ii n 11 ni Itevtika iton« 1 kfono. n«k Četrtek tn velja • ▼red ali t Mariboru a Jem na dom sa celo leto I «L pol leta 20 K, xa četrt l«ta I K. Izven Jugoslavije 50 K. talina »e pošlje na uprav->. Slo venskega Gospodarja" » Martbora, Koroška cesta št. 5. Mt s« dopošilja do odpovedi. Hll'»6nlna se plačuje naprej. —t— Telefon štev. 220. —:— 3 l. UST LJUDSTVU I? POBK IN ZftBMO Udje .K atol ftekavsege dobivajo list brec »oeebne roinine. — llrednflnv® t Kom c*«te št 5. SSokopM m m i UpravnlšH» sprejema naro«*^ irmerat* hi rekianMctfe. Cme 'nseraSom po dogovor». Za ««s ►•■•■ta« ogla** primeren Ncieprte reklamacije se peAai&l proste. —:— Telefon H. 72«. r-m» UMrcupltoOK», flae 25. maja i©Sl.. Sramotilci slovenskega imena. Ošabno bahato lcot edina predstavnica slovenskega kmeta, kot edina njegova rešiteljica, ki hoče zastopati njegove gospodarske in politične ko -risb v Jugoslaviji, se je pojavila Samostojna kmet. stranka. V svojem jiro gramu je obljubljala nebesa kmeh, «lelala pa tudi komplimente učiteljem in duhovnikom. S kričavim glasom, kakor kaki jesiharji so njeni od liberalcev, kakor to potrjujejo astmena in pismene izjave liberalnih voditeljev in tisfov, najeti agitatorji Mermolja, Dro fenik, Urek, Schnuderl, Kirbiš itd. o-zflanjevali na svojih shodih samostojni evangelij, obljubljali vse mogoče dobrote slov, kmetu, nastopali so kot boritelji za staro pravdo, ljudem pravili, kako bodo skupaj s hrvatskim in srbskim kmetom prevzeli vlado v Jugoslaviji in mu pripravili tukaj raj. Mislil sem si takrat: no če bodo tako delali kakor govorijo, potoni bi iz tega znalo kaj koristnega priti .za nas kmete. In opazoval sem dalje njihove besede in dejanja. Nadaljaa njihova dejanja so razodevala vedno bolj, da. drugače delajo kakor go vor jo, da so >amo kmetska podružnica liberalcev , da so zapeljivci slov.,kmeta kakor jih je imenoval voditelj srbskih kmetov • Avramovič, da so voditelji Samostojne „prolitmaherji". S pomočjo slov . kmeta priti do vlade, do korit, to jo bila. njihova skrb in to so tudi dosegli. Zato so se ločili od srbskih in hrvatskih ter slovenskih kmetov in s'e iJi'ikloj>ili srbskim in hrvatskim liberalnim kapitalistom, zato glasujejo za centralistično ustavo, prodajo samo -upravo Slovenije, so za kanoelpara-gral in šolo brez verske vzgoje, raztrga naj se Slovenija na dva dela . da se bo Se manj mogla ustavljati sa-mopašnosti in nadvladii ter izkoriščanju srbsko- lir v*- slov»- kapitalistov, za vse to so samostojni poslanci, samo da pridejo do korit. Žalostno in nsodepolno za naše ljudstvo je, da se /daj, ko se pripravlja ustava naši dr žavi, najdejo ljudje, ki prodajajo za • lobro plačane službe in izvoznice bistvene koristi slov, ljudstva, njegovo resnično samoupravo in s tem .vso bo dočnost njegovo, da hočejo v teli cerkvi svobodo s kancelparagrafom, Šolo j>a oropati verske vzgoje. Kakor. • so nemškutarji v prejšnji državi koristi našega ljudstva izdajali in prodajali avstrijski vladi tako ga zdaj isti lju dje, — ker večino samostojnežev tvorijo nemškutarji — prodajajo srbski vladajoči kliki, ki očitno prav, da ho- če nadvlado nad Hrvati in Slovenci . ki torej zametuje enakopravnost vseh treh plemen. In tej kliki «o se vdin-¡ali samostojneži! Niso pridružili srbskim in hrvatskim kmetom, da se bi ž njimi skupno borili za kmetske koristi, ampak zvezali so se s srbskimi, hrv. ;n slov. liberalci, da jim po-' rnagajo s centralistično ustavo si o -hraniti moč nad jugoslovanskim ljudstvom, da bi ga mogli z o leruštvom, veriženjem in z groznimi davki izse-J savati. Mnogi, ki so od začetka verjeli njihovim lepim obljubam, so že i spregledali, spoznali njihovo sebičnost in hinavščino iu so se s studom obrnili od njih, drugi še niso spregledali. Da so jih mogli toliko premotiti, je pač krivo to, ker so nastopili silno oblastno, dajati na vse strani najlepše obljube ter odgovornost 7..1 vso hu-! do sedanjega časa zvračaii na dr. Korošca in Slovensko ljudsko stran -ko, Izbrali so si taktiko vseli goljufov in zapel.ivcev: o drugih so lagali . druge obrekovaji, druge tlol/.ili vsega hudega, da so tako pozornost ljudi od sebe obrnili. Kjer pa laž in obreko -\ anje ni dovolj izdalo, tam pa nastopili s silo, grozili s poboji, dejansko napadati posameznike in cele shode , na Kranjskem so celo izvršili z a vratni umor. Celo v sredi Ljubljane v dvorani hotela „IJnion" so dejansko napadli duhovnike in druge pristaše krščanskih strank. Kjer ¿.o v občinah njihovi agitatorji, tam je mladina po-šurovela in podivjala, še bolj kakor v vojski. Z eno besedo: vsako .sredstvo, tudi najgrše.jim je dobro, da ljudi oi vrnejo od krščanskih organizacij, oi duhovnikov in cerkve in jih vprežejo v liberalni voz. Strašne laži, obrekovanji in huj-skaraje so širili med ljudstvom njihovi agitatorji, a najbolj žalostno je, da so tudi javno njihovi voditelji lagali in obrekovali, da še je kar kadilo za ujimi. Nagrado za lažnivost in obrekovanje bi zaslužil n. pr. mariborski tajnik Samostojne Schnuderl, ki ga i ah ko Samostojna s ponosom nazivije Jažnjivega kljukca". Kakor so poročali listi, je lani na shodu v St, Jan->:u lagal kakor je dolg in širok, sd na lepem izmislil laži o Marijinih druž -I a h, duhovnikih, Kmetski zvezi itd , laži tako bedaste in hudobne, da smo se čudili, kako je mogoče, da si v i- I menu stranke predrzne ljudi larbati. in liujskati s takimi lažmi. In čitaii smo, da je ta lažnjrvi kljukec zopet nastopil 1, maja pri Sv. Barbari v Halozah. Lažnjivali so navadno predrzni; posebno če nastopa.ro v imenu strank, ki so si 'stavile za nalogo, po Lijati klerikalnega zmaja. O. Schnu- derl se odlikuje z lažnji. ostjo in predrznostjo obenem. Da nastopa Samostojna s takimi lažnjivci in grdimi ob-rekovalci, to je žalostno znamenje zanjo, njeni pristaša pa bi vsaj morali imeti toliko časti, toliko do'i na svojo čast, da v družbo takih iažnjiveev ne grejo več. Ako še po takih javnih lažeh samostojnih voditeljev jim veruje-! jo in za rrjjimi hodijo, ic to tudi za ! nje v.se slabo znamenje. Spoznali- bo-! do morebiti nekoliko prepozno ti za -slepi jen ci. da po slabi tovarišiji rada glava boli. Toda Schnudetiu se ni | treba sramovati, saj ga v lažnjivosti njegov „višji- samostojni general U-, rek prekaša, ga je daleč za seboj pn-! stil in brez nevošljivost: naj mu Schnuderl prepusti naslov „višji lažnji vi klukec", Dokazalo se mu je z akti in mnogimi, da stoterimi priča -mi, kako podlo le lagal o dr. Korošcu, 0 poslancih Kmetske zveze in njihovem delovanju in — samem sebi, Ako bi imel kaj časti, bi moral dati svoje premoženje in glavo, ker je oboje zastavil in zgubil. Bojimo s>, da se bo možu zmešalo, da je res že skoro „glavo zgubil" kakor pravimo, tako resno laže. obrekuje in mijska. Ljudje, ki tako lažejo in obre kujejo; nimajo mirne vesti ne poštenih name - 1 o v; obžalovanja vreden revež je tisto ' ljudstvo, hi se mu vsilijo za voditelje taki lažnjivci. S svojim besnim laganjem in obrekovanjem bodo svojo .stranko gotovo uničili, in taki brez -častni ljudje i ij predstavljajo v Beogradu slovenskega kmeta? In tak člo vek je celo podpredsednik ustavntvorne skupščine. Ali ni sramota za slovensko ljudstvo, da v predsedstvu skupščine sedi človek, ki mu j3 dokazana laž in obrekovanje? Ta mož s svojimi pomagači dela preti vso iugo -slovansko javnostjo sramoto sloven -skerau imenu. Da je prodala samou -pravo Slovenije za korita za svoje voditelje in da je osramotila čast .dov. imena in ljudstva v javnosti — to je ispeh dosedanjega delovanja,- to je največja „zasluga" Samostojne! Zdravniška pomoč. Hudo tlači dtaginja kmeta, delavca in obrtnika. A dokler je v hiši ljubo zdravje, se še za silo preklati. A gorje je, če zadene družino n. pr. nesreča pri živini, požar ali kaj takega, zlasti pa če kdo hudo zboli. V mestu še je v tem oziru nekoliko bolje, ker še mogoče vendar jaliko gre bolnik k zdravniku, a če pride tudi na dom, še vendar ni račun tako visok, kakoc Že ie tieba zdravnika k bolniku ven iz mey'a. Za navaden obisk zdravniko/. je tieba dati 500 1000 K, če je kaka majhna operacija pri bolniku bila izvršena, pa je treba šteti 1500 do 3000 kron. Razen tega je treba še plačati prav drago voznika in zdravila. -To-rCj slane en zdravnikov obisk na k*!®-iib slor.o celo malo premoženje. Zate si dandanes more privoščiti le več i, premožnejši posestnik, manjši ali zr. -dolženi posestnik, želar ali kmetski de Uveo i"i najemnik si ne more privoš* čili zdie.vniške pomoči, ker nikakor ne zrnc-e tolike svote. Nekateri zdravnj« ki so res toliko usmiljeni, da revnama nekoliko manj računijo, a to so sauo izjeme. Navadno si dandanes revnejši družine sploh ne upajo misliti na kakega zdravnika in ga poklicati k i;ot-nikiv. Zato mu skušajo z domačim sredstvi j ¡omagati, ali }>a gredo k ri, Ziiin imskam in mazačem po zdravila. .Vsled teh razmer bolniki mnogo v?4 trpijo in ualje časa, mnogo jih mara prorano umreti, ker si ne morejo po' , skrbofj zdravnika in zdravil To je postala že prava socijalna rana, revnih slojev pa se polašča obup in ne-zad'v<)Pnost. ko vidijo, kako verižni-ki in 1 apitalisti razkošno živ ic in deseti ii-očpke razmetavajo za zabave, revež pa si v bolezni niti najpotrebnejše ooKrns ne mo^e privoščiti. Tu je tfdtia na vsak" način ppskr-beti za prizadete sloje. Mestni delavci imajo vsaj svoje bolniške blagajne— ko l.n imeli «o tudi na kmetih, ali ko bi imeli zavarovanje za starost, bolezen in onemoglost, bi vsaj nekaj bilo pomaga no. A ker tega ni, bi bila dolžnost ^ iade in vse javnosti, nekaj v. fem oziru storiti. Saj je življenj« revnega delavnega človeka socijaino bolj koristno in več vredno, kot ono kapi-talističnega lenuha. Ni naš namen, ob širneje in natančneje o načinu pomoči X tem članku razpravljati, hoieu smo Sc.mo" opozoriti vlado in javnost na to socijaino rano in potrebo. Dela naj se na ta, cla se čimprej izvede zgoraj o -menjeno zavarovanje, dokler pa se, to ne zgedi, naj se odpomore na kaki drug način, n. pr. :i .v mestih in večjili krajih naj se uvedejo ambulatoriji, to jo gotove dni in ure naj bi bili zdravniki brezplačno na razpolago' revnim bolnikom,* da jih preiščejo, ali da dajejo nasvete in recepte njihovim domačim, itio.iako naj bi dobivali tudi zdra vila. po znižani ceni, popolni siromaki, j.a tudi brezplačno. Zdravniki naj bi bili dolžni iti tudi na dom za zmerno takso, ki bi se naj pri najrevnejših izplačala iz javnih sredstev. Za pokritje teh stroškov naj bi se |>orabili davki na razkošnost (luksus), veseličiii da veK ,'ai- poseben bolniški davek na ve- Zaklad na otoku. Bi aagleSkega prevedel Paulus, UDalje.) Zato niso bili zelo iznenadeni, da je jadrnica že plula na odprtem mor-u, ko so prišli do bregp. Poveljnik jo je poklical. Eden od mornarjev mu je zavpil, naj se ne postavlja jireveč po svetli mesečini, da ne dobi kos svinca med rebra, in obenem je prižvižgala kroglja trdo mimo njegove roke. Jadrnica je podvojila svojo hitrost in kmalu izginila. Poveljnik je stal na obrežju — „z dolgim nosom'", kakor je sam jiovedal. Poslal je še sicer v B. glas k stražni brzojadrnici. „To pa je toliko, kakor nič", mi je pravil. „Izmuznili so se nam, pa je konec! Le to ine veseli" , je pridjal, „da sem tistemu Petru po -lomil rogove!" Vrnili smo se k „Admiralu." Ne morete si misliti, kako so zločinci gospodarili pri nas in prevrnili ter premetali celo hišo od vrha o predalih in ob stenah", za pečjo pa sta sedela graščak in doktor L;vesey v živahnem pogovoru, vsak s svojo pipo v ustih. Nisem Še videl graščaka od blizu. .Visoko 2»-astel je bil, več kot šest če-vjjev je meril in močan je bil v ple " čah. .-,jegov obraz, na prvi.pogled sicer osoren in strog, je kazal dobro -dušriost in odkritost. Dolga potovar in po daljnih deželah in nevarni doži,r -ljaji so vtisnila njegovemu zagorolr--m.i bon odločen izraz in zarisala žc marsikrko ostro jiotezo krog njegovih izrazitih usten in bistrih oč;. (Dalje prihodnjič) ka oremoženja in velike 'dobičke. Kakor :>e n. pr. sedaj pobira invalidski flavek" iot doklada od vseh davkov, tako bi se lahko pobiral poseben bolni-žki davek od večjih dohodkov, n. pr. ! od 20 ali 30 tisoč K naprej. Banke in «ekatere zavarovalnice imajo veliko milijonov dobička na leto; če bi sedel teh dobičkov, ki sicer gredo v itak že polni, žepe kapitalistov, vzel in pora-pi! v pomoč najbednejšim članom človeške družbe, siromašnim bolnikom . bi to bilo soeijalno pravično, ne samo j telesue, ampak tudi dušne rane, ob - ; upnost in sovraštvo do drugih slojev, bi to lajšalo in omililo. To bi bilo res ouino potrebno delo krščanske ljubezni, ki ¿.lina je in ima pravo zdravilo za vse razne rane človeške družbe in omiljenje grozečih sedanjih razmer. lTo posebno priporoča papež Benedikt ¡XV., ki je že zelo veliko storil za tr j peče človeštvo in ki želi, da bi ga v 1 Jem posnemali vgi. T orel na. delo! Politični ogled. Kraljevina S H S: Konštitu-anta je konenoveljavno določila, da se «imenuje odslej naša država „Kralje* *-ina SHS." Sedaj' nastopajo v zbor -niči razni govorniki, ki govorijo proti in za razne ustavne člene. Kako je bedasto surovo besnel v /.oornici sa_ mostojno divji Drofenik, poročamo na drugem mestu. Tudi komunisti se odpravljajo iz zbbnnice za Hrvati, ako vlada ne ukine prepovedi komunističnih organizacij. Kakor obširno poro -•omo med tedenskimi novicami, so izdali hrvatski radičevci, zajedničarji in pravaši med Hrvati proglas, v ka- j terem pravijo, da Hrvati odklanjajo se j danijo centralistično ustavo, ki se bo | skovala v Beogradu proti volji in brez 1 zastopstva hrv. naroda. Italija. Sedanja laška vlada je ! razpustila parlament in razpisala tir-žavnozborske volitve, ki so se izvršite po ceh Italiji za binkoštne praznike, v upu, da bodo nove volitve oslabile opozicijo, a se je zgodilo ravno nasprotno. Posebno zavedno so se držali pri zadnjih' volitvah goriški Slovenci in ravno proti volitvam na Goriškem so vložile italijanske vladne stranke pritožbo z zahtevo, da naj se razveljavijo, ker so tako lepo zmagali Slovenci. Avstrija. Po celi Avstriji je od dne do dne vedno bolj očito javna zahteva ljudstva po združitvi z Nemčijo. N. Gradcu bo najbrž 3. julija ple- i biscit za združitev z „rajhom." Skoro gotovo se bo zgodilo v najkrajšem času, da bo naša država zasedla Koroško in Štajersko do Wildona. Koroško do Drave so nam že itak ponudili Lahi, ako jim odstopimo še luko Baroš. O Gornji S 1 e z i j i, katero so zased! i Poljaki z vojaško silo, vedno še ni gotovo, ali bo razdeljena med Nemce in Poljake, ali pa bo obveljal plebiscit, ki je izpadel zmagonosno za Nemce. Angleži so se glede Slezije postavili na stališči1 Nemcev, Francozi pa na stran Poljakov,- Na angleški grl tisk so se umaknili Poljaki za 3 km nazaj od one črte, kjer so se bili spopadli z Nemci. Tedenske novice. t Naš regent Aleksander je odpotoval v Pariz in London, kjer se bo mudil tako dolgo, dokler ne bo spre -jeta ustava. t Naša zraaga v Sloveniji. Znan je sedaj v celoti končni izid občinskih volitev v Sloveniji. Na Štajerskem je bilo izvoljenih 7458 odbornikov. Od teh je dobila naša Slovenska ljudska stranka oziroma Slovenska kmetska zveza 4699 odbornikov, to je 03 % od vseli odbornikov. Na Kranjskem je bilo izvoljenih 1766 odbornikov, od teh je dobila Slovenska ljudska, stran ka 2839 odbornikov, to je 00% od vs/eh odbornikov, vse druge stranke sku -pajj pa samo 1927 odbornikov. !Ako prištejemo še mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, je bilo v celi Slo -¡veniji izvoljenih 12368 odbornikov. Od teh je dobila naša Slovenska ljudska stranka 7559 odbornikov, to je 61.12% od vseh odbornikov, vse ostalo, stranke skupaj pa samo 4809 odbornikov, to je 38.88%. Pri zadnjih volitvah v -ustavotvorno skupščino je dobila na- ša Slovenska ljudska stranka v celi Sloveniji samo 38.28% od oddanih §la sov. Pripomnimo še, da k tem številkam ni prištet niti eden odbornik, ki je naš pristaš in ki je bil izvoljen na kandidatnih listah raznih gospodar -skih in krajevnih strank. Naša Slo -venska ljudska stranka je iz tega volilnega boja izšla kot zmagovalka na celi črti. Nič ne bo pomagalo, ako bo sedanja liberalna vlada v Ljubljani jirišla na dan z raznimi pot voljenimi podatki, kajti ljudstvo je govorilo in glasno in javno obsodilo centralizem, i katerega podpirajo naši demokrati in j samostojneži! t Sramota samosto jnežcv.. Dnp. 20. t. m. se je v ustavotvorni skup -SČini pokazala vsa piitvost, strast 7loba in neolikanost — last samostojnih poslancev. Doslej je bila navada, da govorijo poslanci v zbornicah <■■ potrebah in željah ljudstva. Pravi po slanee govori in mora govoriti vedno j le prosto, brez nepretrganega čitanja in se mora napram političnemu nas -protniku vesti' dostojno^ Svoje trditve mora poslanec podpirati /. brezdvom-nimi dokazi, opuščati pa mora neznatne malenkosti, da se ne osmeši. Vse drugače je storil slabostojni poslanec Drofenik. Govoril, oziroma čital je svoj govor, ki je bU poln strastnega sovraštva proti „farjem*. Govoril je tako besno, da ga je predsednik konštituante moral pozvati k redu. Niiti ene pametne misli, niti enega izpre -minjevalnega predloga glede ustave ni slišala konštituanta, marveč samo zabavljanje čez „farje", Drolenik je tako rjovel, da so mu nagajivi poslan ci klicali: „Se glasneje!" £o je mi -slil končati, so mu zaklicali. „Se par župnikov razmesarite!" Niii ene bese dice ni imel Drofenik za težnje in težave našega kmeta, ki ga je — zapeljan — poslal v Beograd, Neotesani nemškutarski žganjar je vi ustavotvor ni Skupščini' požrl in pohrustal par slovenskih duhovnikov, sebi in svoji stranki) pa je pripomogel do žalostnega slovesa. i Samostojna, in krčmarji. Lansko jesen pred volitvami je Samostojna obljubila krčiuarjem, da se bo za nje j no v sod potegovala, oni pa se naj za njo. Kar so samostojni generali obljubljali kmetom, tega sicer niso izpol -niii, boj za staro pravdo so opustili , pa se udinjali liberalnim kapitalistom in srbskim centralistom, pač pa so dr žaii obliubo, dano krčmarjem. Krčma-rja in mesarja so dali imenovati za ministra, drugod pa krčmarje volijo za župane, da je tako vsak prisiljen hoditi v krčmo in si privoščiti kak lir -tele, ker bi ga sicer krčmar hudo gledal in mu odrekel svojo pomoč, ako ima kaj opraviti pri občinskem uradu J z fe samostojne hvaležnosti je Kirbiš komandira! svoje odbornike, da so za župana izvolili v Prej>olah krčmarja Ekarta, dasi ljudstvo ne želi krčmarja za župana. Ali ta mož sodi za župana in ali spada v njegovo hišo občinski urad, bc- pokazala prihodnost. Kirbiš rad konča svoje govore s pozivom — pomagaj si sam! On si je pomagal že sa.m prav dobro in se zdaj brez dola bogati, poskrbel pa je zdaj svojemu zvestemu Ekartu, da si bo tudi on lažje sam pomagal. Prvi sklep novega, odbora je bil, da so Ekartu povišali plačo za 100%. Kako so obrekovaii do sedanjega župana, in mu očitali strašno veliko plačo, v svoji lažujivosti so lagah lahkovernim pristašem, da ima 1201' K na mesec, a resnica je, da je imel na leto 80 ) K in tajnik 480 kron. Kor jo lažnjivi kljukec Kirbišev pri -jatelj Sohnudnrl njihov učitelj, jim že lahko da d ob'o spričevalo, da so se na'.?či'i ?e prav dobro lagati, njemu tore1 ne bo tre'ia več hoditi semkaj la-t er to že naši samostojneži zdaj sam' "dobre znajo. t Prepolski posili,-poslanec Kirbiš je o priliki občinskih volitev spet pokazal svoje mešetarske zmožnosti . Samosfojna generala Mrmolja in Drofenik sta pač dobro zadela, da sta najela mešetarja z voli in svinjami Kir-iiiša, da po Halozah in Dravskem polju agilira za njihovo stranko — samostojnih' hlapcev liberalcev. Kirbišu pa mešetarija s slovenskim ljudstvom več nese, kot ona s svinjami: to se mu pozna že na zunaj: mož se je za- j čel debeli ti, trebušček mu raste, po-nosnr; kot puran hodi okoli, včasih z novim kofrom v roki, pa grozno hudo gleda in strašno zarenči, če kdo dru- gače rr.rsli kot on. Na dan ^olitve je letal iz ene vasi v drugo ter sam in po svojem tajniku in trajbarju vlačil samosiojneže na volišče, se kregal, ka kor če mešetar žene kupljeno čredo k mesarju ali dr.ugam na sejm. Da se -veda pijače v času pred volitvami ni manjkalo, o tem bi morebiti novoizvoljeni župan krčmar Ekart v Prepolah vedel povedati katero. Da pri samo -stojnežih brez muzike ne gre, smo se prepričali na križev torek, ko so si Kirbiševci prav pridno brusili podpia te., da tudi njihova pretepaška zmož-nost r.i zaostajala za drugimi, pa si tako jahko mislite. O komur, so mislili, da ni ž njimi, ta sploh ni bil varen pred njimi. Grozili so, da ne bo smel pasti na gmajni, da bodo te črne, ako oni zmagajo, pobesili in druga take ljubeznivosti smo morali Slišati. Kaj ne, lajn ljudje so to! Kako prijetno bo. kadar bodo oni vladali U Kako se bo to godilo, Še boste izvedeli, ako vas za nima. Bomo včasih s kakim rešpetli->iom pogledali v to samostojno gnez -do c ■ * t Zadeva Skoberne — Kirbiš. Iz Beograda smo dobili obvestilo, da so prišli »izgubljeni akti« o volitvah v mariborsko-celjskem okrožju že na svetlo. Pododbor verifikacijskega odbora je ves materijal pregledal in preračunal, da pripada mandat nam in ne Samostojni kmet. stranki. Odbor še dosedaj ni bil sklepčen, da bi rešil to nujno zadevo. Slabostojnež Kirbiš torej ni izvoljen. Gotova stvar pa je, da bodo demokrati in samostojni, ki so sedaj na vladi, uplivali na to, da se zadeva ne bo rešila še kmalu, ker bi sicer iz gubili en glas za Pašičevo ustavo. Nepoštenost diči vso sedanjo vlado, radi tega pa dolgo ne bo več krmilarila naše države proti volji slovenskega in hrvatskega ljudstva. t Proglas hrvatskih poslancev. Poslanci Radičeve seljačke stranke. Hrvatske zajednice in stranke prava so izdali na hrvatsko ljudstvo proglas v katerem so naznanili, da ustava, ki je bila izglasovana v Beogradu s pomočjo kupljenih muslimanov in samo-stojnežev, za hrvatsko ljudstvo ni obvezna in ne more postati veljavna. Fi oglas je bil tiskan v obliki letaka. Proglas je podpisalo 49 poslancev Ha aičeve stranke, 11 poslancev Hrvatske zajednice in 3 poslan oi stranke prava, — Glede nastopa hrvatskih po -slanCev naj služi nastopno kot pojasnilo. Kakor znano, se Radičeva stran ka sploh ni udejstvovala v boja z.i ustavo, ker njeni poslanci z Radičoin na č lu niso hoteli za nobeno ceno odpotovati v Beograd, marveč so si v Zagrebu napravili svojo lastno ..kon-štituanto". Zajedničarji in pravaši so prišli v konštituanto in so nastopali v vseh važnejših vprašanjih sporazumno s poslanci Jugoslovanskega kluba-Ker pa Pašičeva vlada, v kateri' sedi jo muslimani in samostojni Puceij, ne mara sporazuma med Srbi, Hrvat: in nami in hoče na vsak način uveljavi ti centralizem, je nedavno poslanei-dr, Drinkovič v imenu hrvatskih po -slanoev v konštituanti podal zadnjo in značilno izjavo, nato pa so odšli i/, konštituante. Pred par dnevi so se ra dičevoi, zajedničarji in pravaši posve t" v ali o skupnem nastopu i a tako je prišlo do značilnega proglasa. t Stališče komunistov. Kbmunisti so se pričeli z vlado pogajati glede dovoljenja prejšnjih organizacij, ki so bile prepovedane. Radi tega so stavili vladi ultimat ter zahtevali odgovor tekom treh dni. Ako se jim ne ugodi, bodo odšli iz konštituante. Tudi v slučaju, ako jim vlada ugodi, bodo glasovali proti ustavi. t Kako skrbi demokratsko samo -sto na vlada za kmeta? Znani general Vv 'angel, ki se je tolkel svojčas s svojo armado v irancoski službi na Krimu proti boljševikom, je pribežal poražen z ostanki svoje vojske k nam v Jugoslavijo. Wr.anglove vojske ni hotela sprejeti ne Francoska in ne Anglija, dasi se je Wrangel vojskoval proti boliševikom v službi Francozov in Angležev. Danes so se ti Wranglo-vci razpasli po celi naši kraljevini in tudi v StrniŠču pri Ptuju je dovolj te nepotrebne nadlege. Sam ministrski predsednik Pašič je na seji kbnstitu-ante 19. t. m. povedal, da stane našo državo vzdrževanje Wranglovoev mesečno ii milijonov dinarjev ali 24 mi -lijonov kron. In -iz čegavega žepa se razsipavajo ti milijoni, če ne Lz dav -kop^čevalčevih ? Tega razmoia kmets-kega denarja nočejo videti slabostojni poslanci s svojim ministrskim mesarjem, ki baje vse doseže pri vladi. Naj spravijo safmostojni vladni bahači ¡k Wranglovce v kako drugo bolj bogato državo., kot je naša, potem bomo beležili ta korak kot uspeh slabostojnežev za razbremenitev kmeta. I Vlada že izplačuje glasove. Naša vlada je izplačala 65 milijonov dinarjev kot prvi obrok mohamodatiskim begom v Bosni in Hercegovini in je na ta način plačala glasove mohamedan-skih j>o.slancev. Znesek 155 milijonov K bo pa vlada izplačala v vrednostnih papirjih. Ne čudimo se, da postaja davčni vijak vedno hujši, ker naša vlada, katero podpirajo naši samostojh neži in demokrati, na tako brezvesten način razsipava denar davkoplačevalcev. Ako bo šlo še nekaj časa tako naprej, bo prišlo marsikatero naše kmet-sko posestvo na boben. Zalibog, naše slovensko kmetsko ljudstvo še vedno ni prišlo do popolnega prepričanja, da so samostojneži, ki so zanesli razdor v naše vrste, največji škodljivci slin _ kmetskega ljudstva. t Naši župani. Radi poštenosti in delavnosti so naši vodilni pristaši po vsod priljubljeni. To se kaže se^aj, ko volijo župane. Naši so izvoljeni ce lo v takih občinah, kjer Kmetska zve za nima večine. Za župane so izvoljeni zavedni načinoi: Frio trgotič v S o d i n c i h, Janko Bokalič na 15 i 1-stanju, Franc Uranjek na G o r -ji P o 1 s k a v i, Klemenčič pri S v. Trojici vSlov. gor., Jakob Stu - "i heo v S t a r iin o v,i v a s i, SlaviČ v B u č e č ovci h, Karel Sw,rity v St. 1 lju v Slov. gor,, Miroslav Očker! v Selnici ob Muri, Valentan v D r a g u č e v i, F, Vračko v .1 e l o v c u pri Kamnici, F, Zeleni k na V u r-b e r g u, Jakob Kosi v L a h o n -c i h pri Ormožu, Pr, Petek v P r trežu, Janez Podhostnik v Velikem O k i č u, Franc Lesjak v S k o i-1 š n j a k u, Janez Minih v Selcih, Ivan Kukovec v. Smolincih Matevž Koren v M o r j u pri i 'rumu, 'Janez Potisk v Vrh o lah, Vinko Kronvogl v G o č o v i, Matija Suman v S e t a r o v i- R a d e h o v i, Kari Kavkler v, H o š n i c i, Ivo Urbas na Slemenu pri Mariboru, Ljudevit Flucher pri S, v. P e t r. u niže Maribora, J. Bogina v J e 1 o v c v - M a - ' kole, Ivan Juršič v 13 i s t r i c,i 1 pri Rušah, Hauptman v R o š p o-h u pri Mariboru, Ivan Guzoj v Si. J a n ž u pni Dravogradu, Fr. V. r e e j ko v Bukovcu pri Gornji Polska-vi. Vsem novim županom in svetoval-, cem naše iskrene čestitke! — Tajniš- j tvo Kmetske zveze v Mariboru prosi za nadaljna poročila o volitvi župa - s nov^ t Poštne razmere. Minister za pošta ] in brzojav je na interpelacijo poslanca Roškarja pismeno odgovoril, da bo po- j svetil vso pažnjo zahtevi, da poštni ia j brzojavni promet v kraljevini uredi tako, 1 kakor to zahtevajo potrebe prebivalstva v raznih krajih države. Dalje poroča j podrobno, da se je v mnogih krajih Slovenskih goric dnevna razdelitev pošte zopet upeljala; v župnijah, kjer se še to ne dogaja, se bo kmalu redni vsakodnevni promet zopet upeljal. t Vojna odlikovanja. V letu 1919 se je uradno obljubila lastnikom srebrnih in zlatih kolajn enkratna odpravnina namesto mesečnih nagrad. Za odvzete legitimacije so dobili pozneje tudi potrdila, a do sedaj nobenega izplačila. Na podlag? dopisov mnogih je poslanec Roškar v vojnem ministrstvu zahteval pojasnila, če in kedaj se bodo [ obljubljene odpravnine izplačale; dobil je sledeči odgovor: v Srbiji te vrste nagrade niso vpeljane, se niso dajale, zato niso predvidene v drž. proračunu in se ne bodo izplačevale. Kdor hoče, lahko nosi kolajne kot nakit. t Za avtonomijo Slovenije se j« j enoglasno izrekel občinski odbor velike občine Selnica ob Muri. Izjavo so po-j slali Jugoslovanskemu klubu z zahtevo, da jo predloži vladi. t Napredne limanice. Staro liberalno dohtarsko stranko silno peče i" boli strahoviti poraz pri občinskih volitvah". Da bi vsaj nekaj odbornikov nalovili med poštenimi kmeti, so na-kuhali poln kotel lima ter po goljufi; vem zgledu ptičarjev lovcev namazali razpis za volitev občinskih' predstojni' kov z dohtarsko zvito zahtevo, da.'"0' xa vsak odbornik na lističu pripisati, ali je napreden ali ne. »Vse te na ta »vijačni, način ogoljufane može zapišejo med pristaše liberalne dohtarske stranke, ki se imenuje JDS. Kateri kmet ali delavec bo še neki danes vnet za advokatsko liberalno stranko? če mu JDS in SKS nalagata le nove davke, bo šlo vse nazaj in ne naprej, to vedo vsi odborniki. Torej pozor na ie liberalne limanice, ki so bile na -stavljene v ptujskem okraju in najbrž tudi drugod. Proč z goljufivim limom! t Sveta birma. V soboto po praznik« presv. Rešnjega Telesa odpotuje naš prevzišeni gospod knezoškof v vi-demski dekanat; kjer bo v nedeljo, dne 29. maja v Brežicah, dne 30. maja v Dobovi, dne 31. maja na Bizeljskein, dne 1. junija v Pišecah, dne 2. junija na Zdolah, dne 3. junija, na praznik presv. Srca Jezusovega, na Vidmu, dne 4. junija pri Lurški Mariji v Rajhen-burgu in dne 5. junija v Sevnici delil zakrament svete birme. t Prebivalstvo severnega dela Slov* goric-, t. j. od Apačke kotline do St. Ilja, je sedaj brez vsake zveze z Mariborom. Cez Muro ne smejo spravljali svojih pridelkov, proti Mariboru pa radi skrajno siabih blatnih fcS&ncev ne morejo, Komisija za gospodarsko razmejitev, ki je inesca februarja obhodila kraje na tem lepem a z&put?čenem ozemlju* je osrednji vladi priporočala, da. se naj čimprej zgradi državna cesta iz St. Ilja po r«fcvodju med Muro in Dravo do Gor Bjega Cmureka. Vlada je za to cesto določila, v drž. proračunu TK>. milijona kron- Prebivalstvo je zelo veselo te gradbo, I^e neko prismuknjeno člove-če9 ki čuje na ime VVeingerl in se štu li za voditelja delavcev v tovarni Ger Sak, bi iz gole rdečkarsko-komunistič no zagrizenosti rad kljuboval. Čudi -».-o se, da si socijaldemokraška stran ka izbere tako duševno revče, ki zna samo hrustati g- župnika in ki bi rad nekaj postal, pa sam ne ve kaj, CS b.i ljudje, ki imajo eno kolesce preveč odločali, kaj je za prebival -sivo dobro in kaj ne, bi pač daleč prišli. Prebivalstvo obmejnih krajev pa ¡e vsem, posebno gg. poročevalcem ost gradbenih uradov, okraj., zastopa ia posiaucu dr. Hohnjeca 7,elo hvaležno, da. so spravili nujno zadevo te ceste v tek. 1 izlet posavskega Orla. Razbor pri Zidanem mostu. Letošnji binkošt-ni pondeljek nam ostane v spominu , dokler živimo. Posavsko orlovsko o -krožje je piiredilo izlet na Razbor . Poleteli so naši bratje Orli na naš razhorski griček iz Sevnico, Rajnen-burga, Cerklj, TrbovJj, Zagorja, Radeč, iz Celja in iz Laškega ter mnogo naraščaja. Bilo je nekaj krasnega, ko so prikorakali v sprevodu na čelu ra-deška godba, iu trbovljska krasna zastaja. Ob 10. uri je bil sprejem Orlov, ob 5411. uri sv. maša, pri kteri ie sodielovala orlovska godba, po maši tabor, in telovadba. Govornik iz Lju -bljane nam .je v jedernatih besedah razložil pomen in cilj orlovske organizacije. — In nastopi, bili smo presenečeni nad toliko gibčnostjo in urnostjo, posebno telovadba na drogu je bila sijajna. Oast našim Orbui! Da se je pa tako sijajno izvršilo, nam je pripomoglo krasno vreme, Čeravno se nasprotniki srčno želeli, da bi celi d ari deževalo. Pa vsaj mnogo jih n>-mamo, razen par zagrizencev, ki so se pa itudi ta, dan prav lopo izkazali s svojo oliko in samostojno surovostjo iVam pa bratje Orli! Vam pa tisočera hvala, za vaš trud in vašo požrt -¡vovalnost. Bog daj, da bi prireditev rodila mnogo dobrega sadu. Upamo pa, da tudi na našem Razboru kmalu zapazimo rdečo srajco, zastava mora zapiapolati in Orel bo razpel svoja krila čez celo našo razborsko župnijo- Kličemo vam Bog živi! Na svide -nje v Cerkljah. t Najlepše ime na Slovenskem i-ma kraj Slovenije, tako smo čitali v „Slovencu".: Tudi naša Slovenjaves pri Ptuju v hajdinski župniji ima lepo ime, n še lepša je sloga, edinost in zavednost naših novih odbornikov. fo izvolStvi župana so vsi občinski odborniki izjavili, da so pristaši SLS. Čast takim možem in občinskemu predstojniku, čvrstem korenjaku, ki je dre tati v, Rusiji učil mužike umnega gospodarstvu, (Z* veseljem pozdravljamo slovenjeveški občinski odbor ter želimo znati imena naših prijateljev. .Urad.) t Dve smrtni nesreči. V Trbov -Ijah v rudniku je dne 20. t. m. vozil 171etni rudarski delavec Feliks Fakiu vagonček, naložen s premogom. Va -gonček se je prevrnil in zasul Fakina Premogova teža ga je tako poškodovala, da ni upanja na okrevanje. Istega dne je v Mlinski ulici v Mariboru pri šla kočijaževa žena Uršula Kučnik v dotiko z električno žico, katero so napeljevali v hišo. Obležala je na mestu mrtva. 1 Kjer so uradniki ali žaiidarji glede občinskih volitev, glede politične pripadnosti posameznih odbornikov uganjali demokratsko nasilje, nam to takoj poročajte. Navedite natančne podatke s pričami. — Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru. t Krepka roka, kje si? Na jugu naše države so ropi, poboji in tatvine na dnevnem redu. V. preteklem tednu so razbojniki zasedli cesto med bosan kima vasicama Metaljsko in Kovači , ustavili poštni voz, ga oropali, potnike pa zajeli. Zajeli so tudi dve orož-niški patrulji in pobili orožnike, samo enemu se .ie posrečilo pobegniti in ta je na iice mesta pripeljal oddelek vojaštva.. Med razbojniki in vojaštvom se je vnela pravcata bitka, v kateri so bili vojaki premagani in vsi do zadnjega ubiti. Voznika pošte so roparji izpustili in mu dali pismo, v katerem zahtevajo, da naj Srbi opustijo zapiranje in trpinčenje turških družin. Tu kaj bi pač bilo potrebno, da bi vlada krenila na drugo pot in pokazala močno roko, ne pa da po nepotrebnem ku je katoliški cerkvi in duhovščini sovražne zakone in izdaja obznane za na še mirne Slovence. Krepka roka, kje si?. t Praski vzorčni velesejm. Letos v jeseni se bo vršil v Pragi vzorčni velesejm, na katerem bodo razstavljeni najraznovrstnejši industrijski izdelki. Kdor želi svoje industrijske izdelke razstaviti na imenovanem sejmu, mora tozadevno tiskovino natančno izpolniti ter prijave vposlati do konca majnika 1.1. na pisarno Jugoslovanskega zastopstva praških vzorčnih veletrgov v Ljubljani, Kongresni trg. t Razstava v vzorčnem vlaku. Ker so države na Balkanu, torej tudi naša država, najnaravnejše tržišče, je čekoslovaška ljudovlada sestavila ta -kozvani vzorčni vlak, ki bo obstojal iz HO vagonov. V teh vagonih bo razsta vljeno vse blago in vsi izdelki, ki ga dobavlja naša država iz drugih držav. Potovanje bo trajalo okrog 6 tednov , in bo vlak vozil skozi Rumunijo, Bolgarijo, mimo Niša, SKoplja, Beograda. Zagreba, Ljubljane in čez Maribor na za) na Cehoslovaško. Vzorčni vlak se bo ustavljal v vseh večjih mestih naše države, da si ga tisti, ki se zan zanimajo, lahko ogledajo. V vagonih bodo vzorci poljedelskih strojev» gospodarskega orodja in razni drugi in -dustrijski izdelki. Podrobna poročila se dobe pri upravi vzorčnih sejmov . Praga I, Staromestna radnica. t 100 letnica lista. Dne 5. t. m. je obhajal angleški list »Manchester Ouar-dian« stoletnico svojega obstanka. Prva številka tega lista je izšla na dan Napoleonove smrti. Gospodarstvo. g ..Klanje telet (¡samčkov) je do voljeno, kar povdarjamo radi tega . ker se širijo nasprotne vesti. To ob -vestilo smo dobili naravnost od mini -sira za kmetijstvo iu vode, tovariša se prod». Ve5 pove g Zi'g, Mari bor, Koroika eerta 74. 3;6 Gnoj se proda. KcroSka cesta 47. Ifaribor. 8" ti Pozor posestniki vinogradov Vabilo Za Škropljenje. Zagorsko apno, posebno lepo, galiea prava 99% ifeplo ?lmsko, fino, m ravnokar dolio. V veletrgovini Iro Audra-iic, Maribor, Vodnikov trg it. 4. 2—2 853 na redai ob&ni zsor Posojil lic» na Fran-kokvem registrovane zadruge z ceoraejr.no zarezo, ti se bo vršil v nedeljo dne 6. jinija 1921 ps-poMne po večtrnicab t. j. cb 16. uri v po»ojilniških proito.li 8 sledečim dnem m redom. 1. Ci-tanje sapisn ka o zadnjem občnem akoru. . . Poročilo načela ¡va in Dadioistta. 8. Odobreuje rtžangk. zaključka ia leto 1920. 4 Voliter ntčehtva in nadzorstva. 5. Prosti predlogi. Ako bi ta občni zbor ob navedenem časn ca bil »kle;- f £Xa|y> pošteno žensko osebo žea, trii «e eno uro pozneje na iotclll na aajhiio posestro, istem rceftu in po istem dnevnem stuo okoli 80 do 40 let, ki ras redn drugi obiui zbor, ki veljavno ume gospodarska opravila in zna sklepa, ne gleie na itevilo nav- tudi kuhati. Irana Hjivatič, xoČi£ ilanov. 874: trgovka a deželnimi pridelki, - _)l-—--——- Križerei pri Ljutomeru. 2—2 856 Slov. Bistrica. Tskalinje Bralno drsštvo priredi v nedeljo, 29. t. m. cb 3 uri pop. v hcteln „Beograd" igro .It-po-itev" in vabi k obilni udeleibi. zanesljivo pravi, nsjfinejfii karbo-ÜTej in ter za itrikasje lita po tovarnlikih cenah sam» v veletrgovini I to ÁndrtSie, Sfuibor, Vodnikov trg 4. 2—3 8J2 iNa debelo I Na drobno) OBLEKO. Prlptcste in fioejie. Točno ia so-dno dela. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: Alojziju Arbeiter v Mariboru Dravska alica it lfi (pri starem aosžo). 10-10 225 IT.ihila Sert k»- MlUUÍIÜ ,t«n'ete bane, pripravna za vsako rabo, proda Novak Mihael, Podov» 6, Rače. 897 Gosposki voz, Štiri sedeti, je po ceni na prodaj. Oglela se lahko vsaki dan pri g. Sehlik, Koroika cesta 74, Maribor. 315 Mlinske kamne za irmlje, brosne kamce vsake velikosti, ter lepih kosnih kamnov, po najnižji reni nt predaj, odjtrema točna in solidna. Joief Planine, Rogatec. 5—8 S28 X IS m is Cep® i Mmttom, Gosposka ul, 13 i S5 (preje Schnjidi) 1-2 386 ¡¡g S priooreča svojo špecerijsko trgovino po fi g nali«it)!h cenah* Kandite vsakovrstne, g spedicijsks podjetje, carinsko posredovanje in informacijska pisarna t# CELJU/ Rasiigevi uilca ite^. 11 prevzame preselitve, preroi, z»c»riajiajs, rerisijo tororsih listov, ceklamacije, daje vBakoirttne informacije ter sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. NajtočnejSo in soHdno ter kulanteo postrežbo zagotavljajo podjetniki in lastniki. 1—2 £80 DARJA Sv. Rnpert ^SSt ievtlno droStro ima dne 29. ma'a 1.1. eroj redni občni zbor a cbi čajnim dnevnim redom in sicer takoj po prvi iv, mati. Odbor. ValiSln 6,1 obi"' 2b<>r Hra-* tiUiJAJ nilnioe in posojilnice v Slivnici pri Mariboru, reg. ,xad-uge z neern. zavezo, ki se vri) 8. junija ob pol 8. uri zjutraj r pcsojilniSkem prostor». Dnevni red: 1. Poroči"} načelstva in sad-aorstve 2. Č.tanje revizijskega porodila. 8. Odobritev računskega zaključka za 1. 1920. 4. Volite* načelstva in mdzorstva. 5. Slu-čajnoiti. A to prvi zbor ni sklep ¿en. se vrči pol ure pozneje ravno tun po istem sporedu drog občni zbor, ki sklepa pri vjakim ita-viln članov. " 875 MALA NAZNAIélLA. T)ra$hiii T0Ž3ie prodeca. ULU.LU®, okrajni zaitop v P taja odda potom dreibe voinjo prodcca na okrajne ceite. Dražo» se vrit v pondeljek dne 30. maj- Dtk« od 8. ure zjutraj v pisarni okrajnega zastopa. Drtibeni po- gr.ji to tamtaj aa vpogled Lici- tantl morajo polotiti radij, rtdi žrsar naj vume vsak draiitej de ntr seboj. Kmetorahi-vosnikl, udel;iite as licitacije mnogoHci- vilno, da z vožnjami nekaj pr ilu- žile. 879 Posojilo 80.00« K prooi poŠte s, solid t n obrtnik, proti dobrim obiestim in in vknjiibi na poiettro. Ponudbe naj se poiljeio na upravni it ro. 884 Otroka Är brez im sprejeti za srojega in ilcer deklico »taro sedem let ali več Rosa Kovač, posesinie», Kos.rivaica, Č»-5a vas 9. Podplat. 841 Síhl'H>í1 OM^ovnika in orga-mU/iUU nisU je s 6. julijem v Bmihela nal Mozirjem raipi-stna. Bin Iba je laika ia dobra. Več pore župri urad. 332 izkušenega, treznega, oženjenega ali starejšega samskega sprejme pod ugodnimi pogoji z i-8 1. julijem 1921 «73 pivničarstvo grofa Bombellesa, Zeiendvor pri Ormožu, pošta Petrijanec, "Hrvatska. m n^-fr. - ¡-- &■ iWf¿$ mm. •i"v.«.'..: .'s,,/.. Pridobivajte naročnike 1 Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na novo i3 popravljen, ter izdeluje tudi zdrob. ll? K U P KI e vse vrste zrnja po najvišji dnevni ceni. RIHARD ORSSICH, PTUJ. .n». i »v • j > i i i J.I i i i i i i i i i t i i • ii 1,1 i»i M.ri i >.> f '■*.' • • • 1 POZOR ! Vsakovrstni poijedeljski stroji, mirovna roba, dospeli od prvovrstnih čehoslovaških in avstrijskih tovarn. Posebno priporočam k nakupu: vitle, vsakovrstne mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne od-biralnike, slamoreznice, sadne in grozdne inline, drouilne mline, travniške in njivne brane, gnojniine črpalke, vodovodne cevi, motorje in parne stroje, pocinkane brzoparilnike, dvoiedne koruzne sejalne Etioje, plečke za okopavanje in otipavanje ter mlečne posnemalnike. Oskrbim sl&mo-§ rezne nože ter popravila strojev. Dajem točna pojasnila. Postrežba solidna. IVAN HAJHY. Maribor, Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. koi. ^a drobn©! Na dabais»! Otvoritev nove trpyii y Ptuju Naznanjam p. n. občinstvu in tr^eveere v mesta in okolici, da 6em v Plidu, $f€>¥