V	Gorici, 31. marca 1910.	13.	Številka.
xviii. letnik.
Danes nič, jutri nič, nikoli nič.
Volilcem na Krasu v premislek.
Znano je, da biva na našem Krasu nadarjeno in pridno ljudstvo. Le slučaj je bil, da je to ljudstvo prišlo v roke liberalnim kolovodjam iz Gorice, Trsta, Komna itd. Kraševci so šli z navdušenjem v boj za dr. Treo-ta, pa kaj so dosegli v gospodarskem oziru? Nič! Še bolj so se potegovali za Al. Štreklja.
0	tem pričajo shodi, ki so jih priredili ^ naši možje o zadnjih državnozborskih volitvah, ki so jih pa Kraševci, nadra-ženi po „Soči" in „Edinosti", razbili. Kaj pa so s tem dosegli? Nič! In sedaj se jim vsiljuje drug mož iz Trsta, ki tudi mnogo obljubuje, ki pa ni prav nič storil za zanemarjeni Kras. Danes nič, jutri nič, nikoli nič, to je delo liberalnih poslancev na Krasu. Liberalni kolovodje obljubujejo in oblju-bujejo, a Kras ima vendar le najslabše poti, je strašno zanemarjen glede vode, trpi grozne škode po suši in kobilicah in drugih nezgodah in je v obče tudi glede društvene in zadružne organizacije zaostal za drugimi deli goriške dežele. Ni čuda da so se volilci na Krasu že naveličali ,praznih liberalnih obljub iz Gorice in Trsta in da si niso ob zadnjih deželnozborskih volitvah oustili več vsiljevati od »Soče" in »Edinosti" ponujanih kandidatov.
Kako hočejo liberalci Kraševce le za nos voditi, naj pojasni sledeči slučaj. »Soča" in »Edinost" hujskata sedaj Kraševce proti našim poslancem in deželnemu zboru, češ: Nič niso storili za nabavo potrebnega sena! »Edinost" pravi celo, da se deželni odbor obotavlja pričeti to akcijo, čeprav
Naš ABC.
Priredil A. P.
(Dalje).
H.
Hierarhija. — Brez rimske hierarhije (sv. cerkvene oblasti) bila bi Evropa skoro gotovo postala rop despotov (samodržcev), prizorišče večne nesloge, ali celo mongolska puščava.
Herder: »Misli o modroslovni zgodovini človeštva".
Kjer je urejenost (postavni red), mora biti tudi podrejenost. Imamo sistem planetov (svetov); zvezde krožijo okoli enega solne a. Glejte, žerjavi letč proti jugu: eden vodi celo četo. Vzemimo družino: eden mora skrbeti za-njo. Evo vojske: eden poveljuje tisočem. Tu so države: v eni roki je njihovo vodstvo.
Vsak obstoj — oddaljen cilj — velike zmage — sreča človeška, i po-
mil je vlada že dala v ta namen podporo.
Neglede na to, da je pripovedovanje o podelitvi vladne podpore le bajka, izmišljena za volilne namene, moramo Kraševcem povedati, da sla »Soča" in »Edinost" meseca junija in julija minulega leta vse drugače pisali v tem oziru o deželnem odboru. Takrat sta vpili, da se deželni odbor ne sme več vtikati v to zadevo in sta v oblake povzdigovali državnega poslanca Al. Štreklja, ki je v državnem zboru dne 17. junija 1909 stavil sledečo interpelacijo glede nabave sena:
„Nakup in razdelitev sena naj se ne Izvrši po deželnem odboru, marveč po okrajnih glavarstvih, ki se sporazumejo z župani, da ne bo dobivalo naše ubogo kmečko prebivalstvo ple-snjivega in čisto pokvarjenega sena iz podpore, kar se Je, žal, v zadnjem času zgodilo.'1
Naš list je že takrat povzdignil glas proti tej krivični interpelaciji. Mi smo že takrat izrazili mnenje, da bo ta interpelacija škodila kraškemu kmečkemu ljudstvu. »Soča" in »Edinost" sla pa Štreklja hvalili. Deželnemu odboru se je odrekala vsakošna sposobnost za la posel. Sedaj pa, ko ni od nikoder dobiti sena, pišeta liberalna lista, da ni deželni odbor storil svoje dolžnosti. Vprašamo, ali se ne pravi to voditi kmečko ljudstvo za nos?
Poslanec Štrekelj je stavil omenjeno interpelacijo iz same nagajivosti in mržnje proti našim možem v deželnem odboru. Razdrl je ž njo to, kar smo imeli dobrega. Za tako veliko akcijo, kakor je nabava sena za celo pokrajino, je deželni odbor edini pripravni organ. To smo povdarjali takrat proti »Soči" in »Edinosti" ter obžalovali neopravičeni napad poslanca Stre-
samnika i družbe — vse, vse — i zavedna i nezavedna stvar je odvisna od te sv. postave: urejevanja in p o d-rejevanja. Odstranite to postavo s sveld — in življenske moči se zapravijo v brezkoristnem vrenju ali umrjo v zmučenosti; posamnik zapade delu Danajid, celota razpade v zmešnjavi.
In ta postava naj bi se ne prilegala njej, v kateri je morala priti do najbolj vzvišene veljave — naj bi ne bila prikladna cerkvi?
J. g. H a h n - H a h n : »Iz Babilona v Jeruzalem", str. 48—49.
Humanlteta. — Do zdaj se hu-maniteta (človekoljublje v smislu prostozidarjev) ni pokazala, ako je šlo za to, da so se vpeljale izjemne postave proti nam (katoličanom).
J. g. H a h n- Hahn: »Nirvana",II.306.
Hudič. — Cerkveni očetje obračajo na prvaka hudobnih duhov, kar piše Izaija (14, 12—15):
kija v državnem zboru. Sedaj se je pokazalo, da smo imeli prav, kar tudi Kraševci sami priznavajo. Naj zadostuje ta slučaj v dokaz, da hočejo liberalci voditi kraške volilce za nos. Kraško ljudstvo je začelo to že ob zadnjih deželnozborskih volitvah dobro spozna* vati. Čas je, da se otrese za vselej liberalnih vsiljencev, ki vse obljubujejo, pa n i č ne store. Sedanje razmere zahtevajo mož, ki ne bodo le obljubovali, ampak resno delovali za vsestransko pomoč kmečkemu prebivalstvu na Krasu.
Kmečka zveza v Komnu.
Kmečka zveza v Komnu je priredila dne 28. t. m. zaupni shod županov, ' podžupanov in drugih zaupnikov-prista-šev S. L. S. komenskega okraja. Shod je bij dobro obiskan. Zbralo se je od vseh strani napi 250 inož-veljakov, ki so pazno pcslušaTi razna izvajanja govornikov.
Shoda se je udeležil tudi g. dež. poslanec Zlobec, da se je o tej priliki predstavil svojim volilcem ter pojasnil delovanje dež. zbora z ozirom na kraške potrebe — kar je pa zborovalcem uže po večjem znano iz časopisja. Glede podpore za seno omeni, da je vlada ponudila 13.000 Kron — a deželni odbor ni mogel z ozirom na celotno potrebčino, ki znaša okoli 250.000 K take smešne ponudbe sprejeti, sicer je pa naš drž. posianec Al. Štrekelj stavil interpelacijo v drž. zboru, da naj se vse vladne podpore za seno razdelč potom glavarstva in ne več potom deželnega odbora; čemu torej metati sedaj krivdo na deželni odbor, ako letos ni še došlo na Kras nobenih podpor za seno. Konečno priporoča po vsestranskem prevdarku in vsled raznih poizvedeb in priporočil na gore-
»Kako si z neba padel, Lucifer, ki si zjutraj vzhajal!
Zgrudil si se na zemljo, ti, ki si ranil narode;
ki si rekel v svojem srcu: v nebo pojdem,
nad božje zvezde bom povišal svoj prestol.
Vzdignil se bom nad višave oblakov, enak bom Najvišjemu!
Pa boš pahnjen v globoko brezdno". Dr. Pečjak: »Kat. verouk", II. 58.
I
Imovina. — Cerkveni očetje so lastnosti imovine (lastnine) razpravljali po krščankih načelih in dokazali:
1. imovina mora biti pravično pridobljena, ne da bi izkoriščali bližnjega in tlačili šibkega; ne po krivici in zvijači; brez manipulacije (rokovanja) in oderuštva. Sama postav-nost pridobitka in imetja ne zadošča...
2. imovino treba tudi plemenito rabiti. Posestnik si ne sme do-
njem Krasu kot kandidata za nadomestno deželnozborsko volitev v kmečki skupini v sežanskem okraju g. Josipa Babič, kmeta-posestnika, večkratnega bivšega župana v Rodiku.
Navzoči kandidat se zborovalcem predstavi ter obljubi v slučaju izvolitve složno delovati v soglasju z drugimi poslanci na podlagi programa S. L. S. za kraškega kmela-trpina. Zaupnikom se na to pojasni, da je g. kandidat veščak v občinskih zadevah, da je celo izvrševal po gorenjem Krasu delitev občinskih zemljišč, izdeloval razne načrte v občinskih zadevali, poznan je torej kot umen in priden posestnik, ki so mu pri srcu tudi javne — politične zadeve — in potrebe, da je toraj vreden našega zaupanja. Na to pojasnilo se soglasno in z velikim navdušenjem proglasi kandidatom za deželnozborsko volitev dne 10. aprila navzočega g. Josipa Babič. Na shodu se je soglasno sprejela tudi protestna resolucija proti namerovanetnu novemu davku na vinski pridelek in sicer:
1. Ker so dandanes združeni s tem pridelkom itak ogromni stroški.
2. Ker znaša užitnina od liti. vina v Trstu 24 K ter je vsled tega cena padla kraškemu teranu in je sploh otež-kočena prodajr vina. Sprejela se je tudi resolucija, naj c. kr. vlada v zrnislu de-želnozborskega sklepa sprejme še onih 15°/0 troškov za uničevanje kraških kobilic, — kar naj bi sicer nosile kraške občine, ki so itak hudo prizadete vsled suše in drugih nadlog zlasti v živinoreji.
G. predsednik Vinko Metlikovec v splošno zadovoljnost v osoljenem sklepnem nagovoru dokaže z resničnimi dogodki v komenski občini, kako se godi z vladnimi in drugimi podporami ter da navadno ima kmet od teh prav malo, oziroma nikakega dobička. Predlagal je v splošno odobravanje, naj delujejo po.
inišljati, da je že spolnil svoje dolžnosti, ako ni revežu storil nič zlega. Storiti mu mora tudi dobro, sicer ga zadene prilika o »bogatinu..."
Dr. G. Ratzinger: »Gospodarstvo na nravni podlagi", 1881, str. 75.
Indlferentizem. — Le človek, ki je zadušil v svojem srcu samoljubje in se je odrekel logičnemu (razumnemu) mišljenju, izpoveda lahko v verskih vprašanjih načela takozvanega indiferen-tizma (brezbrižnosti v verskih rečeh). Ta (verska) vprašanja segajo začloveka tako daleč, da pretresejo tudi najbolj pogumnega, ako jih mirno razmišlja. Le norec ostane miren in nemaren, če mu zakličeš: »Ali sreča ali nesreča — za celo večnost; pazi, da poti ne zgrešiš, ki te vodi do sreče!"
J. H e i 1 g e r s: »Pogled v člov. življenje", II. izd., str. 92.
Intoleranca. — Res, katoliška cerkev je intolerantna (nestrpna) — v teoretičnih in dogmatičnih vprašanjih!
slanci na to, da se bodo delile podpore v delu ali pa v denarju. G. predsednik konečno zalivali zboroval.ee za obilno udeležbo, priporoča volilcem, da soglasno nastopijo za našega kandidata dne 10. aprila ter zaključi res lepi in važni shod naše kmečke zveze.
G. sodni svetnik in dež. poslanec dr. Stepančič bi se bil tudi prav rad udeležil shoda, a bil je zadržan, kar se je zborovalcem tudi naznanilo. Upamo pa, da nas razveseli g. svetnik se svojim prihodom o BinkoŠtih, ko priredimo poučni tečaj. Takrat se hočemo spoznati, da drug drugemu tem bolj zaupamo.
Dr. Šušteršič o polit, položaju na shodu kmečke zveze v Mariboru.
Ob ogromni udeležbi je dr. Šušteršič na shodu Kmečke zveze v Mariboru v torek govoril o političnem položaju v Avstriji ter izvajal, da je politična situacija skrajno kritična Vlada se je v pred-velikonočnem zasedanju prepričala, da nima zanesljive večine, na katero bi se mogla naslanjati. Večina zbornice je odklonila razpravljati o novem posojilu, kakor je zahtevala vlada. Kako bo šlo v bodočnosti, ni jasno. Danes more le to reči, da je vse negotovo. Negotova je usoda vlade, negotova usoda parlamenta, negotova usoda vladnih predlog. Le eno je gotovo, da se Vseslovenska Ljudska Stranka ničesar ne boji, naj pride, kar hoče. (Viharno odobravanje.) Sredi aprila se parlament zopet snide. Ni upati, da se dotlej na vladni klopi kaj izpremeni. Tudi domnevanja, da se zasede zopet češko in nemško krajansko ministerstvo, so prazna, saj kar se tiče češkega ministra rojaka. Po soglasnem sklepu in stališču „Slovanske Unije" ne prevzame noben Čeh krajanskega ministrstva, če noče biti izdajalec narodnih interesov. Bolj verjetno je, da bo Bienertii zopet poizkusil takoj ob povelikonočnem parlamentarnem zasedanju doseči kompromis med Čehi in Nemci glede češkega deželnega zbora. Tak sporazum bi tudi Jugoslovani z veseljem pozdravili, ker bi pomenil velik korak za ozdravljenje avstrijskih notranjepolitičnih razmer. Toda zelo upravičeno je izreči mnenje, da se kompromis med Čehi in Nemci vsled pretiranih nemških zahtev ne bo posrečil. V tem slučaju bo seveda kriza postala veleakulna. Toda, tudi če bi se kompromis na severu posrečil, položaj ne izgubi veliko na svoji kritičnosti. Ostane namreč jugoslovansko vprašanje. Rešiti bo namreč treba slovensko-nemški spor in slovensko-laški spor na jugu.
Le če bi se to potom sporazumljenja med prizadetimi narodi posrečilo, bo mogoče govoriti o zdravljenju države. Zakaj na Balkanu in ob Adriji je pri-hodnjost države, tu se bo odločilo, ali preneha biti velesila. Vseslovenska Ljudska Stranka je danes najmočnejši faktor političnega življenja med avstrijskimi Jugoslovani vkljub temu. da še nima v parlamentu tistega zastopstva, ki ji gre po njeni dejanski moči. Brez dvoma* je, da, če bi se nove volitve razpisale, dobi danes Vseslovenska Ljudska Stranka domala vse mandate, ki z njimi razpolaga slovensko ljudstvo. Pa že danes Slovenski klub uživa v državnem političnem življenju občepriznano važno stališče. Za to se ima klub zahvaliti v prvi vrsti edinosti v načelih, ki vlada v naših vrstah, medsebojnemu tesnemu prijateljstvu, strogi disciplini in v prvi vrsti zaupanju slovenskega katoliškega ljudstva ! (Burno odobravanje.) Dr. Šušteršič se je tudi izjavil o razmerju med Slovenskim klubom in ostalimi zastopstvi Jugoslovanov v parlamentu, ki ni tako, kakršno bi v interesu Jugoslovanstva moralo biti. Čas je. da se to razmerje javno razjasni in uredi.
Šolsko in učit. vprašanje v deželnem zboru.
O tem vprašanju se sicer ni mnogo govorilo in razpravljalo o priliki zadnjega zasedanja v javnih sejah deželnega zbora; a motil bi se tisti, ki bi mislil, da se je to vprašanje potisnilo v kotiček. To je tudi razumljivo, saj je šolstvo tako važna zadeva v deželi, da je ne more deželni zastop — bodisi tudi le začasno — prezirati.
Čim manj se je pa govorilo o tem v javnih sejah, tem živahnejše so bile razprave za kulisami, v šolskem in finančnem odseku in v klubih.
V prvi vrsti so bile na dnevnem redu obrtno-nadaljevalne šole, ki dobivajo vsled novih zakonov ne le v vzgoje-valnem, marveč tudi v socijalnem oziru posebno važnost. Obrtnik, ki se ne more izkazati, da je obiskoval in dovršil tako šolo, ne more dandanes postati mojster, marveč kvečemu le delavec. Zato pa sili vlada, da se take šole povsod ustanovijo, kjer je količkaj razvita obrt in se dobi zadostno število obrtnih gojencev.
Vpoštevaje te okoliščine, je odločil šolski odsek in potrdil deželni odbor predloge za podporo takih šol, ki se imajo na novo ustanoviti in deloma tudi za razširjene obstoječih, znesek 16.000 K za šolsko leto 1910/11 in vsoto 23.000 K za nadaljna šolska leta.
Kajti Kristus je ustanovil le eno in ne več cerkvi; zato je le ena cerkev prava, le ena zamore oznanjati krSč. resnico. In če je kat. cerkev tekom stoletij trdno stala na stališču, da je prava Kristusova cerkev, potem je tudi umljivo in dosledno — kakor je tudi Kant priznal — da zanika (negira) vsako drugo versko in cerkveno občestvo, ako noče zanikati sebe...
Kat. cerkev (pa) ne zanika kršč. drugovernikom, da se morjejo izveličati, in priznava to celo glede poganov, kakor je razvidno iz vsakega katekizma...
Bistvo vsakega nasprotja — tudi verskega — pa je, da se vrši veden boj za konečno odločitev. Kolikor bolj mirno in stvarno, in kolikor manj trpko in sovražno se bojuje ta boj, toliko bližji je sporazum ...
Tudi zahteva pravičnost, da spoštujemo prepričanje drugovernikov. Ako naj spoštujejo in varujejo naše versko prepričanje drugi, imejmo iste ozire do verskih čustev drugomislečih; če jih zbadamo in malo cenimo, kažemo s tem, da smo malega, omejenega, nepleme-
nitega duha: — zato zadene po pravici posmeh in satira »farške ihte" na eni strani in »krivoverske vohavce“ na drugi strani.
Sodni svčtnik de Witt, na kat. shodu v Strassburgu 1905.
Zdaj znam, da nestrpnost — na višku fanatičnega sovraštva — znači nevero in ne vero. Preganjalci niso verniki, ampak ne verniki. Pa verniki (se vgo-varja) nočejo živeti z drugoverniki! Kar se tiče zakona, šole in vseh cerkvenih zadev, je vernikom res nemogoče (živeti z drugoverniki); kajti te ustanove imajo pri njili versko podlago, katere deloma ali celoma ni pri drugovernikih. Toda ne pade jim v glavo, da bi od drugovercev zahtevali isto mnenje o šoli, zakonu in cerkveni upravi, ali da bi jih — če bi ne slušali — celo iztrebili in uničili. To je fanatizem, to je in-toleranca.
I. g. Hahn-Hahn: „Nirwana"
II. 190.
(Dalje pride)
V	slovenskem delu dežele se imajo ustanoviti take napredovalne šole v 6. občinah in sicer v Ajdovščini, Sežani, Gabrovici, Kanalu, Tolminu in Bovcu, dočim je število italijanskih tozadevnih šol, ki se imajo v tem letu odpreti, štirinajst, kar jasno kaže, da sta obrt in trgovina v Furlaniji bolj razvita nego pri nas. Potreba se je pokazala tam večja nego tu.
Mnogo se je naglašala tudi potreba o strokovnih šolah, a sedaj se je storilo v tem oziru nekaj le za goriško mesto. Da se niso pozabile tudi gospo dinjske šole, o tem smo vže poročali.
Tudi srednješolsko vprašanje je prišlo v razpravo, a v tem oziru niso prišli odseki in klubi do sporazumljenja. Nekateri gospodje bolehajo še vedno na stari bolezni, da prenašajo rajše sami krivice, ki se gode mladini na naših realkah in gimnazijah, nego da bi pri voščili tudi Slovencem pouk na narodni podlagi v mestu goriškem. Sicer se ni še izpregovorila tem oziru zadnja beseda, in upati je, da zmaga tudi tukaj zdrav razum nad narodnim šovinizmom Posebno živahna je bila razprava o zahtevah učiteljev in učiteljic za zbolj šanje njihovih plač oziroma pokojnin.
Od italijanske strani se je v prvi vrsti zahtevalo povišanje plač učiteljic na meščanskih šolali za letnih 200 K Ker so bili mestni zastopniki s tem zadovoljni, ni bilo proti tej zahtevi od no bene strani ugovora. Toliko v slovenskem delu dežele kakor tudi v Furlaniji ni nobene meščanske šole, potemtakem bi ta dva dela dežela nič ne trpela radi tega povišanja, marveč le mesto Gorica.
Pravična in opravičena je bila tudi zahteva krščansko mislečih in drugili učiteljev, naj bi se vštevale petletnine onim učiteljem, ki so bili v službi pred
I.	1906, od pet do pet let brez pretrganja, kar se pa ni zgodilo vsled čudnega tolmačenja novega šolskega zakona. Upravno sodišče je razsodilo v tem oziru v škodo starejšim učiteljem, a s tem se jim godi krivica. Da bi se potom zakona ta nedostatek odstranil, o tem so bili vsi poslanci jedini. To bi se bilo tudi lahko doseglo.
A Italijani niso bili s tem zadovoljni in so zahtevali še več, namreč 35-ietno službovanje in vštevanje stanarine v pokojnino. Ko so naleteli na upor, so odnehali od prve zahteve, in bi se bili tudi zadovoljili le z vštevanjem stanarine v pokojnino; tudi to bi bilo v kratkem zelo obtežilo penzijski zalog, ki je vže sedaj pasiven za okroglih 70.000 K.
Nasprotovali sb si nazori poslancev v zadevi učiteljic glede zjednjačenja njih plač z učiteljevimi. Dočim so priznali slov. poslanci to zahtevo kot opravičeno, ni bilo videti na italijanski strani zanjo nikakega pravega zanimanja. Konservativni italijanski poslanci so se sicer v javni seji zavzemali za te zahteve učiteljic, a tako neokretno, da ni bilo jasno, ali so se hoteli norčevati s tem vprašanjem ali so mislili resno. Poslanec Piccinini je naglašal, da se mora zahtevani učiteljic ugoditi, ker imajo večje potrebe nego učitelji, ker se morajo voziti v 1. ali vsaj v 2. razredu, se n.orajo lepše oblačiti, boljše jesti i. t. d. Bog si ga vedi, kako je to mislil, ali resno ali ne!
Vsekako bi bila pa izpolnitev želji učiteljic pomnožila izdatke za ljudsko šolstvo za približno 50.000 K; a to je bil jedini uzrok, da so morali slovenski poslanci odkloniti to zahtevo. Naši poslanci so namreč odločno naglašali, da so slov. šolski okraji tako preobloženi z dokladami za ljudsko šolstvo, da ne morejo nikako privoliti v katerekoli učiteljske zahteve, ki bi provzročile povišanje doklad v to svrho. Le tedaj, ako vlada razbremeni naše okraje na tem polju, je mogoče ugoditi opravičenim zahtevam učiteljstva.
Saj je vendar nečuveno, da mora plačevati goriška okolica v okrajni šolski zalog 80 odstotne, sežanski politični okraj 110 odstotne in tolminski okraj •celo 140 odstotne doklade na vse iz-ravne davke le za ljudskošolske potrebščine. Kaj takega se ne dobi ne v Fvropi^ in sploh ne na svetu. A poleg tega ima tolminski okraj 400.000 K, goriška okolica 500.000 K dolga in sežanski okraj precejšni deficit. To mora privesti do katastrofe, ki je neizogibna, ako vlada ne posegne vmes in ne razbremeni te okraje od te butare.
Naši posestniki pravijo in imajo prav: Visoko čenimo izobrazbo in iskreno želimo, da si naši otroci pridobijo vsaj prve elemente splošnje ljudske omike; toda ljubše nam je brez šolske omike živeti, nego s tako omiko hirati in od gladu ginevati.
Če pomislimo, da pobira dežela v kritje svojih potrebščin le 20 od s to od realnega davka in 30 odst o' od obrtnine, a okrajni šolski sveti, ki so poleg vsega še subvencijoni-rani od dežele, od 80 do 140 od-s t o t n e doklade le za šolstvo, je t o n e z a s I i š a n o. T a k o n e m o r e dalje, temu se mora o d p o m o č i. In vkljub temu se najde še brezvesten in nesramen učitelj, ki očita deželni upravi, da z a m e č e denar za malenkostne zadeve, namesto da bi ga položil šolstvu na oltar, ali vsaj dovolil, da se kmet še višje obremeni.
Politični pregled.
Notranji politični položaj.
»Narodna Politika" poroča z Dunaja: Političen položaj se je zelo poslabšal. iVIerodajni politični krogi dobro znajo, da ima Bilinski vedno manj upanja dobiti 182 milijonov kron posojila in da bo ob tej priliki »Slovanska Unija" porazila vlado. A če se tudi posreči dobili posojilo, se bo le pokazalo da brez »Slovanske Unije" vlada ne izvede finančnega načrta. Avstrija se nahaja zdaj v skrajno neugodnem denarnem položaju in to priliko mora »Slovanska Unija" porabiti, da odpravi sedanji zistein.
Naš prestolonaslednik v Carigradu in Potrogradu.
Listi pišejo, da obišče naš prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand meseca majnika Carigrad in Petrograd.
Tajna pogodba med Rusijo Avstrijo.
Peterburški dopisnik pariškega »Figara" poroča, da se je v razgovoru z nekim diplomatom prepričal, da je uradno obvestilo o sporazumljenju med Avstrijo in Rusijo nalašč medlo sestavljeno, brez načelne važnosti zato, da zakrijejo tajno pogodbo peterburškega in dunajskega kabineta, ki se tiče važnih in natančno določenih točk z ozirom na balkansko politiko.
Bolgarija In Turčija.
Dočim prinašajo listi razne brzojavke o prisrčnem vsprejeinu bolgarske kraljeve dvojice v Carigradu ter pravijo, da pride skoraj do popolnega sporazuma med Bolgarijo in Turčijo na celi črti, poroča se pa od druge strani o krvavih bitkah med bolgarskimi in turškimi mejnimi četami. Taka bitka se je vršila n. pr. 27. t. m. in je trajala celi dan.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i ro t i š če".
P. n. gg. Jos. Jarec, vikar v p., 10 K, dr. Josip Kičan, profesor 20 K,
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu Listu4* šf. 13. z dne 31. marca 1910.
Ziacli Frančišek, župnik 5 K, IvanTabaj, kaplan 3 K, Ana Vimpolšek v Gorici 50 v, stari znanec 2 K, Viktor Toffoli, trgovec 1 K, Frančišek Urdih v Kostanjevici 12 v, Andrej Kavčič, Poljubinj 50 v, Ana vdova Deikin I K, Uršula Hapaher 40 v, C. M. 2 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočntTst slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.!
Za »Al oj zij e v išče"
Andrej Kavčič, Poljubinj 50 v.
Domače in razne vesli.
Volilni Imenik za veleposestvo slovensko (volilni okraj 1.), ki bo volilo v Gorici dne 23. aprila tri poslance v deželni zbor goriški, je bil razglašen v uradnem listu „Osservatore Triestino" dne 23. t. m. Reklamacije opravičencev, ki so izpuščeni, ali proti neopravičencem, ki so sprejeti v imenik, se morajo oddati pri c. k. namestništvu v Trstu ali na katerem c. k poštnem uradu najkasneje do vštevši 5. aprila. — Volilno pravico v tej skupini imajo vsled razsodbe državnega sodišča tisti polnoletni avstrijski državljani, ki plačuiejo od zemljišča ali stavbe, ležečih v tem vo-livnem okraju, najmanj 50 K zemlja-rine. Ostalih 50 K sme biti hišnoraz-redni davek. Hišnonajemni davek pri tem ne pride v poštev.
Odlikovanje. — Cesar je podelil našemu domačinu iz Solkana, g. Mihu Kralj c. in kr. avstro-ogerskeniu konzu-latnemu svetovalcu v Atenah, vitežki križ Fran Josipovega reda. Rojaku domačinu iskreno čestitamo I
Vse se maščuje 1 — 3. januvarja 1903 je pisala »Soča": »Banda okrog »Gorice" stoji v Gorici pred dvojim kon-kurzom in na deželi pred jednim. In vzpričo tako obupnega položaja se drznejo katoliški lopovi govoriti o nesolidni kupčiji pri »Soči", ko so sami v kon-kurzu, so oškodovali slovensko ljudstvo za ogromne svote ter diskreditovali slovensko stvar tako strašno, da bo treba velikanskega napora naprednjakov, da si Slovenci v Gorici pridobimo dostojno ime. Bankrotna banda naj se skrije, da je solnce ne obsije več". Kam je to cikalo, je povedal A. Gabršček z besedami : ».Jaz mesarim »Krojaško zadrugo" in Centrifugo z največjim mesarskim nožem, da so rane na klerikalnem telesu velike in skeleče". Da bi dosegel svoj namen, je Gabršček podal proti načelstvu »Krojaške zadruge" kazensko ovadbo na okrožno sodnijo in na državno pravd-ništvo; na okrožno sodnijo je napravil tudi vlogo z . zahtevo, da se otvori konkurz »Krojaške zadruge".
Že je prorokoval tema podjetjema polom ter pisal: Centrifuga ima še okroglo 63 iisoč kron nepokrite terjatve pri »Krojaški zadrugi". Kako neki hoče priti do tega denarja? Centrifuga je uničila »Krojaško zadrugo" in sebe je spravila na kraj propada.
Gabrščeku se ta želja ni izpolnila in vse mahinacije, vsi naklepi so se mu popolnoma izjalovili. »Centralna posojilnica" je rešila »Krojaško zadrugo", ki je bila prišla vsled malomarnosti poslovodje A. Bisaila v plačilne težave, in ima danes toliko denarja, dane ve kam ž njim.
Kaj se pa godi na strani groboko-pov »Centrifuge" ? No, začeli so mleti božji mlini, kajti vse se maščujel »Tr-govsko-obrtna zadruga", v kateri je današnji dan Gabršček absoluten gospodar, je prisilila »Mizarsko zadrugo" v likvidacijo in trpi vsled tega tudi sama na ugledu in kreditu. Iztožila je namreč terjatev v znesku 220 tisoč kron ter zarubila vse imetje »Mizarske zadruge" s terjatvami vred (katerih je nad 200 tisoč
kron). Tako je zadrgnila vrat slovenskemu podjetju prav »Trgovsko-obrtna zadruga", ki je bila ustanovljena v svrho podpiranja trgovcev in obrtnikov!
Kako je prišlo do tega škandala? »Soča" naj ne zvrača krivde na Solkan, Češ, da v Solkanu ni mogla dobiti trdnih tal — zadružna misel, in tudi ne na solkanske mizarje.
Ti mizarji so dobivali od »Mizarske zadruge" za svoje izdelke pošteno zasluženo plačilo, a »Mizarska zadruga" ni znala teli izdelkov prodajati, ker so jo vodili šušmarji in nevcdneži. In da je dala »Trgovsko-obrtna zadruga" takim ljudem odprtega kredita do pol milijona kron, je najboljši dokaz, kak šušmar in diletant je sedanji načelnik »Trgovsko-obrtne zadruge" Andrej Gabršček na gospodarskem in zadružnem polju. To šušmarstvo, ta diletantizem mora izginili iz vodstva zadruge z neomejenim jamstvom! Drugače utegnejo božji mlini še naprej mleti I
Zima v pomladi. — Danes imamo v Gorici pravi pravcati zimski dan. Nebo je oblačno, in ojster veter brije kaj občutno okolu ušes. Celo snežinke naletujejo. To pa zna našemu sadnemu drevju, ki je v mestu in okolici sedaj v najlepšem cvetju, še precej škodovati. — Po hribih mede in sicer po naših najbiižnjih hribih. Vse se stiska v kožuhe. Po goriških ulicah vali burja ve-likansk prah. Da bi se skoraj poslovila zima od nas, kajti sledovi pomladi se liže nekaj tednov poznajo.
Na spodnjem Avstrijskem je včeraj zapadlo mnogo snega. Na Dunaju so vse ulice bele.
Istotako se poroča tudi iz Budimpešte, da je zapadlo po Ogrskem mnogo snega, ki je jako oškodoval sadno drevje.
Pa tudi na Bavarskem pada že dva dni sneg.
Nenavadno silni vihar, ki danes razsaja po našem mestu in okolici, je napravil, kakor se nam ravno poroča, mnogo škode ne samo na sadnem drevju, marveč tudi na hišah. Na Grčini je razkril vihar, tako se pripoveduje, dve hiši, jedno skoro popolnoma, drugo pa na pol, drugod je razbil vihar mnogo šip. Na Blanči je vihar prevrnil voz z deskami naložen.
Po mestu je letela na večjih mestih opeka. Pometal je veter tudi več nadpisov z nad prodajalnic. Sploh v Gorici še ni bilo nikdar kaj enakega.
Za rezerviste. — Rezervisti, ki se žele udeležiti letošnjih vojaških vaj kot kolesarji, imajo to naznaniti do 15. aprila municipiju.
Mlekarska šola na Vrhniki, Kranjsko. — Na kranjski deželni mlekarski šoli na Vrhniki, se prične 15. aprila t. I. nov tečaj, kateri bode trajal pet mesecev. Sola ima namen izgojiti mladeniče, ki so dobro dovršili najmanj ljudsko šolo za voditelje mlekarn in sirarn in inštruktorje živinorejskih zadrug. Na tej šol' se poučuje o vseh strokah mlekarstva in sirarstva, živinoreji, pridelovanju krme, zadružništvu, knjigovodstvu i. t d. Prosilci, ki so dovršili kako kmetijsko šolo imajo za sprejem prednost. Prošnje za sprejem je vlagati do 5. aprila t. I. na deželni odbor kranjski.
Zrakoplovec Rusjan. Za velikonočn pondeljek je zrakoplovec Rusjan napovedal vzlet s svojim letalnim strojem »Eda 5“ na Velikih rojah. Uže koj popoludiie so se jele zbirati velike množice ljudstva na Velikih rojah. Do 4. ure je bilo zbranih gotovo nad 10.000 oseb najrazličnejših stanov, od aristokrata do prostaka. Tujcev je bilo veliko in sicer iz Trsta, iz Italije in celo iz Ljubljane smo opazili nekaj gostov. Vozov, kočij in automobilov je bilo jako veliko, enako je bilo kolesarjev mnogo. Velike roje so bile okoli in okoli obdane z ljudstvom. Za red so skrbeli vojaki, orožniki in kolesarji, katerih pa je bilo premalo.
Potem ko je Rusjan peljal aeroplan enkrat okoli Velikih roj, da_ si ga ljudstvo
ogleda, se je ustavil na vzhodni stran Roj in ga skušal zasesti ter se naprej zagnati. Ker pa je pihal nasprotni veter, je svoj aeroplan peljal spet na zapadno stran Roj ter čakal delj časa, da bi veter ponehal. Ko-nečno se je zagnal : letalnim strojem do mirenske ceste. V tej daljavi se ni nič v zrak vzdignil. Ko je krenil nazaj proti železnici, se je za hip vzdignil nekaj od tal, a se kmalu ustavil. Ker je ljudstvo mislilo, da se je aeroplan pokvaril, je |)retrgalo kordon in udrlo na lice mesta, kjer je letalni stroj obležal. Nastala je velikanska zmešnjava. Reda ni bilo več mogoče napraviti. Konečno so z nekim avtomobilom potisnili občinstvo toliko v stran, da se je napravilo nekaj prostora. Bila je že 6 ura, ljudstvo je postajalo nestrpno ter se podilo iz enega kraja v drugi.
V	tem času je veter nekaj odnehal. Tedaj je Rusjan spet zasedel letalni stroj in se zagnal proti mirenski cesti. Ko je spet krenil proti železnici se je vzdignil za 2 metra od tal kakih 100 korakov na dolgo. Ravno, ko je množica začela dajati odduška veselju, se je spustil spet na tla in se ni več vzdignil v zrak. Bilo je uže pol sedmih, ko se je ljudstvo začelo razhajati.
Ali je bilo zadovoljno z vspehom, v to vprašanje se nočemo spuščati.
Priredba je bila nepraktična, reda jško malo, rediteljev malo, prostor za vstopnino nepraktičen. Dobri dve tretjini ljudstva je prišlo brezplačno v kordon.
Na dva meseca težke Ječe je sodišče v Trstu obsodilo zasebnega uradnika Karla Ferluga, ker je na plesu Lege napadel policijskega uradnika Loviščeka, ko je la hotel neki maski vzeti pentljo v laških barvah.
»Luegerjevo mesto" na Dunaju Na seji zastopstva XV. dunajskega okraja Fiinfhaus je bil enoglasno vsprejet predlog okrajnega predstojnika dr. Ma-thisa, da se petnajsti mestni okra, Fiinfhaus imenuje »Luegerjevo mesto".
f Nadškof Milinovič. — Barski nadškof in primas Srbije, Milinovič, je v četrtek umrl.
Popolnjenje škofijskih stolic v Hrvatski. — Scnjskim škofom bo baje imenovan posvečeni škof Rok Vučič, djakovskint škofom pa posvečeni škof v Zagrebu dr. Ivan Krapac.
Rodoljubna Čehinja. — V Pragi umrla Frančiška Fukner je volila 60.000 K ubogim češkim dijakom. 30.000 K »Češki šolski matici", 30.000 K praški češki otroški bolnišnici in druge visoke vsote v narodne dobrodelne namene. Rajnica je bila vdova nekdanjega oskrbnika kneza Hugona Tlmn-Taxisa.
Mestne ncvice.
Procesija na sv. Goro, ki jo prirediti vsako leto na praznik varstva sv. Jožefa t. j. tretjo nedeljo po Veliki noči »Slov. katol. delavsko društvo" in društvo »Skalnica", se bo tudi letos odIui-jala z enako slovesnostjo, kakor druga leta. Tridnevnico bo vodil preč. gosp. Alojzij Val. Kovačič, duhovnik salezijanskega zavoda v Ljubljani. Njega Prevzvišenost knezo-nadškof je dal v ta namen že dovoljenje.
Odborova seja »Slov. katol. delavskega društva" v Gorici bo v nedeljo dne 3. aprila ob II. uri pfedp. v društvenih prostorih.
Odborova seja društva »Skalnica" bo v nedeljo dne 3. aprila ob 4 in pol pop. v društvenih prostorih.
Vstajenje se je vršilo v Gorici po navadnem vsporedu. Najprvo v stolnici ob 4’A popoludiie, potem na Travniku in sicer ob G. uri, .ob 7. uri na Placuti, ob 7' , pa pri kapucinih. Na Veliko noč ob G. uri zjutraj se je vršilo Vstajenje na Kost .jevici in Podturnom. Vstajenje se je vršilo ob najlepšem vremenu ob veliki udeležbi ljudstva.
Izgubila jo neka oseba zlato zaponko in sicer pri procesiji na Pla-
cuti v soboto zvečer. Kdor bi jo bil našel, naj jo odda v našem upravništvu, kjer se mu izplača primerna nagrada.
Iz goriške okolice.
g Solkan. — »Mizarska zadruga", ki nas je ob njenem porodu omamila, da smo se k nji zatekli v upanju, da si kaj opomoreino, je končala. In da je tako žalostno končala, tega nismo krivi mi, mizarji konsortisti, marveč tisti »učenjaki", ki so jo vodili in nam vedno pravili, da »Mizarska zadruga" cvete in da je na najboljših nogah. Mi, ki nismo imeli vpogleda v knjige, na katere tudi mnogo ne razumemo, smo verovali tem besedam in delali za zadrugo pohištvo za n i ž j o ce u o, kakor bi jo sicer prejeli, če bi je sami prodajali. To je resnica-, kakor je gola resnica tudi to, da tisti, ki so pred leti izstopili iz zadruge so se res nekaj opomogli, mi pa, ki smo ostali do zadnjega njeni člani, smo danes na čistem in stojimo praznih rok. Ni res torej, da smo molzli zadrugo mi mizarji člani, ki smo pridno zalagali pohištvo zadrugi, marveč res je, da so jo molzli drugi nemi zarji, ki bi si šteli v razžaljenje, ako bi se jih imenovalo mizarje in bi šli tožit tistega zaradi razžaljenja časti, ki bi jih takoime-noval. Mi mizarji smo delali kakor živine, da so gotovi nemi za rji molzli in delali v zadrugi kar so hoteli.
Gos|t. Konjedic nam je večkrat rekel, da v desetih letih bomo »na špas" s palico hodili. Sedaj pa vidimo, da smo v nevarnosti, da zgubimo še naše vele mošnjičke. »Na špas" s palico pa hodijo nekateri drugi, ki niso ne »oblali" ne »žagali" v zadrugi, pač pa so »oblali" po knjigah in po blagajnah.
Ako pa ne znajo mizarskega „me-štirja", čemu so sc lotili trgovine s pohištvom I Zakaj niso postavili raje trgovine se zlatom, zdiamanti! Zakaj so se vrgli ravno na naše rokodelstvo, na katero razumejo kot zajec na boben! Pustiti nas imeli na miru, in danes bi mogoče res hodili s palico na »špas". Tako pa bomo najbrže rabili beraško palico 1
Ali niste, g. Konjedic, uže pred sedmimi leti podpisali pogodbo, glasom katere ste zahtevali 25"|0 od čistegu dobička za vaš trud ? V slučaju zgube pa tudi odgovarjate s 25% I Nam pa se jako čudno zdi, da ste vstrajali 7 let v zadrugi, ki je imela vedno le »zgubo"? Prosimo, pojasnile nam to!
Seveda, mi mizarji smo molzli zadrugo v naših delavnicah z obličem in z žago! Vi pa, ki ste romali po Egiptu, Italiji, Nemčiji, Afriki, je niste prav nič molzli I
Mizarji solkanski vemo dobro, koliko smo zaslužili, a tudi vemo, da bi zadruga morala imeti dobiček, ako bi jo vodili pametni možje.
Bolje bi storili, da bi šli metat kamnje v Sočo kot pa da ste se lotili trgovine s pohištvom. Kam so šli naši žulji? Mari v Afriko? Da bi vodil pameten strokovnjak tako podjetje, bi Solkanci res bili danes gospodje!
Naše mizarstvo danes trpi na ugledu. Kdo nam ta ugled spet pridobi? Da bi nič drugega ne zagrešili vi, ki ste zadrugo vodili, ste nam s tem dovolj zla napravili, da bomo mogli se truditi in potiti predno dobimo to nazaj, kar smo zgubili.	Član.
g Iz Dornberga. V Dornbergu smo imeli veliko soboto krasno procesijo ZveliČarjevega Vstajenja. Se nobeno leto se ni toliko ljudstva h procesiji zbralo kakor letos. Pravijo da je bilo z vna-n Imi čez 2000 udeležencev.
Pri tej procesiji so naši vrli Orli prvikrat nastopili v kroju. Lepo je bilo videti v krasiti orlovski obleki naše fante, cvet našega ljudstva, zvrščene pred in za Najsvetejšem ter ob strani
neba s prižganimi torčami. Da, mladina verna in poštena, ti si veselje vsili poštenih župljanov. Bog te ohrani, Bog te čuvaj!
Na Velikonoč so nas pa obiskali bistri batujski Orli, ki so se z našimi skupno udeležili desete maše. Bilo je vsili v kroju 70. Na drugi praznik so pa skupno napravili izlet v Kamnje k ustanovitvi tamošnjega Orla.
Naš Orel se čvrsto razvija in množi, dasi ima obilo strupenih nasprotnikov od takozvanih omikancev(??) pa dol do kake propale surovine. Najprej so hoteli liberalni omikanci našemu Orlu preprečiti nastop v kroju, a to se jim ni posrečilo. Vse nakane teh klevetnikov je vničil naš vrli in nevstra-šeni predsednik izobraževalnega društva g. trgovec Franc Kavčič. Vso čast temu marljivemu voditelju. Kaj znajo ti zagrizeni podivjanci, pokazal je na Velikonoč popoldne, ko so Orli sprejeli v Žalošče svojega tovariša, neki liberalec, ki je iz vrste Orlov potegnil svojega sina, ki noče biti liberalec. Napadel ga je dejansko, mu raztrgal obleko in ga tudi poškodoval. Da niso Orli svojega tovariša branili, zgodilo bi se bog-ve kaj.
O tej stvari bomo še govorili kakor tudi o neki drugi osebi, kako je sprejela mladeniča, ki je iskal pri njej pomoči. Za danes rečemo le kar pravi pregovor: Vreča, kadar je prenapolnjena, rada poči. Naj si to dotična oseba dobro zapomni. Da bo pa že vsak liberalec z nami delal, kakor se bo njemu zljubilo, tega ne bomo dalje trpeli.
Neki šnopsar pa, ko je videl, da nič ne opravi,'je baje izčeljustil liberalno krilate besede: „Ako hočemo, da bo naša stvar naprej prišla, moramo mladino spriditi". Kaj ne, to je že več kakor liberalno, to je brezversko in fra-masonsko.
Mladina varuj se takih spridencev, varuj se pa tudi tistih zbesnelih tvojih sovražnikov, ki te zmerjajo, zaničujejo, zasramujejo in izzivajo, ki iščejo pretepov in pobojev. Liberalne olike ogni se, in takim izzivačem obrni hrbet. Saj jih dobro poznaš. Mirno mimo in preko njih.
g Katoliško delavsko društvo v
Mirnu vabi svoje člane k letnemu rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v pondeljek 4. aprila (praznik M. 0.) po blagoslovu v društvenem domu. Dnevni red: Poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, razni predlogi in nasveti.	Odbor.
g Vlpolže. Naše kmetijsko društvo napreduje zelo dobro. Začelo je poslovati meseca aprila lani in je v tem času dosegla 55,953.68 K prometa in 910.76 K čistega dobička. Članov je vedno več ne le iz Vipolž, marveč tudi iz bližnje okolice. Tako je prav! Kolikor več udov bo pri društvu, tembolj bo društvo v položaju, po ceni in z dobrim blagom postreči!
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Rihenberga. Liberalna dopisnika sta me po lastni krivdi izzvala, da sem povedal svoje mnenje o Ciril-Metodovi družbi, ki je seveda tudi mnenje vseh katoliško narodnih Slovencev. Zdaj pa se po »Soči" in „Pri morcu" zaganjata v mene kot dva „nad Slovenca". Smešno! Na dopis „Brejski jevega" pobratima ne odgovarjam. Rigati zna vsak osel, ne da bi se ka učil. »Brejskemu" pa odgovorim radi stvari same, ne pa radi njega.
Najprej bi svetoval g. »Brejskemu" da če že hoče s kom o kaki stvar polemizirati, naj to stori spodobno in stvarno. Kar ne spada k stvari, naj opusti. Tako n. pr. ni treba nič govoriti
o	moji srboritosti, kar to si lahko g. „Brejski“ v polni meri sam sebi očita
Jaz sem čisto dostojno in stvarno povedal svoje mnenje o Ciril-Metodovi družbi in sem pojasnil katoliškim somišljenikom v Rihenbergu stališče in razmerje te družbe napram katoliškim Slovencem.
Točen odgovor na svoj dopis najde g. „Brejski" v tistem, kar sem že povedal v »N. Č." Naj torej tisto prebere še enkrat. Samo to še pripomnim: 1) Ciril-Metodova družba je nehala biti vseslovenska narodno obrambna organizacija po krivdi liberalcev, ki so jo ponižali v službo svojih namenov. Katoliški Slovenci ne morejo več imeti vanjo zaupanje. Družba je sedaj le zadnje zatečišče liberalcev kjer bodo kmalu, kmalu ostali sami. 2) G. „Brejski" je nekoč proti meni sam rekel, da ni bilo prav, kar se je v Bohinju storilo in da se bo to popravilo. No torej? Čemu sedaj to njegovo »ogorčenje" ? 3) Kaj bi še-le rekel g. »Brejski", ako bi naši somišljeniki, ali da bo on boljši razumel, ako bi »klerikalci" storili to, kar so storili liberalci na občnem zboru v Bohinju, da bi namreč na zahrbten, zvijačen in surov način vrgli iz odbora liberalce? Ali bi bil sedaj tako navdušen »Cirilmetodovec"? Prav gotovo ne! 4) Najlepše je pa to. Ne »Brejski-jev" pobratim in ne njuni najnovejši pristaši torej glavni naprednjaki, niso člani ri-henberške podružnice 1 Ali ni to škandal prve vrste?! Tukaj kličete tisto vašo strelo na pomoči ln potem se še ustijo in kriče o narodnosti! Seveda »klerikalci" naj bi znašali denar skupaj, liberalci naj bi pa z njim gospodarili in zraven »špilali" požrtvovalne rodoljube in narodnjake. Lepo! 0. »Brejski" naj torej najprej zapodi vse rihenberške liberalce v Cirilmetodovo podružnico, potem naj še-le skuša izlivati na druge svojo »narodno" jezo! Vsak, kdor se prišteva naprednjakom, mora vstopiti v Cirilmetodovo podružnico in naj plača ne samo tistih 2 kronic, ampak najmanj 10 K na leto!
Sedaj pa še par besed o Luegerju. Moje javno predavanje o Luegerju je silno razburilo vse naprednjake. Da bi vtis zmanjšali, govorijo, da sem slavil Nemca, in da smo zdaj vsi »klerikalci" seveda sami izdajavci in — Nemci. Jaz sem slavil pok. dr. Luegerja ne kot Nemca ampak kot velikega moža, kot izrednega dobrotnika ljudstva in pa kot odločno katoliškega moža, največjega krščanskega organizatorja v Avstriji. Saj so tudi liberalci slavili pred nekaj časom ustreljenega španskega anarhista požigavca, morilca in framasona Fer-rerja, pač ne zato, ker je bil Španec, ampak zato, ker je bil svobodomislec in liberalec in ateist. Pa, o ironija usode! Kaj se je zgodilo? Štiri dni po mojem predavanju, pa je vzor vseh naprednjakov, ljubljanski župan Ivan Hribar slavil v občinski seji dr. Luegerja kot velikega nasprotnika Mažarov — to sem tudi jaz povdarjal — kot prijatelja Jugoslovanov in kot dobrotnika bele Ljubljane. Ta je pa res fina! Primite zdaj še Hribarja! Heil Johann!
Ivan Brezavšček.
a Šmarje, 29. marca. — Danes proti večeru udarila je strela v zvonik župne cerkve, raznesla strelovod, udarila v cerkev skozi zvonik, napravila pri vhodu v cerkev precej velike poškodbe in manjše tje in sem v cerkvi. Okna so večinoma razbita. Sreča pri vsej nesreči je. da je ravno malo časa prej odšel cerkovnik, ki je odzvonil zdravo Marijo, in da je hčerka Dora, ki je pometala ravno v sredi največjega razdejanja ostala nepoškodovana. Strele in hudega vremena varuj nas. o (jospod!
a Vabilo k veselici, katero priredi slov. izobraž. društvo za Batuje-Selo v nedeljo dne 3. aprila, v prostorih g. Jos. Vetrili v Batujah. Vspored: I. V. Vodopivec: »Bratje v kolo", moški zbori
2.	S. Gregorčič: »Velikonočna" dekla-
macija; 3. Žirovnik: »Kukoviča", mešan zbor; 4. D. Vodopivec: »Tihotapci", šaljiv prizor; 5 P. A. Hribar: »Hišica očetova", mešani zbor; 6. S. Gregorčič: »Biseri", deklamacija; 7. P. A. Hribar: »Mlatiči", mešan zbor; 8. D. Vodopivec: »Zamorec", šaljjv prizor; 9. V. Vodopivec: »Mojo srčno kri škropite", ineš. zbor; 10. »Zakleta soba v gostilni pri zlati goski", burka v 1 dej.; 11. I. Aljaž: »Slovan na dan", moški zbor. Začetek točno ob 4. popoldne. Vstopnina 40 v, sfc sedežem
1	K. Za otroke 20 v.
Tel. odsek »O re 1". a Iz Brji. — Zopet tatvina! — V noči od torka na sredo so neznani tatovi odprli vrata kleti Antona Furlan iz Miheljov ter ulomili v »štiblico", kjer je bila shranjena zabela in druga mesnina. Odnesli so vse. Škode so napravili za 150 K. Kedaj se vendar polovijo ti tički ?
a Nova posojilnica in hranilnica. »Goriška zveza" je ustanovila na Dol -Otlici novo posojilnico in hranilnico, ki začne te dni poslovati.
a Vipavska železnica. V torek je v Vipavi zboroval železniški pododbor za zgradbo vipavske železnice. Sklenil je spomenico, ki jo je odborov zastopnik, dež. poslanec g. Perhavec v sredo predložil osrednjemu odboru v Ljubljani. Posvetovanja se je udeležil tudi državni poslanec g. dr. Žitnik.
a Tovarno za konserve sadja ln zelenjave napravi ob Hublju na Vipavskem švicarski kapitalist dr. Guyer. Ta tovarna utegne biti velikega pomena za vipavsko dolino, ker bo to pospešilo razvoj sadjarstva in zelenjarstva na Vipavskem.
lz kanalskega okraja.
ki Plave. Nek dopisnik se je obregnil v »Primorcu" ob naše cerkvene pevce. Da niso naši cerkveni pevci po godu takim ljudem, ki tulijo v »Pri-morčev" rog. razume se samo ob sebi. Mi pa smo našim cerkvenim pevcem, ki res lepo napredujejo, za njih požrtvovalnost in trud hvaležni. Da smo pristaši Slovenske Ljudske Stranke, to dopisnika najbolj peče. Toda mi javno priznavamo, da smo in ostanemo pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Saj je pa tudi ta edina prava stranka, ki se v resnici vsestransko trudi za koristi slovenskega ljudstva, dočim naši nasprotniki snjni ne vedo, kaj so. Dopisnik nam napoveduje tudi neisprosni boj. Mi se pa tega boja prav nič ne bojimo, posebno če ga bo vodil poglavar naših hberaleevi to je učitelj Turk, ki sam priznava, da naše ljudst/o ni še »zrelo" za svobodomiselnost. Sicer povemo temu liberalnemu preroku uže danes, da ne dočaka, da bi naše ljudstvo v Plaveli kedaj dozorelo za svobodomiselnost, to je, da bi postalo brezversko.
Iz tolminskega okraja.
t Iz Baške doline. — Na veliki četrtek je po tukajšnji dolini divjala burja, I po hribih je pa medlo Vsled burje je| tudi »Lukamatija" ki vozi brzovlak. zažgal suho travo nad prodorom pri Kneži, I pri Bukovem in pri Prodarju. Nad Bakovskim predorom je zgorel lep kos gozda. Železniški vslužbenci so sicerl prišli gasit, a pomagalo je le malo. ker| je bil prevelik vihar.
V	Trtniku je nastal v neki liišil ogenj, ker so se v veži pod oblokoin užgale saje. K sreči so ljudje še pravočasno opazili ogenj ter ga zadušili. Pozabili so pa na odprto okno. ki pelje iz veže v hlev, kjer je živina Zadušile so se štiri najlepše govedi, ki so bile| cenjene do 1000 kron.
t iz Stržišč. Liberalne zapeljivce našega ljudstva hudo jezi, ker svarimo
v naših listih ljudstvo pred njimi. Posebno je hud na »Primorski list" predsednik liberalnega društva v Nemškem Rutu, ali povemo že naprej, da se zastonj trudi, da bi nas vjel na svoje limanice. Kar smo pisali o njem in o njegovem mešetarju v »Primorskem listu" je bilo vse zgolj resnica. Dne 10. aprila namerava omenjeno liberalno društvo zopet prirediti veselico. Zato opozarjamo že danes naše fante, naj se takih veselic ne udeležujejo, ker se na njili nič dobrega ne nauče, ampak le denar zapravijo.
Iz komenskega okraja.
km Iz Gor. Branice. Prihodnjo nedeljo t. j. 3. aprila imelo bo tukajšnje kat. izbr. dr. javno predavanje. Ob tej priliki pridejo nas posetit tudi vipavski »Orli", da tudi naši mladeniči ta dan ustanovijo svoj telovadni odsek. Nazdarl ■ km Cigani. Dne 13. t. m. je prišla ciganka v hišo železniškega čuvaja v Štanjelu ter ga je naprosila, da bi bil za botra pri krstu novorojenega ciganskega otroka. Čuvaj je to prošnjo vsli-šal in je dal ciganki še nekaj drobiža za priprave za krst. Naslednjega dne je prišla ciganka zopet v čuvajevo hišo, a prišle so z njo tudi njene tovarišice. Pri ti priliki so odnesle čuvaju iz omare 20 K. Čuvaj je hitro o tem obvestil orožnike, ki so cigane prijeli v Kobdilju.
Drobtinice.
Orožen požar na Ogrskem. Grozen požar je divjal na Velikonoč ponoči v OekOritsu. Življenje je izgubilo ob požaru 350 oseb. V veliki lopi nekega gostilničarja ie bil veliki ples, ki se ga je udeležilo več sto oseb. Vhod na ple-šišče je bil zabit z deskami, da niso mogli nepoklicani na plešišče, le malo odprtino so pustili prosto. Proti deseti uri zvečer je nastal nenadoma iz neznanega vzroka požar. Vneli so se okraski ki so padali na obleke plesalcev in plesalk in jih vneli. Goreči ljudje so obupno drli k mali odprtini, a se niso mogli več rešiti, ker je padel goreč strop na nje in pokopal vse plesalce in plesalke. Pri nesreči je izgubilo 350 oseb življenje, več sto jih je pa nevarno ranjenih. Med ranjenci jih je še veliko, ki so tako nevarno poškodovani da dvomijo na okrevanju.
Najnovejša uradna poročila pa poročajo, da so našli že 290 mrličev, 150 ranjencev, neoficijelna poročila pa celo govore o 400 mrtvih. Več težko ranjenih sploh ni mogoče spoznati. Vsi zdravniki iz okolice strežejo ranjencem. Od dveh vojaških godb, ki so svirale na zabavi, so se rešili samo štirje godci.
Kaj naj
sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju?
Odgonors
3(athreiner ZKneipp - sladno kavo. katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave. je redilna in vrhtega poceni. tNi boljšega zajutrka za mlado in staro.
Proda se dobro vpeljana trgovina s papirjem pod ugodnimi pogoji. Kje pove uprava „Primorskega Lista".
VABILO
Trst
Loterijske Številke
26. marca
........... 44	47	90	69	37
k
Občnemu zboru
ANA
LIKAR
Naroči si
kuharsko knjigo, da se ne le naučiš Pckatete pravilno kuhati, temveč da tudi izveš na koliko različnih načinov se dajo pripravljati. Pošlje ti jo brezplačno Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici.
i S a in posestvo na i rodaj v jCronbergu it. 98 pri eesti proti Ravnici. Obrniti se je do posestnika Jos JVtačus, krčmarja istotam.
m rep
v (Joriei,
ki se bode vršil v Četrtek dne 14. aprila 1910 ob 10u2 uri pred-poludne v prostorih »CENTRALNE POSOJILNIC E“.
DNEVNI RED:
1. Poročilo	načelstva.
2. Poročilo	nadzorstva.
3. Potrjenje računa za leto 1909 in	določba	o	porabi čistega	dobička.
4. Poročilo	in sklepanje	o	trgovini,	ki	se	vodi	pod imenom	kro-
jaška zadruga1'.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajni predlogi.
Načelstvo.
jw	v GORI0I
Ir Semeniška ulica šr. 10. Velika zaloga pisarniških in šolsklhpotrebščin.
V	trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, svete podobe, tiskovine za duhovnije in župnije. Sprejema tudi tisk zasebnih tiskovin, računov, posetnic, napisov itd. itd.
^ Dobra postrežba, najnižje cene I
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster
Gorica, Semeniška ulica št. 2.
■ws
■Js, Priporočajte med seboj A
| tig#¥lae 11
jjJ. Medved|
™ Gorica W
„ J ANUS”
vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju.
Oglasilo.
Vzajemni zavod za zavarovanje na življenje »JANUŠ« na Dunaju obdržuje navadni letni občni zbor v četrtek dne 21. aprila 1910 ob 6. uri zvečer na Dunaju, v veliki dvorani dolnje-avstrijskega trgovskega društva I. Eschen-bachgasse št. 11. I. nadstropje. Dnevni red istega zbora je očividen v dunajskem časopisu „Wien6r Zeitung“ od 30. marca 1910.
Na podlagi § 17. splošnih zavarovalnih pogojev ima vsak zavarovanec kakor ud pravico se udeležiti istega zbora in ima preskrbeti si ustopnico pri centrali na Dunaju I. Wipplingergasse št. 30.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. Mv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče ulruberskega in drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
>a krojače in Čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala :a vse letne iase.
Posebnost:
temena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Jr. tara Ek
i
£
i Corso Verdi 38. Si A w Postrežba strogo n
H solidna. U
'Pj
Svoji k svojimi Svoji k svojim!
Staroznana narodna trvdka:
Odlikovana pekarija ^	^5 *u »ladčlfiarna
♦ K. Draščik
v Gorici na Eornu
(v lastni hlil)
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, piuce itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča ne sl. občinstvu. Cene jako nizke.
J
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Anton Iv. Pečenko I
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
roBtrcžn pošteno In toSno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; polom n pylzenjskim pivom ,,PHAZDR0J“ li »lovcco ieSko ..Moiiansko pivovarno", In izbornim proli-vjnakim pjvom iz pivovarne kneza Schwar/enberga v Proti-vlnu na Cciikom, m siccr v »oddokih in steklenicah ; z d»-”*kienlcahtniln tropin°Tcem 1 vr*,0i lastnega pridelka v
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vte krajo jvatrijsko-ogrske države i sodih od 60 1 naprej Iranko gorlSka postaja. — CENE ZMERNE.
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Nžročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
zdravnik, kirurg ter bivši asistent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u.
Specijalist za ženske bolezni.
Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop.
Fran • Josipovo tekallšče 6
(tik lekarne Klirner).
JAKOB ŠULIGOJ
=-■= urar c. kr. državne zeležnice
v GOBICI, Gninka »lica št. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete. =
Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev
Jedilno fino istrsko Corfii Puglie
Jesih riniki
Jedilno olje po 96 v. liter
K 1 “04 Marsiglia . ..._____________
112	Bombay .	.	.	. „	120
120	Bari...............>,	I '40
1-20	Lucca................. 160
najfinejie	.	.	. „	2 —
Milo in luči.
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deSeli, da sem svojo pekarno preselil v lastno hišo v ulico FORMI CA št. 21 —23 prej Št. 24. Priporočam svojim in drugim odjemalcem k obilnem, obisku.
Postre&ba točna in poštena.  ------------
Z odličnim spoštovanjem udani
E. Jakin,
pekovski mojster v Gorici.
€H>0©00€W
Prva slovenska trgovina z Jedil- lj| nlm blagom	y
Anton Kuštrin,
v eojyei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago do-=	stavlja	na	dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
*OHE>€X
Delavnico cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fe. Leban Boriea,
Magistroma ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko. —
TRGOVINA s SEMENI
na debelo in drobno
v LJUBITANI
Marijin trg. (nasproti frančiškanske cerkve)
priporočata svojo najpopolnejšo zalogo
zanesljivih semen
kakor: domačo deteljo, lucerno ali večno deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečisah po 10 in 20 v, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd.
Cenovni k pošljeva na zahtevo zastonj.
Prosiva zahtevati listke!
«
■s
ti)
a
e
a
o
Največja trgovina z železjem
bbio & urno
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeliavo, strežna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vociujakov, vodovodov, svinčene m železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceue nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
|	Prosiva	zahtevati	listke!
I
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec
v Gorici, Tekališče Jos. Verdija 26, v Gorici.
Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in budilnih ur, pravih gramofonov, dalje veri-žic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih^ cenah. — Popravila Izvršujejo se točno ln ceno.
— Vsaka ara se Jamči eno leto. —
Cevljarsha zadruga g Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v RabatiŠ6e štev*. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila jo
zmernih cenah.
MAM LIFPIVBOTE
naznanja tem potom vsem svojim • dosedanjim gostom in prijateljem, da se je preselil 26. marca iz prejšnjih lokalov v ulici MorePi Št. 30 (oziroma tek. Jos. Verdi štev. 31) v
Restaurant Central”
TEK. JOS. VERDI 32.
v
Postrežba točna. — Pivo izborno. — Dobro domačo vino. — Znana dobra nemška in italijanska kuhinja. — Senčnati vrt, več velikih prostorov in kegljišče. Vsem,gg. gostom se prav toplo priporoča
IVAN LIPPITSCH,
lastnik.
Naj večjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. BreSčak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	■	—
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
BMTON BREŠČAK.
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
OLIOd.iFEGATO/ Dl MERljuZZG |
Trsktno (fitokflžcro Jetrno olje. Poitelino »reditTO proti pinnlni boleznim in uploinl telesni slabosti.
17.vrna steklcnlca tega olja da ravnomene barte po K 1*40* bele baire K 2.
Trnkino inlesnato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem se oidravijo v kratkem danu i gotovostjo vso kostne boleini, iletni otroki, golSo, malokrvnost itd.
 ........v-::::::- CeiM «06 8tekleiliC6 j«* 1 kron« 40 VlrtarjPV.
Opomba. Olje, katerega narofam direktno I« NorvegUe, prelile TSiluo T n-olf™kem. Ubontorjii predno le napolnijo steklenice. Zato inmorem Jamlltl »rojim II. odjemalcem glede Slstote ln »talne sposobnosti sa zdravljenje.
Cr i stofo 1 e ttl j e va pijača i* kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju « trsklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.----------------------------------------
sbaOOGOOOOGGOOC
Gr
4 *
——--------
Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupn \mtpli potrebščin in pri prodaji ^ ^ •'v kmetijskih pridelkov. ^ •'v- •'v
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE ' v Gorici, TEKALNE JOS- VERPI ŠT- 32-
Log*”-
■VOJ!
i.
:
Z dežele.
j i
Miha: „Katera ulica je najbolj prometna v Gorici?" — Gašpar: »Gotovo Raštelj, kajti ta je že od nekdaj znan!" — Miha:„Pa so nekateri trgovci govorili, da Raštelj propada". — Baltazar: „Ej propadal — Gotovo vsak mlinar na svoj mlin vodo napeljuje". — Gašpar: „RašteIj se vedno bolj povzdiguje — posebno pa odkar imamo tamkaj MprV0 In edino 5I0V8II5K0 manufakturno trgovino" FRANG RAVNIKAR it. 16.“ — Baltazar: „Saj imaš prav. Gašpar: »Včeraj sem bil v Gorici, pa sem slišal, da so načeli tudi drugi slovenski trgovci hiše kupovat v Raštelju, to se vidi, da je ta ulica najbolj prometna — ampak se mi je reklo, da se jim ni posrečilo . — Gašpar: „No, Miha, si slišal, kaj je Bal tazar zvedel v Gorici? Torej je le moja trditev prava, da je Raštelj najbolj prometna izmed vseh ulic v Gorici, kjer se tudi nahaja slovenska manufakturna trgovina f^ANG RAVNIKAR 5t. 16 (V lastni hlil) katero priporočajmo vsi in povsod, ker je prava kmetska solidna trgovina'.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.