letna stopnja inflaci-je je 18 %, v gradbeništvu pa 26 %. Ob upoštevanju povprečne stop-nje inflacije in delnem upošteva-nju devalvacije dobimo srednjo vrednost faktorja podražitve 2.895. Po tem izraČunu je cena do-končne gradnje 125,039.388 din. Cena za tekoči meter PST se je torej povečala od prvotnih 1.500 din na 6.167,50 din (upoštevaje tu-di dodatne stroške). Tako bomo za dokončanje gradnje potrebovali po današnjih cenah še 112,593.388,00 dinarjev. Primerjalna analiza nam je po-kazala, da so bila zbrana sredsWa trošena proporcionalno. Kako priti do manjkajočih sredstev? Dokončna izgradnja PST je v srednjeročnem planu občin in me-sta. Občinske konference SZDL, občinski sveti Zveze sindikatov in občinske konference ZSMS se morajo potraditi, da zagotovijo večje število podpisnikov samou-pravnih sporazumov, kajti po prvem odzivu (60 %) se stvari niso bistveno spremenile. Najboljša je Siška, najmanjši pa je uspeh v ob-čini Vič-Rudnik. Z družbenopoli-tičnimi skupnostmi (splošna pora-ba) in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pa bomo po solidar-nostnem načelu sestavili anekse oziroma posebne sporazume. Vzdrževanje in ohranjevanje podobe PST Vzdrževanje PST postaja ena izmed osnovnih nalog odborov podpisnikov DD o varstvu spome-nikov NOB, ob podpori občinskih in zveze komunalnih skupnosti in sodelovanju strokovnih organiza-cij. PST je objekt, ki povezuje Ljubljano in terja enotno vzdrže-vanje. Pripravljenost šol, krajev-nih skupnosti in DO za vzdrževa-nje PST je potrebno pozdraviti in sprejeti. PST mora biti vzorno urejena vsak dan, ne pa samo en-krat ali dvakrat na leto. Hkrati je treba na vse možne na-čine preprečiti, da bi PST postala poligon za objestne motoriste in mopediste ali celo avtomobilska obvoznica, kar je v nasprotju z nje-nim spominskiin in rekreacijskim namenom. Tudi sajenje raznih drevesc in sadik (primeri v Murglah) je treba preprečiti, saj - ne glede na verjet-no dobro voljo posameznikov — kazi podobo enotnosti in monu-mentalnosti celotnega objekta, ki je drevored. Sklep Ko analiziramo opravljeno delo, lahko ugotovimo, da zaradi naše-ga vztrajnega dela zamisel o Poti spominov in tovarištva že globlje prodira v zavest Ljubljančanov. PST je sicer spom^nik, ki bi moral govoriti sam zase, toda - izkušnje nam kažejo, da brez nenehnega in aktivnega, mobilizatorskega dela ne bomo ustvarili projekta, ki smo ga sprejeli. Brez podpore vseh družbenih dejavnikov, ki že imajo moralno podporo velike večine Ljubljančanov, starih in novih, si ni mogoče zamisliti racionalne in učinkovite gradnje PST, še pose-bej ne v današnjih pogojih, ki niso naklonjeni akcijam te vrste, če-prav za gradnjo PST - dokaj poz-no - poravnavamo predvsem dolg junaški vlogi Ljubljane za našo nacionalno in socialno osvobodi-tev.