ha PREHRAMBENA INDUSTRIJA n sol o! PORTOROŽ INTERNA IZDAJA »Naš glas* izdaja delovna organizacija HP Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska ZGP Primorski tisk, TOZD Tiskarna Jadran 1983, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXV. PORTOROŽ, MAJ 1983 Številka 2 KAKŠNA BO LETOŠNJA LETINA? Hruške in breskve že kažejo plodičc, vinograd pa grozde na ka-bernikih tako, da lahko ocenjujemo pričakovani pridelek. V TOZD »Kmetijska proizvodnja« lahko računamo na povprečno letino breskev in grozdja. Hrušk bomo pridelali za 50 % več kot v prejšnjem letu, ker prehajajo mladi nasadi v polno rodnost. Upamo, da naših napovedi ne bodo pokvarili bližnji hladni dnevi ali toča. Nasade imamo sicer zavarovane proti pozebi in toči. Pričakujemo, da bomo pridelali 45 vagonov breskev, 38 vagonov hrušk in 50 vagonov grozdja. Trenutno zdravstveno stanje nasadov je zadovoljivo. V breskvah nimamo bolezni kodravost listja, četudi so bili v letošnjem letu za njo ugodni vremenski pogoji in jo je v zasebnih nasadih veliko. Hruške smo morali do sedaj trikrat preventivno škropiti proti krastavosti in dvakrat kurativno proti hruševi pršici. Vse nasade smo enkrat pokosili z mulčerjem in poškropili pod drevjem proti plevelu. Toplota in zadnji dež sta tako pospešila rast trave, da imamo ozko grlo pri košnji z mulčerjem in uničevanju plevela v vrstah. Pred nami je konica dela ročno redčenje plodov pri breskvah. Vinograde prvič škropimo oziroma žveplamo, kosimo travo in škropimo s herbicidi. Na področju investicijske izgradnje TOZD nadaljuje z začrtanim programom. V investicijski izgradnji je 50 ha hrušk, ki so bile posajene v preteklem letu. Stanje tega nasada je zadovoljivo. Nezasejane pasove zaradi pomanjkanja odgovarjajočih sort smo v letošnjem letu izpopolnili. Tako je sedaj naša največja naloga vzdrževanje čistih tal ob sadikah in skrb za zdravstveno stanje dreves. V letošnjem letu bomo opremili štiriletni nasad 42 ha hrušk s kapljičnim sistemom namakalnih naprav. Recenzija projekta bo v tem tednu tako, da računamo na skorajšnjo odobritev investicijskih sredstev. Bodoča usmeritev TOZD v glavnem ne bo menjala začrtanih poti. Zaradi obstoječih nasadov in investicijske izgradnje v zadnjih nekaj letih bo težišče proizvodnje še vedno v sadjarstvu in vinogradništvu. Na kolobarnih površinah ter površinah, ki so bile predvidene za napravo novih nasadov se bomo vključili v proizvodnjo osnovne hrane. V ta namen smo v letošnjem letu na treh lokacijah poizkusno sejali sojo, Količinska izvršitev plana v 1. tromesečju 1983 Iz priloženega pregleda o proizvodnji v I. tromesečju ugotavljamo, da v letošnjem letu proizvodnje v primerjavi z lanskim istim obdobjem, zaostaja v proizvodnih TOZD za 10 %; medtem ko je letošnji letni plan realiziran 19 %. Trenutno se nahaja v najslabšem položaju TOZD »ZAČIMBA«, kjer so realizirali le 57 % lanskih količin in dosegli 13 % letošnjega plana. Dejstvo je, da TOZD »ZAČIMBA« tako zaostajanje proizvodnje lahko nadoknadi v preostalih mesecih, vendar le pod pogojem, da razpolaga s potrebnimi surovinami (kava, začimbe, živ. plodovi). Nizka proizvodnja tako glede na lansko leto kot v primerjavi z letošnjim planom, je predvsem posledica pomanjkanja kave, saj smo jo letos predelali le 39 ton v primerjavi z lanskimi 252 tonami, oziroma v primerjavi s planiranimi 1280 tonami. Tudi proizvodnja živilskih plodov je zaradi uvoznega porekla surovin daleč pod možnostmi. V prvem tromesečju je TOZD realizirala le 11,6 tone izdelkov iz te grupe in to le rožiče, ki so domačega izvora. Filter čaji so edina skupina izdelkov, kjer je dosežena lanska proizvodnja (in-dex 104) in letošnji plan za prvo četrtletje. TOZD »SUDEST« je presegel proizvodne količine realizirane v I. tromesečju lanskega leta za 23 % predvsem na račun večje proizvodnje instantov (za 127 ton) in nekoliko večje proizvodnje rozin (30 ton), ostali proizvodi so na ravni lanske proizvodnje. V primerjavi s planom realizirana proizvodnja zaostaja za 6 % in to zaradi nerealiziranih količin riža (realizirano 109 ton, planirano 1500 ton). Vzrok za izpad proizvodnje je težava pri os-(Nadaljevanje na 2. str.) ki jo nameravamo v bodoče razširiti na proste površine TOZD. Usmeritev TOZD »Kmetijska proizvodnja« Lucija zaradi nove organiziranosti agroživilstva na Obali, to je v TOZD VINAKO-PER ne bo potrebno spreminjati, ker se vklaplja v proizvodni koncept novega TOZD. M. G. Količinska izvršitev plana v 1. trimesečju 1983 (Nadaljevanje s 1. str.) krbi surovine, vendar se bo položaj v drugem četrtletju izboljšal, ker je pričakovati pošiljko 500 ton riža iz Makedonije. Predelava zdravilnih zelišč sicer zaostaja za planom, vendar se na proizvodnji odraža tudi sezonski vpliv, zato nedoseženo proizvodnjo ni težko nadoknaditi. TOZD »GOSAD« sicer krepko presega lansko proizvodnjo v I. tromesečju (index 145), vendar je večja razlika le pri predelavi sladkorja, kjer se je povečana proizvodnja za 192 ton ali 61 % ter na obratu »JELKA«, Vrhnika, kjer je proizvodnja čajev večja za 79 % (letos 122 ton — lani 68 ton), oziroma je letošnji plan realiziran 34 %. Vložena povrtnina je sezonskega značaja in proizvodnja doseže višek šele v drugem polletju. Dosedanja realizacija je enaka lanski. V celoti TOZD »GOSAD« dosega plan proizvodnje 20 %, vendar je to TOZD s proizvodnjo z izrazito sezonskim karakterjem. Edini TOZD, ki presega četrtletni plan je TOZD »ARGO«, vendar ob 8 % nižji proizvodnji kot jo je dosegel v lanskem letu. Proizvodnja je nižja pri juhah (za 100 ton) začinki, pašteti (za 40 ton), kavi (v letu 1983 0). Proizvodnja omenjenih grup izdelkov zaostaja tudi za letnim planom. Najbolj zaskrbljujoče je zaostajanje proizvodnje v TOZD »DELAMARIS«, kjer bo 1-meseč-ni izpad proizvodnje preko leta težko nadoknaditi. Iz pregleda lahko ugotovimo, da je predelava rib (brez marinad in zmrznjene ribe) realizirana 20 % in da pravzaprav glavni del izpada odpade na zmrznjeno ribo (realizirano 11,7 tone, planirano 500 ton) in marinade (realizirano 1,7 tone, planirano 50 ton). Nedoseganje planiranih količin bo ob visokih stroških novozgrajenih kapacitet (zlasti visoke amortizacije) povzročilo na tej dejavnosti precejšnjo izgubo, kar se bo odrazilo tudi na poslovanju celotnega TOZD, zaradi nizke akumulativnosti tudi ostalih izdelkov. Tudi proizvodnja oziroma predelava fižola ne poteka po planu zaradi težav s preskrbo surovine in visokih nabavnih cen. Dodatni problem za proizvodnjo predstavlja uvoz potrebne pločevine in sicer jo TOZD potrebuje v letošnjem letu 2975 ton od tega 2075 ton iz konvertibilnega področja, za kar bo moral odšteti 1.722.250 $. V TOZD »SOLINE« so odpre-mili 10 % več soli kot v lanskem letu in realizirali letošnji plan 26 % (plan 1983 je nižji od realizacije v letu 1982). V TOZD »KMETIJSKA PROIZVODNJA« je proizvodnja sezonskega značaja in se prične šele v drugem polletju (sadje, grozdje). V TOZD »RIBA« se je ulov povečal za 2,20-krat (lani 642 ton, 1410 ton letos). Popravljen letni plan, ki znaša 10630 ton rib pa je realiziran le 13 % zaradi sezonskega vpliva na lov. Na osnovi podatkov o realizirani proizvodnji v I. tromesečju lani in letos ter na osnovi povprečnega števila zaposlenih v celotni Delovni organizaciji ugotavljamo porast fizične produktivnosti za 7,4 %. Poročilu o proizvodni prilagamo še pregled o realiziranem izvozu v I. tromesečju skupaj s primerjavo z letnim planom in izvoz v lanskih treh mesecih. V letošnjem letu smo izvozili 1185 ton izdelkov, kar predstavlja 19 odstotkov celotnega plana; v primerjavi z lanskim letom pa letošnji izvoz precej zaostaja — index 17. Realizacija proizvodnje v I. tromesečju 1983 ter primerjava s planom za leto 1983 in tromesečjem 1982 (proizvodnja je prikazana v tonah) Nekaj misli ob prazniku dela Vse preveč govorimo o prazniku dela in vse premalo o delu samem. Ko bi le tudi ob delu tako uživali kot ob praznovanju praznika dela! Delu čast in oblast! Žal so nekateri v dirki za oblastjo ob delu pozabili na čast. Delajmo toliko kot moremo, ne toliko kot moramo! Utopija: delati iz ljubezni do dela ne pa zato, ker smo v to prisiljeni. S. Požar oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Vrsta proizvodnje «Sl K H H C co OJ co S 2 _N _ To < Si: 83 (M CO M CO .N N N CT3 CD S tH rt 3. pri hodni poletni čas naj ne bi vplival na spremembo delovnega časa. Enako odločitev je sprejela tudi DO Mehanotehnika Izola. Zavedali smo se, da nam bo ta odločitev povzročila težave zaradi prevozov delavcev na delo in z dela in pri varstvu otrok. Pričakovane težave so nastopile že s prvim dnem premika ure, kajti DO Slavnik je po navodilih RK za promet in zveze ter sklepov IS obalnih občin uskladil vozne rede s prihodom na delo za 7. in 8. uro. Po priporo- VELIKO ODGOVOROV NA SEDANJE PROBLEME LAHKO NAJDEMO V TEMELJITEM PREUČEVANJU TITOVEGA DELA V sklepnih besedah na enajstem kongresu je tovariš TITO pojasnil v čem je moč SFRJ: čilih in sklepih IS, so ravnale tudi vzgojno varstvene ustanove. Zgodilo se je, kar smo predvideli. Naše delavke — matere, niso mogle pustiti otroka pred zaprtimi vrati vrtcev in mnogi, odvisni od avtobusnega prevoza, niso mogli priti na delo. Ni nam preostalo drugega kot da se začnemo »samoupravno« dogovarjati. Najprej smo posredovali pri predsedniku IS občine Piran, da bi morda skušal vplivati na odločitve DO Slavnik, da bi se leta prilagodilo potrebam naših proizvodnih TOZD. Naleteli smo na gluha ušesa, pa čeprav smo, poleg zgoraj navedenih utemeljitev, predstavili drugo realnost, to je, da smo s tem, ko smo ostali na nespremenjenem delovnem urniku, razbremenili špico »Moč Jugoslavije jc v junaštvu in trdnosti njenih narodov in narodnosti, ki so se kalili v zgodovini in prestali najhujše preizkušnje v veliki narodnoosvobodilni vojni. Moč je v njihovi enotnosti in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu, v katerem sila še prevozov 7. ure, ker se je pokazalo, da se tudi DPS niso držale priporočila, da bi pričetek dela prenesle na 8. uro. Razšli smo se z grenkim priokusom. Na večje razumevanje smo naleteli pri predsedniku IS občine Izola, saj je bil prav on skli-catelj-koordinator dogovarjanj med našo DO, DO Mehanotehnika, DO Slavnik ter izolsko osnovno šolo in VVU. Zmenili smo se, da bomo vsi akterji med seboj našli skupni jezik in se konec aprila ponovno srečali, kjer bomo osvetlili prednosti, pomanjkljivosti, to je stroške in ovire, na katere smo naleteli zaradi naših odločitev. Da proizvodnja ne bi utrpela prevelike škode, smo se predstavniki DSSS, TOZD »Delamaris« iz HP Droga, DO Mehanotehnika ter predstavnik DO Slavnik dogovorili o poskusnem obdobju, ki naj bi trajal do 7. 5. 1983, ko bi se ponovno sestali in dokonč- (Nadaljevanje na 8. str.) ni klecnila pred razumom, pogoj ne le za napredek, marveč tudi za goli obstanek.« Zal kaže, da nekaterim skupinicam pa tudi članom ZKJ to še ni dovolj jasno, saj s svojim obnašanjem, zaradi svojih osebnih, lokalnih ali kakšnih drugih interesov večkrat objektivno spodkopavajo to enotnost, pri tem pa ne razumejo velike resnice, da je enotnost danes res prvi pogoj našega »golega obstanka«. S takšnimi mora ZKJ obračunati in jih razkrinkati v očeh delavskega razreda in vseh delovnih ljudi te države ki so življenjsko zainteresirani za ohranitev in nadaljnje razvijanje velike jugoslovanske skupnosti velikega Titovega dela, katerega temelji so grajeni z znojem, krvjo in življenji najboljših sinov naših narodov in narodnosti, med velikim narodnoosvobodilnim bojem in socialistično revolucijo, obnovo in graditvijo države in razvojem sistema socialističnega samoupravljanja. Ob tretji obletnici Titove smrti sem želel obuditi spomine na njegovo delo in pri tem uporabil samo odlomke iz njegovih govorov na enajstem kongresu ZKJ in iz zadnjih besed delegaciji oboroženih sil decembra 1979. Trdim, da lahko najdemo veliko odgovorov na aktualna vprašanja v temeljitem preučevanju neizčrpnega Titoveaa dela, ki najdosledneje uporablja in razčlenjuje marksistično teorijo v konkretnih razmerah današnjega sveta. Prav zato mora biti to delo nenehen vir za vse, ki iščejo nove poti napredka in rešujejo probleme nadaljnjega socialističnega razvoja. Življenjska praksa nenehno potrjuje pravilnost Titovega obravnavanja problemov sodobnega sveta in razvoja naše socialistične samoupravne skupnosti. Zato mora biti bogato delo, ki nam ga je zapustil TITO, trajen vir naših navdihov. Viccadmiral Tihomir VILOVlC (Povzetek članka — Komunist št. 17) Zaključna scena XI. kongresa ZKJ. Enajsti kongres ZKJ je bil v Beogradu od 20.—23. julija leta 1978. ...LETA BREZ TITA... Minila so že tri leta od žalostnega dne, ko je nehalo biti srce velikega človeka, pravega revolucionarja, neomahljivega borca za mir in pravične odnose med narodi — Josipa Broza TITA. V tem triletnem obdobju se je položaj v svetu zelo poslabšal, konec je bilo popuščanja napetosti, to pa je prineslo nesluteno oboroževalno tekmo, politiko sile in gotovega dejstva. Posledica vsega tega je poglabljanje svetovne gospodarske krize, naraščanje brezposelnosti in izčrpanost gospodarstva številnih držav. Očitno jc, da je danes človeštvo spet pred velikim problemom, kako naj se izogne najhujšemu in ohrani svetovni mir, kako naj zagotovi razmere, v katerih bi se narodi sveta lahko enako uspešno in svobodno razvijali v skladu s svojimi potrebami in upoštevaje potrebe drugih. Akcija NNNP »Zima 83« V noži od petka na soboto (18. 3. do 19. 3) se je pričela akcija NNNP/83 z domnevo, da naši domovini preti nevarnost. Cilj akcije jo bil preizkus pripravljenosti, organiziranosti ter usposobljenosti prebivalstva na obalnem območju za izvajanje nalog, po izdelanih obrambnih in drugih načrtih za storitve in dejavnosti v morebitnih izrednih razmerah. Akcija je bila preizkus obrambe naše samoupravne socialistične družbe, neodvisne dežele pred vsemi možnimi nevarnostmi agresorja. ipižjfji Pripadnik TO nadzoruje okolico TOZD »DELAMARIS« Vaja je začela z izvedbo mobilizacije vseh struktur v TOZD in DSSS. Mobilizacija je bila izvedena zelo hitro in uspešno. Izvajalci nalog in vsi ostali delavci so k izvajanju svojih nalog pristopili z vso skrbjo in občutkom odgovornosti. Nekateri so prišli na svoja delovna mesta samoiniciativno brez poziva, kar dokazuje, da sta pri delavcih zavest in odgovornost za uresničevanje nalog SLO in DS na zavidljivi višini. Po izvedeni mobilizaciji je bilo delo organizirano tako, kot je predvideno v načrtih za delo v izrednih razmerah. Tako so lahko vse strukture opravile praktičen preizkus svojih nalog, navedenih v omenjenih načrtih ter odkrile določene pomanjkljivosti, katere bo potrebno v primernem roku odpraviti. V akciji so bili doseženi zadovoljivi rezultati, kar je posledica skrbnega pripravljanja delavcev za naloge in ostale obveznosti pred vajo. Komiteji za SLO in DS, štabi CZ, vodstvo DPO, organi samoupravljanja ter komisija za IPD, so se seznanili z nastalo situaci- jo na sejah, sklicanih v najkrajšem času po izvedeni mobilizaciji, na katerih so po ocenitvi razmer zavzeli stališča in sklepe za nadaljnje delo. Te seje so bile kratke in operativne. Po seji so takoj pristopili k delu (zavarovanju delavcev, objektov in premoženja, organiziranju dežurne službe, vzpostavitvi zvez, informiranju delavcev, pripravljanju poročil in izvajanju drugih nalog). V teku vaje so DPO in organi samoupravljanja razpravljali o svojih nalogah in aktivnostih na posebnih sejah, kar je pozitivno vplivalo na aktivnost delavcev. Štaba in enote CZ, pripadniki NZ in TO so uspešno opravili svoje naloge, ne glede na svojo obremenitev. Akcija je trajala 2 dni in so morala dežurstva trajati nepretrgoma tudi ponoči. Pripadniki CZ so še posebej preizkusili svoje načrte z izvajanjem praktičnih vaj, kot so: zatemnitev, nudenje pomoči... Delavci v proizvodnih TOZD so ta dan, kljub temu, da jih je bilo veliko manj, dosegli višjo produktivnost. Organizirana je bila tudi informativno propagandna dejavnost potom zborov delavcev plakatov, sindikalnih skupin, internega glasila in z informacijami, prejetih od pristojnih organov DPS. V teku vaje so se prikazale nekatere manjše pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti v na- RANA URA - (Nadaljevanje s 7. str.) no sklenili samaupravni sporazum. V tem času naj bi uskladili naše potrebe z njihovim izvajanjem. Ni vam treba ugibati, kakšna dogovarjanja so to bila. Prvo potezo je imela DO Slavnik, mi smo lahko samo sledili in bili zadovoljni, če jim je le uspelo najti za nas ugodnejšo varianto. Osnovno načelo, ki je vodilo nas uporabnike je bilo, urediti čim več relacij. Za relacije Koper—Izola, Piran—Izola, Dvori— Izola, Piran—Seča, Dragonja—Seča ni bilo večjih težav. Problemi so nastopili pri prevozu delavcev iz okoliških vasi: iz Raven proti Seči, Šmarskega hriba, Vanganelske doline, vseh vasi, ki gravitirajo na Ljubljansko cesto za Koper. Z 11. 4. smo se dogovorili, da avtobus pripelje tudi delavce iz Šmarskega hriba. Ostali delavci pa se še danes vozijo za 7. uro. Kako je s plačilom? Presodite! Stroški prevoza se krijejo na podlagi števila delavcev-vozačev. Cena vozovnice za posameznega delavca se izračuna tako, da se redni ceni mesečne vozovnice (zaradi 6. ure zjutraj) prišteje še strošek posebnega prevoza, v odvisnosti od števila kilometrov in cene prevoženega kilometra. V denarju pomeni to 37.751,00 din na dan, oziroma 868.273,00 din mesec, kar bomo delili po ključu: 70 61 odstotka DO Me-hanotehnika in 29,39 odstotka HP Droga, to je 260.481,90 mesečno. Na delavca bomo tako plačali 1.104,67 din mesečno. Vozači, ki poznamo ceno vozne karte, lahko takoj izračunamo, koliko več plačamo. Res je, delavci smo pridobili eno ugodnost, na teh relacijah se lahko ob delavnikih vozimo neomejeno, kaj pa delovna organizacija? Ne, odgovor ne bo, ni- daljnjem dograjevanju in podru-žabljanju sistema SLO in DS, predvsem s praktičnim delom. Sicer pa je bila akcija ocenjena s strani republiških in zveznih spremljevalcev kot zelo uspešno pripravljena in izvedena. M. V. ZLATA URA? smo se odločili prav, temveč ponovno vprašanje — do kdaj bo priporočilo še veljalo? Minil je mesec, ko je vsak po svoje doživljal čakajoče ure na avtobusnih postajah, pred vrtci, se prepiral, prerival... Odločili smo se, da vsakega delavca v proizvodnih TOZD povprašamo, kateri urnik začetka dela mu bolj odgovarja in na katere težave je naletel pri prihodu in odhodu iz dela. Od 955 delavcev je anketo izpolnilo 693 delavcev, to je 73 odstotkov. Od 693 jih je 645 ali 93 odstotkov odgovorilo, da želijo začeti z delom od 6. uri, ob seveda urejenih pogojih varstva otrok in prevozov. 23 delavcev oziroma 3 odstotki želi začeti delo od 7. uri, 13 delavcem oziroma 2 odstotkov je vseeno, 2 delavca bi rada drseči urnik, 10 pa jih ni odgovorilo. Na vprašanje — kako imate urejeno varstvo predšolskega otroka, smo ugotovili, da so naži otroci razporejeni v 15. vrtcih. Največ 58 jih je v izolskem, 10 v lucijskem, 7 v sečoveljskem, 6 v koprskem in 5 v piranskem vrtcu. V ostalih desetih vrtcih sta po 1, oziroma 2 otroka naših delavcev. V mesecu aprilu, ko smo zbirali podatke, nismo glede varstva dobili nobene pripombe. Kaže, da si pomagamo znotraj družine. Pripombe, ki smo jih dobili glede prevozov, smo 11. 5. posredovali DO Slavnik, ki je morala vse pomanjkljivosti odpraviti do 16. 5. Trenutno smo pred sklepanjem samoupravnega sporazuma med izvajalcem DO Slavnik in uporabniki DO HP Droga ter DO Mehanotehnika. V kratkem ga bomo obravnavali na delavskih svetih vseh udeleženih TOZD v HP Drogi. Mila Kukanja Opremljanje ribiških ladij po vojnih razporedih. Naloga bojno opremljene ladje, maskirane s pripravami za ribolov, je kontrola obale in plutja ter preprečevanje vdora sovražnim silam Šivanje oznak civilne zaščite na uniforme ŠTUDIJ OB DELU Razvoj znanosti in tehnologije povzročata spremembe in s tem tudi družbene odnose, kar nas sili, da se mora človek usposabljati za prilagojevanje tem spremembam. Prav to nalogo pa ima izobraževanje, ki je pravica in dolžnost nas vseh. Poudariti moramo, da je izobrazba pomemben činitelj, ki vpliva na rast družbenega proizvoda in produktivnost dela. Pri tem pa, ne smemo izpustiti praktičnega in splošnega izobraževanja, ki se dopolnjujeta. Vse to nam narekuje, da moramo vzpodbujati izobraževanje tako strokovno, splošno kot družbenopolitično. V naši DO se delavci strokovno izobražujejo po lastnem interesu, DO pa nudi tem šolajočim se delavcem razne ugodnosti, vendar samo, če je v interesu TOZD oz. DSSS. V glavnem se delavci odločajo za študij ob delu. V zadnjem obdobju petih let, smo imeli le tri primere študija iz dela. I. V OBDOBJU PETIH LET 78—82 JE USPEŠNO ZAKLJUČILO ŠTUDIJ OB DELU NASLEDNJE ŠTEVILO DELAVCEV: PO STOPNJI IZOBRAZBE: 21 TOZD > Cb Cb H-1 HH > > PO VRSTAH POKLICEV: 21 * § s £ > O u •M Cl) 01 T3 tič t- a U 0» co CD o > > tub s S O oii tlfl ti 'O cti T, c C c ARGO BL. PROM DELAMARIS GOSAD KMET. PR. RIBA SOLINE SUDEST ZAČIMBA ŽIVILA DSSS 1 2 2 2 1 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 SEZNAM ŠTIPENDISTOV V HP DROGA ZA ŠOLSKO LETO 1982/83 Letnik Poklic Delavec, ki mu je odobren študij ob delu, ima pravico do koriščenja študijskega dopusta in do plačila šolnine, oz. vpisnine. S tem, ko zaprosi za koriščenje in mu je le-ta odobrena, se delavec obveže, da redno opravlja študijske obveznosti, da študij dokonča do predvidenega roka oziroma, da povrne DO stroške, če ne izpolni obveznosti. Odbor za družbeni standard in kadrovsko politiko, ki odloča o študiju, je nudil ugodnosti v glavnem tistim delavcem, ki so se odločili za pridobitev stopnje izobrazbe, ki jo zahtevajo dela in naloge, ki jih opravljajo. Še nadalje si moramo prizadevati, da se bodo delavci odločali za pridobitev tiste stopnje izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje del in nalog. Iz zadnjih poročil, ki so nam jih dostavili delavci, ki koristijo ugodnosti študija ob delu, nam naslednji tabelarni zapisi pokažejo naslednje rezultate: Vesna Šabec ►—< t > HH Abs. o, G m dipl. ing. živil. tehn. — 3 2 2 7 dipl. biolog — — — — 1 l dipl. ing. kmetijst. — — — — 1 l dipl. ing. kemij. teh. — 2 — — 2 dipl. pravnik — — — — 2 2 ing. kemij. tehnol. — 1 — — — 1 ing. za pomor, transp. — 1 — — 1 2 ekonomski tehnik — 2 3 — — 5 kemijski tehnik — 1 2 5 — 8 kmetijski tehnik — — — 1 — 1 živilski tehnik — — 3 3 — 6 sadjar-vinogradnik 7 2 — — — 9 ribič-navtik — 11 — — — 11 orodjar 2 1 — — — 3 mehanik obd. strojev — 2 — — — 2 avtomehanik — — — 1 — 1 strojni ključavničar — — 3 — — 3 električar — 1 — — 1 Skupaj 9 26 14 12 5 66 SEZNAM ŠTIPENDISTOV PO TOZD Letnik Poklic HH HH > Abs. t—1 1—1 HH DSSS 16 štipendistov dipl. ing. živil. tehn. 1 1 — dipl. biolog — 1 dipl. ing. kmetijstva — 1 dipl. ing. kemij. tehnol. 2 — dipl. pravnik — 1 ing. za pomor, transp. 1 — ekonomski tehnik 2 1 — kemijski tehnik — — 1 4 — BLAGOVNI PROMET 2 štipendista dipl. pravnik — 1 ing. za pomorski trans. — — 1 ZAČIMBA 2 štipendista kemijski tehnik — 1 — — orodjar 1 — — DELAMARIS 6 štipendistov orodjar 2 — — — mehanik obd. strojev — 2 — — avtomehanik — — 1 — elektrik — — 1 — — SUDEST 10 štipendistov dipl. ing. živil. teh. — 1 1 — — ing. kemijske tehnol. — 1 — — ekonomski tehnik — — 2 — — kemijski tehnik — 1 — 1 — strojni ključavničar — — 3 — — GOSAD 9 štipendistov dipl. ing. živil, tehnolog. — 1 — 2 — živilski tehnik — — 3 3 — KMETIJSKA PROIZVODNJA kmetijski tehnik 10 štipendistov 1 sadjar-vinogradnik 7 2 — — — SKUPAJ: 5 10 6 — 14321411112 RIBA 11 štipendistov ribič-navtik II. PRIKAZ DELAVCEV, KI KORISTIJO UGODNOSTI ŠTUDIJA OB DELU ZA PRIDOBITEV POKLICA: 25 ZA PRIDOBITEV NASLEDNJE STOPNJE IZOBRAZBE: 25 TOZD DSSS cb Cb cb HH > cn *—i > •sl G > a >c/5 G G G O M 0> a o • c G ^ rt O rv OJ O, T3 • M .S? U, .G* <1> £ T3 U T3 D< U D. h s: V x' SL V • < v-v v'- vvv ■•v x X x x x Tov. DEBELJAK je ob predaji ključev traktorja učencem zaželel, da bi jim bil le-ta v veliko pomoč pri doseganju vseh njihovih uspehov na področju kmetijstva Vse kar imam, sem pošteno zaslužil. Ali ni dovolj zgovoren dokaz za to že podatek, da me naenkrat toži kar devet upnikov? Hrup je za samovšečneže, jadikovanje za norce, prevaran poštenjak pa odide brez besed. LA NOUE Najhujša nevarnost pri varanju drugih je, da se vselej konča z varanjem samega sebe. DUŠE Če se kultiviran moški zveže z nevedno žensko, je nikoli ne bo mogel dvigniti na svojo raven, nasprotno, sam se bo izvotlil, izpraznil, dokler se ne bo moralno spustil do njenih ozkih pogledov. KUPRIN Nekaj časa lahko varate vse, nekatere lahko varate zmeraj, a vseh ne morete varati zmeraj. LINCOLN Vsak pastor ve, da biblija najmanj tisočkrat omenja besedo »ubijati« in da se morilci povečini hvalijo s svojim dejanjem, pojoč bogu slavo. Kjer se končajo zakoni, se začenja tiranija. PITT Le volja in mnenja vseh ali večine vzdržuje tiranijo in le volja in mnenje vseh ali večine jo zares lahko streta. ALFIERI V očitku ni velike modrosti, več je je v besedah, ki človeka oživijo, ne da bi se norčevale iz njegove nesreče, mu vlivajo pogum kot ostroge spodbodejo konja, ko se je napil iz korita. GOGOLJ Poznavanje besed vodi k poznavanju stvari. PLATON Sit sem muzejev, teh pokopališč umetnosti. LAMARTINE 11 mio cupo cuor non sa dirti le parole amare. Tu Vhai fatto diventare triste, e lo restera. II passato tornerd: per Voscuro mio cammino 10 spietato mi destino chissa dove condurra. La pazienza cerchero, la mia amante piu devota dalVetade mia remota — la sua mano chiederol Col suo aiuto il furor della mia nemica sorte porterb fino alla morte — 11 mio ultimo amor. (Traduzione — S. Požar)