Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava; Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2994, 2994 in 2050 izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Puritanska Sažimorata Znano je, da je v sedanji volivni borbi v USA demokratska stranka, ki proti republičanu Hoovru kandidira Roosevella, sprejela med svoja volivna gesla na odličnem mestu odpravo prohibicije. Ker se tudi vladajoča republičanska stranka temu ne upira, dobro vedoč, da je danes proti prohibiciji velika večina Amerikancev, upajo, da bo že prihodnje leto črtan iz ustave prosluli § 18. ali tako zvana lex Volstead, ki je uvedla 1. 1920. v USA obvezno prohibicijo. Toda ta zadeva posega tako globoko v narodno bit, v religiozni svet in nravstveno mentaliteto Amerike, da bo borba med prijatelji Bakha in prohibicionisti silno huda in da se bo odločitev, ki bo sigurno za zopetno dovoljenje vinotrštva in vinopilja, precej zavlekla. Zakaj vprašanje prohibicije ali svobode uživanja alkohola ni zgolj gospodarsko vprašanje, temveč se tiče naravnost dveh temeljno različnih nazorov o življenju, ki se posebno v Ameriki izražata v najrezkej-šem nasprotju drug z drugim. Po tem svojem ; aspektu pa se ta problem tiče nas vseh. Prohibicija je potekla iz protestantovsko-puri- I tanske mentalitete, ki daje severni Ameriki duho- j ven obraz od ustanovitve združenih držav sem. Iz tega se razlaga odločno odklanjanje prohibicije od ! strani katoliškega elementa, kojega prvi kandidat ; za predsedstvo republike leta 1928., Smith, je prvi , postavil odpravo prohibicije na svojo zastavo. Puritanstvo, ki se opira na izvestno miselnost starega ! judovstva, smatra gmoltio bogastvo, »da ti bo dobro na zemlji«, za odličen znak božjega dopadeuja nad človekom. Zato je puritanstvo v veliki meri pospešilo razvoj sodobnega kapitalizma. Saj je samo iz-rastlo iz kapitalistične mentalitete ženevske buržu-azije, ki je v 16. veku rodila očeta puritanstva. Vse duhovno zadržanje, ves etos, vsi nravstveni podvigi puritanstva so podzavestno usmerjeni na okrepitev »božjega kraljestva na zemlji«, ki obstoji iz gmotno čim boljše situiranih ,pravičnikov', ki množe svoje bogastvo in vladajo občestvo kot od Boga izvoljeni razred. Ta svojevrstni materializem, povzdigujen v religiozno sfero, ni tisto veselo, naivno in Bogu hvaležno uživanje zemskih dobrin, kakor ga je poznal srednji vek in katerega je katoliška Cerkev pametno brzdala, urejala in poduhov-1 jati skušala, ne da bi ga zatirala — ampak predstavlja pridobivanje denarja in zemskih blag samo zaradi pridobivanja samega, je odklanjanje vsakega »nepotrebnega« užitka kot nekaj Bogu mrzkega, zato ker ne služi množitvi bogastva, ker moti in zmanjšuje produkcijo, ker ni racionalno. Askeza puritanstva sovraži in negira vse, kar v gmotnem oziru ne koristi, kar pohaja iz aracionalne, nagonske, životvorne strani človeške narave, kar življenje olepšuje, kar ogreva čustva in budi fantazijo, kar po Nietzscheju označujemo kot dionizijsko plat naše narave. Zato puritanec mrzi poleg romana, muzike, plesa in gledišča tudi Dionizu posvečeni sad trte, ki po znanem svetopisemskem izreku razveseljuje srce človeka. Puritanska morala se ne obrača proti čezmernemu uživanju božjih darov, proti neurejenemu in neposvečenemu, zgolj animalskemu erosu, kakor katoliško nravoslovje, ampak proti vsakemu uživanju sploh, smatrajoč vse, kar presega in moti nieno čisto utilitaristično pojmovanje življenja, kot negativno, pregrešno in prolibožje. Puritanizem je protinaraven, resničnemu življenju protiven in zato s katoliškega stališča globoko heretičen nazor. Ker pa se narava nikoli ne da popolnoma potlačili, ker se vedno maščuje, ker se javlja često v tem bolj izkaženi obliki, čim bolj se je z napačnimi metodami zatirala, zato je tudi puritanstvu v praksi utisnila svoj pečat: svetohlinstvo, ki tak<5 zelo označuje moralno zadržanje anglosaške rase, kolikor je nekatoliška. Znano je, kako zelo so se ukoreninile v tem svetu raznovrstne perverzitete, skrite pod krinko zunanje priličnosti in dobrih manir. Ameriški kapitalistični svet, ta najpristnejši otrok puritan3ke morale, si je bil začetkom tega stoletja izrecno postavil za cilj in ga tako teoretično in praktično zagovarjal, da se ima vse življenje standardizirati, kakor Amerikanci pravijo, da bo služilo kapitalizmu, pridobivanju zaradi pridobivanja, brezkončni produkciji, neomejenemu kopičenju dobička, neskončno rastoči ,prosperiteti', ki je postala malik sodobne družbe. Z vidika takega nazora o življenju je seveda uživanje vina nekaj ne samo nepotrebnega, ampak naravnost brezmiselnega in škodljivega, tudi v slučaju, če ne gre za pijančevanje in ekscese. Pitje alkoholnih pijač je namreč v tej luči potrata, neracionalno izdajanje denarja, ki ne nese nobenih obresti, trošenje človeških moči, ki so vendar ustvarjene samo zato, da jih kapitalist izrablja v množitev svojega kapitala ... Človek, ki izdaja denar za kapljico dobrega vina, ki si ga rad doma ali v družbi prijateljev nekaj privošči, ki se udaja čutnim užitkom kuhinje in kleti, naj bodo po zdravi krščanski morali v gotovih mejah še tako dovoljeni, tak človek je slab kon-sument za gotove izdelke moderne Industrije. Zalo vidimo, da so ravno največji industrijski kralji Amerike, Ford, Rockefeller, Morgan najstrastnejši pristaši in propagandisti prohibicije, naravnost skopuhi, ki časih sami sebi pritrgujejo, da se ne zmanjša kvota dobička. To je tisto puritansko svet-ništvo, lista askeza velekapilalista, ki je najstrašnejša karikatura pravega svetništva. Veselje, užitki narave in človeških čutov, naj so še tako brez greha, so se žigosali kot moralni defekti, samo ker ne spadajo v okvir tega protinaravnega, pravemu Eivljenju sovražnega, protibožjega nazora ameriške plutokracije o svelu. Toda narava Je kmalu s strahotno silo podrla ta plutokratični ideal življenja. Danes je, kakor duhovito pravi nek sodobni italijanski pisatelj, padla tudi v Ameriki tista »ogromna piramida, ki je po Civala na abstraktni utopistični bazi neomejenega pred Nemčija novim navalom terorja Berlin, 4. avgusta. Medtem ko narodni socialisti uganjajo s svojo zmago prave orgije, |»a vlada von Papena išče stika z njihovimi voditelji, namesto da bi se prej obrnila na centrum, ki edini garantira miren razvoj nemških političnih razmer ustavnim potom. Hitlerjevci zahtevajo oblast za uničenje nasprotnikov Kakšna čustva navdihujejo narodne socialiste, ki i»o sedaj začeli uprizarjati tudi po-grome proti Judom, dokazuje zlasti pisanje njihovega vodilnega glasila »Angriff«, ki zahteva proglasitev obsednega stanja nad celo državo. »Angriff« piše: »Narodni socialisti ne bomo nikakor trpeli, da bi nas meni nič tebi nič klali in mi bi radi videli tistega, ki se v obstoječih razmerah drzne kakšnemu narodnemu socialistu očitati, ako se opravičeno brani, ko je napaden. Zahtevamo, da se našim oddelkom dovoli, da se pojavijo na cesti oboroženi. Zahtevamo dalje, dn sc naše čete v svrho borbe proti krvavemu boljševiškemu terorju vpokličejo kot pomožna policija. Garantiramo, da bo potem v par dneh izginila moskovska pošast iz Nemčije. Zahtevamo, da se nemudoma izroči narodnim socialistom izvršilna oblast v Nemčiji in Prusiji. Končno zahtevamo, da se komunistična stranka, ki ni ničesar drugega, kakor organizirana banda zločincev, prepove in dn se zastopnikom krviželjne moskovske tujske legije zabrnni vstop v nemški parlament, v katerem nima ničesar iskati. Svarimo vlado, da naših zahtev ne omalovažuje.« Vlada se neoiicijetno pogaja s Hitlerjem Berlin, 4. avgusta. Politična pogajanja tudi med premirjem v nenavzočnosti državnega kanclerja in najvažnejših ministrov niso prenehala. Ne vodijo se oficielno, ampak po po srodnikih, ki imajo neobvezne razgovore z voditelji narodnih socialistov. Tozadevno naročilo je dobil baron von Alvensleben, ki spada med najbolj odlične člane takozvanega »Herrenkluba« in ki je že igral važno vlogo pri strmoglavljenju kanclerja Briininga in imenovanju vlade Pajjen-Schleicher. Alvensleben je odpotoval v Monakovo, kjer bo stopil v stik s Hitlerjem. Oficielna pogajanja, ki gredo za tem, da se narodni socialisti sprejmejo v vlado, se bodo pa začela takoj po povratku državnega kanclerja 10. avgusta. Vendar pa se misli, da se bo vlada dejansko obnovila šele po sklicanju parlamenta, ki se sestane v torek 30. avgusta. Hitlerjevci so proti vladi aristokratav Berlin, 4. avg. ž. Predsednik narodno-sociali-stičnega poslanskega klube Kube je izjavil časnikarjem, da nimajo narodni socialisti sedaj nikake potrebe niti vzroka, imeli napram državni ali pruski vladi kakih posebnih ozirov, prav tako ne proti gospodu von Papenu, Braclitu in drugim. Edini človek, na katerega se je treba ozirati, je general Schleicher. Narodni socialisti se niso toliko let težko borili za to, da koncem koncev priznajo vlado »nevtralnih« aristokratov. Teror se nadaVu e Berlin, 4. avg. ž. V Augsbergu so narodni socialisti vdrli v stanovanje komunističnega vodje Gossa in ko ga niso našli, so ranili s tremi revol-verskimi streli njegovo ženo, ki je spala. Preteklo noč so vrgli hitlerjevci v Vzhodni Prusiji bombo skozi okno v sodno poslopje v Me-laukenu.. V Ortelsburgu so vrgli vžigalno bombo v neko trgovino, radi česar je nastal požar. V Allen-steinu so narodni socialisti pobili na tla sladole-darja. V Miinchenu, kjer je bilo do sedaj mirno, so vrgli vžigalno bombo v Mladinski dom socialnih demokratov, v dve drugi trgovini pa eksplozivne pa-trone. V okolici Berlina so našli 6 velikih zabojev z več kakor 20.000 dinamitnih užigalnikov. Berlin, 4. avg. AA. V llindenburigu v gornji Šleziji so streljali motociklisti, ki so vozili z veliko hitrostjo, na dva redarja in enega ml njiju zadeli na smrt. Policija je krivca aretirala in ugotovila, da pripada hitlerjevski stranki. Pariz, 4. avg. AA. Iz Vratislave jjoročajo, da so tam danes napravili atentat z ročnimi granatami na Rosenberga, urednika tamkajšnjega glasila centruma »Oberschlesischer Kurrier«. Neznanci so vrgli več bomb skozi okno v uredništvo lista. Gmotna škoda je precejšnja. Podrobnosti o atentatu še niso znane. Optimistično mišlenje Stegerwalda Pariz, 4. avg. tg. Bivši minister Stegervvald. katerega v sedanjem času večkrat navajajo kot mogočnega kanclerja, če bi se stvorila koalicija narodnih socialistov in centruma, izjavlja v intervju-vu v »Excelsioru«, da katoličani prav gotovo ne bodo šli skupaj z narodnimi socialisti, če le-ti ne bodo opustili svojih napadov na ustavo. Narodni socialisti so sedaj v težkem položaju. Ce se udeležijo vlade, bodo izgubili vse prednosti svoje dosedanje neovirane agitacije. Stegervvald ne- veruje, da bi narodni socialisti nameravali puč, pa tudi ne, da bi von Papen ostal v vladi. Jasno pa bo mogoče videti šele v par tednih. Sela vlade Berlin, 4. avg. tg. Nemški državni kabinet je imel danes sejo pod predsedstvom državnega notranjega ministra von Gayla in razpravljal o odredbah, ki so potrebne za vzdrževanje javne varnosti in miru. Zdi 6e, da vlada nima namena, da bi nastopila z odredbami izjemnega stanja proti neprestanim političnim terorskim činom, umorom, bombnim napadom itd. Pač pn namerava pooblastiti izjemna sodišča za postopanje proti terorskim zločinom in poostriti kazni. Odrediti hoče tudi ostrejše postopanje pri zaplenilvi orožja. Kaj bo s Papenom? Berlin. 4. avg. Verjetno je, da bo državni kancler von Papen sam kandidiral za pruskega predsednika deželne vlade. S tem bi izravnal svoj akt z dne 20. julija t. 1., ko se je dal postaviti za državnega komisarja Prusije. Toda ta izvolitev ne pojde brez težkoč. Papen bi si v ta namen moral zagotoviti glasove centruma, ali pa vsaj doseči, da se centrumaški poslanci vzdrže glasovnnja. Toda centrum ne kaže ta trenutek preveč nagnjenja do osebe von Papena, ki se je oddvojil od stranke v okoliščinah, ki jih katoliški voditelji še vedno ne morejo pozabiti. Toda naj že postane predsednik pruske vlade kdorkoli, toliko je gotovo, dn bo pruska vlada storila vse, kar bo v njeni moči, da doseže neodvisnost pruske vlade od državne vlade; če se ji to posreči, bo to dogodek izredno velike važnosti v notranjem političnem razvoju Nemčije. Spor v Južni Ameriki bo nvtmo rešen London, 4. avgusta. AA. Prejšnji teden se | je zdela možnost bolivijsko-paragvajske vojne zelo resna, po intervenciji DN in panameriške unije pa so se v južnoameriških krogih v Londonu precej pomirili in mislijo, da se bo spor vendarle mimo uredil. Vichy, 4. avgusta. AA. Predsednik sveta DN Matos je dobil odgovor Bolivije na svojo noto, ki jo je poslal v torek. Matos je takoj nato obvestil vladi v Lapazu in Assoncionu, da njuna odgovora predsedništvu sveta DN pričata, da svojega spora ne nameravata s silo urediti, nego da ga bosta predložili arbitražnemu sodišču. Bolivijska nota je napravila na Matosa zelo dober vtis. Bolivijski zunanji minister Gutierrez namreč v njej pravi, potem ko v uvodu opozarja na precedent s sporom glede Chaca, da je Bolivija pripravljena »z omejitvami, ki jih nevtralne države poznajo, predložiti spor v mirno ureditev. Berlin, 4. avgusta. AA. Nemška vlada je pozvala svoja diplomatska zastopnika v Lozanu in Assoncionu, naj prijateljski intervenirata pri bolivijski in paragvajski vladi za mirno ureditev spora. London, 4. avgusta, ž. Foreign Office je naročil svojim zastopnikom v Lanazu in Assoncionu, naj intervenirajo pri paragvajski in bolivijski vladi za to, da se ohrani brezpogojno mir. Drugi Piccardov polet Splošno zanimanje za pogumnega učeniaka Curili, 4. avg. ž. Bližnja ekspedicija profesorja Piccarda v stratosfero je središče vseh razgovorov tukajšnjega prebivalstva. Vsi večji svetovni listi so poslali svoje reporterje v Curih, ki prihajajo k profesorju Piccardu, ga prosijo za razgovor in ga sprašujejo o podrobnostih njegovega potovanja v stratosfero. Pri tem se poslužujejo najrazličnejših trikov, katere vse pa prekašajo triki ameriških filmskih družb. Vendar je to zastonj, ker je Piccard vezan na pogodbo z dvema belgijskima družbama. Film igra sploh pri tem poletu v stratosfero zelo veliko vlogo. V Bruslju so že izdelali 800 m filma v vestnem, znanstvenem laboratorijskem delu, nn katerem so delali priznani strokovnjaki. Na ton-filmski aparaturi bodo sprejete vse priprave za start, dalje Piccardova razlaga njegovega poleta in start sam. Film bo izdelan v več jezikih. Tudi le- kredlta«. V brezkončno rastočo prosperiteto nihče ne verjame več. Tisti, ki so propovedovali popolno industrializacijo, holeč uničiti kmetski način pridobivanja in življenja, so doživeli popoln polom svoje teorije, ki je ustvarila desetine milijonov brezposelnih. Purilanski velekapitalizem je pač izpodko-pal individualno družinsko življenje, kjer človek v zmernosti in veselju uživa, ni pa mogel na mesto njega ustvariti tiste kolektivistične družbe samih delovnih proizvajajočih živali, oziroma strojev, o kateri je sanjal. In ludi prohibicija ni privedla k ničemer drugemu, kakor k grozni spaki svojega popolnega nasprotja: divjemu pijančevanju več ali menj skrivaj ali očitol take pokvarjenosti v erotičnih zadevah ni bilo še nikoli v Ameriki kakor v dobi najpopolnejšega razmaha velekapitalizma, jadraj oče ga pod zastavo prohibicije. In najbolj značilno je to, da so najbolj navdušeni pristaši prohibicije oni krogi, ki najbolj pospešujejo pijančevanje v Ameriki! To so konlra-bantarji alkohola, ki si delajo miljarde in plačujejo bogate odstotke politikom, kateri vzdržujejo prohibicijo. Zakaj če ne bi bilo prohibicijskega sistema, bi ne prosperirali novodobni bogatini Amerike, ki so si pridobili svoje bogastvo s tihotapstvom, krajo in oderuškimi cenami za blaženi alkohol. Ta plasl ameriške družbe, ki ijbenem organizuje naj- izginili so saloni in kabareti, toda na njihovo i bolj velikopotezno zločinstvo svela. oboroženo s isto so stopili zakotni lokali (»speakeasiesc), kjer ! strojnimi puškami, bombami in bojnimi motornimi ..... ..... ■ ' - !- čolni, je danes najzvestejši zaveznik puritanskega mesto se pije najbolj strupeni alkohol za drag denar in se deli pouk v najstrahotnejših pregrehah in zločinih. Ni ga sestanka, plesa, banketa ali soareje, kjer bi moški in ženske ne prinesli s seboj svojega \viskyja. Meslo poštenega vina se izdelujejo pijače iz lesnega alkohola, ki razkraja možgane. Mladina, ki prej ni pila, sedaj uprizarja prave orgije, ker prepovedan sad vedno bolj diši n^go dovoljeni Pod prohibicijo so zakraljevali beznica, kvanta, valjanje po najsmrdljivejšom blatu človeške nižine in zločinslvo tako, kakor nikoli poprej. Sreča in blagostanje nista zagospodovala ne v družini ne v družbi, kakor so propovedovali purilanski pridigarji prohibicije, ampak še senca blagostanja je danes izginila iz ogromne večine ameriškega naroda. Dostojanstvo žene ^e ni vrnilo, kakor -» zagotavljale agitatorice prohibicije, ampak narobe, prohibicionizma! Kakšna kruta ironija!... Zastopniki velekapitalizma pa morajo z obžalovanjem ugotavljati, da se ameriška državna blagajna, ki izkazuje deficit 3000 milijonov dolarjev, vedno bolj prazni, obremenjena z velikanskimi stroški za brezuspešno izvajanje prohibicije, dočim bi si z davščinami na konzum vina lahko najbolj opomogla. Vsak ekstremizem, ki jc protinaraven, je moralno napačen in socialno poguben. Dvanajstletna izkušnja s prohibicijo v USA to brezdvomno dokazuje. Vzroki in posledice ameriškega prohibicionizma pa so obenem dokaz za notranjo trhlosl puritanskega velekapitalizma in za pogubnost njegove protičloveške. protinaravne in prolibožje, profitar-ske mentalitete in svetohlinskc morale, ki je okužila ves svet. lala, ki bodo zasledovala balon, bodo imela tta krovu filmske sprejemne aparate. Sedaj profesor Piccard in njegov asistent natančno proučujeta teren, s katerega bo startal. Tla namreč, s katerih se balon dvigne, so za nadaljnji polet zelo važna. Etafijanski pomorski manevri Milan. 4. avg. tg. Danes so se začeli veliki italijanski manevri v Sredozemskem morju, katerih se bo udeleževalo več kot 100 vojnih ladij in 30 podmornic. Razen lega bo sodelovalo 23 letalskih eskadril. Letalci bodo morali v tem manevru vršiti poizvedovalno službo več kot 1000 km daleč, razen tega pa bodo morali vršiti še službo na ta način, da bodo brezžično klicali bombna letala k napadu na transporte. Več kot 200 letal se bo udeleževalo manevrov. Mussolini poveličuje vojno Rim, 4. avgusta. AA, »Popolo dTtalia« je priobčil članek predsednika vlade Mussolinija, ki popisuje zgodovino fašiznja in njegovo doktrino. Mussolini posebno naglasa, da pridejo le v vojni vse človeške energije do veljave, in da le vojna vtisne pečat plemenitosti ljudstvom, ki imajo poguma spustiti sc vanjo. Fašizem, nadaljuje Mussolini, ne veruje v možnost ali koristnost večnega miru. Fašizem živi v skupnosti s civiliziranimi narodi, vendar je budno na straži in se ne da premotiti videzom. Na koncu izraža Mussolini prepričanje, da je vsak poskus, doseči trajen mir na svetil, obsojen na neuspeh. Prosvetna reforma v Italiji Milan. 4. avg. tg. Danes je bil izdan dekret, po katerem preidejo vse zadeve generalnega ravnateljstva italijanske prosvetne uprave in fonda za prosveto in dobrodelnost iz pravosodnega ministrstva v notranje ministrstvo, katero je podrejeno Mussoliniju. samemu, tako da bo vladni šef v bodoče sam razpolagal v vseh prosvetnih zadevah Italijo. Grandi v Londona I^ndon. 4. avg. ž. Snoči je prispel v Lo Grandi. Na kolodvoru so ga pričakovali uradniki italijanskega poslaništva, zastopniki angleškega zunanjega urada in č.l.Mii londonske italijanske kolonije. Njegova nastopna avdienca ho prihodnjo ne-loljo. Tedaj bo izročil kralju Juriju svoja akredi-tivaa pisma in potem nastopil daljši dopust Zakaj je zmaga! boljševizem nad rusko cerkvijo Vsi znaki kažejo, da moremo danes že govoriti o zmagi ruskega boljševizma nad rusko cerkvijo. S katoliško in protestantsko cerkvijo res da boljševizem v Rusiji Se ni opravil, toda ti dve cerkvi v Rusiji ne zavzemata velike važnosti. Socialna in gospodarska politika sovjetov je povsodi zadela na velik odpor, narodnostna politika ruske vlade dn-ftes še ue učinkuje vodilno; edino njena verska politika je v Rusiji našla rodovitna tla. Zdi se, da je mladina popolnoma pridobljena za brezboštvo. Versko vprašanje je za to mladino že zdavnaj odpravljeno z dnevnega reda. Celo na deželi in med" starejšimi kmeti se pojavlja močan val verske brezbrižnosti. Kako je bilo mogoče razkristjaniti ruski narod, ki je vendar dosedaj veljal za enega najbolj religioznih narodov na svetu, in to v razdobju let, ki obsega komaj polovico človeškega življenja! Glavni vzrok propada leži najprej v ruski cerkvi sami. Že tekom stoletij ruska cerkev ni imela več nobene večje duhovne in kulturne veljave iu je v znanstveno teološkem in cerkvenem življenju ostala na višini srednjega veka. Njen zadnji pomembnejši teolog je bil v 1. 1647. v Kijevu umrli metropolit Mogilas. Peter Veliki je odvzel cerkvi ludi njeno hierarhično središče, patrijarhat in ga nadomestil z državno ustanovo, s svetim sinodom. Cerkev ni bila nič več drugega ko skrbno negovana državna institucija, ki je bila državni politiki potrebna za vodstvo naroda. Ce je v ostali duhovni stan v znanstveuein in kulturnem svetu postavka, preko katere nikdo ne more preiti, potem je ruski klerus ostal na skromni stopnji vednosti, ki ga je često od analfabetskega tnužika razlikovalo samo v tem, da je znal brati in pisati. Tudi škofje sami niso imeli mnogo več izobrazbe, ker so bili stalno vzeti le iz meniškega stanu, ki je bil le malo bolj izobražen nego svetni kler. V teološkem oziru je bil nauk ruske cerkve predan iz rodu do rodu in globoka religioznost ruskega naroda je često dosegala že meje praznoverstva. Vera narodu ni bila več duhovno doživeto in izbojevano versko prepričanje, marveč je bilo mnogo bolj skupek strahu pred božjo pravičnostjo, priprošnja za božjo naklonjenost in spoštovanje miselnosti starejših rodov. Kar pa je le podedovano in ne izvojevano, ni globoko ukoreninjeno v človekovo duševnost. Tako je mogoče, da ruska cerkev ni imela več Reiorma trgovskih zbornic Skupne zbornice v Ljubljani, Novem Sadu, Splitu, Dubrovnihu in Podgorici — 5 obrtnih zbornic nobene notranje moči, predvsem one moči, ki se očituje v apostolski delavnosti in akciji. Primanjkovalo je cerkvi vsako premikanje, kljub temu, da je bilo v cerkvi še vse dovolj dobro izvedeno (služba božja, redovno življenje). Tudi svetniško živečih vernikov ni manjkalo, toda primanjkovalo je tej cerkvi verskih delavcev. Ni bilo nobenih apostolov. I Kljub prostranosti ruskega imperija se rusko pravo- | slavno misijonstvo v Aziji ni moglo razviti, ker ga je preveč krila oficijelna ruska politika. V notranjosti Rusije se tudi ni izvedla akcija, da se odpadnike dovede nazaj do cerkve. Nobenega sledu o poskusu moderne apologetike, nobenega sledu o tem, da bi se cerkev potrudila, da vsaj s svojimi duhovnimi sredstvi poseže v literarni in znanstveni ruski pokret. Seveda se je cerkev posluževala sredstev moči, ki jih ji je dajala na razpolago država, loda tovrstno vplivanje je moglo cerkvi le škodovati. Zveza med cerkvijo in državo je bila vse preozka. Cerkev koučuo ni bila drugega, ko solnce ruskega carja, kar se moro vzeti dobesedno, ker je po verskih slikali med ruskim seljaštvom vsakokratni ruski car zavzemal mesto celo nad svetniki. Ta zveza med cerkvijo in carjem je bila tako ozka, da jc končno s carskim prestolom morala pasti tudi ruska cerkev. Boljševiški naskok na ruske samostane si je često mogoče razlagati na ta način, da so ti v svojih močnih zidovih in centralnih pozicijah po Rusiji predstavljali vse bolj potrebo trdnjav preje proti vpadom lartarov in pozneje proti puntajo-čemu se seljaštvu. Še do zadnjih časov so nekateri samostani v spodnjih nadstropjih služili kot kozaške vojašnice. Na zapadu Evrope se ta ruski cerkveni sistem imenuje cezaropnpizem, ker v tem sistemu vladar zavzema mesto najvišjega glavarja cerkve. Podržavljanje ruske cerkve je bilo datirano do te meje, da cerkev niti brez državne denarne pomoči ni mogla več živeti, dasi je bila duhovščina na deželi skrajno slabo plačana. V zadnjih desetletjih se tudi carstvo ne bi moglo več držati, ako ga ne bi pod- / pirala cerkev. Čudna verska usmerjenost zadnje carske rodbine in usodna Rasputinova vloga na dvoru je le pospešila hkratni zlom ruske cerkve s prestolom. Preozka zveza med cerkvijo in državo je že mnogim cerkvam zelo škodovala, najbolj pa ruski cerkvi. Chesterton o dublinskem kongresu Nič na svetu me ne razveseli tako, kakor če si kupim vozni listek v Dublin. O Dublinu velja marsikaj, kar se običajno pripisuje Parizu. Mesto je nepopisno živahno in jasno, kakor da bi bilo moralno to, kar snovno ni: mesto luči; bajno »mesto na soncu«. Toda pri doživetju evharističnega kongresa je bilo zraven še nekaj drugega. Nekaj čudnega in presenetljivega: Nisem si kupil samo listka v Dublin; marveč sem dejansko kupil vozni listek h krščanstvu. Vkrcal sem se nn vlak in potem na ladjo, ki sla me pripeljala na stari, dolgo neodkriti otok, imenovan krščanstvo. V prividu sem videl, kako je mali otok naraščal v brezmejnost; to je bil kontinent, na katerem sem se izkrcal. Krščanstvo je večje kakor Evropa; v srednjem veku je bilo mnogo večje kakor Evropa. Ne nameravam govoriti o različnih krščanskih občinah, ki si vse prisvajajo, da so edini dedič krščanske tradicije. Samo to pravim: kar sem videl tu o krščanstvu, je bilo kakor privid. Kakor da bi se bili vzpeli na vrh gore in zagledali pred seboj vsa kraljestva sveta. Ugotoviti treba zgodovinsko dejstvo, da se je ta sivi otok, ki kakor brez doma leži izgubljen sredi oceana, iznenada izpremenil v nekak kos-mopolis. To ni bilo normalno in mikavno doživetje obiska v Dublinu. Dejansko mi je bilo skoraj nemogoče, da bi bil obiskal le enega samega mojih običajnih prijateljev. To ni bil taisti kraj. Morebiti vobče nikak kraj. Marveč je bil to sen sodnjega dne. Obrazi v množici — znani ali neznani — so vzbujali vtis čudne solidarnosti. Naj pokažem iz teh sanj le par podob: Mudil sem se bil v Ameriki cele mesece; toda nikdar nisem videl v Ameriki pristnega ameriškega Indijanca. V Dublinu sem videl enega. Pohajal je po cestah in njegova strašna pernata tiara se je zibala na njegovi glavi kakor palmov gaj. Pod njo je bilo videti ostro zarezane poteze bakrenega obraza. In pod tem temno duhovsko oblačilo. Kajti ta mož je bil rdeč indijanski poglavar in obenem katolišld duhovnik. Noben še tako izkušeni potnik ne bo trdil, da bi mogli tako prikazen vsak dan videti na cesti. Ali pa nekaj drugega: Bil sem v Palestini. Tam sem videl veliko grških duhovnikov. Nikdar pa nisem videl moža, ki bi bil nosil oblačilo grškega duhovnika, v resnici bi bil pa rimski duhovnik. Tu pa je bil zastopnik rimske cerkve, ki je bil napravil vso dolgo pot iz Rusije in je bil videti natančno tak kakor duhovnik stare bizantinske cerkve v Rusiji: s svojim nenavadnim ra-binskim pokrivaloin in mogočno brado, kar mu je dajalo videz nekaj asirskega, prvotnega, oča-kovskega. In vendar je bil' ta mož čisto navaden papist kakor vsak drug. Ali pa si predstavimo jakobita: lo se pravi, nekaj silno starega, nekaj silnej daljnega, nekaj, kar je zapadnoevropskemu delu sveta popolnoma tuje. In ta vredni Indijec, zastopnik Daljnega Vzhoda, je obličje svoje okolice popolnoma lzpret..enll s tem, da jo je privedel domov v katoliško cerkev. Drugega pa ni nič izpremenil. Dejal bi, da je prav v tem trenutku stopil iz kakšnega hindujskega templja ali iz kakšne perzijske mošeje. Na glavi ima neke vrste turban; njegov ostro zarezani, drzni obraz je v nasprotju z bujno sivo brado lenino-rjav. Njegovo oblačilo je tujega kroja. V prvem trenutku bi ga mogli imeti za domačega kaplana Gengis kana ali za višjega duhovna Svete opice ali Svete kače. Pa to, kar nosi v roki, ni ne znamenje opice ne kače. Marveč je to znamenje Rima. Pokazal sem te čudne like, da bi podal pojm o zemeljski nenavadnosti tega prizorišča. Kajti liudje odkrijejo lepoto kake stvari vedno šele tedaj, če so ugotovili, da je nenavadna. Ta nenavadnost ie bila najvidnejša bistvena ooteza dublinsko duhovne drame. Od onih izrednih prikazni se je obrnil pogled v notranjost, po brezkončnem labirintu krščanstva. Imel sem čast govoriti z nekim nemškim škofom, ki oskrbuje Nemce v Gdansku. Njegovi neposredni predniki so bili Nemci. Piše so pa: 0'Rourke. Potomec onih potujočih vojakov, imenovanih »divje gosi«, ki so bili odšli iz premagane Irske na osvajanje po celi Evropi,. Ze v naslednjem trenutku so me predstavili zastopnikom velike katoliško hierarhije na Poljskem. Vedel sem, da vodi čez prepad med njimi in menoj samo en most: Pontifex Maximus. V prihodnjem trenutku sem govoril z litavskim duhovnikom, s katerim sem se mogel sporazumeti samo v latinščini. Tako si se mogel v sredotežnih lokih približati skrajnim kotičkom Evrope. Vse, karkoli je na kakoršenkoli način zapleteno v velike evropske probleme, je imelo tu svojega zastopnika. Toda: vsi ti ljudje, ki so bili v politiki needini, so bili edini v veri! Nehote se ti je vsilila misel, da bi se našel najboljši temelj za politični sporazum tukaj, kjer je že ena edinost. Na tem nenavadnem pozorišču je moral vsak, bodisi že veren ali neveren, brez razlike veroizpovedi, dobiti vtis, da se nahaja v središču Evrope. Čutiti je moral, da so se ti koncentrični krogi, kolobar za kolobarjem, sklepali okrog tega središča. Dublin je bil Lozana: Lozana s skupnim jezikom; ne Babel. Eden Izmed inozemskih cerkvenih knezov, ki se je prav posebno priljubil v Dublinu, je bil pariški nadškof. O njem mi je poročati to-le čudno ravnanje: Pokupil je vse svetinjice in znake kongresa in jih delil kakor kruh ubogim dublinskih »slumov« (zakotij). Najbrž mi ne bo verjel noben človeli, če pravim, da so sc reveži tega bolj veselili, kakor pa če bi bil delil mednje vinarje. Toda dokler svet te neverjetne resnice ne bo razumel, bo ostalo pripovedovanje te zgodbe zaman. Ženski kongres London, 4. avgusta. AA. V Edimbourgu se je vršil od 29. julija do 4. avgusta t. 1. kongres federacije na univerzah diplomiranih žensk. Na kongresu so razpravljali o vseh problemih, ki zadevajo internacijonalno stališče diplomiranih žensk. Za predsednico so izvolili dr. westcrdyck, prof. na univerzi v Amsterdamu, za podpredsednico pa Francozinjo Mme Monot. Prihodnji kongres bo leta 1936 v Berlinu. Amerika zahteva vodstvo Wowyork, 4. avg. tg. Borah je govoril na vseučilišču v Mineapolisu in izjavil: Amerika se lahko pokaže ali neinteresirana pri vseh evropskih vprašanjih, ali pa mora prevzeti vodstvo pri reševanju vseh mednarodnih problemov, ki so nastali po vojni. Evropa pa lahko aahteva soudeležbo ameriških Združenih držav pri obnovi svetovnega gospodarstva le tedaj, če jc pripravljena opustili uničujoče izdatke za oboroževanje, ki znašajo 80 do 85% vseh davkov, ki se stekajo v Evropi. Ncwvork, 4. avg. tg. Trgovinski minister La-mont je nenadoma demisioniral. Oficielno sc sicer izjavlja, da je svoj odhod, ki ga je nameraval izvršiti že pred več meseci, odlagal samo po Iloover-jevi želji, pravi vzrok njegovega odstopa pa je la, da se je Lamont moral vrniti v trgovinsko potovanje, ker se je njegovo premoženje zelo zmanjšalo. Lamont je sedaj star 50 let in je bil svoječasno najbogatejši človek v Chicagu. Belgrad, 4. avg. Trgovinski minister je podpisal uredbo o Irgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Po tej uredbi so zbornice javnopravne ustanove in posvetovalni organi državnih oblastev in samoupravnih edinic. Imajo pravico, da rabijo državni grb kraljevine Jugoslavije v svojih spisih. V smislu to uredhe bodo obstojale naslednje zbornice: 1. Trgovinska zbornica v Belgradu, ki zavzema mesta Belgrad, Zemun in Pančevo. 2. Industrijska zbornica v Belgradu. 3. Trgo-vinsko-industrijske zbornice v Zagrebu, 4. v Osje-ku, 5. v Velikem Bečkereku, G. v Sarajevu, 7. v Banjaluki in 8. v Skoplju. 9. V Ljubljani trgovinska, industrijska in obrtna zbornica. 10. Trgovinska, industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu, 11. trgovinska, ind. in obrtna zbornica v Splitu, 12. trgovinska, industrijska in obrtna zbornica v Dubrovniku, 13. trgovinska, industrijska in obrtna zbornica v Podgorici. 14. Obrtna zbornica v Belgradu, nadalje 15. obrtno zbornice v Zagrebu, 16. v Osijeku, 17. v Sarajevu, 18. v Banji Luki in 19. v Skoplju. Zbornice lahko osnujejo svoje ekspoziture v mestih, kjer se jim zdi potrebno. Ekspoziture se morajo osnovati: belgrajske trgovske zbornice v Nišu, belgrajske obrtno zbornice v Nišu in bel-^rnjske obrtne zbornice v Vel. Bečkereku ter ekspozitura zagrebške trgovinske, industrijske zbornice na Sušaku. Trgovinske zbornice lahko vzdržujejo svoja zastopstva ludi izven svojega sedeža. Organi zbornic so: 1. Zbornični svet, 2. prev določajo pravila, vendar ne sme prekoračiti 70. Vsak svetnik ima svojega namestnika. Mandat zborničnega sveta traja šest let. polovica članov se obnovi po treh letih. Vsak član ima pravico voliti svet. Član zborničnega sveta ne sme izvrševati svojega mandata, dokler je v teku stečajno postopanje proti njemu ali sodna preiskava radi kaznjivega dejanja. Predsedništvo zbornice sestoji iz predsednika, dveh ali treh podpredsednikov in predsednikov zborničnih odsekov, oziroma stalnih odborov pri zbornicah, ki nimajo odsekov. Razen obrtnih in industrijskih zbornic se zbornice delijo v odseke. V odseke pridejo predstavniki posameznih pridobitnih vej. Za važne posle zbornice se lahko osnujejo stalni odbori kakor nadzorovalni odbor, disciplinski, poljedelski, finančni, turistični, prometni odbor itd. Pri vsaki zbornici se mora osnovati pokojninski fond, v katerega mora vplačati najmanj 5% svojih letnih dohodkov. Zbornice lahko osnujejo svoje stalno razsodišče, zbornični svet bo sestavil pravilnik razsodišča, vendar ga mora odobriti minister trgovine. Zbornice se vzdržujejo z dohodki iz lastne imovine, iz lastnih podjetij, iz taks in darov. Zbornice morajo vsako leto do konca marca predložiti trgovinskemu ministru račune o poslovanju v preteklem letu. Zbornico so pod nadzorstvom bana, oziroma belgrajska neposredno pod nadzorstvom trgovinskega ministra. Ban, ali pri belgrajski zbornici trgovinski minister, lahko imenuje pri vsaki zbornici komisarja, ki ima pravico prisostvovati tudi sejam zborničnega sveta ter pravico govora. Minister trgovine lahko razpusti zbornični svet, ako se jc pregrešil proti zakonu ali proti upravnim predpisom in postavi na njegovo mesto komisarja. Ko stopi v veljavo ta uredba, se bo konstituiral začasni svet novih zbornic, v katerega pridejo predstavniki posameznih pridobitnih vej. V ta svet pridejo člani sveta dosedanjih zbornic. Iz teh bo imenoval trgovinski minister predsednika in podpredsednika. Ostali člani zborničnega sveta, kakor tudi predsedništva dosedanjih zbornic, ostanejo v svoji Japonci zasedajo Kitaj Tokio, 4. avg. tg. Kitajske neredne čete so napadle japonsko posadko v mandžurskem pristani-j škem mestu Inkovu. Japonske vojne ladje so zato j izkrcale svoje čete. Ker sc poroča, da Kitajci prodirajo od juga, sc govc-iri. da namerava Japonska zasesti provinco Džchol. in sicer kot pripravo za svoj napad na Tiencin in Peking. Nemiri v Belgiii Bruselj, 4. avgusta, ž. V Lummenu je prišlo do težkega spopada med belgijskimi nacionalisti | in Flamci. Belgijski nacionalisti so pred flamskim . domom sežgali lutko, ki je predstavljala Bornsa, vodjo Flamcev. Nenadoma so se na Ilamskem domu odprla okna in začelo je streljanje. V istem trenotku so planili na belgijske demonstrante iz veže Flamci, oboroženi s palicami in sekirami in i razgnali izzivače. Razvila se jc pri tem borba, v j kateri je bilo ranjenih več oseb. Poklicana policija ni imela posla, ker so demonstranti žc preje zbežali. Dunajska vremenska napoved: Vreme se bo le zelo počasi izboljšale Na j komercialni oddelek ljubljanskega ravnateljstva drž. žel. svetnik 5. skupine Rudolf Fister, do sedaj v Subotici. — Na pošto in brzojav v Celju je premeščena Marija Debeljak, do sedaj v Konjicah. — Upokojen je strokovni učitelj na državni sred. 1 tehnični šoli v Ljubljani Ignac Uršič. — Napre-! doval je v 5. poiožajno skupino tajnik poljedel-! skega ministrstva dr. Leon Hribar, in v 6. skupino dr. Ivan Kenda, višji veterinarski pristav pri centralnem veterinarskem bakteriološkem zavodu v Belgradu, Zadružna zveza v Zagrebu Zagreb, 4. avgusta, ž. Danes ob 0 dopoldne se ie pričela glavna skupščina Zadružne zveze v Zagrebu. Prisotni so bili številni zadrugarji iz vseh krajev savske banovine, ki so zastopali 88 članic zveze. Iz poročila ravnateljstva sc vidi, da se je število članic v zadnjem letu zvišalo nd 134 na 151. Zveza je organizirala predavanja in tečaje. Za novega predsednika ie bil Izvoljen msgr, dr. Avguštin JurctiC. funkciji dokler se pod vodsvom začasnih zborničnih svetov ne izvrši reorganizacija zbornic po navili pravilih. Zbornični svet izvoli predsednika in podpredsednika zbornice; stalne odbore, sodnike za stalno zbornično sodišče. Predsedništvo zbornice sestoji iz predsednika, dveh ali Ireh podpredsednikov in prisednikov. Zbornice se morajo reorganizirati v smislu nove uredbe v teku 0 mesecev po njeni objavi. Trgovinski mmister o pomenu reSorme Belgrad, 4. avg. AA. 0 priliki sprejetja uredbe 0 zbornicah je minister za trgovino in industrijo dr. Mohorič izjavil med drugim: Po sprejetju obrlnega zakona smo torej imeli več tipov gospodasrkih zbornic, in samo po sebi jo nastalo vprašanje, ali ne bi kazalo organizirali to zbornice vse po enem tipu kot zajednico ali pa kot ločene. Z novo uredbo se je vprašanje tipa zbornic rešilo na kompromisen način in se je v glavnem ohranil sedanji sistem zbornic, ki se zdi, da najbolje ustreza našim gospodarskim razmeram. Drugo važno vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti, je bilo vprašanje področja, sedežev in števila zbornic. Pri reševanju tega vprašanja se je kr. vlada ravnala po tehle načelih: 1. da se spravijo področja zbornic v sklad z razdelitvijo države na upravna področja; 2. da se ohrani kontinuiteta zastopanja gospodarskih interesov in obdrže zbornico v vseh krajih, kjer so do zdaj obstajale; 3. da se upoštevajo želje interesentov glede .sestave zbornic v skladu z obrtnim zakonom. V stremljenju, da zadovolji v največji meri vsem postavljenim načelom, je kr. vlada morala, posebno zaradi zbornic v prestolnici, ki se v tem pogledu nahajajo v izjemnem |>oložaju, proti svoji volji pri izvajanju prvega načela pristati na nekatere koncesije, ki so spet s svoje slrani povzročilo neke manjše reperkusije pri razdelitvi področij sosednjih zbornic. Upoštevajoč želje posebno obrtnikov, da se njihov stan izloči iz skupnih zbornic in da se za zastopanje obrtniških interesov tam, kjer so obrtniške sekcije obstoječih skupnih zbornic tako sklenile, ustanove posebne obrtniške zbornice, predvideva uredba ustanovitev pet novih r.ibrtniških zbor-j nic, in sicer v Zagrebu, Banji Luki, Sarajevu, Osi-I jeku in Skoplju. Število zbornic sc po uredbi zviša z dosedanjih 13 na 19, in sicer bo pet novih obrtniških zbornic in trgovinsko-industrijska zbornica v Banji Luki za vrbasko banovino. To poslednjo zbornico je kr. vlada ustanovila zato, ker je prepričana, da bo njena ustanovitev dala še več poleta trgovini in industriji vrbaske banovine. Pri vsem tem se je posebno upoštevalo, da se z zvišanjem števila zbornic ne zviša obremenilev gospodarstvenikov, ki v sedanjem času nikakor nc bi bilo oportuno. Tretji del uredbe se nanaša na notranjo organizacijo zbornic. V tem delu so navedene pravice in dolžnosti zbornic, njihovih članov, svetovalcev in drugih članov, in urejeni odnošaji med zbornicami in državno upravo, samoupravninjiu;. telesi in društvi. , Avtonomiji zbornic je prepuščeno, da s statuti, zborničnim redom in pravilniki predpišejo podrobna določila o volitvah, o delovanju zbornic in o poslovanju zborničnih ustanov v skladu s posebnimi prilikami in potrebami svojih področij. Glede na veliki interes in potrebo, ki se občuti v gospodarskih vrstah, da se spori poslovnega značaja urede na čim enostavnejši in hitrejši način v krogu samih gospodarstvenikov, posveča uredba posebno pozornost ustanovitvi stalno izvoljenih sodišč pri zbornicah. Danes imajo naše zbornice posebno pomembno in delikatno nalogo. S to uredbo sc postavijo pogoji, da bodo mogle uspešno vršiti svoje veliko delo. In ti ugodni pogoji, združeni z dobro voljo in energijo, ki so jo naše zbornice pri svojem do- 1 sedanjem delovanju vselej pokazale, bodo mnogo j doprinesli za njihovo bodoče delo za zaščito go-i spodarskih interesov in za pospeševanje gospod,-ir-I siva vobče, že zato, ker popolnoma upoštevajo hude čase, ki jih naš narod preživlja. Davčna obvestila Belgrad, 4. avgusta. AA. Na podlag; pojasnila davčnega oddelka finančnega ministrstva je treba pri uvozu instalacij, ki so z odlokom carinskega oddelka proste carinskih dajatev, vkljub izkazilu pristojne trgovske in industrijske zbornice, da služi uvoženi materijal izključno samo v lastno porabo in ne v nadaljnjo prodajo, predpisal; skupni davek na poslovni promet. To je treba zato .'!o-" riti, ker veljajo po čl. 14, 1. odstavek uredbe o skupnem davku na poslovni promet iz leta 1931 pri uvozu v celoti carinski predpisi, tako za plačilo, odložitev, zavarovanje in zastarelost, kazni, pritožbe in kazenskega postopka, in se mora zalo vselej, kadar se zagotove carinske dajatve, zagotovili in pobrali skupni davek na poslovni promet. Belgrad, 4. avgusta. AA. Po pojasnilu davčnega oddelka finančnega ministrstva se na podlagi čl. 9 tretjega odstavka uredbe o skupnem davku na poslovni promet iz leta 1931 pri uvozu blaga po pošti vzame za davčno osnovo, čc uvoznik nc pokaže originalnega računa, petkratna višina carine. Če je vrednost blaga označena v tuji deklaraciji, ni pa priložen originalni račun, baš zato, ker jc vrednost po tem računu višja od petkratne, ki služi za davčno osnovo, se mora vzeti za davčno osnovo tista vrednost blaga, ki je označena v tuji deklaraciji. Opozorilo mlinom Belgrad, 4. avgusta. AA. Vsi mlini, ki se | obračajo na delegata ministra za trgovino in in- | dustrijo pri Privilegirani izvozni družbi zaradi i imenovanja strokovne komisije za določitev ka- ] pacilete mlinov, morajo te prošnje poslati samo j še do 10. t. m. Pozneje prispele prošnje ne pridejo . več v poštev. i Varšava, 4. avgusta, tg. V mestu in po deželi so i bile danes hude nevihte, ki so napraviie ogrom-j no škodo. V okrožju Lukov je strela ubila 5 oseb, | 12 pa hudo ranila. Dunaj, 4. avgusta. AA. Odbor narodnega sve-!a je z 11 proti 10 glasovom sprejel Iausannski protokol o mednarodnem posojilu Avstriji. London, 4. avgusta, tg. De Valura jc zahteval , v parlamentu, da sc mu dovoli fond 2 milijona tun-tov za podpiranje irske industrije. 700 belokranjskih mož in fantov Ma Brezje! na Žežlju pri Vinici žežlje, 1. avgusta. 700 belokranjskih mož in fantov zbranih v nedeljo, dne 31. julija na žežlju pri Vinici pošilja svojemu nadpastirju, ljubljanskemu škofu gospodu dr. ltožmanu najprisrčnejše pozdrave in izraz globoke vdanosti. Bil je lo lep dan, dan molitve in premišljevanja, pa tudi dan pokore. Iz zelo oddaljenih krajev so prihiteli možje in fantje na vozovih in avtomobilih, dosti pa jih je bilo tudi takih, ki so v hudi vročini napravili peš osem ur hoda. V štiristopih se je pomikal mogočen sprevod od župne cerkve proti žežlju, odkoder so se nam v pozdrav priklanjale dolge zastave. Na čelu sprevoda je korakal moški pevski zbor; iz šest in tridesetih grl je mogočno odmeval skozi drugače tiho Vinico refren pesmi: Povsod Boga, ki naš je oče, povsod Boga, ki naš je kralj. Silno je pripekalo solnce, ko smo po strmem pobočju moliti križev pot, dokler nas ni pri zadnjih postajali sprejel žeželjski gozd v svojo hladno senco. Tam na vrhu žežija so nam prišli nasproti domačini s svojim župnikom, gospodom Kosom, na čelu in kipom žeželjske Matere božje. Škoda, da tega lepega prizora ni vjel kak fotogra-fični aparat! Nato so možje in fantje napolnili prostrano žeželjsko cerkev, napolnili so jo tako, da smo proti koncu komaj še dihali. Seveda ni manjkalo tudi žensk in deklet, ki jih ni bilo malo, toda topot so morate ostati zunaj. Pogled vseh onih, ki še doslej niso bili na žežlju, je v prvem trenotku potegnil nase silno velik in zanimiv oltarni nastavek. Nato je v nad eno uro trajajočem govoru slavnostni govornik, trebanjski dekan gospod Tomažič, razložil navzočim. kakšen bi moral in kakšen bi ne smel biti mož in fantov sedanjega časa. Možje in fantje so poslušali govornikova izvajanja ves čas s tako napetostjo, da so pozabili na utrujenost in na neznosno vročino, ki je vladala v cerkvi. Med sv. mašo je pel moški zbor pod spretnim vodstvom belokranjskega rojaka, konservatoriala Joškola š t r -b e 11 c a ; najbolje nam je ugajala pri darovanju lllndnikova pesem: »Pozdrav Ti moj doni« in pa pri zauživanju Vodopivčeva: »Kristus Kralj«. Čas med dopoldansko in popoldansko službo božjo je silno hitro potekel, bil je namreč lako izpolnjen s tekmo pevskih in tamburaških zborov, da nam je komaj toliko časa ostalo, da smo nasitili lačne želodce In ugasnili žejo s hladno in okusno vodo, ki ie šumela in žuborela iz kapelice lurške Matere Božje. Pri tekmi so fantje zapeli nekaj narodnih, pa nekaj umetnih pesmi. Najbolj je ugajala Vodopivčeva: »O večerni urit in pa Gerbičeva: »Slavček daj mil« Kar se tiče proizvajanja, rečemo samo to, da za prvič je bilo dosti dobro. Isto velja tudj za tamburaše. Fantje zaslužijo priznanje in pohvalo, ker so v času najhujšega dela na kmetih, žrtvovali cele večere in dragocene ure spanja, da so se pripravili za ta nastop. Pri popoldanskem zborovanju je pozdravil navzoče černomaljski dekan, se jim zahvalil za tako obilno udeležbo in jih vzpodbujal k zaupanju in vdanosti do cerkve. Nato je govoril dragatuški gospod župnik O m a h n a. — Po končanih večer-nicah smo se spuščali s hriba v lepo dolino po poti, ki jo je neštetokrat prehodil pok. mežnar Stanko, ki ga opeva viniški rojak,, pesnik Oton Zupančič v pesmi »Kvartopirci«: Mežnar Stanko je zazvonil: Ajd kristjani verni k maši. — Onstran Kolpe na hrvatski strani se dviga nad vasjo Pribanjci pokopališče svete Barbare, kjer bi pesnik Zupančič rad počival (če še sedaj, ne vem), saj tako-le poje: Tam pod solncem, kot so tu grobovi, kjer, Silvin, spiš — tako bi ležal rad ... Ah, Silvin, vem: Teh krajev ne pozabi, kdor se svetlobe njih je nasesalt« Vem, prav dobro vem, da teh krajev in vsega tega, kar se je to nedeljo na žežlju videlo in slišalo, naši možje in fantje ne bodo pozabili in da se bodo še kdaj odzvali vabilu svojega dekana, ki jim je za slovo zaklical: Na svidenje še kdaj pri Materi Božji na žežlju! Pred nekaj leti nas je stala trojica ob Silvi-novem grobu na pribanjskem pokopališču, bila sta to pisatelja Finžgar in gospod Matija M a 1 e š i č in še nekdo, ki ni ne pisatelj ne pesnik. Prvega bi bili silno radi imeli ta dan na žežlju, da spregovori belokranjskim možem in fantom tako, kakor on zna. Pa ga ni bilo. Prosil nas je, naj ga pustimo pri miru, ker je zelo utrujen. Gospod pisatelj Finžgar, prisrčen pozdrav od Silvinovega groba! — Oni drugi pa je bil z nami, pa ne kot pisatelj, temveč v službeni — uniformi! Vsem članom in prijateljen Slomškove družbe. Po soglasnem odborovem sklepu pohitimo tudi letos 10. avgustu na Brezje k zborovanju in občnemu /boru Slomškove družbe. Radi razmer, ki jih preživljamo, ne bomo imeli večdnevnega zborov«tijti kakor druga letu, temveč le enodnevno. Vemo, da .><> tudi enodnevno |«>-tovunje nu neoddaljene Brezje za marsikoga izmed nas veliko materi jelna žrtev, vendar smo prepričani, dti je v našil. članih še toliko požrtvovalne ljubezni do načel, ki jih zustopu Slomškova družim, du bodo tudi te materijelne. žrtve prestali iz. ljubezni do večnoveljavnili krščanskih pedagoških idej, ki tlijo v naših čuvstvih in bdijo v našem umu. Vemo, oskusi. spraviti ju zopet k življenju, ludi zdravniška pomoč, ki je bila takoj pri rokah, ju ni mogla več obuditi. Pogreb obeli ponesrečencev se je vršil dano« v torek ob izredno veliki udeležbi Scvniča-nov, ki vsi brez izjeme globoko sočustvujejo z vdovo in njenim malim sinčkom, ki stu po smrti skrbnega in pridnega očeta tako strašno udarjena. Pevci so zapeli na domu in nu grobu par žalostink in ni bilo očesa, ki bi se nc bilo ro-silo, ko so začele padati grude na krste pro-runo umrlih in ko se je poslavljal pogreb vodeči duhovnik od Franceta, kot vnetega cerkvenega pevca ter vzornega moža in skrbnega očeta. — Naj v miru počivata blagi duši! Preostale pa naj tolaži ljubi Bog, ki nikogar nc zapusti, posebno nc vdov in sirot! Strela užiga in ubita Mirna, 3. avgusta. I Danes krog ,ene popoldne je zadivjala nad našo dolino silna nevihta z neurjem. Podirala je kozol- I ce in ruvala drevesa. Na Sevnici pri Mirni so pri | Pužkovih južinali. Petletni fantek je odprl okno. i Medtem je treščilo in fantka ubilo. Strela je na- i pravila tudi veliko škode na strehah, ker je zme- 1 tala mnogo opeke. Ljubljana, 4. avgusta. j V sredo zvečer so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 30 letnega mizarja Alojzija Iiržena iz Gornjega Logatca, Med nevihto, ki je divjala v sredo popoldne, je v bližini treščilo. Strela je Eržena tako močno oplazila, da je omedlel ter se zavedel šele po več urah v bolnišnici. Njegovo stanje je že boljše. Sv. Lovrenc na Dr. p., 3. avgusta. Po dolgi in hudi suši je davi ob 5 rezka strela razklala oblake ter otvorila obilen dež, istočasno pa zažgala gospodarsko poslopje in hleve Turinovih poleg šole. Sreča, da je močno lilo ter je brizgalna, ki je shranjena lik poleg gorečega poslopja, stopila takoj v službo. Živino so komaj rešili. Čudno je to, da se strela ni zmenila za novi strelovod na šoli tik pogorišča, ampak si je izbrala to nižje poslopje s slamnato streho. Litija, 3. avgusta. Davi v zgodnjih jutranjih urah je divjala po našem okolišu huda nevihta med gromom in tre- Vozni red na Brezje za dne 7. avgusta 1932. Župne urade lavantinske škofije vljudno prosimo, da bi oznanili udeležencem romanja na Brezje sledeči vozni red: I. vlak vozi udeležence, ki vstopajo na sledečih progah: Zreče—Poljčane. Rogatec—Grobelno, Dravograd— Celje, Dobova—Zidani most. Vsi se pripeljejo s svojim popoldanskim vlakom s stranskih prog na glavno progo Maribor—Ljubljana. Romarski vlak na glavni progi vozi: Poljčane ob 18.48, Grobelno ob 19.20, Celje ob 19.48, Laško 20.06, Rimske toplice 20.17, Zidani most 20.89, Hrastnik 20.52, Trbovlje 21.16, — S tem vlakom se peljejo tudi udeleženci, ki vstopijo na postajah Laško, Rimske toplice, Zidani most. Hrastnik, Trbovlje. Drugi vlak na teh postajah ne stoji! II. vlak vozi udeležence, ki vstopijo na progi Dravograd— Maribor. Gornja Radgona—Ormož—Pragersko in pa one. ki vstopajo na postajah glavne proge iz Maribora do Celja. Vlak vozi: Maribor 22.20, Hoče 22.30. Orehova vas Slivnica 22.35, Rače-Fram 22.39, Pragersko 22 52, Slov. Bistrica 23.02, Poljčane 23.17, Ponikva 23.43, Grobelno 23.51, Št. Jurij 23.58, Štore 0.07, Celje 0.25. — Na drugih postajah vlak II ne bo stal. Udeleženci s proge Dravograd—Maribor, kakor tudi Gornja Radgona—Ormož—Pragersko se pripeljejo /. rednimi večernimi vlaki na glavno progo. Na la dva posebna vlaka smejo vstopiti samo skom. — Nekako ob pol 4 zjutraj je treščilo v ko-zolec-dvojnik posestnika Škerjanca Janeza p. d. pri Ribču v Zg. Ribčah Ob Savi. Nesreča je še hotela, da je to noč na kozolcu prenočeval sam posestnik Janez s svojim 11 letnim sinčkom Filipom, katerega je strelu omamila, lako da ga je oče komaj našel in rešil oba iz gorečega kozolca. Sklical je takoj vaščane na pomoč. Takoj so bili na mestu tudi gasilci iz Ribč in sosednjih Kresnic. Žal pa niso mogli pri koz.olcu, ki je bil poln ravnokar nažete zlate pšenice in pokošene detelje in ki je gorel kot baklja, ničesar več rešiti. Požrtvovaini gasilci so se omejili le na zavarovanje sosednjega kozolca posestnika Škarje, ki je bil v nevarnosti vsled viharja, ki je spremljal nevihto. Škerjanc je. imel v kozolcu nad 60 mernikov pšenice ter detelje za najmanj 3000 Din, lepe sani in sadno prešo. Skupno ima škode nad 40.000 Din, ki pa je te malenkostno krila z zavarovalnino. — Kozolec je bil zavarovan pri dveh zavarovalnicah, pri eni za 1500 Din, pri drugi pa za 1000 Din. Kamnik, 3. avgusta. Velik naliv je prihrumel v sredo opoldne nad Kamnik. Med bliskom in gromom je padala tudi toča, vendar ni napravila v Kamniku in bližnji okolici nobene škode. Naliv je bil največji v letošnjem letu, a je k sreči traja! le malo časa. oni udeleženci, ki imajo izkaznico, drugi se s temi vlaki ne smejo voziti, ker ni prostora za nje! Vsakdo naj kupi karto, skupnih kart ne kupujte, plačati je celo karto od domače postaje do Otoč. Kart se nič več ne žigosa. Kart ne smete nikjer oddati, ker se z njimi domov zastonj peljele. Vozni red za nazaj bo objavljen na Brezjah. Vsi udeleženci bodo imeli ugodno popoldansko zvezo v torek na vseh stranskih progah. Pri vlakih so reditelji, ki jih je ubogati. Požari na Verda Verd, 2. avgusta. Danes okoli pol 1 ponoči je nenadoma pričel goreti čebelnjak, last čebelarja Feferja na Verdu. Zgorelo je nad 30 panjev in seveda 7, njimi tudi nedolžne čebelice. Gasilska pomoč je bita odveč, čeprav je bila takoj po obvestilu na pogorišču. Škoda je precejšnja, lastnik je bil zavarovan. Kako je požar nastal, ni znano. — Pred tednom dni pa je gorelo istotako v Verdu gospodarsko poslopje pri Mikliču. K sreči so ogenj pravočasno opazili, ker bi se' sicer razširil na sosednje hiše. Vrhniški in verdski gasilci so se tokrat posebno izkazali. Živina je sicer bila rešena, zgoreli pa so poljedelski stroji, pridelki in seno. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Lenarčičevo poslopje je nasproti Mikli-ča. In v času, ko je Mikliču gorelo, je bilo nasilno ubito tele v Lenarčičevem hlevu. Mikliču je lansko leto zgorel kozolec, kakor hitro pa ga je popravil, je zopet imel požar doma. Zavarovan je bil v obeh slučajih. Če so otroška leta res to, kar starejši mislijo 0 njih, namreč leta brezskrbnega nedolžnega veselja, nedolžnega strmenja nad krasoto sveta in vdanega sprejemanja vsega novega, kar pride pred i čutila, v spoznanje in srce človeka, potem mora bili pretresljiva usoda otrok, ki so jim te lepote, to prvo dojemanje barv, zvokov, dobrote soljudi in j dobrote narave, delno ali kar zastrte. Starejši po-; milu jemo slepe, gluhoneme ali drugače pohabljene otroke. Največkrat pa si ne znamo pomagati, kako bi njihovo usodo ublažili, kako bi jim pomagali in kako bi — tudi sebi potolažili vest vpričo teli otrok. Človeški družbi je treba priznati, da pospešuje svojo skrb za te nebogljenčke, ki zaradi svoje mladosti niso še razvili svoje volje. Skrb stremi zlasti za tem, da čimbolj obvarujemo le otroke pred najhujšimi spoznanji in razočaranji ler pred vsemi konflikti, v katere bi mogli v življenju zaiti, pa jih zaradi svoje pohnbljenosti ne bi mogli zmagovati. Velika je socialna misel ustvariti tudi pohabljenega človeka za enakovrednega člana človeške družbe, in druga socialna misel je, da mora družba nadomestiti pohabljenemu človeku lo, kar mu je odrekla narava ali kar mu je vzelo življenje. Vzgoja pohab-, Ijenega človeka že v otroških letih pa je v tem I oziru odločujoča. Že nekaj let sem vodi prosvetni ' oddelek banske uprave statistiko o pohabljenih in i šoli obveznih otrocih Slovenije. Dosti je tudi pro-i svetni oddelek napravil že za vzgojo in življenjsko j pripravo teh otrok, vendar pa so še vedno naloge i in moralne dolžnosti, ki jih bo treba še izpolnili. | Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti tudi velikih j zaslug prejšnjih generacij in prejšnjih oblasti za pohabljeno mladino. Gluhonemnica v Ljubljani, I številna zavetišča za slepe in pohabljene otroke, po j večini delo krščanske dobrodelnosti, govore, da je I v naši deželi vedno vladal globok krščanski čut do , ubogih pohabljenih otrok. Iz statistike, ki jo je banska uprava sestavita za leto 1931/32, posnemamo, da v vsej Sloveniji ne hodi v šolo zaradi slepote 30 otrok (7 dečkov in 13 deklic) od teli pa jih obiskuje zavod za slepo deco le 8. Skoraj slepih otrok je 112, to je zelo kratkovidnih in pri katerih se je bati, da vsak čas oslepe, pa šolo obiskuje. (Vmes je 58 dečkov in 54 deklic.) Zaradi gluhonemosti ne more obiskovati šol v Sloveniji 184 otrok (83 dečkov in 101 deklica). Od gluhonemih oirok jih obiskuje 47 zavod za gluhonemo deco. Zelo naglušnih otrok, pri katerih se je bati da ogluše, ki pa vendar še obiskujejo šolo, je 120 (57 dečkov in 63 deklic). Telesno pohabljenih otrok, ki so ali delno ohromeli ali celotno ohromeli je 354 (15)6 dečkov in 158 deklic). Epileptičnih (božjastnih) otrok je 79 (38 dečkov in 41 deklic). Moralno izprijenih otrok, ki spadajo v kakšen zavod, pa navaja statistika v Sloveniji 98 (74 dečkov in 24 deklic). Podrobnejša je statistika o slaboumnih in sla-bonadarjenih šoloobveznih olrcih. Zaradi slaboumnosti jebilo to šolsko leto oproščenih 990 otrok šolskega obiska (428 dečkov in 508 deklic) Samo 74 otrok pa obiskuje šole za defektno deco. Slabo nadarjenih otrok je seveda največ. Jih pa ni šteti toliko med defektne, temveč bolj le v duševno slabše razvite otroke. Zaradi slabe nadarjenosti ponavlja prvič 1. razred 2683 otrok (1499 dečkov in 1184 deklic). Od teh se 1851 znanje ni moglo razviti čez število 10, oziroma ne čez malo abecedo in ne obvladajo napisovanja stavka. Drugo leto ponavlja I. razred 820 otrok zaradi slabe nadarjenosti (495 dečkov in 325 deklic). Od teh jih prvih osnovnih znanj ne obvlada 520 (312 dečkov, 214 deklic). Že 4. leto pa hodi v I. razred 513 otrok (to je 338 dečkov in 175 deklic). Od vseh otrok, ki morajo ponavljati I. razred in zaradi svoje slabe nadarjenosti niso mogli doseči najbolj priprostih osnovnih znanj, bi spadalo v zavod za defektno deco vsaj 849. Od otrok, ki ponavljajo zaradi slabe nadarjenosti I. razred in od teh, ki so kljub svoji skrajno slabi nadarjenosti prišli iz I. razreda v II. razred, bi jih spadalo iz II. razreda v zavod za defektno do-j co 439. Kljub svoji slabi nadarjenosti pa obiskuje višje 1 razrede od III. razreda dalje seveda po večkratnem ponavljanju L, II. in tudi III. razreda skupno 3845 Otrok (2241 dečkov in 1604 deklice). Vsoi 129 otrok od teh pa bi jih spadalo v zavod za defektno deco. Te številke dajo misliti. Prvič se v lej statistiki I zrcali krivda družbe nad mladino. Najbolj zastopa-: ni so pri statistiki o slabo nadarjenih otroci v vi-I norodnih in industrijskih krajih, kakor Brežice, j Celje, Krško. Ljutomer, Prevalje, Šmarje pri Jelšah, i najbolj močno pa oba mariborska okraja, desni in i levi breg. Razen prevuljskega lorej sami vinorodni ! kraji. Najnižji okraji pa so zopel Črnomelj, Ptuj, : Novo mesto in Murska Sobota. Če je Maribor naj-i močnejši okraj, Ptuj pa najnižji glede slaboumnih otrok, da morda to misliti, da statistika ni bila povsod izvedena z enako strogostjo. Zrcali pa se morda — bolj ko vino in žganje — v teh številkah glad. Zakaj ptujski okraj je kmetski okraj, kjer je vsaj krompirja dovolj, mariborski okraj pa je poln indu-j stri je in tam je ie glad doma. Visoke so tudi števil-V« iz kočevskega okraja in Laškega. Še dokai niz- ke pa so lecimo iz Ljubljane in ljubljanske okolice. Slepota, gluhonemost. telesna pohabljenost in ekilepsija je po vseli okrajih približno enakomerno razdeljena, le v vinorodnih okrajih je za malenkost višja. Pri vsaki Inki statistiki pa je sicer samoob-sebi umevno, toda sociološko še ne pojasnjeno dejstvo, da je povsod več moralno pokvarjenih dečkov kakor deklic. V naši statistiki bi bila kvečjemu edina izjema Ljubljana mesto, kjer so 3 dečki moralno pokvarjeni in 9 deklic. Ljubljanska okolica ne Izkazuje nobenega moralno docela pokvarjenega otroka, enako tudi ue okraji Črnomelj, Murska Sobota. Ptuj iu Novo mesto. In sedaj bo treba še primerjali to žalostno sta-listiko še 6 statistiko vseh zavodov, vseli šol in vseh posameznih razredov, namenjenih telesno ali duševno defektni deci! Ta statistika bi bila gotovo skromna, vsaj v pričo statistike, ki jo objavljamo zgoraj. Zanemarjeni in pohabljeni rtroci spominjajo velikih dolžnosti, ki jih imamo vsi družba, javnost in oblasti ter vsnkdo do teh otrok. Zadnfa želja neizpolnjena Kamnik, 3. avgusla. Pogreb druge žrtve ognja v kamniški tovarni se je vršil v sredo popoldne v Ljubljani. Jakobu Klemencu se ni mogla izpolniti poslednja želja, da bi bil pokopan na domačem pokopališču poleg svoje pokojne žene. Na zadnji poli so ga spremili samo nekateri sorodniki, vdova Klementovega tovariša Pibernika in deputacija delavstva ler uprave tovarne. Pred krsto pokojnika so nosili ludi dva venca, kalera so poklonili delavci in uprava tovarne. Nesrečni žrtvi borbe za vsakdanji kruh večni pokoj! Javor pod Ljubljano Preteklo nedeljo smo imeli v naši fari slav-nost, kakršne že dolgu letu ni bilo. Imeli smo pri nas cerkveno žegnunje«. Sv. Ana, patrona naše fare, jc bila vsa odeta v cvetje in zelenje. Mnogi njeni častilci tudi izven naše fare so ta dan poroma I i k njej. Posebno ženske jo prav zaupno čuste ter jo imajo za veliko priiprošnji-eo. Imeli pa smo to nedeljo srečo in čast. prvikrat imeti v svoji sredi našega ljubljenega vla-diko prevzv. g. škofa dr. (iregorija Rozmana, ki jc našim otrokom podelil zakrament sv. birmo! ter imel vizitacijo v fari. Krasno vreme, veliko pobožnih romarjev od sv. Lenurta, junč, Štange in drugod, dvanajst mogočnih mlajev je povzdigovalo slavnost. Prevzv. gosp. škofa jo ob prihodu med pokanjem topičev in pritrkavanjem pozdravilo zastopstvo upostolstva mož, Marijino družbo, Marijinega vrtca ler bir-manci in številno ljudstvo. 1'rcvzvišen.i je ta dan 30 tiin otrokom podelil zakrament sv. birme, ter jih potrdil za vojščakc Kristusove, da bodo vsikdar hrabro in zvesto branili pravo Kristusovo cerkev. Sad sv. misi.iona, ki se jo pred kratkim vršil - jc ustanovitev apostolstva mož, h kateremu jo pristopilo veliko število mož. Za vse dobro vneti naš g. župnik jo |xi ustanovil Marijin vrtec, pri katerem so vsi naši otroci. Tako so pri nas širi in izpopolnjuje versko življenje. Ne mine pa veselje brez žalosti. Po neprevidnosti je prišel Vrbinc Franc preblizu nabitega možnarja, ki se je pa la čas vnel. ter mu je naboj hušknil v obraz in ga hudo o-bžgal, (la so ga morali odpeljati v bolnišnico. Upamo in vroče želimo, du kmalu okreva in se povrne med nas. — Žalost so je naselila tudi pri družini Omahcn. Njihov 21 letni sin Štefan jo šol letos k vojakom v Črnogoro. Prod kratkim pa so dobili domači sporočilo, da jo sin utonil v roki Drini. Vsemogočni naj tolaži štev ilne domače. — Edini gostilničar g. Ilabie jo že toliko okreval od nesrečo pri padcu s konja, tla jc zumogel pri nedeljski slavnosti stotinam romarjev gostoljubno postreči. Bog ga živi! S 03^. Senzacija v mariborski klavnici: Tega ogromnega pujsa je te dni zaklal v mariborski mestni klavnici mariborski mesar in prekajevalec Franc Bacil. Pujs je tehtal 503 kg. Ljubljano © Slovensko planinsko druitvo nujno priporoča svojim članom, da kupujejo polovične vozovnice na podlagi uverenj radi evidenc« — v podružnici »Putnika. v hotelu »Metropol« na M»sary-kovi ce-sli. nasproti glavnega kolodvora. © Nočno službo imata lekarni: dr, Piccoli, Du. naiska c. (> in mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9. © Padel /. zidarskega odra. Včeraj dopoldne je pade1 / zidarskega odra pri neki stavbi n.i Mir ju i?--letni delavec Ivan Kosi in si zlomil de.-iio ključnico. Prepeljali so ga v bolnišnico, 0 Policija Jc nima mladih roparjev. Poročali smo o roparskem napadu, kj sc jc pripetil pred dnevi na Golovcu, kjer so trije mladi iautje napadli gospo O. in gospo Č. Dva mlada roparja sta takoj po napadu zbežala. Tretji, kj prav zu prav ni bil soudeležen pri napadu, temveč le slučajno v družbi ostalih dveh, pa sc je tedaj dal prijeti, vendar pa ga jc |>olicija izpustila, ko je pojasnil ves napad in povedal imeni roparjev, /a obema mladima roparjema, kj sta obrtniška vajenca, jo |x>licija izdala tiralico, vendar pa jn dosedaj policija šc ni mogla prijeti. Domnevajo, da *ta pobegnila na morje ter se sedaj klatita kjo okoli .Sušakn. ker sta poprej vedno sanjarila in kovala načrte, kako priti k morju. Vendar je več ko gotovo, da kazni le nc bosta ušla. Cerkveni vestnih Drugi tečaj zaprtih duhovnih vaj za dekleta t Licbtenthurnovem zavoda v Ljubljani. K prvemu tečaju duhovnih vaj za deklet« se jih je prijavilo toliko, da so že vsi prostori oddani. Ker se pa še vedno oglašajo nove prosilke, bo v tem mesecu šc drugi tečaj zaprtih duhovnih vai za dekleta, in sicer od 25. t. m. zvečer do 29. t. m. zjutraj. Vodili jih bodo preč. g. misijonarji sv. Vin-cencija Pavelskega. Oskrbnina Ihrana, stanovanje) znaša za vse tri dni 100 Din. Prijave — ustne in pismene — sprejema vodstvo Lichlenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg. Prijaviti se je trebi kmalu. Maribor Učiteljski dom v Mariboru Naznanila Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. sekcija Ljubljana, vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže v petek 3. t. m. ob V Mariboru deluje že od leta J društ\o Učiteljski dom«, ki je znano v širši javnosti po založbi ročnih šolskih zemljevidu* ter si j jc ravno zu razvoj domače kartografije pridobilo lepili zaslug. Glavni cilj društva pa jc bilo stremljenje po Insiiiein domu, v katerem bi bil nastanjen pcn/.ionat zu učiteljske otroke, j ki študirajo \ Mariboru. l'o desetih letih tsmo-I trcnega dola jc lcfoo doseglo društvo svoj cilj vsaj deloma. Spomladi jo namreč kupilo v za-! hodnem delu Maribora sredi nove naselbine pr jaznih vil primerno poslopje, v katerem odpre žc s pričcikoin prihodnjega šolskega |et.i na | jesen penzijonat zn dijake. Urejen bo za 55 I jesen per._...............j—.................. pof"Š popoldne"~na "glavnem" kolodvoru" sprejema '''Jakov. Poslopje je posvoji legi in opremi zelo kolegov železniških inženjerjev iz bratske Poljske. primerno za ta namen. Ima centralno kurjovoj ki v večiem številu s svojimi družinami obiščejo našo drž*vo r.a par tednov, Odhajajo naprej proti Zajfrebu v soboto 6. t. m. ob 0.40. Njih bivanje v Ljubljani bo torej kratko odmerjeno, zato pa naj bo r našim prizadevanjem tem bolj prisrčno. Radio l/rf»(j"»mi Korffo-l.inbHanfl r Petek, 5. avgusta: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Ca s. plošče, borza — 18.00 ■Salonski kvintet — 19.00 Nekaj za starše (Pero llorn) — 19.50 Gospodinjska ura (Cilka Krekova) — 20.(Mi Jos. Strauss: Orkestralni kon-ceit (dunajska filharmonija), prenos iz Salz-burgaj — 22.00 Čas. |>oročila — 22.15 Salonski kvintet. Sobota, b. avgusta: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 18 Salonski kvinte'. — 19 Gimnastične vaje (Drago Ulaga). — 19.30 Zabavni kotiček (M. Kragelj). — 20 Koncert delavske godbe Zarja.. — 21. Salonski kvintet. — 21.45 Plošče. — 22 Čas. poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Drugi programi i Sobota, 6. avgusta: Zojreb: 20.30 Operetni večer (Radio orkester). 22.40 Jazz. — Milano: 20.45 Varietejski večer. 22.45 Plesna glasba. — Barcelona: 22 Pestra glasba. 22.30 Prenos koncerta iz kazine. — Stuttgart: 21 Veliki vojaški koncert. 22.35 Nočna glasba. — Toulouse: 21 Pester koncert. 22.15 Operetna glasba. T3 Pestra glasba. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 22.15 Plesna glasba. — Belgrad: 20.30 Klavir-koncert. 21.10 Igra. 21.40 Violinski koncert. ■2.45 Radio orkester. — Rim: 20.45 »Baris Godu-| rov«, lir. drama. — Beromiinster 20.45 Jazz. 21.45 Nova instrumentalna glasba. 22 Plesna glasba. — ! angenoerg: 22.25 Nočna glasba. 24 Jazz. — Pra-pa: 21 Pester program. 22.20 Moravska Ostrava. — Dunaj: 22.15 Večerni koncert. — Budapest: 21.45 Lahka glasba. 22.45 Ciganska glasba. Mariboru! POKOJNI SKLADATELJ OSKAR DEV ZAPUS0A MARIBOR. Včeraj so pripeljali zemeljske ostanke skladatelja sodnega svetnika Oskarja Deva iz Maribora I v Ljubljano. Ob pol 18 se jc zbrala pred njego-i vim stanovanjem v Maistrovi ulici velika innoži-! ca ljudi, ki so prihiteli, da izkažejo priljubljene-| mu pokojniku po3lednio čast. Med navzočimi je bil ' bivši predsednik oblastnega odbora dr. Lesko-vir, bivši mariborski župan dr. J u v a n , oba okr. načelnika, župan dr. Lip o ld, celokupno sodišče s podpredsednikom dr. P i c h 1 e r i e m, in višji državni pravdnik dr. J a n č i č , Glasbena Matica s predsednikom dr. T o m i n š k o m , odvetniški zbor, zastopniki raznih društev, mnogoštevilni prijatelji, ki si jih jc pokojnik v Mariboru za čas svojega bivanja pridobil. Po blagoslovitvi je spregovoril lepe besede pokojniku v slovo predsednik mariborske Glasbene Matice dr. Josip T o -m i n š e k, združeni mariborski pevci pa so pod vodstvom pevovodje Horvata zapeli njegovo Vi-gred se povrne«. Nato je bila položena krsta v prevozni avtomobil. V dolgem sprevodu so spremili navzoči krsto do Glavnega trga, kjer so se poslovili od pokojnika. Glasbena Matica pa je zapela -Kje so tiste stezice« in 'Gor čez jezero«, na kar je prevozni avtomobil odbrzel proti Ljubljani, kjer bodo pokojnika danes položili k večnemu počitku. * □ Kolesarska podzvezn \ Mariboru se udeleži v nedeljo, dno 7. t. m. športnega sprevoda ter poziva vse člane, nečlane in goste k udeležbi Obleka: khrbski dresi ali športna. Zbirališče je ob 8.15 pred Gambrinovo dvorano. Odhod v Tomšičev drevored ob 8.40. Udeležbo je za vsakega člana kateregakoli kluba obvozna. Obširni razpored se dobi pri vodstvu klubov ali pa v tajništvu podzveze, Gregorčičeva ul. 26. □ Nov upravni odbor zimskosportne podzveze. Na podlagi sklepa občnega zbora Mariborske podzveze se je na zadnji seji konstituiral odbor sledeče: predsednik Ivan Roglič. podpredsednik La-mbert Aljančič, 1. tajnik Aleksander Petrovič, II. tajnica Milena Bogli-čeva. blagajnik Bruno Parma, odbornika Zmago Hren in inž. Eylert. namestnika dr. Anton Jehart in Hugon Marusig. Tehnični odbor: Go-lubovič Vekoslav, Franjo Vetrih, Forstnerič Viljem in Vidič Franc. Nadzorstveni odbor: inž. Pišek in inž. Saša Mis. Dopise sprejema predsednik Ivan Roglič, Maribor, Grajski trg 1. □ Zaprte mestne ulice. Za časa Mariborskega tedna od 6. do 15. t. m. bodo zaprte dovozne ceste k Trgu svobode, in sicer- Jugoslovanski trg — ccsta od Grajske ulicc proti I rgu svobode, Jugoslovanski trg — cesta od Razlagove ulice proti Trgu svobode. V dneh 6., 7., 8., 10., 11. in 14. t. m. bodo zaprte za časa večernega koncerta v mestnem parku za vsak promet sledeče ulice: Ciril Metodova, Maistrova in Vrazova, oziroma zadnja dva dni tudi Obiličeva in Trubarjeva ulica ter severno od parka vodeče vozne poti, v kolikor mejijo na mestni park. O Predavanje o delavski okrožnici papeža Leona XIII. priredi v nedeljo ob 3 popoldne v društveni sobi frančiškanskega samostana izobraževalno društvo v Krčevini. □ Novi grobovi, V bolnišnici je izdihnila za-sebnica gospa Jera Pernat v starosti 75 let. Pogreb blage pokojnico se vrši jutri ob četrt na 4 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. — V bolnišnici je umrla Ana Lešnik, soproga zidarskega mojstra. Dosegla je starost 62 let. Blaga rajnica bo pokopana jutri ob 3 popoldne iz mrtvašnice na pobreško pokopališče. — Svetila jim večna luč, žalujočim naše sožaljel G Obmejne carinarnice dozidane. Carinarnice ob severni meji od Sv. Jurija do Radgone so že dozidane. V kratkeln jih bo pregledala posebna komisija ter jih prevzela, na kar se bodo vsi carinski uradi ob meji naselili v novih prostorih. □ Kanal že kopljejo. Podjetje Nassimbeni je pričelo pretekle dni z razkopavanjem Aleksandrove ceste pri kolodvoru, kjer bodo pred tlakovanjem položili nov kanal. Škoda, da se ni s temi deli počakalo do zaključka Mariborskega tedna, ker bodo razkopine kazile zunanjost ceste. □ Smrt šc ni pojasnjena. Javili smo že o nesrečni smrti mladega tapetniškega vajenca Albina Žunka, čigar truplo so potegnili pri Vurbergu iz Drave. Sodna komisija, ki je izvršila raztelese-nje, je dognala da je nastopila smrt radi zaduše-nja v vodi, ni pa se dalo ugo-toviti, ali je bila lobanja vdrta vsled zločinskega udarca ali pa pri skoku v vodo. Tudi poizvedbe v Mariboru niso mogle pojasniti zagonetke. □ Sreski gremij trgovcev v Mariboru vabi svoje člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki sc vrši v nedeljo 7. t. m. ob 15 v prostorih gostilne Kostanjšek v Sv. Martinu. □Od domn jc pobegnil mladi Štefan Strm-šck iz Pobrežju ter se baje potepa po Mariboru. Oče jc prišel javit pobeg mariborski policiji s prošnjo, da mu fanta vrnejo. □Nesreče« padec z voza. V Podgradu se jc ponesrečil 72 letni posestnik Josip Vračko. Padel je tnko nerodno z voza, da mu je počila kosi desne noge nad kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. '•) Kralj Aleksander se je peljal skozi Ljubljano. Včeraj, okoli pol 10 dopoldne popoldne iz kapelice Sv. Križa k rodbinski grobnici. Sveta maša zadušnica se ho brala v »o-boto ob lil v stolni cerkvi. 0 Adaptacija lokalov. Staro kančevo hišo na Dvornem trgu že delj časa |*iprav Ijajo. Prenovili bodo skoraj vse poslopje. Najprej -o izvršili razne adaptacije znotraj, zdaj pa izvršil jej«) še adaptacije trgovskih lokalov v pritličju. ker hiša na Dvorni trg prej ni imela lokalov, so morali podreti skoraj \es zid. Zgornja nadstropja so zato nekaj časa slonela le na močnih tramovih, ki m> jili podstavili. Na oglu <>b Ljubljanici so podziduli tudi novo temeljno zidovje, ki je prej stalo nn lesenih pilotih Piloti so pod močnim zidov jem strohneli ter je zaradi tega zid \ zgornjih nadstropjih ka/;il /e močne razpokline. /daj je hiša zopet izven nevarnosti. V pritličju bo zdaj Kancev« droge-rija dobila lepe nove trgovske lokale, ki ImxIo vsej okolici \ okra>. — Na Gosposvetski cesti so popolnoma prenovili Slamičfvo hišo. Zlasti okusno so prenovljeni iti povečani trgovski lokali. Lep vtis napravljajo nova vhodna vrata v poslopje. Tudi je Slumičeva hiša za eno nadstropje dvignjena. — Nasproti Slamiča -o \ /adnjij« tednih čisto na novo uredili tudi lep modom trgovski lokal |x'karije in tovarne keksov Viljem Bizjak, kjer je nekoč bila Jenkova pekarija. Zunanjost trgovskih izložb in notranja ureditev lokala napravi jata kar najlepši vtis. Z obema tema prenovljenima trgovskima hišama, dobiva Gosposvctsku cesta nov i/ra/ po|>olncmu velemestne zunanjosti. 0 Delavsko zavetišče na Gosposvetski cesti so te dni vendarle začeli graditi. Ob Bleiwei-sovi cesti so ogradili z visokim lesenim »lotom vso dolgo fronto, ki jo bo zavzemala bodoča stavba, na stavbišču samem pa se prvi delavci ukvarjajo s pripravljalnimi deli za kopanje temeljev. Zi-law> Delavskega doma ie prev/elo podjetje inž Dedek, ki je ponudilo najnižjo vsoto, namreč 2.009.000 Din. dočim jc bila najvišja ponudba /.a zidavo 2,985.000 Din. Prva licitacija je bila namreč razveljavljena, uri drugi licitaciji ua ie vložilo ponudbe sedem stavbenih podjetij. Stavba bo imela ob Gospo-svetski cesti 4. ob Bleivvoisovi cesti pu kur 5 nadstropij, dočim bosta dve nadstropji segali tudi p»xl zemlio. Stavba bo v sirovem slan ju dograjena še letos, drugo leto pa bo najbrž /c lahko t porabim. — kakor znano. ImhIo zaradi zidave Delavskega doma podrli ludi sedanje poslopje dohodarstvenega urada na Go-soosvetski eesti. Sedanjo vozno tehnico ob ]K>-slopju doli. urada bodo prestavili na drugo stran Blehveisovc cesti- lik železnice, kjer /daj sloji mali prodajni paviljon, ki bo seveda moral drtiCcr-kveni Glasbenika. — (Jlasbena priloga prinaša Ivan Laharnarjcvo slovensko mašo »Vladar vesolj-stva': za mešani zbor na besede Fr. Terčcljcve. —• Cerkveni Glasbenik izhaja šestkrat v letu in velja s prilogo 40 nin. za dijake in šole 26 Din. Naroča se. v Ljubljani, Pred škofijo 12-1. ■A* Sirolas Rerdiaett: Le Chrirtianisme cl ln Liitle den Clnsses. — Znameniti ruski filozof, znan po svoji knjigi iNovi srednji vek . je pravkar izdal pori gornjim naslovom v založbi Editions Deiitain' knjigo, v kateri razpravlja o marksizmu in krščan- kopulnice itd. Poleg |>oslopja je približno 15f i kvadratnih metrov prostor« za vrt iu igrišče. S tem pa jc društvo dovršilo le del naloge, ki i jo je zastavilo ob ustanovitvi. Stremi za tem. da t-i pridobi potrebne prostore za peuzioim dijakinj i/ učiteljskih rodbin, ki so še bolj potrebne primerni' oskrbe in nad/tjistva, kakor dijaki, /.itiikrai je pač drugi načrt radi razmer težko izvedljiv, loda tudi s prvini delom načrta, z ustanovitvijo svojega Učiteljskega domu- jc učiteljsfvo bi\-'-o mariborske oblasti podalo dokaz, du se zumore kljub težkim g"-spodarskim i izmeuni ustvarili marsikaj na socialnem polju, čt' je dovolj volje in požrtvovalnosti. ii11ii i --------------3=-----—_____tt sivu. Razredni boj osvetljuje Berdjajev z izredno globino duha in v svojem sijajnem načinu podajanja misli. Knjiga je nedvomno velik dogodek in bo izzvala gotovo mnogo polemik. Vloga Bosne v mednarodni politiki. — Znani angleški publicist lt. IV. Seton-ll'ofson, ki zelo dobro pozna razmere v Jugoslaviji ln zgodovinski nastanek naše države, je objavil v Londonu brošuro z naslovom The role of llosnin in inlernational polifics (1875—1914)»:. To jc ponatis njegovega predavanja, ki ga je imel v začetku letošnjega leta v Londonu po želji Britanske akademije. Obširno se zadržuje na treh zanimivih sečiščih mednarodnih sporov za Bos-no. ob letih 1875.. 190S. in 1914. Njegov članek je važen doprinos za osvetlitev vzhodnega vprašanja. V začetku pisec podaja čisto na kratko pregled bosenske zgodovine in se delj časa zadržuje pri bogomilih. Posebej zanimiva pa je osvetlitev okolnosti, ki so privedle do okupacije Bosne in Hercegovine. To je prvi zgoščeui pregled o vlogi Bosne v mednarodni politiki. •k Ginnna Manzini: Bosrovivn. (Trcves-Treccani-Tununinelli, Milano.) Med Italijanskimi pisateljicami, ki uživajo svetoven sloves — Deledda, Vi-vanti itd. •— se v poslednjem času učimo navajati ime Glanna Manzini, ki je pred gori imenovano knjigo izdala Sele dve, in sicer; ->L'incontro eol falro — novele — iu >Tcmpo innamorato« — roman. Njena najnovejša knjiga priča, da je pisateljica le še poglobila vse svojstvene poleže, ki so odlikovale njeno prejšnje delo. Izredno globoko gledanje na svet in na življenje, izvirno v dojemanju in či»to samosvoje v podajanju, prekrasen in nov jezik — to so Inslnosti, ki jih danes redko srečujemo pri pisateljih. Kdor jih pa ima, jc dober; in Glanna Manzini illi ima zares. Dnevna kronika Nemški dijaki na Brezjah Brezje. 4. avgusta. j Kakor smo že zadnjič naznanili, je prispela včeraj skupina nemških dijakov v Slovenijo pod vodstvom konzblorijalnega svetnika g. Tensuiulra ter poromala najprej na Brezje k Mariji Pomočnici, od tam pa bo nadaljevala svoje potovanje nn Bled, v Ljubljano in dalje v Banat. Brezjanl so vse pri-pravili za čim lepši sprejem mladih nemških go-slov. Zlasti »e je trudil za lo preč. g. p. dr. Aljan-čič, pod čigar spretnim vodstvom se je spored i sprejema in bivanja Nemcev na Brezjah brezhibno izvršil. (ioslje so prispeli na Oloče v torek zvečer ob 7.80 z več ko polurno zamudo osebnega vlaka., 1 kateremu so bili priključeni posebni vozovi za ■ nemške izletnike. Ker je bil določen glavni spre- j jem na vrhu stopnic pred llrezjami, je nemške j fante oziroma njihovega voditelja g. Teiisuuciru i kralko pozdravil dr. Aljančič. Pozdravila jih je i tudi mala skupina narodnih noš, med katerimi je | gdč. Minka Finžgarjeva s primernim nagovorom izročila g. vikarju lep šopek, g. Vilko Bole je pa pozdravil v imenu Kal. prosvetnega ter Tujsko-proinetnega društva. Radosten se je zahvalil gos. Tensundern v slovensem jeziku. Med špalirjem številnega občinstva se je razvil sprevod proli Brezjam. Na čelu je slopal gospod Tensundern z g. dr. Aljančičeni, potem skupina narodnih noš, za njimi spremljevalci izletnikov, 5 nemških duhovnikov in več drugih izletnikov, nato pa dolga čela nemških izletnikov, strumno kora-kajočih, kljub temu, da so imeli za seboj naporno 3tj-urno vožnjo prav od francoske meje, Westfalije in Porenja čez vso južno Nemčijo in Avstrijo. Že na prvi pogled si opazil, da eo sijajno organizirani iu strogo disciplinirani. Kakor čela vojakov so korakali proti Brezjam med prepevanjem vsakovrstnih. zlasti nabežnih pesmi s spremljevanjem številnih kitar, da je mogočno odmevalo po savski dolini s čimer so privabili precej ljudi, ki so jih živahno pozdravljali. Bilo je že precej mračno, ko so prikorakali na Lepa slovesnost v Sevnici Sevnica, 2. avg. V nedeljo 31. avg. smo obhajali veliko slovesnost, 40letnico mašništva našega č. g. župniku in duhovnega svetnika Ivana Doberška iu našega rojaku č. g. Ivana Medvcšku, dekana na Vidmu. Obenem se je vršila zlata |>oroka g. Franca Medveška, bratu č. g. dekana. Na predvečer v soboto je ojačen cerkveni pevski zbor zapel nekaj pomenljivih pesmi za podoknico. posebno je ugajala nalašč za to priliko prirejena pesem, katero je zložil sale-/ijanec č. g. dr. Grzinčič. V nedeljo jc č. g. dekan daroval v naši župni cckvi slovesno sv. mašo /■ asistenco, poročne obrede |>n je izvršil g. Matija Medvešek, sin zlatoporočcncev. Koledar Petek, 5. avgusta: Marija Devica Snežnica. Ožbolt, kralj. _ Novi grobon -f- Fanči Zajcc. V ljubljanski bolnišnici je umrla gdč. Fanči Zajec. Smrt jo je rešila dolgega trpljenja. Pogreb bo v petek ob pol 5 popoldne iz splošne bolnišnice. Naj ji sveti večna luč! Žalujočima bratoma naše sožalje! + Marija Perko. V Zgornji Šiški št. 7 je umrla ga. Marija Perko, roj. Lenče. Pogreb bo v soboto ob 5 popoldne na pokopališče v Dravljah. Naj potiva v miru! Žalujočim otrokom naše sožalje! •f- Marija Milavcc. V Jakovici pri Planini je umrla gospa Marija Milavcc, rojena Modic. Smrt jo je, rešila hudega trpljenja, ki je eno leto mučilo njeno telo. Strašne bolečine je prenašala udano. Gospod jo bo nagradil za njene žrtve. Pogreb bo v soboto ob pol 10 dopoldne v Planini. Naj počiva v miru! Žalujočim našo sožalje! -f Sveti križ pri Rogaški Slatini: 3. avgustu 1932. Ugledno in daleč znano družino l\ T. Ogrizkovo na Colskem jc zadela velika izguba. Snoči ob b je v Podčetrtku nenadoma umrl sin edinec: Friderik Ogrizek. Pokojni zapušča v Podčetrtku na svojem posestvu ženo Terezijo in pri Sv. Križu poleg staršev Se dve svoji hčerki osemletno Z i n k o in šestnajst-h tik. Ivanko. To sc razume, da jo bi! |h>-kojni trie v svoji vernosti in velikodušni do-bro-tljivosti in gostoljubnosti ves podoben svojim občesipoštovanini staršem. Ako jc kdaj s kotu in s kako družino sočustvovala svetokrižka liadžupniju in družba daljnih in bližnjih sla-tinskih gostov, z Ogrizkovo družino je. danes gotovo \ topljena v sožalnili čuvstvih. Bog bodi žalostno ostalim Tolažnik in rano umrlemu za njegovo usmiljeno srce: usmiljen Sodnik in Plačnik I Osebne vesli Za duhovnega svetnika lavantinske škofije j<; imeni.van g. Viktor L u n d o r , župnik v Kozjem. Srebrno poroko bosta danes v najožjem krogu praznovala g. France Vrečko, bivši župan mesta Kostanja in njegova žena Marija. Slavljence-ma iskreno čestitamo! -- Poročila sta se v farni cerkvi v Šmartnem pri Litiji gdč, Lojzka P 1 a n i n š e k in g. .lože Zupančič. Obilo sreče! Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika brzometne čete 1. bataljona 6. pešpolka peh. poročnik Anton Ha j m; za vršilca dolžnosti kontrolorja obmejne trupe nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Filip Saifcrt, za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva polijske divizijske oblasti nižji voj. urad-uik III. razr. ekon. stroke Roman Hrcčin; za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva zetske divizij-iik« oblasti intendantski poročnik Adolf Zupančič, do sedaj vršilcc dolžnosti intendanta poveljstva dravske div. oblasti; za vršilca dolžnosti kontrolorja odseka kontrolno-budžetnega oddelka ministrska vojske in mornarice nižji voj. uradnik I. r. ckon široke Viktor Bem; za vršilca dolžnosti kontrolorja potijske divin. oblasti nižji voj. uradnik f. ra;:r. ekon. stroke Franjo Brus; za vršilca dolžnosti kontrolorja materijalnih računov zavoda Obi-ličevo konjeniški kap. I. razr. Pavle Šetina; r.a blagajnika 4. pešpolka intendantski podporočnik Franjo Šulek; za blagajnika 6. zrakoplovnega polka intendantski podporočnik Krsto Mrzljak; za blagajnika 21, pešpolka intendantski podporočnik Bogumil Lončarič; za vršilca dolžnosti hlagajnika tj, konjeniškega polka intendantski podporočnik Luka Večerina; za blagajnika 1, polka trdnjav3kega topništva intendantski podporočnik Rudolf Štrukelj; za vršilca dolžnosti blagajnika opreme voj. obrtne šole zavoda Obiličevo voi. pisar IV, razr vrh stopnic romarske poli. Tam je bilo zbranih 2e več ko pol Urezij, šolska mladina, veliko narodnih noš, ki so delale špalir, vsi so ;>a z viharnim: Bog živi! sprejeli nemške katoliške dijake in njihove voditelje. Gdč Anica Kocjančičeva je s slovenskim in nemškim nagovorom ponudila vikarju Tensundru iu ostalim geslom po stari slovanski šegi kruha in soli. dekleta v narodnih nošah so pa delila gostom šopke cvetlic. Povzel je besedo g. p. Henrik, ki je lepo pozdravil nemško katoliško mladino, agilno in drzno v načrtih, jedro nemškega ljudstva, ki baš preživlja lako kritične čase. Z burnim aplavzom so so mu zahvalili dijaki in, vesel nad tako lepim sprejemom, se je za vse zahvalil g. Tensundern s kras-| nim slovenskim govorom. Ob koncu je inlonira! i dve nabožni nemški pesmi, katerih vsako po eno ! kitico so enoglasno s spremljevanjem kitar odpeli ; njegovi dijaki. Odgovoril jim je naš pevski moški i zbor pod vodstvom g. Bolela z lopo Marijino peN-i inijo in narodno »Slovenec sem . kalere ?o Nemci i -sprejeli z viharnim pleskanjem. Krasno so doneli novi zvonovi, očka Trigla ' (»Sveti slovenski Triglav . ga je pozdravil gospod Tensundern) se je vedno bolj zagrinjal v mrak. sprevod pa je za belim cerkvenim bamlerom krenil i v vas ter se ob bučanju orgel zgrnil v Marijino ! svetišče, veličastno razsvetljeno, pred troti Kraljice ! Slovencev, da se ji pokloni ob 25-lelnici njenega i kronanja. Kratek blagoslov, zapeli so naši, zapeli 1 Nemci in po končanem opravilu so se gosi je v skupinah razšli po gostilnah in zasebnih domovih k večerji in zaželjenemu počitku. Zgodaj so bili drugi dan na nogah. Po slo- sv. Ane. Kmetje so prignali mnogo živine, okoli 400 glav. Par najboljših volov je bil prodan po 5 Din kg, drugače se je pa sukala cena od 3 do 4 Din za kg žive teže. Živina pa ni šla v denar, ker so se navzoči mesarji iz živine tako rekoč norca delali. Tudi kramarji niso delali nikakih kupčij, veseli so bili, da r o zaslužili za ivoje stroške. Bohinj, V nedeljo, dne 7. avgusta otvori podružnica SPI) Boh i ni smučarski turlslovski tlom na planini Kraj pod Bogatinom. Ob II dopoldne j služba božja, ualo blagoslovitev doma in vojaškega i pokopališča. Popoldne skupen izlet na sedlo Bo-j galims. Za topla in mrzla jedila preskrbljeno. Od ! kolodvor« UMrlca-Boh. Jezero vozijo zjutraj onini-i busi do Savice, povratek od lani ob (t zvečer k turi-! (lovskemu vlaku. Vabljeni vsi. — Največji avtobus, kar jih vozi iz Ljubljane na vse strani, dobi v kratkem avtobusno podjetie i Perejirin Rode iz Kamnika. Avtobus bo dobavila ; češka tovarna -Taira in bo najmodernejši na Slo-! venskem, Imel bo >1 sede/.cv in bo redno vozil na progi Kamnik—Ljubljana. Novi avtobus bo pričel vozili s 15. avgustom. — Davica v litijskem okraju sc zadnje čase tu in tam pojavlja med otroci. Tako razsaja ta nalezljiva bolez?n najbolj v občini Temenica, odkoder so jo najbrže prenesli v Šmartno, odlod pa j v Litijo. OBIŠČITE MAK1B0R! | Mariborski teden: od 6. do 15. avgusta 1932. Velike muzikalične, kulturne in športne prireditve. ! Prodana nevesta pod milim nebom. Concurs hip-| picque. Izleti na zeleno Pohorje, slikovite Sloven-' ske gorice. Rogaško Slatino, Falo, lluše. Liinbuš ild. Polovična vožnja. Legitimacije in informacije pri Putniku in denarnih zavodih. —- Razne nesreče na deželi. Bolnišnica v Ljubljani je včeraj in predsinočnjim sprejela več pone-I srečencev. 65letna Jera Skubic, užitkarica z La-i vcrce, je nabirala v gozdu gobe, na trebuhu pa je imela privezano posodico za gobe. Na gladkih Proti prehladu, revmatizmu in bolečinam Aspirin tablete pristno lamo v originalnih omotih. -Odobreno od Mini»l«Tltv» Sociiilnr politike 4 nnroducf (dravl)t S Br SUH od 1» S !»).> vesni sv. maši so kmalu odšli na kolodvor, da se j tleh ji je spodrselo in reva je pri padcu zaradi te odpeljejo na Bled in odtod v Ljubljano in dalje ] posodice dobila hude notranje poškodbe. —. Ru- ,• Kanal, kjer ostanejo 4 tedne. Žal jim je zjutraj j dar Petan Urban iz Hrastnika je pomagal voziti nekoliko nagajalo vreme, ki pa jim ni vzelo dobre volje. Želimo jim v naši domovini kar najprijetnej-Sega bivanja, a za naše rojake v \Vestfaliji in za vse. ki so raz,tresenj po širni Nemčiji, jim izročamo najtoplejše pozdrave. Josip Lipak; za knjigovodjo kosovskega skladišča intendantski podporočnik Miroslav Vrancl; za nadzornika četne delavnice vojne akademije nižji voj. uradnik I. razr. ekon. stroke Peter Zlatar; za vršilca dolžnosti upravitelja opreme 6. zrakoplovnega polka peh. poročnik Vladimir Božič; za upravitelja materijala pančevskega intendantskega skladišča intendantski podporočnik Vekoslav Logar; za upravitelja materijala cetinjskega inten. skladišča voj. pisar IV. razr. Jakob Piskač; za upravitelja materijala splitskega inl. skladišča nižji voj. uradnik I. razr. ekon. stroke Franjo Cajnko; za upravitelja materijala veleškega int. skladišča int. podporočnik Dragutin Mrzlak; za upravitelja materijala djakovskega int. skladišča int. podporočnik Milan Šproc; za upravitelja materijala celjskega int. skladišča int. podporočnik Josip Ižep; za upravitelja materijala čakovskega int. skladišča inten. podporočnik Bruno Čeh; za upravitelja materijala savskega int. skladišča int. podporočnik Milan Kondrič; za upravitelja materijala čačanskega int. skladišča int. podporočnik Ivan Brozina; za upravitelja materijala čuprinskega int. skladišča int. podporočnik Josip Božič; za upravitelja materijala smederevsko-palanškega int. skladišča int. podporočnik Zdravko Pulko; za upravitelja intendantske opreme balonskega bataljona voj. pisar I. razr ino. Prišel pa je pri tem pod voz in kolo mu je r.trlo levo nogo. — V vasi Gornje Jezero v občini Stari trg pri Ložu je predsinočnjim kmet Matija Debevc napajal krave, ki pa so zbezljale. Krave so podrle Debevca in ga pohodile. Debevčevo stanje je zelo resno. — Deske so se prevrnile na po-sestnikovega sina Slavka Gregoriča iz Vinice pri Sodražici. Dobil je hude notranje poškodbe, ima zlomljeno desno ključnico in prebito zgornjo ključnico. [> A J sladoled I> A M. I — Huda nesreča pri oranju. Iz Litije poročajo: Ko je minulo soboto Malnerjeva hčerka Marija Gradišek iz Črnega potoka pomagala domačim pri oranju, so se voli splašili. Marija je na njivi padla in vol ji je tako nesrečno sto-pil na obraz, da ji je zlomil levo čeljust. Prepeljali so jo takoj v I.i-i tijo k zdravniku dr. Ukmarju, ki je odredil pre-' voz v ljubljansko bolnišnico, kjer so dekletu nudili | pomoč. — Neznana goljufa, V zadnjem času sta sc i pojavila na deželi dva neznana moška, ki ponujata 1 ljudem blago z vzorci. Te vzorce pa sta na zvi-1 jačen način izvabila po neki ženski od tvrdke ' Drago Schwab, Blago ponujata po zelo nizki ceni, samo da izvabita od strank predujem, stranke pa blaga seveda nc vidijo nikoli. Oba sleparja se poslužujeta naročilnic s ponarejeno štampiljko -Drago Schuab, Ljubljana, Dvorni trg 3«. V Gornji j Slivnici pri Šmarju je več strank nasedlo tema ■ goljufoma. Eden goljufov jc star okoli 30 let, je visoke postave, obrit, oblečen v čedno sivo oble- Franjo Med; za arhivarja poveljstva požarevaškega j ko, pokrit z zelenim klobukom in obut v rjave čevlje, Drugi slepar po opisu ni znan. Občinstvo opozarjamo, naj bo previdno. — Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josel« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. vojnega okrožja intendantski podporočnik Anton Gotwald; za arhivarja glavnega skladišča št. 3 voj. pisar III. razr. Franjo Herg; za vršilca dolžnosti kontrolorja poveljstva II. konjeniške divizije nižji vojni uradnik I. razr. ekon. stroke Herman Suhi, in za arhivarja int. poveljstva vrbaške divizijske oblasti voj. pisar IV. razr. Dragutin Hrobat. Ostale vesti — Dne 1(1. avgusta sestanek na ljubljanskem Rožniku! Tovariši, ki se šc niste priglasili, pohitite s prijavo! — Dr. I, A. — Zlata maša v Rogaški Slatini. V soboto nu sopraznik Gospodovega spremenenja: 6. i. m. ob 9 bo v kapeli Svete Ane daroval zlato sv. mašo preč. g. Mihovil Meštrovič. vpokojeni župnik, ob assistcnci gg. kanonika Sokola, profesorja Šokičiča in ekonoma Ana kovica. Vsi štirje so i/, djakovske škofije. Zlatomašnik vabi k svoji duhovni slovesnosti vse goste in domačine. Zdraviliška uprav« sc je vabilu odzvala z veliko naklonjenostjo, ker jc to vabilo gosta, ki že 50 let prihaja na Slatino in se vsako leto v njej nanovo poživi. Naj bi se prenovil zlasti sedaj: ko že 50 let moli pri daritvi: •k Bogu. ki razveseljuješ mojo mladost.« — Duhovne vaje za izobražence. Za inte-llgcnte IhkIo duh. vaje od 13. do 17. avgusta \ Domu Zrinjskegu eesta 9, Ljubljana. Plača za vse tri dni 130 Din /. vso oskrbo. — Vodstvo. — Cesta v Kamniiko Bistrico je sedaj v toliko zgrajena, da lahko z avtomobilom brez vsakih težav privoziš do Bistriškega doma. Popolnoma seveda ccsta še ni zgrajena razen od Iverja čez Konjski potok in pa še nekaj dalje od Galerij. Od tu naprej jc bila že lani zgrajena provizorična cesta na kolovozno pot, ki pelje do Kraljevega hriba, kamor si že lani lahko prišel z avtomobilom. Seveda pa to le v lepem vremenu, ko jc bila cesta suha. v dežju pa si tvegal, da ostanei z vozilom v raz-mehčanem ilovnatem terenu. V prav tako slabem stanju je bila cesta od Stahovcc do Iverja, kjer so dosedanjo občinsko cesto le nekoliko razširili. Razen onega dela od Iverja do Galerij nima bistriška cesta nobene kamenite podlage in je zato za večji promet neuporabna. Pretekli leden so tudi ostali del dosedanje vozne poli od Kraljevega hriba do izvira razširili in na nekaterih mestih popravili, da se:laj z avtomobilom lahko prideš do izvira Kamniške Bistrice. Seveda <;e»l_a s tem še ni odprta za promet, ker ima še dvoje nevarnih mest, katera bo treba popravili. Pred Iverjem so jc lani Bistrica zajedla v breg in porušila skoro polovico ceste, katero bodo morali pomakniti v gozd, breg pa zavarovati t. močno škarpo. Delo jc žc v leku in bo v 14 dneh opravljeno. Najnevarnejši del ceslc pa je most čez potok Belo. Most je lesen in je zgrajen samo za pešce, zato avtomobilist pri količkaj hitri vožnji mnogo tvoga. Most bodo v najkrajšem času nadomestili z močnejšim. Z zgr. dbn čeprav samo provizorične ccstc v Bistrico pa jc podano jamstvo, da se bo ta cesta vsako leto, kolikor bodo pač dopuščala sredstva, izboljševala. Kolesarji sedaj pričakujejo, da bo Meščanska kor-poracija preklicala prepoved kolesarjenja po tej cesti in ga omejila samo na oni del turistovske poti, ki ne vodi po vozni cesti, to je od Galerij d" Kopiš. — Živinski sejem v Litiji. V ponedeljek se je vršil v Šmartnem pri Litiji običajni letni seiem — Sprejemni pogoji za lianovinsko kmetijsko sospodinjskn šolo v Sv. Juriju ob jiiž. zel. Novo šedsko leto 1982-3 se prične s 1. oktobrom in I raja deset mesecev. Sprejme se 20 učenk in sicer v prvi vrsti kmečka dekleta. Prosilke morajo biti telesno in duševno zdrave, najmanj 10 let stare, ki so dovršile vsaj šlirv- razrede osnovne šole. Mesečna oskrbnina znaša 400 Din. Revnejšim dovoljuje kr. banska uprava v Ljubljani delne štipendije; tudi okr. kmetijski odbori in podeželske posojilnice dajo podporo. Zato naj se prosilke obrnejo pravočasno s prošnjo na le. Lastnoročno spisane prošnje je vložiti ali direktno na vodstvo ban. kmetijsko-gospodinjske šole ali potom okr. načelstva najkasneje do konca avgusta. V prožnji je treba navesti velikost posestva ter priložili krstni list, domovni-co, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, zdravstveno spričevalo in obvezo slaršev, da bodo krili vse slroške. One pa, ki prosijo za štipendijo, , morajo priložiti ubožno spričevalo, oziroma premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja. Naprošamo vse učiteljstvo, posebno voditeljice nadaljevalnih gospodinjskih tečajev kakor vsa ženska društva, da i opozore vsa kmečka deklela na ta razpis. Vodstvo. — Usmiljenim sreem. Bolehen in zelo siroma-] šen bogoslovci; iz Dalmacije bi rad prišel v Slovenijo, da si okrepča zdravje, ker mu je zdravnik lako odredil. Kdo je tako usmiljen, da ga sprejme poldrugi mesec brezplačno na hrano in stanovanje? ! Kdo bi bolel prispevati v denarju, da hi mogel priti I v Slovenijo in se potent vrniti? Ljubi Bog bo bla-j gim srcem povrnil lisočero vsak dar in g. bogoslo-! vi c bo zarije molil. Ponudbo in morebilni dar poš-| Ijite na naslov: Društvo Sveta vojska, Ljubljana. Dunajska cesta 17. Dvakrat da, kdor hitro da. — Srce, živce, ledvice zdravi Slatina-Radenri. — Sadni most. Pridelovalce, sadnega vina opozarjamo na Iluntekovo knjigo: Sadno vino ali sadjevec. Potrebna jc ta knjiga vsakemu, kdor prideluje sadno Gno. Obsega bogata navodila iu nasvete kako jc ravnati s sadjevcem, da ostane okusen. stanoviten in zdrav. Knjiga se |hho tudi z izdelavo kisa in v por a bo sadnih tropin, da pridejo nam v prid. Opremljena jo / 42 podobami in velja Din 10. Dobi fr v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — »Frani-.losefc grenčica odstranjuje oleklosl ieler in povišuje izločanje žolča. Kaj pravile? Oni dan. bilo je lo ravno 27. juliju, ko jr ran-riborski I ečernik- ljubljanskega Jutru slraho-vilo zdelal ljubljanskega očanca. Kuj takega Jutro* i: svojih vrst ie ni dobiti) pod »'os. \ajprvo -I'eier-nik* pripoveduje, dn s r ji mnl H renti našel člo-rrk. ki ur jr niieelifat -tlotemkriia paienjn grbo-hrvaščine in predhiftn Slovencem, nuj »e nau/e nli arbtko hrvaikepn jrzilcn nli pu nuj Iudi v obievanju s Srbohrvnti govore in pišejo riftn *lorenit'ino. \nto pn pravi: ^Tako opatamo r zadnjem hitu Iudi sami. dn se zdi nekaterim našim ljudem posebno ■nobeU, rr uporabljamo namenlo pravih »lovemkih izrnznn razno navlako, kakor »o n. pr. besede: saobraCaj, f/ranica. nastavni k, kotnraš. savez ild. Celo društva, ki bi se morala zavedali svoje odflovornosti napram narodnemu jeziku, pišejo v trojih dopisih nruiitnn broztjo, ki iali tako i'ii/ tlovenšrine kakor srbohrvaščine. Treba bo zalo pričeli nov pokret za zaščita pred leni barbarstvom, kakor so gu začeli naši pred ni ki proli germanizmom ... I Jugoslaviji sta dva državna jezika, slovrnščinu in srbohrvaščina. Ire-ijega, ki bi bil zmrs obeli, n i : zalo moramo pisali in govorili nli slovensko ali srbohrvaščino, in lo lako, kakor zali levu duh prvrga ali drugega našega jezika I- Ihibro je povedal I rčernik . Taka lekcija jr bila potrebna. Kdo pa je to navlako in neuiitno brozgo* udomačil na slovenskih poljanah? Od pr vega dne. leo je izšla prva Jutrom številka, pn do danes, so začeli po Jutru prestari juti •gramce . snovali sa veze* iu •ndručenja<. . upolrebljavuli saobratajc zu prevračanje jezikovnih kozolcev ild. — Z eno besedo Julro se je pošteno in :al n r redno brez uspeha trudilo, du sr je ineit sinji, ki so njemu blizu, udomačila neka govorica, ki iali čut slovenščine in srbohrvaščine . Če je srdaj nastal proli lemu jezikovnemu pa krdranju odpor pri Hrvatih. Srbih in rrlo pri glasilu štajerskih Jutrovcer . kuka jr trga in takega pisanju silo še le slovensko ljudstvo! Ali menile, du bo lo kuj izdalor* Celje & 7. Ilor/.e dela. Do konca preteklega meseca se je zmanjšalo šlevilo brezposelnih, kar ,jili ima v evidenci Borza dela. od KHNi na 1079. Od teli je HM7 moških in I9"2 žensk. Na razpolago j'- delo r.\ ."i hlapcev. r> rudarjev, 1 klobučarja. 1 mizarja. 1 sodarja, 1 pleskarja. !» pekovske vajence, 1 mizarskega. 1 pečarskega, 1 krojaškega in 1 trgovskega vajenca. Dalje dobe delo 3 dekle, I šivilja. 1 lika-rica, 3 gostilniške . služkinje, 2 hotelski kuharici. plačilni natakarici, 1 podnalakurica, 1 trgovska pomočnica, 3 kuharice. 3 sobarice in '2 služkinji. Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v četrtek Anica Vajdič. hčerka viničarj« i/. Rogin-ske gorice. Žalujočim naše sožalje! a- Nočno lekarniško službo ima \ prihodnjem tednu od sobolt; do vštetega petka lekarna Pri orlu: na Glavnem Irgu. f? Družabni večer Soče pri Skalni kleti. Zaradi zabavnega sporeda se obeta veliko število udeležencev, zlasli ker se vrši prireditev ob lepem vremenu na hladnem in lepem vrlu. Poleg lega je še vstopnina lako malenkostna (3 Din za osebo), da jo premore res vsakdo. Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani restavracije. e! Tudi »romarji« na porrijunkiili. Kakor običajno se je vršilo tudi letos porcijunkulsko romanje, čeprav v manjšem obsegu kakor druga leta, pri očetih kapucinih. Seveda je prišlo tudi lelos zopel več. lakih oseb, ki so hotele izrabljati nabiranje ljudstva v nedovoljene namene. Policija je arelirala nekega 'JO lelnega Vančka zaradi žepa-renja. Izročili so ga v zapore okrožnega sodišča. — Prav lako je bil aretiran brezposelni nalakar Rudolf žolar iz Reke. tudi radi žeparslva. Izročena »ta bila v zapore okrožnega sodišča. Plat Predavanje o zavarovanju. V nedeljo 7. avgusta ob 9 bo v dvorani gostilne Mahorič predavanje o bolniškem zavarovanju. Predava upravitelj ekspoziture OUZD v Ptuju g. Herman Delpin. Vaška bitka v VintarcTrih. Med domačimi fanti v Vintarovcih je prišlo radi izzivanja dn spopada, ki se je razvil v pravcato bitko. V najhujšem drenju je skočil v kopico fanlov posestniški sin Jožef Zelenik, da pomiri pretepače. Komaj pa je prišel med fante, že je dobil z nožem več hudih ran na levi nogi in prsih, da je obležal v mlaki krvi. Spravili so ga v bolnišnico, njegovo stanje pn je zelo resno. Ostali ranjenci so v domači oskrbi. Sodišče in orožništvo vršita elrogo preiskavo. Žrtve napada in nesreče. Martin Solina, posestnik iz Stojncev, je bil prepeljan v plujsko bolnišnico z nevarno rano na hrblu. Dobil je v nekem pretepu sunek z nožem. — Na postaji Sv. Lovren na Dravskem polju se je ponesrečil železniški spre vodnik Frane Perfcuh. tzpahnil si je v rami roko ler je moral v bolnišnici iskali iHimoč. — Pri lulai-vi je zadela nesreča posestniškega sina Ivana Jur-geea iz Gruskovca. Zadel ga jo cepec sredi temena a tako silo, da se je na mestu zgrudil v nezaves; Tudi on se zdravi v ptujski bolnišnici. Poročilft sta »e dr. Ivo Martine«-, zdravnik pluj ske bolnišnice, in gdčiin Bdita Novak, hčerka po sestnika in hotelirja iz Velenja. Obilo sreče! Neverni radio poslušalci V neki vasici ob Kavkazu je sovjetski učitelj pripeljal iz precej oddaljenega mesta velik in moderen radio aparat. Postavil ga je v največji šolski sobi, kjer je /.lasti zvečer učil že priletne in celo sive vaščane brati in pisati. Nad šolo je napel anteno in kmalu je ujel iz etra prve radio valove. Ko so se na večer zopet začeli zbirati priprosti in r^srii možakarji s svojimi ženami v veliki šolski sobi, jih je presenetil učitelj z najnovejšo pridobitvijo njihove šole. Ko so bili že vsi priletni učenci in učenke zbrani in so posedli po klopeh, jim je učitelj povedal, da je tovariš Stalin v Moskvi naročil, da naj dobijo vse šole nove in čudovite radio aparate, ki omogočajo, da posluša vsa velika Rusija to, kar bo on hotel sporočiti vsem tovarišem po širni Rusiji. Angleško-Irancoski spomenik v vojni padlim. V središču nekdanjega Irancosko-nemškega bojišča ob Somnii so pri Thiepvalu postavili stotisočem v ta-mošnjih bojih padlih angleških in francoskih vojakov ogromen spomenik. Pri blagoslovitvi spomenika sta govorila slavnostne govore angleški \va-ležki princ in predsednik francoske republike. Učitelj se je tudi potrudil in skušal razložiti pri-prostim niužikom. kako deluje radio aparat. Kmetje so ga verno poslušali, razumeli pa seveda niso. Zalo se je učitelj kar odločil, da bo začel s predvajanjem Povedal jim je ,da bo govoril tovariš Stalin iz Moskve in da naj le dobro poslušajo. In v resnici je hitro ujel moskovsko radi postajo, ki je kmalu na to začela prenašati Stalinov govor. Kmetje so tiho poslušali vse, kar jim je govoril Stalin po radiu, ko pa je končal, je vprašal nekdo izmed kmetov učitelja: ičuj, tovariš učitelj, ti misliš, da ti bomo res verjeli, da smo slišali tovariša Stalina, ki je govoril iz Moskve. Pa vedi. da nismo tako neumni, da bi nam lahko natvezel vsako pravljico. Najbrž imaš tam za tisto veliko škatljo, ki stoji na mizi in katero ti imenuješ radio. skritega kakega tujca, ki ga mi ne poznamo. On je govoril in ker ne poznamo niti njegovega niti Stalinovega glasu, si mislil, da ti bomo verjeli!« Uč.lelj je seveda skušal prepričati kmete, da jih ni prevaril in jim dovolil, da so pregledali vso sobo kakor tudi vse sosednje prostore. Našli seveda niso nikogar, vendar niso inogli razumeti. Končno so prišli do sledečega sklepa: »Tovariš učitelj, Stalin je v resnici velik, toda Rusija je še večja. Tako močnega glasu pa ne more imeti, da bi ga slišali do naše vasi. To ni mogoče! Vemo pa, da si pošten in da si nam doslej vedno govoril resnieo, zato ti damo priložnost, da nas prepričaš. Pel ji se v Moskvo in nam od tam kar sam govori po radiu. Tvoj glas pa bomo spoznali in če se bo to zgodilo, potem bomo tudi verjeli.« Nesrečni učitelj ni vedel, kaj bi počel. Ljudje so se vprav bali čudnega aparata, ki je govoril brez človeka in razlagali so si ga le z goljufijo ali pa čarovnijo. Zato ga tudi niso hoteli več poslušati in končno je pisal učitelj v Moskvo pristojnemu odseku kako in kaj. Povedal je tudi, da zahtevajo kmetje, naj jim sam govori po radiu iz Moskve, če jih hoče prepričati. In zgodilo se je neverjetno! Učitelj je prejel iz Moskve pismo, v katerem so mu sporočili, naj potuje v Moskvo, hkrati pa so mu napovedali dan in uro, kdaj bo govoril v radiu. Naročili so mu, naj poskrbi za namestnika in obvesti vse vaščane, da jim bo ta in ta dan ob določeni uri govoril iz Moskve ix) radiu. Učitelj je v resnici obvestil vse vaščane, poiskal namestnika in odpotoval v Moskvo. Čez nekaj dni so se pa vsi vaščani zbrali ob določeni uri v Soli, učiteljev namestnik, ki je upravljal radio aparat, je ujel Moskvo, ko je oddajala neko predavanje. Točno ob minuti pa je |>ostaja brez napovedi prekinila predavanje in sani Stalin je začel govoriti. Povedal je, da je postaja oddajanje predavanja zato prekinila, da se bodo mogli prepričati prebivalci neke vasi na Kavkazu, da jim govori njih lastni učitelj, čigar glas poznajo. Iz Moskve, zato. da bodo verjeli kako čudovito deluje moderna radiotehnika. Nato je stopil pred mikrofon učitelj sam in vaščani v daljni vasici ob Kavkazu so takoj spoznali njegov glav. Govoril jim je takole: * Pozdravlja m vas, tovariši in moji učenci iz — Moskve, kjer me je sprejel tovariš Stalin in mi dovolil, da vas prepričam, da je v resnici mogoče slišali s pomočjo radia človekov glas v tako velikanske razdalje. Upam, da me vsi dobro razumete, čeprav nas loči taka daljava. Hitro boste prepričani, da vaš tovariš učitelj ni lagal. Kaj praviš na lo ti. neverni ' Boris Ivanovič, ki si mislil, da je kaj takega nemogoče? Le glej, da se boš ta čas. dokler ne pridem nazaj, pridno navadil pisati. Vem, da imaš i od dela Irde prste in da se ti zdi, da si že mnogo prestar, da bi se učil pisati, toda pomisli, da v Slika z otvoritve olimpijskih tekem v Los Angelesu. Slika nam kaže, kako so vkorakali v natrpano [K>lni stadion olimpijski tekmovalci s svojimi zastavami. Slika je bila brezžično prenesena v Evropo iz Los Angelesa in je napravila skozi eter 12.000 km dolgo pot. Iglo je šla skozi srce Irec 0'Callaghan, ki je že drugič na olimpijskih tekmah zmagal v metanju kladiva. I Moskvi zna pisati že vsak paglavec, zakaj se ne bi . mogel naučiti ti, ki IniaS ženo in že štiri otroke! — i Pa ti, Fedor Petrovič, le nikar ne misli, da me ' ne bo več nazaj. To jo bova še orala pri računski uri. Joj, kako bi te bilo sram, če bi prišel z menoj v Moskvo, in bi te ljudje gledali, ko bi sešteval in odšteval s prsti. Vsi bi se ti smejali! Le glej, da boš znal že kaj več, ko se vrnem! — Maša Gorinova me tudi posluša, kaj ne? Le pridna ostani, Maša, pa kar iz glave si izbij, da bi imela že preslabe oči, da bi se naučila brati. Veš, tovariš Stalin mi je naročil, da je prva dolžnost učiteljev, da vas vse naučimo brati in pisati. Tudi on je prepričan, da bo šlo! — Mihajlo Stanislavski, ali veš, da sem videl v moskovski šoli prav mlade, šest let stare paglavce, ki so pisali v tako ravnih vrstah, da se tebi še sanja ne. Le potrudi se in mnogo vadi, pa bo vedno boljše...« Tako je učitelj okrtačil po radiu vse vaščane enega za drugim. Vsa Rusija se je smejala, in ko je končal, je radio nadaljeval s predavanjem. Vaščani ob daljnem Kavkazu pa so — verjeli, ko so dobili dokaz, ki ga jim golovo nobena druga radio postaja na svetu ne bi hotela dovoliti. Neki krojaški pomočnik, ki je bil star 17 let, je imel navado, da je nosil v desnem gornjem žepu svojega telovnika šivanke. Nekoč pa se mu je pri padcu zadrla ena šivanka \ prsi. Pomočnik je šel k zdravniku zato, da bi mu potegnil šivanko iz prsi. Zdravnik je najprej poskušal, vendar se mu sicer tako enostavna operacija ni hotela posrečili. Poslal je bolnika v bolnišnico, kjer so napravili najprej rentgensko sliko ranjenega prsnega keša. Slika je pokazala, da se nahaja šivanka ob robu srčne sence. Zdravniki so mislili, da bo prav lahko mogoče odstraniti šivanko z operacijo, če bi bila šivanka prodrla že bolj globoko, bi zadela v srce in bi seveda z operacijo ni' mogli več mnogo pomagati. Pomočnik se je odločil za operacijo in zdravniki so mu odprli prsni koš med četrtim in petiin rebrom in začudeni ugotovili, da se je igla premaknila že naprej. Ko so pregledali srčno votlino, so zapazili, da je igla prodrla že v srčne mišice in da gleda samo še uho šivanke za 1 mm iz mišičevja. Preden so se mogli odločiti, kaj naj napravijo, je igla pred njihovimi očmi popolnoma izginila v srcu. Ker se na srčnih mišicah ni mogla opaziti niti najmanjša rana, zdravniki niso vedeli, v kateri smeri naj iščejo šivanko. Prekinili so operacijo in prepustili reveža s šivanko v srcu negotovi usodi. Vendar se ni /godilo nič hudega. Po osmih dnevih so napravili vnovič važno rentgensko sliko. Ugotovili so. da je šivanka prepotovala srce in izstopila na drugi strani iz srca. Ležala je že na levi strani v prsnem košu pred hrbtenico. Ker ludi še tukaj niso upali zdravniki poskusiti operacije, so čakali še naprej. Po treh tednih se je igla premaknila še naprej in prišla na levi strani med hrbtna rebra. Tu so jo pa napadli z noži in po kratki operaciji je bila igla zunaj. Pomočnik je popolnoma okreval, kljub temu, da je šla šivanka skozi levi srčni prekat. Sile, ki so potiskale šivanko skozi prsni koš in srce, so :«eveda različne. Prav gotovo je največ storijo močno gibanje srca, ki je s svojimi utripi povzročilo, da je igla vedno bolj lezla v srce in nato zopet iz srca. Vplivalo pa je seveda še razširjenje in krčenje pljuč in požiralnika. Natančne poti, po kateri je igla potovala skozi telo, pa seveda ni bilo mogoče ugotoviti. Prve »like iz revolucije v Siamu. Zgoraj: Oklopni avtomobili pred vladno palačo v Rangkoku. Takoj potem, ko so uporni vojaki ujeli siamskega kralja Prajadipoka, je vojaštvo zasedlo vsa vladna poslopja in vse urade. — Spodaj Po ulicah v Siamu so čakali siameški voiaki z malimi tanki, ves čas pripravljeni, da uduše vsak upor. Kralj sc je udal in obljubil, da bo izdal nravično ustavo. Manevri potapljačev. Vsako leto ima angleška mornarica tudi manevre potapljačev. Pri teh vajah se spuščajo cele čete potapljačev hkrati v morje. Slika nam kaže četo potapljačev, ki /.gledajo naravnost strašno. So v polni opremi in pripravljeni, da se potope v morje. kateri uri morajo prileteti na njim znani prostor. Ugotovili so, da je spomin čebel vezan na dobo dneva. Pitati jih je treba vsak dan ob isti uri. Če pa se poskusi lako, da se nudi čebelam vedno v gotovem roku, vendar ne tako, da bi ure padle v isti dnevni čas, pa si čebele tega ne zapomnijo. Mislili so, da se čebele tako dobro spoznajo na dnevno svetlobo in so ponovili poskus v rudniku, ki je bil razsvetljen samo z električnimi lučmi. Tudi tukaj so čebele redno hodile na znani jim prostor in sicer vedno ob urah, kadar so dobile hrano. Iz tega so spoznali, da se ravnajo čebele pri določanju časa na dejstva, ki jih moderna znanost še ni mogla ugotovili. Kolera na Kitarskem Ritz-Tovvcr-nebotičnik, najodličnejši nevvjorški hotel, ki ga je huda eksplozija v kletnih prostorih močno poškodovala. Gasilci so skušali udušili požar in preprečiti nadaljnje eksplozije, kar se jim je tudi posrečilo. Dalj časa se ponavljajoče eksplozije so pa ubile pet gasilcev. Škoda znaša 40 milijonov dinarjev. Čebele ima"o dober spomin Čebele so med žuželkami obdarjene s čudovitimi lastnostmi. Saj je znano, da grade svoje sa-tovje tako strokovnjaško, da še ni dolgo lega, ko so strokovnjaki izračunali, da so čebelo našle način za zgradbo satovja, ki da najmanj dela in porabi najmanj voska. Pred kratkim pa so ugotovili, da imajo čebele tudi izredno dober spomin. Nekaj čebel so pitali na gotovem kraju vedno ob določeni uri. Zapazili so, da so so čebele vračale več tednov vedno ob isti uri na dotični kraj, ker so upale, da bodo zopet dobilo zaželjene sladkosti. Čebele so se navadile celo, da so vsak dan priletele ob gotovih urah na več različnih krajev. Dež, ki jih je zadržal, tako tla niso mogle /.leteti iz čebelnjaka, jim ni izbrisal iz spomina ure in kraja, pa naj je ! trajal ves teden. Po enem tednu so zopet priletele | in čakale, da bodo dobile sladkosti. Znanstveniki skušajo ugotovili, na kakšen način vedo čebele, ob V Mandžuriji je začela divjati potem, ko se je polegla vojna vihra, kolera, ki se je zlasti razširila ob železniški progi južno od Ilarbina. V kitajskih vaseh umre zadnje čase vsak dan nad 1000 ljudi radi te strašne bolezni. Bolezen se širi zlasli zato tako hitro, ker domačini obolenja prikrivajo in umrle sorodnike kar na tihem ponoči pokopavajo. — Samo v Hankavu je umrlo v prvi polovici meseca julija 500 ljudi na koleri. Pa tudi v drugih mestih, tako v Dajrenu in Nankingu so vse bolnišnice prenapolnjene z bolniki, ki jih je napadla kolera. Ker vlada po vsej deželi upravičen strah, da se bo nevarna in nalezljiva bolezen razširila po vsej pokrajini, so stopili v veljavo že karantenčrti predpisi, ki onemogočajo promet s kraji, v katerih se je pojavila kolera. Hkrati pa so nastopile desin-fekcijske stražne čete, ki skušajo omejiti razširjenje bolezni. gospodarjeva smrt V bližini Budjevic na Češkem se je šel kopst šofer Strum v majhnem jezeru. Ker še ni znal plavati, je šel v vodo z rešilnim pasom in plaval tako proti sredi jezerca. Imel pa je psa, ki je plaval za njim in z gobcem zagrabil gumijasti rešilni pas. Tako sta plavala oba skupaj po jezeru in pes je pregriznil gumijasti pas, v katerega je vdrla voda. Šofer se je začel potapljati in ker ni bilo nikogar v bližini, je utonil, psa pa, ki je povzročil gospodarjevo smrt, so našli na bregu ob obleki utopljenca. kjer je žalostno tulil. Samo rogovi ti manjkajo, pa bi bil kompleten osel!« »Saj osel vendar nima rogov!« •No, vidiš, potem li pa sploh ničesar več ne manjka.« * Učitelj: »Kamen pada hitreje kakor les. Kaj hitreje kakor kamen?« Mali Peterček: »Borzni papirji.« Avstrija ne vrača posojil Mednarodni odbor, ki v imenu podpisnikov upravlja avstrijsko posojilo 1923—1943, izdano pod okriljem Zveze narodov, je izdal poročilo, ki pravi, da Avstrija ni plačala obroka, ki je zapadel 1. julija 1932. Prav tuko ni niknkšnega upanja, da bo Avstrija plačala obrok 1. avgusta. Denar, ki ga je doslej vračala Avstrija, ne bo zadostoval za plačilo obresti podpornikom I. decembra, zato bo moral odbor izplsi-oati kupon z denarjem, ki ga bo vzel iz rezerve, ustvarjene nalašč za to. Avstrijska vlada bi morala v smislu (jogodbe o posojilu izročiti avstrijski narodni banki, ves dohodek iz carin in tobaka v dobropis podpisnikov posojila. Tega ni storila in je s tem |>oeodbo prekršila. Odbor bank, ki so posojilo plasirale, je radi tega protestiral pri /.vezi narodov iu istočasno obvestil odbor držav, ki so posojilo jamčile; to so Francija iu Velika Britanija ter Češkoslovaška (vsaka za 24.r>?£), Italija (20.5%), Bel- Bencinska zadeva pride pred narodno skupščino Predsednik belgrajske trgovske zbornice Mi-ljutin Stanojevič je na zadnji seji zbornice por oral o vzrokih pomanjkanja bencina. Uvoz in razprodaja bencina v Jugoslaviji je v rokah tvrdk Standard, Shell, Vacuum, ki so združene v kurtel vRecord Office« s sedežem v Zagrebu. Te tvrdke tudi kontrolirajo petrolejsko proizvodnjo v Romuniji. Tudi izvoz iz Romunije je v njihovih rokah; domaČe romunsko tvrdke, |x> številu 25, so prešibke, da bi 155 do 157, stara 70 kg po 160 do 165. Oves nov po 125 do 127.50, moka pšenična 265 do 365. I.III lllidn ., /.In.........1 o/. J l... moglo radi deviznih predpisov konkurirati pri izvozu kartelu imenovanih inozemskih tvrdk. V njihovih rokah je komaj 5—10% petrolejskega izvoza. Konkurenca je bila nekarteliranim tvrdkam toliko bolj otežkočena s členom 171 uvozne carinske tarife. na podlagi kal"rega je bila nafta, namenjena za jugoslovanske rafinerije v Jugoslaviji oproščena carine, medtem ko je bilo treba za rafinirane izdelke plačevali carino, iu sicer 7 zlatih dinarjev za 100 kg petroleja, 16 zlatih dinarjev zu 1C0 kg bencina, 10 zlatih dinarjev za 100 kg plinskega in nia-zilnega olja. Ker so rafinerije v Jugoslaviji v rokah karti-la. je kartel lahko uvažal nafto carine prosto in jo v Jugoslaviji rafiuiral. med tem ko so nckarteiirani uvozniki uvažali rafinirane izdelke in morali plačevati nanje visoke carine. Z zakonom od 30. julija 1931 je bila vpeljana carina 3 zlatih dinarjev na uvoz surove naflc. Kartel je skušal vplivati na vlado, naj bi carino odpravila. Ko mu to ni uspelo je pred šestimi meseci sklenil opustili predelovanje nafte v svojih rafinerijah, lako je prišlo do pomanjkanja bencina. Pustimo ob -t ran i vprašanje,« jo izvajal govornik, ali je to kar kartel uvaža v resnici surova nafta in ali je delo rafinerije ali navadne destilacije, pomislimo le. \ kako težek položaj lahko pridejo promet, industrij«, letalstvo, ako sc pustijo sl\ari lako knkor so d i-ncs.t Jugoslavija jc v letih 1924—1981 porabila 200.000 ton bencina, 300.000 ton petroleja, 190.000 ton plinskega olja. Iz teh številk je razvidno, kako veliko važnosti je (o vprašanje za Jugoslavijo. Nikakor nočemo raziskovati, je dejal govornik, nli je točno mnenje strokovnjakov, da je kartel rndi oprostitve carine na surovo naltn zaslužil 8 milij. I>in, vendar moramo naglnsitl, da se bodo morali kartel i zadovoljiti tudi z manjšim dobičkom in računati s kupno močjo našega naroda.« Po zatrdilu govornika.se bodo v kratkem vršila pogajanja mod vlado iu kartelom. »Naša želja je,« je zaključil Stanojevič. ;d.i sc pri pogajanjih upoštevajo navedena dejstva in tudi okolnnst, da so pri todstvu poslot kartela soudeleženi C ti cl i naši nacionalni ljudje. Mi smo s svoje strani pripravljeni poučiti prizadete einitcl.ic kakšno je resnično stanje stvari. Upamo, da se bo s tem važnim vprašanjem bnvlln tudi na rodna skupščina.« Sarajevska tiskarna v krizi. Velika tisknr-na, v kateri sc tiskata »Jugoslo'venski list« in »Jugoelovenskn Pošta«, sc nahaja pred likvidacijo. »Zcinaljska banka« jo namreč -slovanjc. Tiskarna, ki jc sedaj naprodaj, j'-največja v Bosni in Hercegovini. Banki sc jc l>onudilo že več kupcev in kakor piše Jugo-slovcnski Lloyd«, tudi sarajevska nudškofija. Stanje vlog v denarnih zavodih v Srcmu, Banatu. Bočki, Baranji jc bilo naslednjo: aprila 1932 1.148 milj. (leta 1931 1.500 milj. Din), maja 1.126 milj. (maju 1931 1.493 milj.), junija 1.136 milj. (1.459 inilj.). Jugoslovanska fotografska razstava, ki jo priredi Foto-klub Ljubljana v okvirju jesenskega vele-sejma od 3. do 12. septembra t. I. v Ljubljani. — Opozarjamo vse poklicne fotografe in foto-amaterje. da poteče prijavni rok za udeležbo na tej razstavi 10. avgusta 1932. Kasneje došle prijave bo možno upoštevati le, če bo prostor na razpolago. Kdor pomotoma ni prejel vabila, naj ga nemudoma zahteva od Foto-kluba Ljubljana, Poljanski nasip šlev. 16/1. gija (5%), švedska (2%), Danska (t odst.), Ho-landska (I odst.). Te države so vložile garan-cijske bone pri »Bancpte Na t iona le Suisse«. Tc ! države torej jamčijo podpisnikom posojila za 1 redno izplačevanje. Tudi Morganova bauka sc 1 jc pritožila pri Zvezi narodov radi postopanja : Avstrije. V Ameriki je bilo podpisanih 25 milj. ! tega posojila. Vprašanje je sedaj, ali se bodo podpisniki zadovoljili z dovršenim dejstvom i in čakali na obresti kdovc koliko let. Nikakor j ni verjetno, da pojde zadeva tako gladko od I rok, in države, ki so posojilo zajamčile, bodo morale nekaj ukreniti proti Avstriji, ali pa same plačevati obresti podpisnikom posojilu. Za današnje politične razmere v Avstriji je značilno. da doslej zvezni odbor še ni ratificiral uogodbe za novo |>osojilo 300 milj. šilingov, ker se Avstrija noče obvezati, da sc ne bo priključila k Nemčiji. In vendar Avstrija tako nujno rabi denar! Pošiljke premoga za Avstrijo. Belgrad, 4. avg. AA. Po brzojavnem obvestilu avstrijskih zveznih železnic z dne 2. t. nt. je odrejeno v znjislu čl. 62. avstrijske prometne uredbe in čl.o. mednarodne konvencije za prevoz blaga po železnicah ter z veljavo od 8. t. m., da sc pošiljke mineralnega premoga in koksa, poslane v inozemstvo na avstrijske postaje, sprejemajo ua avstrijske železniške proge sumo tedaj, če pri uvozu v Avstrijo niso obremenjene z nikakimi izdatki. Na podlagi le odredbe teh avstrijskih zveznih železnic je generalna direkcija državnih železnic izdala navodila železniškim postajam v naši državi, da morajo pri morebitni predaji mineralnega premoga in koksa za avstrijske l>o«taje po 7. t. m. zahtevati od pošiljalcev, da te jiošiljke popolno frankirajo do državne meje z Avstrijo. V kateri državi je največ avtomobilov? Podatki iz leta 1931. nam povedo, da se je število avtomobilov v Franciji tako pomnožilo, da je Francija prišla v tem pogledu na drugo mesto in s tem premagala Anglijo. Prvo mesto gre Združenim državam (26,132.116 avtomobilov), drugo Franciji (1,689.405). tretje Angliji (1.557.120). nato pridejo Kanada, Nemčija (688.186), Avstralija (525.546), Argentinlja (345.856) in Italija (285.042). Značilno je. da je število avtomobilov v Ameriki nazadovalo za 555.000. V Parizu pride en avtomobil na vsakih 18 prebivalcev. Brezobrestna posojila za kolonizacijo. Kmetijsko ministrstvo jc dovolilo iz kolonizacijskegn sklada brezobrestna pos. tem-le zvezam: »agrarnih zajednic-: v Skoplju 3,750.000 Din, v Zagrebu 2 milj v Novem Sadu 1.5 milj., v Velikem Bečke-reku 1.5 milj., v Osjeku 1 milj. Skupno 9,75.000 Din. Denar je namenjen v prvi vrsti dobrovoljcem in optantom, da si zgradijo hiše, potem drugim kmetom v isti namen. s Drugo pismeno licitacijo za dobnvo zdravil in drugih zdravniških potrebščin razpisuje ljubljanska bolnišnic« /„ •_>. septembra 1932. Borza Dne 4. avgusta 1982. Denar Vse tuje devize so se znatno učvrstile v |>ri-meri s tečaji prejšnjega dne. Dinar je -zgubil nekaj točk tudi proti liri. funtu, francoskemu franku in češki kroni. Ljubljana. Amsterdam 2281.25—2292.61, Berlin 1848.09-1356.89, Bruselj 786.19—790.13. London 198.75-200.35, Curih 1108.45 —1108.95, Nework 5641.20—5672.46, Pariz 222— 223.12. Praga 167.ro-168.40, Trst 288.40—290.80. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 87.932 Din. Cnrih. Pariz 20.125. London 18.01, Nevvvork 513.75. Bruselj 71.25, Milan 26.173. Madrid 41.55, Amsterdam 206.75, Berlin 122.25. Slockholm 92.50, Oslo 90.25, Kopenhagen 97, Sofija 3.72, Praga 15.19, Varšava 57.60, Atene 3.28. Carigrad 2.15, Bukarešta 3.06, llclsingfors 7.75. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Ljubljana. 8% Bler. pos. 44 bi, 7% Bler. pos. 41 bl„ Stavbna 40 den., Kranj. ind. 125 den. Zagreb. 7% inv. |his. 17 — 47.50 ( 46.50). vojna škoda kasa 193-195 (193. 106). avg. 189—192, sept 186—192, dec. 190-192 (160), I', ugr. obv 24.75 den.. 7", Bler. pos. 40.50—41 (40.25, 40.50), 8'č Bler. pos. 13—44, 7% i>os. hipot. banke 43 den., fi% begi. obv. 33.50—34, Narodna hanka 4250 den., Agr. priv. bauka 209—211. Zagrebški promet. 7% Bler. pos. 5000 dol.. 7% I inv. |K)s. 25.000 Din, vojna škoda 300.000. Belgrad. l'/c inv. pos. 50 (50) den., 4% agr. obv. 23.50. 6% begi. obv. 33.75—35.50 <38 75, 35). vojna škoda prompl 192—195, 7% Bler. pos. 10 50 —41 (10.25). 7% pos, DHB 41 den.. Narodna banka 4200 den.. Agr. priv. banka 209—211 (210). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 57.25, Živiio 53.7, ! Mundus 55.50, Alpine 8, Trbovlje 17.55. k'" ,ttna (slov' P°st-. 30 dni), koruzo bač. 175 —177.50, okrogla 190—192.50, bač. 180—182.50, okrogla 200-202.50, pšenica okol. Sombor 70 kg , " ---—""1 UUUI, K/UlliilUl IU IVI; JO,) - 210, potisku 80 kg 215-217.50. moka bač. nularica 315-320, ban. nularica 385—840. Novi (Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 79 kg, okol. Som bor 78 kg, srednja 79 kg, gornja 79 kg 15o-lbO. potiska 79 hg 157.50- 182.5C ladja Tisa i„ ,8 160—165, ladja Begej 79 kg 155—160, ban 79 kg 152.50-157.50, par. Vršac 79 kg 152.50-155. Oves bac., sr. novi 120-125, koruza bač., sr. 119-121 bac. okol. Sonibor 120-122, ban. 116-118, sr. okol ftid 122-124. Vse ostalo neizpremenjeno. tendenca slaba. Promet: 38 vagonov Chicago. Pšenica julij 51.375, 'sept. 55. dec. 61.70, koruza sept. 32.25, dec. 28.75, oves julij 14.25, sept. 19.50, dec. 16.75, rž julij 32.25, sept. 82.50. X, olimpijada Še na nobeni olimpijadi ni bilo popravljenih toliko rekordov kakor pri X. olimpijskih igrah ki se vrse te dni v Ameriki. Važno vlogo igrajo to pol nasi bratje Čehi in Poljaki. Takoj v prvih dneh so plapolale narodne zastave češke in poljske na zmagoslavnem drogu. Čehom je prinesel zlato kolajno bkoblti ki jo dosegel prvo mesto v dviganju uteži težke skupine. Poljak Kusoc:hi»ki je j.a zmagal na 10 km. Izvrstni rezultati, ki jili atleti postavljajo skoraj v vsaki panugi, dokazujejo, da so tekališča v brezhibnem stanju. Prvi dan tekmovanja je marsikoga razočaral. Tako so na primer Amerikanci izgubiti pri skakanju v višino, Finci izgubili tek na 10 km. Nemci pa metanje kopja po damah. Prva točka je bilo metanje krogle. Zmagovalec amsterdamske olimpijade: Kuck (USA) 15.87 m. Svetovni rekord: Douda (ČSR) 10.05 m. Los Angeles- 1 Leo Sexlon (USA) 15.99 m (olimpijski rekord), 2. Rot-hert (USA) 15.67 m, :>. Douda (ČSR) 15.61 m t llirschfeld (Nemčija). Močno je zanimalo gledalce, ki jih jt> bilo več ko sto tisoč v stadionu, za tek na 10.000 m. Skrivnostni Kusoczlnski, o katerem se je v zadnjem času toliko pisalo, je bil nn slariu. Kdinu, ki sta sposobna konkurirati, sta dva Finca Virtunen in Iso-llollo. Ta dva tudi vodita skoraj ves čas, polovico proge m pretekli v 15 minutah. Ostali konkurenti so zaostali za celo rundo. nekateri tudi več. Bitka je med temi tremi. Poljak teče taktično prav dobro, ne sili v ospredje, šledi svoje moči za konec. Zadnjih '200 in nastane ogorčena borba med Poljakom m Iso-llolloni, ki se mora umakniti Poljaku, ki ga je pretekel za celih 0 metrov. Popravil je Nurmijev olimpijski rekord zu 7.4 sekunde. Kosoczinski ie tekel lako kot Nurmi z uro v rokah. Rezultat nu 10.000 m je: Amsterdamska olimpijada: Nurini (Finska) 30:18:8. Svetovni rekord: Nurmi (Finska) 30:06:2. Los Angeles: 1 Kusocziuski (Poljska) 30:11 4 (olimpijski rekord). 2. Iso-Hollo (Finska). 3 Vir-tanen (Finska). Vse je računalo pri skokih v višino s sigurno zmago Amerikancev. Tu so bili Amerikanci dosedaj nepremagljivi. Toda že pri predlokmovauju, ki je trajalo več ur, se je najbolj obnesel Kanndec Naugh-lon. V zgodovini modernih olimpijskih iRer se je prvič zgodilo, da so atleti USA v tej panoffi prilegli. Rezultat skoka v višino: Amsterdamska olimpijada: Iving (USA) 1.94 m Svetovni rekord: Osbonie (USA) 2.03 m. Us Angele*: M lic Naughton (Kanada) 1.9« m. 2. Van Os del (USA) 1.96. 3. Torribio (Filiplnec). Prvič v zgodovini oliinjiijade so v Ameriki metale dame kopje. Dosegle so takoj nov svetovni rekord. Nemke, ki imajo svetovni rekord, so vrgle -smo par centimetrov mnnj, in to je zadostovalo zu zmago Američankam. Rezultati so: 1. M i Id red Di-drichsoit (USA) 43.71 m (uov svetovni rekord) 2 Braumilller (Nemčija) 48.5:1 m, 3. Flcischer (Nem cija) 43.03 m. Pri teku na 100 m je bilo prvi dan 11 pred- tekov, drugi dan dva semifinnla, preden je prišlo šest najhitrejših tekalcev sveta v finale. Drugi dan M V, 1>r9cei "'""J gledalcev Okoli 2o.OOO gledalcev je pa ravno pri tej točki tako >pod ReiuRat.V°so:' J° ZR,eda,°' ko llil i'' ~5<,00 treba po=lali najkasneje do 5. t. m. na gornji n.i-lo- Vabljeni vsi klubi in društva. PoJrrrdorfiKti«* l/gubil jc nekdo v torek dne 2 avg t. I | na |H>ti iz ManUira do Hačie-i rumu index pre davanj mariborskega bogoslovju, s fcrijalno I • gitiinnrijo: na ime Knč Krmite tud. tlirnloc , MurilKir. Najditelja prosimo,