ŠT. 38 PTUJ, dne 24. sept. 1965 DFn 40 »Tednfk« IzhaJ« pod tem >1rra]SB- nim tmenom ormož - J/daJa '.avod »Tednik« Ptul — Orlaovor nI urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj Lac- fcova 8 — Tel IM - St tek ra- fiuna: NB Ptuj 804-l9-«03-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski t!sk« — Rokopisov ne vra- čamo ~ Celoletna naroftnlna za t\i2emstvo 2000. za tnossemstvo 3000 din Letnik XVni. PREDSEDNIK TITO NA URADNEM ŠESTDNEVNEM OBISKU V BOLGARIJI Utrjevanje prijateljstva Predsednik SFRJ in generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je v sredo dopoldne prispel na uradni obisk v Bolgarijo. Povabil ga je prezidij narodnega sobra- nja, v Bolgariji pa se bo zadržal šest dni. Ce upoštevamo bogato izme- njavo med obema deželama na gospodarskem, političnem, kul- turnem in športnem področju in še posebej vse bolj odprto mejo, potem smemo trditi, da so se od- nosi med obema socialističnima deželama v zadnjih letih močno utrdilL Najnovejši obisk ima za- to predvsem namen, da na pod- lagi doseženega stike po obsegu in kaikovosti še poglobi in raz- širi. Govorimo o tradicionalnili sti- kih med narodi obeh držaV; ki jih stalinsko obdobje in z njim povezani pojavi zastojev niso uničili. Govorimo tudi o nujno- sti, da posebno sosedi na Balka- nu urede medsebojne odnose ta- ko, da bodo za zgled drugim. V ta prizadevanja se vključuje tu- di Bolgarija. Številni medsebojni obiski so rodili tudi meddržavne sporazu- me. Med obiski naj navedemo srečanje prvega sekretarja CK KPB in predsednika vlade Todo- ra Zivkova s Titom v Beogradu leta 1963 in obisk državnega se- kretarja za zunanje zadeve Po- poviča v Bolgariji letos januarja. Navadno jemljemo gospodar- sko izmenjavo in sporazume o tehničnem sodelovanju kot naj- primernejše merilo za stopnjo medsebojnega sodelovanja. Šte- vilke zadnjih let v odnosih z Bolgarijo so spodbudne. Letos nameravamo na obeh straneh doseči za 36 milijonov dolarjev blagovne izmenjave, t. j. za 20 odstotkov več kakor lani. Odprta so še pota kooperacije in skupnih nastopov na tržišču tretjega. Obe deželi gradita socializem in imata o vseli žgočih medna- rodnih vprašanjih podobna ali ista mnenja. Politika aktivne koeksistence predstavlja osnov- ni kamen v mednarodnih odno- sih. Od tod tudi skupna nastopi pred mednarodnimi forumi, po- sebej v OZN. Številni medseboj- ni stiki to pot tudi utrjujejo. Se- danji obisk na najvišji ravni bo zato pomenil novo spodbudo za nadaljnje sodelovanje, ki se bo zrcalilo v novih sporazumih in dvostranskih ukrepih. Učinkovitost in Icvaliteta osnovnega šolanja FLnansiranje osnovnega šolstva Je treba urediti v okviru re- publike. Manj razvite komune imajo težave s finansiranjem osnov- nih šol. Osnovno šolstvo ima enoten program, pogojev za delo pa ne. Na območju občine Ormož so dotrajane šolske zgradbe pri Tomažu, v Ivanjkovcih, pri Miklavžu in drugod. Zaradi dotra- janili učilnic so stropi pri Tomažu podrti in v ogroženih učilnicah ni varno poučevati. Občina nima denarja za ureditev prostorov. Bogatejše občine imajo lepo urejene in opremljene šolske prosto- re, manj razvite pa se ubadajo z važnimi družbenimi problemi; brez denarja ne gre. O gospodarski reformi in o problemih osnovnega šolstva je bila temeljita razprava na zad- njem posvetovanju prosvetnih delavcev v Ormožu, ki ga je sklical in vodil predsednik Ob- činskega odbora SZDL Ormož Vlado Ožbolt. Posvetovanja so se med ostalimi tudi udeležili: pred- stavnik republiškega sekretari- ata za prosveto in kulturo, peda- goški svetovalec Stane Stanič, sekretar Občinskega komiteja ZK Ormož Drago Pintarič, pred- sednik Občinske skupščine Franc Novak, predsednik Občinskega sindikalnega sveta in drugi. Iz- črpen in skrbno pripravljen re- ferat predsednika Občinskega odbora SZDL je nakazal pomen, važnost, probleme in težave osnovnega šolstva v luči gospo- darske reforme. Namen posveto- vanja je bil in to je bilo v ce- loti doseženo, ugotoviti, kaj je treba storiti ob novih pogojih gospodarjenja. Gospodarske naloge, ki smo si jih zastavili z reformo, zahtevajo večjo skrb za vzgojo strokovnih kadrov. Osnovno šolstvo, je bilo poudarjeno v referatu in pozneje v diskusiji, je temelj strokovne- ga izobraževanja na srednji, viš- ji in visoki stopnjL Zato mora obveljati mnenje, da osnovno šolstvo in šolstvo nasploh ne sme biti prizadeto v okviru re- striktivnih ukrepov. Osnovno šolstvo se mora vključiti v vsestransko zavzema- nje za realizacijo Instrumentov gospodarske reforme z večjo učinkovitostjo v vzgojno-izobra- ževalnem procesu, z racionalnim trošenjem družbenih sredstev In s splošnim varčevanjem. Notranjih rezerv v šolstvu ne moremo iskati v podiranju osnov- nih normativov predmetnika, v organizaciji oddelkov, v učni ob- veznosti in podobno. Takšna po- litika ima lahko le trenutne ma- terialne rezultate in hude posle- dice v znanju učencev. Prav ta- ko se ni moč odpovedati šolskim mlečnim kuhinjam, nabavi učil in nabavi ostale šolske opreme ter investicij za nove šolske zgradbe, ker so sredstva, ki so jih doslej dajali v te namene, bila več kot skromna. Skupščina SRS je razpravljala o problemih osnovnega šolstva in je sprejela nekatere predloge. Predvsem bo treba povečali učinkovitost osnovnih šol, kar pomeni, da je treba zvišati tisti odstotek učencev, ki bodo kon- čali popolno osemletko. Zvišati je treba splošno in strokovno ra- ven učiteljskega kadra in zgra- diti ustrezen šolski prostor. Za izboljšanje učnih uspehov na šolah je občinski odbor SZDL izdelal nekatera priporočila, ki naj bodo smer nadaljnjega dela vzgojno-učnega osebja. Važno je, da prosvetni delavci pozorno spremljajo učne uspehe ne samo posameznih razredov, ampak tu- di posameznih generacij. Poeno- titi bo treba kriterije. Učni pro- gram je za vse šole in razrede zakon, ki ga je treba izpolnjeva- ti. Izvenšolsko dejavnost Je tre- ba organizirati tako, da ne moti pouka in urnik mora ostati ne- izpremenjen. Prosvetni delavci naj bi delovni čas izkoristili čim- bolj učinkovito. Vsekakor bo treba poostriti nadzor in poveča- ti pomoč prosvetnim delavcem s strani pedagoške službe, ravna- teljev in pedagoških vodij. Ustvariti je treba sistem stro- kovnega izobraževanja učiteljev. V minulem šolskem letu je na območju občine Ormož obisko- valo osnovne šole 3145 učencev v 10 šolah. Učno obveznost je v tem šolskem letu končalo 395 učencev in to: 191 učencev v osmem razredu, 109 v sedmem, 64 v šestem in 31 učencev je iz- stopilo iz nižjih razredov. Učno obveznost je v 8. razredu kon- čalo le 48,4 0/0. Ta šolski uspeh ni zadovoljiv, saj je republiško povprečje približno za 11,6 "/o višje. V minulem šolskem letu je na območju občine Onnož brez negativne ocene napredova- lo 80®/o učencev, z eno negativ- no oceno pa 4,7 "/o. investicijska politiica Investiranje v šolstvu bo ne- prestana praksa v prihodnjem obdobju. To je za občino Ormož zelo pomembno, saj so vse osnovne šole, razen šole na Kogu zgrajene pred ali v 18. stoletju. Sole so dotrajane in neprimerne za sodoben pouk. Ni telo- vadnic, laboratorijev, prostorov za mlečne kuhinje, kabinetov in podobno. Zgradbe so pretesne, temne in nekatere izmed učilnic pa celo nevarne. Potrebno bo zgraditi novo šolsko poslopje pri Tomažu, pri Miklavžu, kjer Je pouk v štirih zgradbah, v Ivanj- kovcih, pri Veliki Nledelji pa prosvetni delavci potrebujejo stanovanja. V prihodnjem občinskem pro- računu je treba zagotoviti denar za izdelavo idejnega načrta za gradnjo novega šolskega poslop- ja. Temeljito Je treba analizirati in ugotoviti večjo potrebo po gradnji nove šole v tistem kra- je\-nem centru, kjer je večja na- tallteta in manjša migracija. Upoštevati je treba gospodarski razvoj in urbanistični razvoj kraja. Po temeljiti in vsestranski analizi naj bi o lokaciji nove šo- le odločil svet za kulturo in pro- sveto pri občinski skupščini. Na odločitev pa mora vplivati tudi mnenje občinskega kolektiva prosvetnih delavcev. Doslej je občinska skupščina posvečala precejšnjo pozornost gradnji učiteljskih stanovanj. Zgrajena sta dva bloka za učite- lje v Podgorcih in pri Tomažu. Pomanjkanje stanovanj za učite- lje pri Veliki Nedelji hromi šol- sko delo. Ne moremo pričakova- ti, da bo centralna osnovna šola z učnim osebjem zasedena, dok- ler prosvetnim delavcem ne za- gotovimo stanovanj. Kadrovsici probiemi Na desetih šolah na območju občine Ormož bi po sistemizaciji delovnih mest v šolah potrebo- vali 79 učiteljev in 53 predmet- nih učiteljev in profesorjev. Ta delovna mesta so sedaj zasedena z 80 učitelji, z 8 predmetnimi uči- telji in na vseh šolah poučujejo samo trije profesorji. Po sistemi- zaciji v občini primanjkuje 42 profesorjev In predmetnih učite- ljev. Občina in šole štipendirajo 22 učiteljev, štiri predmetnike In 2 profesorja. Razrednih učiteljev je v občini dovolj in jih bo v naslednjem letu s prihodom šti- pendistov celo preveč. Na posvetovanju je obveljalo splošno mnenje, da je treba bolje (Nadaljevanje oa I strani) Letos še daleč do trgatve Vsaj 1 mesec dni boilo šc peli po Halozah večji in manjši klo- polci, večji pri zidanicah Kmelij- skega kombinata Ptuj. manjši pa pri zasebnih vinu^rartnikih Letos sc jih več oglaša kot sicer, Uer so jih vinograiJniški delavci ccz rimo več izdelali in so jih posta- vili sedaj na primerna mesta. Njihova letošnja pesem jc toliko prijetnejša, ker trta dobro kaže in bo tudi sladek mošt, zlasti če bo še nekaj tednov sončnih in toplih. V vinogradih Kmetijskega kom- binata Ptuj v Halozah povsod dobro kaže; v Zavrču, v Podleh- niku, pri Podgorcih, na Me-^tnem vrhu in na Vurberku so r".£adi le- tos zdravi. Per.moJFora jim ni mogla do živeya. Tudi nastavek .ie mnogo boljži. koj je bil prejš- nja leta, predv.sa-m pri sortah ./oj račjn, zato pa nekaj porabijo za svoje potrebe, nekaj pa ga le morajo prodati, ker nimajo drugega dohodka. Kot pravi vinarski referent pri Kmetijskem Kombinatu Ptuj Fia- njo Bračko, je še nekoliko prezgo- daj govoriti o trgatvi, ker zori groždje z zamudo, vendar se čuti v Halozah že predtrgatveno raz- položenje. zlasti v lepih, sončnih in vetrovnih dneh, ko zapojejo klopotci. Ob trgatvi spremlja nji- hovo pesem še petje trgačev, po kleteh pa vretje mošta. Ni čudno, če je trgatev prijetno doživetje tudi za v stiskalnican zaposlene, ki ne poznajo mira in oddiha po- dnevi in ne ponoči, dokler m iz- praznjen zadnji sod s siadkim rdečim ali belim grozdjem, j VJ I Slaba ponudba kmetijskih pridelkov Posledice letošnje slabe sadne letine že temeljito občuti vsa odkupna mreža in skupno z njo pa tudi potrošniki, ki kupujejo sadje male izbire in razmeroma visokih cen. Ob maii poiuulbi sadja je malo verjetno, da bo letos mogoče za- dovoljiti z njim vse potrošniške centre, ker se obeta največ 20«/e siceršnjega pridelka. Prodajni oddelek Kmetijske zadruge >Jože Lacko« Ptuj do- biva dnevno naročila sadja od svojih kupcev iz vseh strani Jugoslavije. Nekateri pošiljajo svoje predstavnike, drugi pisma ali pa telefonično vprašujejo, kako je s ponudbo sadja v Slo- veniji. Žal jim morajo sporo- čiti, da Slovenija niti za lastne potrebe ne ho zadovoljila trga z več kot s 50®/o in da sploh ni mogoče pričakovati, da bi lah- ko kupcd enako solidno in hi- tro oskrbeli s sadjem kot v prejšnjih letih. Poleg pomanj- kanja sadja pa je letos tudi sla- ba kvaliteta pridelka, tako da z njim ne bi mogli na zalilevni trg. Ob vsej prizadevnosti in iznajdljivosti je uspelo KZ »Jo- že Lacko« Ptnj odkupiti največ sliv, in sicer okrog 90 ton, ki so jih prodali ®/3 za prehrano in V.1 za industrijsko predelavo. Te so odkupili v Desterniku in y Grajeni, delno pa na ohrnoč- iu Trnovske vasi. Juršinec in Polenšaka. Hrušk so odkupili le okrog 5.000 kg. pričakujejo pa še ponudbo nadaljnjih 5 ton večinoma jedilnih hrušk za trg. Jabolk so odkupili doslej le nekaj nad 2 toni in to rane in srednje sorte. Računajo, da bodo odkupili še 40 ton jabolk zimskih sort v glavnem na ob močju Desternika in Juršinec. Ponudba jabolk zagotavlja za- drueri največ le 5 "/o planirane količine. Težka je situacijo tudi pri odkupu krompirja. Tega bi mo- rali odkupiti in dobaviti kup- cem okrog 120 vagonov, kaže pa, da bodo lahko odkupili le 50 vagonov in z njimi oskr- beli najpotrebnejše oskrbne centre predvsem Maribor in Ptuj. Takšno stanje na trgu spravlja v slabo razpoloženje številne kupce krompirja s katerim jih je zadruga oskr- bovala prejšnja leta v ogrom- nih količinah. Največ kupcev je bilo v Bosni, v Dalmaciji in v Sloveniji. Težko je reči. da bodo lahko dobili letos za svo- je potrebe dovolj krompirja, ker jra tudi drugod ni mnogo saj so bila letos vsa območja, kjer pridelujejo krompir, ena- ko vremensko prizadeta. Takš- no stanje kaže na to, da bomo morali letos krompir uvažati predvsem iz Poljske, kjer jih vremenske prilike niso tako pri- zadele. Zadnje čase je ponudba ži- vine velika, ker preti mnogim živinorejcem zaradi poplavlje- ne otave in paše pomanjkanje krme. Ponudba je sicer zadovolji- va, ni pa kvaliteta odgovarja- joča. poleg tega pa je nekoliko zastala prodaja, ker se je za- radi končane turistične sezone zmanjšala potrošnja in potre- ba po živini in mesn v centrih, kjer so tega prej ogromno ra- bili. Sedanji odkup je potreben največ redni preskrbi prebival- stva 7 mesom in z mesnimi iz- delki. Glede na spremembe v našem gospodarstvu pa se je tudi redna potrošnja mesa zmanjšala za vsaj 20 Vo. Vsi kfci živine ponujajo znižane cene. kar se pozna na trgu. Zato lahko prodajo svojo živi- no predvsem tisti živinorejci, ki imajo lepo živino. KZ »Jože Lacko« si je prizadevala pri- dobiti zraven svojih rednih kupcev mesa še nove, vendar v tem ni uspela, ker je situacija okrog odkupa in prodaje živi- ne ista kot v ptujski rbčini. Vsaj tekom 1 meseca se bo si- tuacija na trffu izbolišala, ko bodo pošli sedanji viški živine in bodo podjetja zmanjšala svoje zaloge mesa in mesnih iz- delkov. Glede na letošnje pomanjka- nje sadja in na veliko pomanj- kanje sadjevca bo kupila K7 »Jože Lacko« za svoje koope- rante večjo količino grozdja za predelavo v Srbiji. Tako bo omogočila kooperantom, da se bodo založili vsaj z moštnm /a svoje domače potrebe. Grozdje bodo dobivali v embalaži z va- gons' irni pošiljkami. Kooperan- ti se že prijavljajo v vseh po- slovalnicah kmetijske zadruge na območju občine in račnna- in. fbi liofln orve noSiljke cTozdi^i nrisprle že konec septembra. Po izjavi šefa komerciale KZ >Jože Lacko« Ptuj tov. Rajka Dimnika bo odkupila zadruga na svojem odkupnem območju še okrog 100 ton domače čebu- le. Po njej letos sicer ni veliko povpraševanje, ker je imajo dovolj tudi drugje v Jugosla- viji in ker jo ponujajo po znatno nižjih cenah kot naši iridelovalci. Pri KZ »Jože Lac- v0< Ptuj računajo, da bodo lah- ko prodali odkupljene količine v oktobru v glavnem v sloven- "ska mesta Ljubljano, Celje in Maribor ter v kraje v Sloven- skem Primorju. Odkupne cene za slive so 60 din. za jabolka od 80—100 din, za hru- ške 80—100 din, za krompir mer- kur 60 din. beli 70 din, za mlado pitano živino 580 din, za kravo 250—420 din. za teleta do 680 d i za svinje do 420 din in za čehii r 50 din za kilogram. V. J. Osiali do&oilki Nedeljske volitve v Zvezni re- publiki Nemčiji so rahlo razo- čarale tiste, ki se ukvarjajo s proučevanjem javnega mnenja in s političnimi kombinacijami. Krščansko-demokratska unija kanclerja Erharda je namreč do- bila več glasov, kot so preroko- vali, socialni demokrati, ki so se tokrat nadejali najboljšega, pa razmeroma manj. Tudi napovedi, da bo tretja stranka, liberalci, izgubila mnogo glasov, se niso uresničile. Krščanski demokrati so dobili 47,6 odst. oddanih glasov (243 se- dežev v skupščini), socialni de- mokrati 39,3 odst. (201 sedež), liberalci pa 9,5 odst. (49 sedežev). Kot vse kaže, se bodo krščanski demokrati znova povezali z li- beralci kakor doslej, četudi so nekateri govorili v predvolilni ihti o »rdeče-črni« koaliciji obeh glavnih strank, morda po vzorcu znane avstrijske zveze. Vendar brez določenih premikov med vodilnimi politiki dosedanje vla- de ne bo šlo. Najbrž bodo v vla- do pritegnili nekdanjega ob- rambnega ministra Straussa, odstranili pa zunanjega ministra Schroderja. Vprašanje je tudi. ali bo dosedanji voditelj liberalcev Mende zavzemal še naprej pod- kanclerski položaj. Dosedanji kancler Erhard je dobil od stran- kinega vodstva nalogo, da sestavi vlado. To je obenem dokaz, da so njegova predvsem gospodarska prizadevanja in uspehi večini vo- livcev vendarle všeč. NEMIRNA AZIJA Šele odločnemu pozivu Var- nostnega sveta obema spornima strankama, Pakistanu in Indiji, naj do srede ob 7.00 ustavita sov- ražnosti, se je posrečilo, da so boji v zadnjih treh ~ štirih dneh ponehali, četudi se zračni napadi nadaljujejo. Značilno je, da obe vladi vztrajata še naprej pri svojem stališču. Pakistan pred- vsem terja plebiscit v Kašmiru. Indija pa se temu odločno upira. Sovjetski ministrski predsed- nik Kosigin je ponudil predsed- nikoma Šastriju in Ajub kanu, da se kot najvišja predstavnika prizadetih sestaneta na sovjet- skih tleh in skušata najti miro- ljubno rešitev, potem ko se je osebno odposlanstvo glavnega tajnika OZN U Tanta končalo brez uspeha. Seveda se tudi med udeleženci 20. jubilarnega zase- danja Generalne skupščine, ki je pričelo z delom v sredo, čuti želja, da bi po potrebi posredo- vali z najvišjega mesta. KITAJCI VSILJUJEJO NAPE- TOST Znano je, da je Kitajska sku- paj z Indonezijo podprla Paki- stan v sporu z Indijo in slednji celo pripisala »imperialistične težnje« pod ameriškim varstvom. Toda v Pekingu so šli še dalje. Prav v trenutku, ko so se spo- padle indijske in pakistanske enote, so poslali Indiji ultimat, naj v treh dneh uniči »vse utrd- be, ki so jih indijske čete zgradi- le na kitajski strani kitajsko sikikimske meje«. Silckim je kra- ljevina, ki za njeno varnost jam- či Indija po ustreznem sporazu- mu. Kitajska je pozneje tridnev- ni rok spremenila v šestdnevni. Rok je potekel v sredo. V Pe- kingu poročajo, da so Indijci iz- polnili zahteve v ultimatu, v Del- hiju pa pravijo, da niso uničili utrdb iz preprostega razloga ker indijske čete sploh nikoli ni- so bile na kitajskem ozemlju. S tem naj bi napetost v tem delu sveta popustila. Vendar je res- nica, da Kitajska terja večja ob- močja sedanje Indije, ki da so kitajska in ki so jih »Indijci za- sedli«. Zahteve po vrnitvi oze- melj pa morejo postati vzroki stalne napetosti in stalnih spo- padov. 20. JUBILARNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE Svet pričakuje, da bo Gene- ralna skupščina prav zaradi ju- bileja rešila vsaj nekaj žgočih mednarodnih vprašanj. Za pred- sednika letošnjega zasedanja so izvolili italijanskega politika Amintora Fanfanija, potem ko se je Jugoslavija odrekla svoje kan- didature (Koče Popoviča, bivšega sekretarja za zunanje zadeve). Slcupščina je tudi sprejela tri nove dežele v članstvo, tako da se je le-to povzpelo na 117 čla- nov. Jugoslovanskega kandidata Popoviča so podprle vzhodno- evropske in afriške dežele, ker bi moral kandidirati na ta polo- žaj po priporočilih GS iz leta 1963 predstavnik vzhodnoevrop- ske skupine držav. ZDA so temu nasprotovale in v razgovorih z misijami posameznih dežel v OZN zahtevale zahodnega pied- stavnika. Tako bi se utegnilo zgoditi ,da bi prišla na samem pričetku zasedanja blokovska tx'enja prehudo do veljave in bi morda celo zavrla njegovo nor- malno delo. Jugoslavija se je za- to kot nevezana država, ki se bori proti blokovskim spletkam, kandidature odrekla. To potezo so pozdravili v OZN. S svojo od- ločitvijo je Jugoslavija tudi da- la priznanje jugoslovansko-:ta- lijanskemu prijateljstvu in so- delovanju. BOMBE IN VOLITVE Osem oseb je bilo ranjenih, ko sta v glavni dvorani borze v Rio de Janeiru eksplodirali bombi Policijski predsovnik ie irra/il mnenje, da sodila bombi »v okvir zarote«, s katero n^' hi nr^orf^^^il: volHve za ffuvorner i^ ena istih brazilskih držav, nrihninii rr>=«;ec Rr37ilvk- obrarr'-'-' iavil da bodo voiitvp euvern^r- jev ne glede na akcije /arcfn.kov. Stran 2 »TEDNIK« — petek, 24. septembra 1965 Stran 2 TOŽBA, SODBA IN STROŠK Dan za dnem pretresajo jav- nost časopisna in drugačna po- ročila in obvestila o prometnih in drugih nesrečah in vsakdo rad pripomni, da je še vedno premalo previdnosti na cestah, da še pridejo vozači prelahko do vozniških dovoljenj in da postaja za pešce in kolesarje po cestah vedno bolj nevarno. Na- staja velika škoda na ljudeh in materialna škoda, ki bi si jo lahko prihranili. Mnogo manj kot o prometnih in drugih nesrečah pa se govori o veliki škodi, ki nastaja ljudem zaradi prevelike občutljivosti in užaljenosti, ko se žalijo in jem- ljejo drug drugemu dobro ime in čast. Iz leta v leto ugotavlja med drugimi tudi Občinsko sodišče v Ptuju, da je iz dneva v dan več kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime in tudi vedno večja škoda, ki jo je včasih težko po- praviti. S poravnalnimi sveti srfio poskušali od 1958. leta da- lje reševati razne osebne spore in žalitve med najbližjimi ljud- mi na svojem območju, vendar to ni mnogo pomagalo, ker so večje zadeve itak prišle pred sodišče in tudi dobile s sodno razsodbo svojo oceno. Pred po- ravnalnimi sveti pride največ- krat do poravnave, če niso z zadevo že prej nastali stroški. V takšnih primerih teče zadeva dalje, ker ni več tako važno vprašanje, kdo je kriv, temveč kdo bo obsojen, da bo plačal tudi stroške. Pri takšnih zade- vah ne gre toliko za, to, ali je pisala pritožbo oseba, ki ima tozadevne kvalifikacije ali laik, ki je pač hotel na željo poma- gati prijatelju, temveč več za to, kdo bo potegnil iz zadeve večjo korist, ali tisti, ki išče zado- ščenja, ali drugi, ki mu je pri tem iskanju pomagal. Ce bi se- šteli vse stroške in izdatke, ki so jih imele doslej stranke, predvsem občani s podeželja, iz zaostalih krajev, kjer poberejo pravde od hiše še zadnji dinar in ga spravijo v žep ljudem, ki pomagajo pravdarjem, bi lahko ugotovili, da presegajo ti stroški stroške zidave velikih poslopij, graditve cest, šolanja večjega števila mladih ljudi itd, Namen takšnih izdatkov je čisto dru- gačen kot namen izdatkov s pravdami zaradi žaljenja časti in jemanja dobrega imena. Na eni strani ugotavljamo dvig življenjske ravni in odkri- vamo ljudi, ki se sploh ne zme- nijo za svojo okolico, ki jim je vseeeno, kar si kdo o njih misli ali o njih govori, ker so preveč zaposleni s svojimi načrti in kombinacijafni. Na drugi strani pa najdete ^udi v nezavidnem materialnem položaju, brez za- upanja v svoje moči in sposob- nosti, da bi si pomagali iz težav in brez pomoči okolice, da bi se jim stanje izboljšalo. Jezijo se na svojo okolico, na sorod- nike, na sosede, znance ali pri- jatelje, so pretirano občutljivi in razžaljivi ter prepričani, da bo še slabše, če ne bodo iskali zadoščenja za vsako besedo, ki se jim zdi žaljiva. Tako je ime- lo lansko leto skrbi in pota na sodišče vsaj 2000 ljudi, tožniki, tožitelji, priče itd. Nekaj po- ravnav je končalo sovraštvo med strankami za vse življenje, v večini primerov pa je sovra- štvo ostalo in je prineslo razne mogoče in nemogoče načine in možnosti nadafljnjih razprtij. Ti pojavi so na videz brez- pomembni, v resnici pa, zlasti glede na množičnost v našem kraju resno zaskrbljujoči, ker se ob njih razbija skupnost najbližjih si ljudi, ki so si lah- ko v življenjskih težavah v iz- podbudo in pomoč, v resnici pa so si ob sovraštvu v svoji oko- lici nesrečni in ni čudno, če se ta ali drugi odseli, proda hišo in domačijo, da bi se izognil življenjskim težavam, ki jih strpljivi ljudje sploh ne po- znajo in občutijo. Življenje v bližnji skupnosti zahteva od ljudi potrpežljivost s soljudmi, razumevanje njiho- vih težav, dobro voljo in na- men, da bi jim ob pravem času in po svojih močeh pomagali. Sprti je, sovraštvo, hudobije in maščevalnost ter škodoželjnost pa razbijajo sožitje v skupnosti in zapuščajo za seboj opusto- šenje, ki ga včasih vse življenje ni več mogoče popraviti. Zato ne more biti pojav tožarjenja zaradi žaljenja časti in jemanja dobrega imena zanimiv samo za sodišče in poravnalni svet, tem- več za vse forume v skupnosti, ki želijo in si prizadevajo, da bi bi nastajala okrog njih zdra- va skupnost med seboj se spo- štujočih ljudi, ki ne iščejo o soljudeh samo slabosti, temveč tudi njihove vrline in ki zahte- vajo to za se tudi od njih. Le ob takšni enakopravnosti in strpljivosti, ob medsebojnem spoštovanju in pomoči v nepri- liki si bo lahko marsikdo pri- hranil stroške tožarjenja in bo zato raje porabil potreben de- nar za dvig življenjske ravni svoje družine. O tem bi morali razmišljati sedaj, ko bo zopet povsod do- volj pijače, dovolj možnosti in priložnosti za občutljivost in razdraženost, za umestne in ne- umestne šale in burke, pa si bomo prihranili mnogo skrbi in potov. Spoštovanje sočloveko- vega dostojanstva zahteva ra- zumevanje njegovih težav in posebnosti. Le tako lahko pri- čakujemo isto od njega. S tož- bami in s plačevanjem visokih tožbenih stroškov tega namena prav gotovo ne bomo dosegli. VJ. Učinkovitost in kvaliteta osnovnega šolanfa (Nadaljevanje s 1. strani) stimulirati izredni študij, štipen- dirati samo študente na PA in s sistemom dopolnilnega strokov- nega izobraževanja usposobiti dobre praktike za poučevanje predmetnih skupin. Strokovno izobraževanje prometnih delavcev Izobraževanje na delovnem mestu je najbolj učinkovita obli- ka strokovnega izobraževanja. Hospitacije, strokovna predava- nja in vzorne nastope je treba pomnožiti in jih spraviti v urejen sistem. Več pozornosti zasluži hospitacijska šola, ki jo bo treba intenzivirati. Prosvetni delavci morajo med počitnicami realizi- rati bogat program dopolnilnega strokovnega izobraževanja. Z in- tenzivnim delom bodo obnovili in razširili znanje. Osebni dohodki učiteljev Nagrajevanje po delu je sti- mulativno in ugodno vplivalo na večjo produktivnost. Povprečni osebni dohodki prosvetnih de- lavcev v občini Ormož so zado- voljivi in so skoraj enaki, kot jih z isto šolsko izobrazbo prejema- jo zaposleni v gospodarstvu, v najrentabilnejših delovnih orga- nizacijah v občini. V proračunski potrošnji bo treba z razumevanjem sprejeti morebitne omejitve sredstev. Ob- čina bo realizirala letos okrog 50 milijonov dinarjev manj do- hodkov in sicer 30 milijonov di- narjev zaradi manjših prispevkov na osebne dohodke, (manj zapo- slenih) ter 20 milijonov iz kme- tijstva zaradi slabe letine. Reba- lans proračuna bo omejil prora- čunsko potrošnjo za 8—10%, kar ne bo občutljivo prizadelo šolst- va^ ker ima že 5 "/o obvezno re- zervo. Osnovne šole se morajo predvsem zavzemati za nabavo novih učil. / Na posvetovanju je bila živah- na razprava, razpravljalo je nad 10 navzočih. IRGL MARJAN, načelniik za občo upravo in družbene službe: Bistvenih uspehov v šoli ne bomo dosegli tako dolgo, dokler ne bo- do urejeni pogoji učencev v šoli. Prva skrb je finansiranje osnov- nega šolstva. Zavzeti je treba enoten kriterij »za izplačevanje nadur prosvetnim delavcem. ZLATKO KOVACiC, direktor osnovne šole Ormož: Odločno je treba rešiti prioritetni red gra- denj novih šol na območju obči- ne Ormož. DRAGO PINTARIC, sekretar občinskega komiteja ZK Ormož: Občina Ormož je glede sofinan- ciranja srednjih šol v Ptuju in v Mariboru dvakrat prizadeta. To se odraža v tem, da zavodi zahtevajo plačevanje šolndn, na drugi strani pa dajejo občima ali delovne organizacije na njenem območju štipendije, štipendisti pa ostanejo po končanem šolanju v Mariboru ali v Ptuju. FRANC NOVAK, predsednik Občinske skupščine Ormož: Fi- nansirajnje osnovnega šolstva bo treba urediti v okviru republike. Tako stanje je nemogoče, saj manj ali slabo razvite komune nimajo dovolj sredstev za po- trebe šolstva. V tem pogledu bo treba nekaj ukreniti, saj enoten program zahteva enotne pogoje dela. VLADO 02B0LT, predsednik Občinskega odbora SZDL Ormož: Kadrovska vprašanja prosvetnih delavcev je treba reševati dolgo- ročno. Starejšim učiteljem je tre- ba omogočiti, da se praktično in teoretično izobražujejo in izpo- polnjujejo. MARJON, predstavnik repub- liškega sekretariata za prosveto in kulturo: V republiškem povprečju do- konča popolno osemletko približ- no 60 odst. učencev. Važno je, kako delajo predmetni in razred- ni aktivi, ali rastejo iz nujnih potreb, ali se celo sestajajo brez načrtov enkrat ali dvakrat letno. Podhranjenost nekaterih otrok v občini je zaskrbljujoče vpra- šanje, ki ga bo treba rešiti. R. D. Predstavnik Richard Penner v razgovoru s tov. Sršenovo Za poplavljence je že prispelo nekaj pomoči v hrani in drugem Občinski odbor Rdečega kri- ža v Ptuju je ustanovil 4-član- ski štab za pomoč poplavljen- cem, ki ga tvorijo Hilda Sršen v imenu občinskega odbora RK, Jože Vratič v imenu občinske- ga štaba za pomoč v elementar- nih in drugih Tiesrečah, Marica Fajt. direktor centra za social- no delo in zastopnik občinske- ga odbora SZDL Ptuj, ter Fra- njo Žmavc v imenu Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj. Namen tega štaba je na pod- lagi ugotovitev članov štaba konkretno pomagati posamez- nim prizadetim v občini na po- plavnem območju. Da pa bo lahko pomagal, je pozval ta štab sindikalno organizacije, da bi zbralo od članov pomoč po svojih možnostih, v materialu ali denarju. V okviru organiza- cij RK bodo ustanovljene ko- misije za pomoč poplavljencem, ki bodo zbrali predvsem živila in krmo za živino. To komisije bodo delovale v 16 krajevnih organizacijah RK. Zbiralne ak- cije ne bo na območju Haloz in Slovenskih goric. Že prve dni po poplavah je prispela prva pomoč organiza- cije Care iz Amerike, ki vse- buje predvsem moko, mleko in olje ter obleko. Ta pomoč je prispela z Reke po posredova- nju Glavnega odbora RK Slo- venije. Pravkar so dobili ob- vestilo, da je na poti nadaljnja pomoč. Komisija je že izdelala razdelilnik in bo pomoč razde- ljena na terenu. Za pomoč v hrani je upoštevanih nad 200 ljudi, za ostalo pa bodo razde- lilnik še izdelali. Pred dnevi se je mudil v Ptu- ju in v poplavnih območjih predstavnik dobrodelne organi- zacije iz Kanade g. Richard Peiiner, ki si je zbral za dode- litev pomoči potrebne podatke. Te je zbiral tudi v občinah Murska Sobota. Z zbranimi po- datki je odpotoval na posveto- vanje vseh predstavnikov, ki so bili v Evropi v zvezi s po- plavami in pomočjo, v Švico, od koder se bo čez čas vrnil s podatki o konkretni pomoči. Tudi ob tej priliki so se iz- kazali prizadeti kot tudi popi- sovalci škode kot zelo realni in pošteni, kar potrjuje, da bodo ljudje nastalo škodo zmanjšali po svojih močeh, da pa jim bo dobrodošla dobronamerna po- moč srčnih ljudi v domovini in po svetu, ki sočustvujejo z vsem ljudstvom po svetu, kjer- koli so ga letos prizadele ele- mentarne nesreče. V. J. Odprta razstava .Ptuj skozi stoletja" v soboto, 18. septembra, popoldne je bila v dvorani na ma- gistratu otvoritev razstave »Ptuj skozi stoletja«, ki jo je pripra- vil za 20-letnico osvoboditve Zgodovinski arhiv v Ptuju. Otvoritve razstave se je ude- ležilo precej Ptujčanov, pred- stavnikov občinske skupščine in političnih organizacij, šol, mu- zeja, podjetij itd., med katerimi je pozdravila članica kolektiva Zgodovinskega arhiva Ptuj tov. Lojzko Stropnikovo, Branka Bračka, Franca Rebernaka, Jo- žeta Fridla, inž. Franja Gruen- felda in vse ostale navzoče. Razstavo je otvoril prof. An- ton Klasinc, upravnik Zgodovin- skega arhiva Ptuj, ki je organi- ziral razstavo, ji tudi dal obli- ko in zbral bogato vsebino. Da bi se ljudstvo z območja ptuj- ske občine v čimveč jem številu odzvalo vabilu na ogled razsta- ve, ki je odprta od 18. septem- bra do 3. oktobra 1965, je pri- pravil Zgodovinski arhiv Ptuj za javnost več sestavkov za »Tednik« z vsebino »Ptuj skozi stoletja«. Ob otvoritvi razstave je vodil prof. Klasinc vse na- vzoče po razstavnem prostoru in jim skrbno tolmačil vsebino razstavljenih listin, fotokopij, fotografij, urbarjev itd., ki naj- bolj ponazarjajo stoletne boje naših prednikov za nacionalne in socialne pravice, proti potuj- čevanju in zatiranju in končno revolucijo in zmago 1945. leta. Poudaril je, da bi morali po- znati vsebino te razstave zlasti vsi mladi ljudje, da bi pravilno razumeli zgodovino naših kra- jev in rodov in da bi jih navda- jala ponos in ljubezen do domo- vine. Po tolmačenju prof. Antona Klasinca so si navzoči ogledali še podrobnosti razstave in se končno tudi vpisali v knjigo udeležencev otvoritve. Na ogled razstav^ prihajajo sedaj dan za dnem ptujske in okoliške šole. Učenci in dijaki si ogledujejo z zanimanjem po- drobnosti na razstavi, zlasti če jim jih raztolmačijo navzoči uči- telji in profesorji. Vsi z vese- ljem ugotavljajo, da hrani Zgo- dovinski arhiv Ptuj dragocene listine, ki vsebujejo zanimivo gradivo za razne gospodarske, politične, socialne, prosvetne in ostale študije. Marsikdo še za te dragocenosti doslej ni vedel in se je razveselil, ko mu je ta razstava odprla vrata tudi do teh dragocenosti. VJ. Prof. Klasinc otvarja razstavo Živahne priprave na „Veselo jesen" v Mariboru v soboto, 25. t, m., cb 11. uri bodo odprli v Mariboru priredi- tev pod naslovom »Vesela jesen« Program Vesele jeseni je zelo obširen. Prireditve si bodo sledi- le od 25. sept. cio 11. okt'>bra, med najzanimivejšimi pa bodo gotovo plesi in pesmi podonavskih naro- dov, tudi Madžirov, Avstrijcev idr. Tri razstavne dvorane bodo v tem času pravcate kuhinje, kajti, računajo, da se bo v njih pri- pravljalo nekaj tisoč vrst jedil in spedialitet vseh narodnosti, ki bo- do zastopane na tem sejmu. Zra- ven bo moč fcaoiti po nizki osni vina pridelovalcev iz vse Jugosla- vije. Vsak, ki bo imel vstopnico, ki bo stala 300 dinarjev, bo imel pravico si kupiti še vse tisto, kar mu bo srce ž&lelo, seveda, če bo lahko spravil v želodec, kajti iz- bira vseh dobrot bo neskončna. V vseh prostorih bodo plesižča z narodno glasbo. Na programu bodo večkrat modna revija, folklorne skupine s plesi in pesmimi, vožnja s starimi avomobili, Bukova ohcet iz Prekmurja, Kmečki bal, sab- Ijažki turnir in pa nekaj, kar bo najbolj zanimalo bralce vinograd- nike in kmetovalce z našega ob- močia: RAZSTAVA LAHKIH KMETIJ- SKIH IN VINOGRADNIŠKIH STROJEV S ptujsiko-ormoškega območja bod'o sodeloval? veliki proizvajal- ni kombinati za vino Slovenske gorice—Ptuj, KK Jenizalem—Or- mož in manjši proizvajalci. V času pridsditev Vesela jeseni bo na celotnam področju okolice Maribora organiziran lov. V Mariboru bodo tudi številna športna srečanja ia tekmovanja In razne druge kulturno prireditve. BJ Ob protituberkuloznem tednu Teden boja proti TBC je vsako leto od 19. do 26. septembra. V vseh krajih dežele se v tem ob- dobju izvede tradicionalna akci- ja jugoslovanskega Rdečega kri- ža. V tem času si bodo organiza- torji akcije prizadevali še bolj povezati in uskladiti dejavnost družbenih organizacij in zdrav- stvenih ustainiov za zatiranje te zahrbtne bolezni. Letošnji tedecn boja proti tu- berkulozi je v znamenju gesla »Tuberkuloza je za vse nas še vedno nevarna«. Te lepake in plakate lahko prečitamo na raz- glasnih deskah, na zidovih in drugje. Njihova vsebina je na- menjena človeku, kako se naj va- ruje pred tuberkulozo, kako hra- ni, in vzdržuje osebno higieno, v naši deželi je še vedno mnogo bolnikov, ki bolehajo zaradi tu- berkuloze. Specialna bolnišnica za TBC v Ormožu bo pripravila nekaj predavanj o tuberkulozi, v nede- ljo pa bo sprejem bolnikov. V okviru tedna jp bila v Ormožu tudi dobro obiskana krvodajal- ska akcija, ki je trajala dva dni. Kri je odvzemala ekipa transfu- zijske postaje iz Ljubljane. h. D. »GRADNJE« DELAJO NA RAZNIH DELOViŠČIH Gradbeno podjetje »Gradnje« Ptuj je že od lanskega leta dalje zmanjšalo obseg gradbenih del glede na manjša naročila in inve- sticijske možnosti gospodarskih organizacij in zavodov ter ima se- daj zaposlenih 160 od prejšnjih 240. Obdržalo je gradbena deia na Po- Icnšaku — stanovanjska zgradba za uičiteljstvo in v Cirkulanah ter drugi del stanovanjsko poslovne stavbe v Trstenjakovi ulici naspro- ti hotela »Petovio«. V Muretincih gradi stanovanjsko zgradbo po na- ročilu investitorja DES Maribor. V Zavrču adaptira osnovno šolo in opravlja razna popravila na sta- novanjskih stavbah v Ptuju po na- ročilu hišnih svetov in gospodar- skih organizacij. Podjetje še ima svoje mizarske delavnice za izdelavo gradbenega tipskega in drugega pohištva. Te- racerska dela opravlja na svojem celotnem poslovnem območju, ker ima več teracerskih strojev in za ta dela usposobljene delavce. Kot v vsem gradbeništvu čutijo tudi pri »-Gradnjah-« težave s po- godbenimi roki, ker ni mogoče do- biti na tržišču betonskega železa, delno tudi cementa in ostalega kri- tičnega gradbenega materiala. Podjetje si prizadeva izvršiti vsa pogodbena dela v pogodbenem ro- ku, vendar se še dogaja, da se stranke pritožujejo nad zamudami zaradi višje sile. Delavski svet podjetja je dolo- čil komisijo, ki bo ugotovila, če bi ne bilo mogoče poenostaviti admi- nistracije lin zmanjkati režijskih stroškov, sikratka, da bi ugotovila, če so še kakšne kadrovske rezerve v podjetju. Skrajno varčevanje, pravilno trošenje materiala in po- polna zaposlitev kadra zahteva te- meljito proučitev vseh notranjih rezerv. Vse kaže, da bodo tudi za- sebni graditelji naročali več del pri gradbenem podjetju. Zato se mora podjetje približati s cenami za usluge njihovim plaičilnim možnostim. V prihodnjem letu bo konkurenca zahtevala boljšo kva- liteto del'in zmerne cene. 2e zdaj se čuti večja disciplina na gradbi- ščih, ker se zavedajo zaposleni, da zahtevajo stranke kvalitetno in ceneno delo in razumljivo, to zah- teva od svojih zaposlenih tudi pod- jetje. V. J. Stran 3 »TEDNIK« — petek, 24. septembra 1965 Stran 2 Filmska družba je odnesla iz Ptuja lepe posnetke in vtise v nedjeljo dopoldne, 19. sep- tembra 1965, .le odpotovala iz Ptuja med zadnjimi člani filmske družbe Jolly iz Rima tudi film- ska igralk« Catherine Spaak, medtem ko je večina članov te družbe in podjetje Filmservis odpotovala že v soboto zvečer Vsi člani filmske družbe so prav gotovo odnesli iz Ptuja lepe vtise, saj so imeli vse dni ugfrd- no vreme za filmanje in tudi sam Ptuj jim je izikazal vso pozornost in gostoljubnost. Sama fi'lmska družba Jolly je odnesla iz Ptuja lepe posnetke notranjosti ptuj- skega gradu in njegovih dvorišč ter spoznanje, da je v Ptuju, skupno s Filmservisom, uspešno opravila nalogo, zaradi kaiteare so vsi skupaj prisipeli v Ptuj. Ptujski muzej je bil sicer v času od 8. do 18. septembra pri- krajšajn za rrmoge obiskovalce njeigovih zbirk in za nekaij stoti- sočaikov vstopnine, vendar je družba to nadx3mestila z 1,200.000 dinarji pogodbene odiškodnine za iiporaibo prostorov in za pravico snemanja inventarja v raznih scenaJi. S kratkim stikom, ki je zatem- nil v soboto, 18. septembra, zve- čer celo mesto Ptuj, je bil tudi konec dela filmairjev romana Mademoiselle du Mauiphin ter tako tudi konec 10-dnevne živaJi- nosrti, ki jo je prinesla v Ptuj s seboj filmska družba. Kdor je bil vseh minulih 10 dni pobliže tem filmskim ljudem, je tudi spo2aial njihove skrbi in te- žave. Tudi filmski Ijiidje niso brez njih, pa tudi brez načrtov niso. Družba Jolly ima svoje, enako pa tudi naše podjetje FiLmservis, vendar vsi skupaj o njih raje molčijo, ali pa bi se o njiih pogovarjali zadnji dan bi- vanja v Ptuju, ko za to ni bilo več časa. Vsem skupaj se je vi- delo, da so se navadili na Phij in da so že mislili na svoje novo pristajališče, na Ljubljano, kjer jih tudi še čaka precej dela. Končno je pred njimi še Rim. in tam bo tudi konec snemanja fil- ma Mademoiselle de Mauphin. Kolektiv hotela Petovio Ptuj se je zavedal, da bodo zadnji dan bivanja v Ptuju vsi nervozni, za- to je pripravil v dogovoru z di- rektorjem družbe Filmservis po- slovilni večer. Najprej je vse po- vabil v klet Kmetijskega kombi- nata Ptuj pod gradom na vinsko poizkušnjo, nato pa v restavra- cijo hotela na skupno večerjo. Sprva se je Catherine Spaak obotavljala, da bi se udeležila ogleda ptujskega podzemlja, po- tem pa je le pn.Ua skupno z re- žiserjem Bologninijem in z dru- gimi. Vsem skupaj je bilo novo, kar so videli. Presenetilo jih je, da je bila v vseh sodih tako do- bra kapljica iz haloških goric. Se pri večerji so si natakali vi- no, ki so ga izbrali v kleti in vsi skupaj so bili prav dobre volje. V soboto je bilo zadnje filma- nje scen z vojščaki in s tem je bilo tudi konec dela družbe ^ Ptuju. V nedeljo je bil ta zopet pripravljen na nove goste. V de- ževnem dopoldnevu se je odlo- čila za odhod še Catherine Spaak, vendar ni odpotovala brez zad- njega prijetnega presenečenja. Direktor podjetja Rudi Bratec jd je izročil v košarici z nageljčki s plesni j o obloženo buteljsko vi- no letnika 1945 iz arhiva »Slo- venskih goric« v spomin na let- nico, ko je prišla Catherine na svet. Mggda Mrškova ji je v ime- nu kolektiva in Ptujčanov žele- la mnogo nadaljnjih uspehov pri filmu in da bi še kdaj obiskala Ptuj. Močno presenečena se je Catherine Spaak zahvalila za iz- kazano ji pozornost. V filmu Deklica iz Parme, ki so ga vrteli v Ptuju v mestnem kinu v torek in sredo, 21. in 22. septembra, so gledali Catherino Ptujčani z mnogo večjim zani- manjem, kot bi jo sicer, ker tudi ona gleda sedaj Ptuj drugače, kot ga je prvi dan, ko ga je pi-vič videla. vj. V soboto zvečer so sddli igralci v Ptnju zadnjič za eno miro MESTNI KINO PTUJ predvaja 24., 25. in 26. septembra 11. španski barvni film KRALJI- CA CHANTECLERA; 28. t. m. sovjetski barvni film KROTITE- LJICA TIGROV; 29. in 30. t m. jUgoslovanskOHzahodnonemški barvni (dnemasoope) film ZA- KLAD V SREBRNEM JEZERU. KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU predvaja 26. septembra 1. ruski barvni (cinemasoope) film CISTO NEBO. Praktični nasveti STARE KURE koljemo zmeraj potem, ko se ogolijo. So mnogo okusnejše, mastnejše in tudi pre- cej mehkejše. STROCNICE, riž, suhe gobe in suho sadje, ki jih namočimo čez noč, niso samo mnogo okusnejši, ampak tudi mnogo bolje izkoristi- mo njihovo hranilno vrednost. Stročnice posolimo šele potem, ko so skuhane; čas kuhanja s tem znatno skrajšamo. Noževa konica jedilne sode, ki jo doda- mo, potem ko zavre, nam stroč- nice prej zmehča. Stročnice — fižol, grah, lečo itd. — se dalj drže in tudi črvi jih ne napadajo, če jih posujemo s soljo in kdaj pa kdaj temeljito premešamo. Za kilogram stročnic zadostuje približno žlica soli. ' KLOBUKOV 2 zavitimi krajci nikoli ne hranimo položenih, naj- bolje je, da jih obesimo. Ce ni- mamo primernega obešalnika, jiii hranimo postavljene na glavo. OVRATNIKE suknjičev, ki so močno umazani, očistimo z jele- novo soljo. KAKAO zgubi prijetni okus, če ga hranimo v pločevinastih ali le- penkastih škatlah. Takoj po naku- pu ga zato presujmo v kozarec ali porcelansko dozo. Zlasti prije- tno aromo pridobi, če hranimo v njem palčko vanilije. Kakao naj zavre dvakrat, tako postane go- stejši in okusnejši. Kakao je laže prebavljiv, 5e mu dodamo nekaj kapljic limoninega soka. Kakao "in pražek za puding zmešajmo zmeraj najprej s slad- korjem, potem šele z vodo; tako se izognemo grudicam. Madeže kakaa v barvnih blagih zdrgnemo z glicerinom in jih ope- remo v čistem milnem špiritu. Madeže kakaa v enobarvnih blagih odrgnemo z močno solno raztopino. Izjema je členasti kaktus, ki prav okoli novega leta cvete in potrebuje takrat posebne nege. Zalivamo ga redno in tudH neko- liko gnojila mu pride tedaj prav. MADEŽE KAVE odstranimo z vrelo vodo in redko milnico. Sta- re madeže namočimo v hladno vodo, nato jih omočimo z gliceri- nom in izperemo v mlačni vodi. Zega Elizabeta Po dolgi in mučni bolezni je umrla v Ptuju 14. septembra 1965 Elizabeta Zega, upokojena učiteljica, rojakinja s Sloven- ske Koroške. Na zadnji poti na ptujsko mestno pokopališče so jo spremljali 16. t. m. sorodniki, znanci, in prijatelji. Ob odpr- tem grobu se je poslovil od nje v imenu odbora SZDL Ivan Ru- dolf, ki je med drugim dejal: »Že kot mlada učiteljica si morala po koroškem plebiscitu zapustiti Slovensko Koroško in se preseliti v Jugoslavijo. V več krajih si učiteljevala. Vedno je bilo tvoje srce polno ljubezni do mladine, ki te je spoštovala. Leta 1941 te je pregnal kruti okupator v Bosno, od koder si se vrnila po osvoboditvi v Ptuj s skrhanim zdravjem, kljub te- mu pa si se z enako ljubeznijo kot prej lotila dela. Na našem terenu si bila zelo agilna in po- žrtvovalna kot odbornica OF in SZDL, kot knjižničarka, kot čla- nica raznih odborov in komisij, kjer si kazala vso svojo ljube- zen do soljudi in razumevanje za vse njihove mnoge pereče probleme, za katere si želela vedno najti najbolj humano in najučinkovitejšo rešitev. Kljub upokojitvi in življenjski utruje- nosti se delu nisi upirala, tem- več si ga voljno sprejela in tu- di izvršila prevzete naloge. Ljudje so se radi obračali k te- bi po nasvete in po pomoč. Kru- ta in neizprosna bolezen te je navezala na dom in na bolniško posteljo. Do zadnjega si upala, da si boš zopet opomogla in da boš naprej pomagala povsod, kjer te bo odbor SZDL potrebo- val. Tvoje upanje pa se žal ni izpolnilo. Legla si v prerani grob. Vedno se te bomo spomi- njali in vedno ti bomo hvaležni za vse, kar si ljudstvu dobrega storila. Naj ti bo lahka svobod- na slovenska zemlja.« V imenu učiteljskega kolek- tiva osnovne šole Breg se je po- slovil od pokojnice upravitelj Adi Praprotnik, v imenu upoko- jencev učiteljev pa Mirko Maj- cen. Zega Eliz-ibPta 'V steljniku se ]e obesil V ponedeljek, 20. t m., ob 15. uri popoldne se je v steljniku obesil 49-letni delavec Ivan Plohi iz Koga št. 101. Na svojem domu je obešenega v steljniku našel otrok, ko je iz gozda prinesel steljo. Prestrašil se je visečega pokojnika, ki je bil že mrtev. Kot pravijo tamkajšnji prebivalci, je pokojnika do samomora privedlo pijančevanje in neurejeno življe- nje. Pred petnajstimi leti se je ločil od svoje žene in od takrat je živel pri svojem bratu. Čeprav je bil izučen sedlar, je opravljal razna priložnostna dela. Na območju občine Ormož je por\rprečno na leto 6 sam.nmorov. Vzrok samomorov je predvsem neurejeno družinsko življenje, pijančevanje in drugo. Letos še spominska plošča v Dornavl K ploščam in spomenikom, ki jih je financirala na predlog Ob- činske^ra združenja borcpv NOV Občinska skiipSPjm Ptuj ir. v ta namen določenih sredstev, pride še spominska plo«!ra na zadruž- nem domu v Dnrnavi ki bo od- krita ob letošnjem dnevu repu- bHke — 29. novembru. Ob majskih prosl^vi^h 20-letnice osvoboditve je bila odknla spo- minska plošča na rojstnem domu Toneta Žnidari5a v Novi vasi pri Ptuju št. 78. Na dan borca 4. ju- lija pa je bdlo odkritje spomenika padlim kurirjem v Souhlji niže Ptuja. Za občinski praznik S. av- gust določeno r>dkrft> spomenika padlim borcem v Gor;«n=c: je izo-j stalo glede na pomanjkanje de- i narnih sredstsv, pač pa je bila namei^to odkritja tega spomenika otvoritev tttro.i^kega vrtca v Kidri- čevem. Za 29. november 1%5 je še določeno odkritje spominske plošče na zadružnem domu v Dor- navl v spomiin na borce z t)bmoč- ja krajevne skupnost; Dornave. Kljub nenehnemu prizadevanju dosedanjega Občanskega združe- nja zveze borce/ NOV in Občin- ske skupščine Ptuj, da bi imelo območje občinske skup5čne Ptuj vse planirane soomenike in plo- šče. doslej tega plana n; bilo mo- goče izpolniti, ker ni bilo za to dovolj sredstev. Zato bo ostalo še prihodnjim odb-vrom in občmski skupščini nekaj skr':>i za to nalo- go, dokler ne bo v celoti 'zpol- njena. V. J. Humor — Mamica, ko bomo Mi na sprehod, vzemi s seboj čokolado, da jo boS imela pri roki, če mi bo šlo na jok. * * * Zanimivo, da največ otrok misli, da je treba iti spat, četudi še nismo zaspani, in da je treba vsta- ti, ko bi hoteli še spati. Edvard Kardelj obiskal Bar Predsednik zvezne skuščine Eid- vard Kardelj s soprogo je včeraj v spremst^ političnega sekretarja CK ZK Cme gore Djoka Pajkovi- ča in predsednika republiške skup- ščine Andrije Mugoša obiskal Bar. Predsednik Kardelj si je v Baru ogledal pristaniš^ke naprave in se zanimal za možnosti za poveča- nje prevoza blaga prek tega naše- ga najjužnejšega pristanišča na Jadranu. Sinoči je Edvard Kardelj prispel v Titograd. GENERALNA SKUPŠČI- NA NAJ RAZPRAVLJA O LR KITAJSKI Včeraj .fe desd članic, sve- tovne organira^iie (Albanija, Alžirija, Burnudi, Kambfldža, Brazzavilski Kongo, Kuba. Gana, Gvineja, Mali in Romu- nija) poslalo KPneralnemu se- kretarju U Tantn pismo 7 za- htevo, naj na letošnjem zase- danju GS obravnavajo tudi vprašanje »obnovitve zakoni- tih pravic ljudski' republike Kitajske v Združenih naro- dih«. Omenjene države so izroči- le drugiin članicam sveto\-ne orjfaniza^-ije spom-^nio«, v ka- teri poudariaio da ni motroč« reževati nobensea pomembnej- Šesra mednaro.irejji problema brez kitajskega sodelovanja. • JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIi^iA IZKLJUČENA IZ KONFERENCE ZA TELEKOMUNIKACIJE Južnoafriško republiko so iz- ključili iz svetovae konference za telekomunikacije, ki je v švicar- skem mestu Monlreuxu. Sklep so eiprejeli po tajnem glasovanju, & katerim se je 09 drža-/ Članic od- ločilo za predlog Združene arab- ske republike, naj Južna Afrika zapusti konferenco, ali proti nje- mu. Po glasovanju je predsednik konference sporočil, da južnoafri- ška delegacija ne more več so-de- lovati na konferenci. • ZGORELO GOSPODARSKO POSLOFJK Francu Petku iz Slovenje vasi 12 je ogenj upepelil leseni del gospo- darskega poslopja, ostrešje živin- skega hleva in svinjake. Zgorela je tudi vsa krma, dva voza in dru- go orodje. Škode je za poldrugi milijon dinarjev. Vzrok požara še ni znan. Gorelo je tudi v regeneraciji Su- rovine na PobreŠki cesti 20 v Mari- boru. Ogenj so hitro lokalizirali, tako da ni prišlo do večje škode. Požar je zanetila iskra trgalnega stroja. Radenci dobijo avtomatsko telefonsko centralo v Radencih bodo letos dob li avtomatsko telefonkso centralo. Tehnična ekipa soboškega podje- tja PTT je pred dnevi začela montirati novo avtomatsko tele- fonsko centralo. Z deli bodo 'za- ključili 5e ta mesec. Za turistični kraj zdravil-šče Slatina Radenci bo mv3 ATC velika pridobitev D. B. „ Delta" je prebrodila prvotne težave po reformi Tovarna perila in konfekcije »Delta« Ptuj, se ]e lotila po uve- ljavitvi gospodarske reforme še bolj intenzivno kot prej vseh problemov, da bi v prvi vrsti zagotovili nemoteno proizvodnjo. V podjetjih, kjer je zaposlenih največ ženskih delovnih moči ali celo pretežno število, kot je to pri »Delti«, je bilo namreč po- trebno izmene tako organizirati, da so vedno vsi stroji zasedeni in da je njihovo delo strogo spe- cializirano. Prej so delale šivilje pri strojih tudi vmesne operacije, sedaj pa jih opravljajo zamje po- možne moči. Stroji nemoteno te- čejo in uspeh dela specializira- nih delavk je mnogo večji. V od- delku, kjer so to najprej uvedli, so povečali dnevno količino iz- delanih srajc za vsaj 30®/o. Pod- jetje je poleg tega uvedlo še pri- pravo dela, tako da je pred pro- izvodnjo vse tako pripravljenio, da ne more priti tekom proizvod- nje do nikakršnih zastojev. Ob vsej tej reorgainizaciji ni bilo potrebno zmanjševati števila za- poslenih. V nasprotnem primeru bi morali odpustiti vsaj 25 ne- kvalificiranih delavk, večinoma mater in žena, ki bi jih to hudo prizadelo. Podjetje je ukinilo tretjo izmeno, odpravilo nočno delo, ki je bilo velika obremeni- tev za zaposlene žene in matere. Takšna zaposlitev je tudi pove- čevala proizvodne stroške. Ob vseh teh spremembah je ostal plan proizvodnje isti s tem, da se je produktivnost pri dveh ob- stoječih izmenah in pri ostalih spremembah znatno povečala. Po uveljavitvi gospodarske re- forme se je tudi spremenilo raz- merje v prodaji na domačem in inozemskem trgu. Večino prejš- njih kupcev na veliko si je pod- jetje obdržalo in pridobilo več inozemskih kupcev, ki jim do- bavlja prek izvoznih podjetij. Kupujejo: Zajpadna Nemčija, Švedska in Nizozemska. V letoš- njem letu bo »Delta« prodala na inozemski trg za višjo devizno vsoto, kot je prvotno planirala. 2e do konca septembra 1965 je dosegla in presegla plamsko vso- to za 15®/o. Največ izvažajo mo- ške srajce iz nylona in ženske obleke iz poliestra. Za Švedsko je začela »Delta« delati že 1964. leta in bodo pogodbo letos izpol- nili, nato bodo izdelovali kon- fekcijo za Zapadno Nemčijo in druge naročnike. Podjetje si prizadeva za zapo- slene tudi okolje tako urediti, da se bodo pri delu čim manj fizično in duševno utrujali. Vse delavke bodo enako oblečene, okolje pri strojih pa bo v ustreziraih barvah, ki pomirjujoče vplivajo na za- poslene. Na to so v podjetju že dolgo mislili, vendar bo lahko šele to sedaj izpolnjeno. Začasno ne more misliti na razširitev obrata in na graditev novih ob- jektov, čeprav se je na to že pri- pravilo, zato pa bo sedaj do mož- nih mer uredilo notranjo organi- zacijo dela in delovno okolje, kar tudi ugodno vpliva na zapo- slene. Na jesenskem velesejmu v Za- grebu je imela »Delta« svoj pa- viljon in je tam razstavljala vzorce svojih izdelkov, ki jih dobavlja d i- ičemu in Inozem- skemu trgu. Predstavnik Delte« na velesejmu je sklenU pog-«dbo za 200 milijonov dir. rjpv in si- ce^r predvsem za izdelke za zim- sko sezono. Tudi inozemci so se zanimali za pogoje dob.iV. Pred- stavnik »Delte« je navezal z in- teresenti stiko in podjetje priča- kuje naročila za dobave tudi njim prek jugoslovanskih izvoz- nih predstavništev. Po mnenju direktorja podjetja Heriberta Samude in računovod- je Dragice Novakove je podjetje dobro prebrodilo začasne težave, ki so jih prinesli novi predpisi. »Delta« ni prizadela skladov, temveč je obdržala prejšnje raz- merje pri delitvi dohodka glede na osebne dohodke in sklade 80: :20. Podjetje ni moglo zvišati osebnih dohodkov na račun skla- dov, ker mu primanjkujejo obrat- na sredstva za redni obseg po- slovanja in ker ima obveznosti za anuitete iz prejšnjih let, ko je nabavilo nove stroje. Neto osebni dohodki so višji za višino prispevkov, ki se jih je odrekla skupnost in sicer za 12,26 "/o. Na- daljnje zviševanje osebnih do- hodkov' pa bo odvisno od dviga produktivnosti dela po postav- ljenih in v kolektivu znainrih kri- terijih. Konfekcijska proizvodnja je najbolj prizadeta s tem, da so tkanine podražene za okrog 23®/o, medtem ko mora konfekcijska in- dustrija ostati pri svojih prejš- njih cenah. Za vsako spremembo cene mora prositi za odobrenje Zvezni zavod za cene v Beogradu in je potrebno manj čakati več- krat tudi po nekaj mesecev. »Delta« je že dobila tako odobre- nje v času po zamrzovanju cen, na odobrenje za najnovejše ar- tikle pa še čaka. V. J. Poslovili so se za nekaj mesecev s ptujske železniške postaje je odpotovalo v nedeljo, 19. sep- tembra 1965 dopoldne okrog 250 fantov, ki so bili poklicani na odslužitev kadrovskega roka v JLA. Poseben vlak, ki je pripeljal iz Maribora, je odpeljal proti Ormožu in dalje proti Cakovcu in Varaždinu vesele fante, ki so pozdravljali z oken vagonov ljud- stvo ob progi in prepevali ter vriskali v slovo za čas, ko bodo služili vojaški rok v raznih predelih naše domovine. Na ptujski postaji je bilo to nedeljsko jutro mnogo ljudstva. Odhajajoče je bilo mogoče ločiti od spremljevalcev, staršev, bra- tov, sester in deklet po nageljčku v gumbnici ali za klobukom. Sta- li so v grucan aii pa ODjeii v krogu, se še poigenkovali ali pre- pevali, se rokovali ali šalili. Do odhoda vlaka je bilo le še kake pol ure. Na peronu jim je igrala godba na pihala »Svobode« Ptuj. Nekaj deklet je bilo solznih oči in tudi tu in tam si je mamica ali oče obrisal solzo. Tako je pač vedno, ko odhajajo otroci iz družin po svetu, v šole ali v JLA, Vedo, da ne gredo predaleč in da se bodo vrnili in vendar, slovo je vedno težko. Se pozdrav temu ali onemu, pišite, pošljite mi časopise in obiskat me pridi- te... Diesel lokomotiva je pripelja- la dolgo vrsto vagonov samih mladih veselih ljudi in jih usta- vila na ptujskem peronu. Fantje so pohiteli v vagone, odložili pr- tljago in se še pozdravili s svoji- mi. Godba je še enkrat zaigrala. Stotine rok je pomahalo v po- zdrav in marsikdo se je obrnil šele, ko je odpeljal vlak proti žaigi v Rogoznici ... Železniška postaja se je zopet spraznila. Odfrčali so avtomobili in motorji ter mopedi in oddr- drali vprežni vozovi s spremlje- valci iz Haloz ali iz Slovenskih goric. Tudi po ulicah ni bilo več vriskanja. Dan>s so fantje že na svojih mestih in v uniformah in zanje je že začelo novo življenje v šoli JLA, v šoli tovarištva m bratstva. V njej se bodo vsi tru- dili biti čimboljši in se bodo čez leto iin ne)daj in pozno? Si- cer pa, ljubica, današnji obisk pravzaprav ne velja tebi. Kakor veš, je danes praznik svete Mag- dalene in bo xazo velika sloves- nost. Pa mi je prišlo na misel, da bi se na to slovesnost najbolj zbrano pripravil, če bi si temelji- to ogledal Tizianovo Magdaleno, ki visi v tvoji spalnici. Saj dovo- hž?« je nežno pripomnil in se bli- žal vratom s i>očasnimi. trdnimi koraki. »Takšen nered imam....« je od- govorila mlada žena in naglo po- gledala skozi priprta vrata. »Ven- dar — le vstopi — medtem se bom pa oblačila.« »Kako priejtera, kako prikupen je ta nered!« je rekel markiz s šaljivim naglasom. »Ta- graciozno razmetana oblačila, ti majceni če- veljčki! Kako nalzamičen je ta duh, kako čudovito vt^buja fanta- zijo! Da, to je ris poezija!« Njegov razisIrjjo!5r: pogled se je uprl v belo, razkopano posteljo, na kateri je bila prešita svilena odeja razprostrta ui potegnjena navzgor; a pod njo so se jasno vi- deli obrisi človeškega teleksa, ki je ležalo stegnjeno, da bi bdlo čim manj opazno. »Sedel bom,« reče markiz z mir- nim 9CK>kojnim glasom, »da se do sita nagledam te mojslro\nRe.« S temi besedami je vzel belo. s širokimi pentljami obrobljeno bla- zino, jo tiho polo-iil na mesto, kjer je sodil, da je obraz skrite osebe in sedel nanj z vso tožo s^.'oiega telesa, z desnico pa se je krepko uprl na prsi ležečega človeka Ne da bi se zmenil za neprostovoljne, divje in krčevite kretnje telesa, ki se je zvijalo v smrtni gr^jzi. je mirno in hladno nadaljeval. "•Kako popolna je ta slika! Ka- ko plemenito, kako sramežljivo zakriva lepa spokornica svoja gola ramena in prsi z dolgimi, zlatimi kodri in nežnimi, čudo- vito ustvarjenimi rokami med- tem ko svoj pobožni, skesani, od solz skaljeni pogled upira v ne- bo, od koder naj bi prišla milost in usmiljenje! Človek bi postal pesnik, ko gleda tako umetnino! A kaj, ko pa nimam prav nobe- nega talenta za improvizacijo. Raje ti bom povedal, kaj sem včeraj doživeli Naš dragi prijatel Giulio Bal- zetti mi je razkazoval cerkev svete Magdalene. Nenadoma me je ustavil in opozoril na neko mesto, od koder se baje jasno sliši vse, kar se na nekem dru- gem mestu govori, čeprav le še- petajo, In res! Na onem drugem mestu stoji spovednica številka šest. Brž ko sem se ustavil na oz- načenem mestu, sem ;zaslišal lju- bek glas — bogve, čigav je bil! — ki je duhovniku spovedoval skrbi svojega srca in svoje drob- ne grehe. Pravila je, da ima mo- ža, ki ga ljubi; da, da ljubi ga, in tudi on jo ljubi; tako dober je z njo in daje ji mnogo prostosti skratka, bila je tako pravična do moža, kot bi mogel ta le želeti! — Toda ljubila je tudi drugega! — Njegovega imena ni imenova- la; to bi me bilo res zabavalo! Menda je bil to eden naših lepih mladih gospodov tu, iz mesta. Tega drugega je torej ljubila —• ne more si pomagati, je reklo ubogo dete. Mislila je, da ima njeno srce zanj, poleg moža — še dovolj prostora. Bil je tako plemenit, ta drugi, tako mil in le, in oboževal jo je. — Ne! Ne- mogoče ji je bilo, da bi mu kaj odrekla! Sicer pa — če mož o tem ničesar ne ve, mu to ne po- vzroča bolečin. Pa tudi če bi zve- del in je njegova ljubezen res- nična, bi ji gotovo odpustil in jo še vedno ljubil. — In še mnogo podobnega je govorila. Povedala je, da mu je obljubila sestanek! — in za trdno se je odločila, za- voljo njega in zavoljo lastnega miru, da mu bo dovolila vse — slišiš? Menila je, da bo tako naj- prej napravila konec. Temu pra- vijo francoske dame ,passer ses caprices'! Naposled je zelo gra- ciozno prosila za odvezo vnaprej — to je tako udobno! — in jo je tudi dobila. Kaj sodiš, dušica, o vsem tem?« je vprašal markiz in vstal s svojega strašnega sedeža, pod katerim ni bilo čutiti nobe- nega življenja več. »»Ne,-« je šaljivo nadaljeval, »naši dobri duhovniki so preveč popustljivi — nasploh! — zakaj naš stari don Gregorio bi te bil vse drugače spovedal, če bi ti-« — je dodal, počasi položil blazi- nico tja, kjer jo je bil vzel in na- rahlo odgrnil odejo. Pod njo je bil arhitekt Giulio Balzetti; nič več ni dihal.' »•Si bila pred kratkim pri spo- vedi, draga Lavra?« je vprašal markiz. Ni odgovorila. ►►Sedaj ima moj angelček go- tovo spet bucike med ustnicami, čeprav sem te že tolikokrat pro- sil, da ne delaj tega! Je že dolgo, odkar si bila pri spovedi?« »•►Ne!-« je komaj slišno odgovo- rila mlada gospa. -A propos!« je dejal markiz in spet pokril strašno zmaličen in pomodreli obraz z odejo, »gre- va danes k cerkveni svečanosti? Procesija se začne točno opoldne, ukazal bom zapreči. Nikakor ne smeva zamuditi!« Stopil je v oblačilnico. Mlada žena je sedela v velikem nasla- njaču. Njene bogate, črne kite so visele ob obeh straneh, smrtna bledica ji je pokrivala lice in če- lo, roke so ji stiskale kolena. »Kaj ti je, drago dete?« je de- jal markiz s toplim mirom in ne- spremenjeno vljudnostjo na ust- nicah. »Najbrž si prezgodaj vsta- la, mala moja? — Pri tem se pa še sama trudiš z oblačenjem. Kje je Pipetta? Pozvonil bom!« Zvonec je zazvenel? prišli sta dve ženski, markiz je poljubil ženo na čelo in odšel. Ko so opoldne v mestu vsi zvo- novi slovesno zvonilij se je v obokanem vhodu palače ustavila markizova bogato pozlačena ko- čija, v katero so bili vpreženi štirje belci, okrašeni z bleščeči- mi zlatimi čopi; množica bogato oblečenih pažev, tekačev, slug in lovcev se je postavila v vrsto, da bi počakala gospoda. Ni dolgo trajalo in markiz je v sijajnem dvornem oblačilu, z zvezdami na prsih in s klobu- kom v eni roki dvorljivo in gra- ciozno pripeljal z drugo roko mlado, krasno, smrtno bledo go- spo po širokih marmornatih stop- nicah. In medtem ko je bil njen obraz videti hladen in okamenel kakor obrazi si h, mimo katerih sta šla, so njegove oči nenavad- no leskeče in živahno žarele. La- kaji so prihiteli, odprli voz, vsto- pila sta in se odpeljala iz palače, po ulicah, čez trg; pešci so se ob- račali za njima in šepetaje pra- vili drug drugemu: »Kako sre- čen par!« Arhitekt je izginil. Nihče ni slutil, da je na slavnostni dan le- žal mrtev in zaripel, s strahotno spačenim obličjem na tleh v ob- lačilnici mlade dame med škat- lami in čevlji; in tudi tega ne, da je naslednjo noč stari zvesti markizin sluga na oslovem hrb- tu prenesel do bližnjega prepada in vrgel vanj. Cerkvi svete Magdalene je markiza darovala znatno vsoto za rešitev njegove duše. Pater Don Gregorio — priljub- ljeni spovednik plemstva — je tudi izginil. Ostanek svojega živ- ljenja je prevzdihoval v p)odze- meljski ječi Camaldolenskega samostana, kamor ga je bil spra- vil markizov vpliv. Da so spovednico premestili, je seveda razumljivo. Markiz ni ženi te stvari niko- li omenil. Kakor pred svetom, tako je tudi doma vidno občeval z njo z veliko spoštljivostjo, vča- sih celo z nežnostjo, kakršne si- cer ni bil navajen. Toda v njeno spalnico ni vstopil nikoli več. Stran 5 »TEDNIK« — petek, 24. septembra 1965 Stran 2 Zagrebški velesejem si je ogledalo veliko Ptujčanov in Ormožanov Po desetih dneh so prejšnjo soboto zaprli jesenski mednarod- ni zagrebški velesejem in s tem 69. sejemsko prireditev v tem mestu. V razstavnih paviljonih na sejmišču je prikazalo svoje proizvode nad 6000 razstavljav- cev iz 59 dežel Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Na letošnji zagrebški velese- jem so obiskovalci potovali s to- vornimi in osebnimi avtomobili, z vlaki, motornimi kolesi, neka- teri pa celo s kolesi. Južno, vzho- dno in zahodno parkirišče je bilo prejšnjo soboto i>olno motornih vozil. Na sejmišču je bila pre- cejšnja gneča in po mikrofonu so klicali zdaj punčko, pa fanta, prijatelja ali pa koga drugega, ki se je v tej gneči izgubil od družbe prijateljev, znancev ali sorodnikov. To je bil zadnji dan zagrebškega velesejma in zato je bil tudi temu primerno obiskan. V upravni zgradbi velesejma so povedali, da je bil temelj le- tošnje prireditve mednarodni se- jem blagovnih vzorcev. To je bilo vsklajeno s posebnimi pri- reditvami, kot so: teden usnja in obutve, komercialna razstava ju- goslovanskega turizma in razsta- va Afrika, Azija in Jugoslavija. Ko smo si že ogledali ruski in ameriški paviljon, ki nazorno ka- žeta proizvodne dosežke njunih držav, in se ustavili na sejmišču pri kleti ter smo nekoliko lačni tn utrujeni od hoje naročili porcijo praženih sardin, žemljo in ste- klenico piva, smo opazili, da ce- ne niso tako visoke kot v Slove- niji. Za vse skupaj smo plačali nekoliko manj kot 400 dinarjev. V olcviru splošnega mednarod- nega sejma blagovnih vzorcev je približno 1200 domačih razstav- ljavcev razstavilo proizvode s področja celotnega našega go- spodarstva. Med njimi so vzbu- jali posebno pozornost proizvodi predelujoče kovine in elektro- industrije. Na sejmu je bila lepa prilož- nost za ogled prvih rezultatov proizvodnega sodelovanja, delit- ve dela v naši industriji. Poslov- no sodelovanje bo pripomoglo, da se bodo mnoga industrijska podjetja znašla v novih razme- rah gospodarjenja. Ob ogledu vseh proizvodov na velesejmu tudi za tuje razstav- ljavce lahko rečemo, da so na le- tošnjeim sejmu prikazali zelo bo- gato izbiro proizvodov, med ka- terimi je bilo tudi precej novo- sti za široko potrošnjo. Na velesejmu v Zagrebu je bi- lo opaziti, da je bilo letos na raz- stavišču razstavljenih malo kme- tijskih strojev in ustrezne me- hanizacije za potrebe sodobnega kmetovanja. To je tudi povsem razumljivo, saj je vsako leto v Novem Sadu sejem kmetijskih strojev, kjer si jih lahko kupci ogledajo in sklepajo pogodbe. Na velesejmu v Zagrebu je bi- lo sklenjenih veliko število kup- čij. Drago Rizman Streljal je za bežečim tekmecem Mariborsko okrožno sodišče je sodilo pretekli teden 24-letnemu Ivanu Svenšku, poljedelskemu delavcu iz Stanošine pri Pod- lehniku. Obtoženi se je 6. junija letos zmenil za sestanek z Marjano Skrbinšek, iz Tržca, a ko je zve- čer potrkal na njena vrata, je ni našel doma. Od brata je zve- del, da je odšla na sestanek ga- silskega društva Ptuj. Svenšek je sklenil, da jo bo počakal in in da bo obračunal z njenim spremljevalcem, pa kdor koli bi to utegnil biti. V poznih nočnih urah je res dočakal na cesti v Tržcu dekle, ki se je vračalo do- mov z Jožetom Potočnikom iz Podlehnika. S predelano vojaško puško je ustrelil najprej v zrak, nato je zaklical Potočniku, naj beži m ustrelil. Krogla se je zarila poškodovancu v trebušno votlino, vendar je kljub težki poškodbi ostal pri življenju. Svenšek je droban in na videz plah mladenič, vendar je bil znan po tem, da je rad nosil pri sebi orožje in da je znal biti nasilen. Okrožno sodišče mu je za po- skus umora in krajo 3 moških dvokoles v vrednosti 80.000 di- narjev, za katero je bil isto- časno obtožen, odmerilo 5 let in 6 mesecev strogega zapora. L. POTRES NA OTOKIH MED JAPONSKO IN FORMOZO Seizmografi kalifornijske uni- verze v Berkelejoi so sinoči zabe- ležili potres jakosti 6,5 stopnje. Poročajo, da je bil potres na oto- kih Ryukyu, ki so med Japonsko in Formozo. Za zdaj podrobnosti o potresu niso znane. Naše zdravje Bolnik v hiši BOLNIŠKA SOBA IN NEGA BOLNIKOV Kadar kdo v družini zboli, vpliva to na življenje vse druži- ne. Bolniku bomo skušali zagoto- viti čimveč miru, ne da bi s tenn motili dnevni red ostalih družin- skih članov. Bolniška soba naj bo po mož- nosti čimbolj mirna, zračna, a brez prepiha, sončna, vendar ta- ka, da sončno luč lahko zastre- mo, kadar želi bolnik zaspati. Iz sobe odstranimo vse nepotrebne predmete, ki lovijo prah, kakor preproge, zavese, ki jih ne rabi- mo za zastiranje dnevne luči. Blizu postelje naj stoji pripravna miza ali predalčnik, kamor lah- ko postavljamo zdravila za bol- nikovo nego. V sobi naj bo en stol za strežnico — v večini pri- metrov bo to gospodinja — in še eden za morebitne obiskovalce (teh naj bo čim manj; bolnik potrebuje mir); vse druge stole odnesemo iz sobe. Postelja stoji v sobi tako, da je dostopna z obeh strani. Na nočni omarici naj ima svetilko, kozarec vode in zvonec, s katerim lahko prikliče pomoč, ne da bi mu bilo treba kričati. Ce je bolnik nave- zan na posteljo, torej če ne mo- re vstati, mora opravljati v po- stelji vse potrebe; za to potrebu- jemo plosko posodo, ki jo hrani- mo v stari blazinski prevleki. Po vsaki uporabi posodo spraznimo in jo očistimo z lizolom. Za urin, ki ga moramo često shraniti za zdravnika, pripravimo primerno stekleničko. Kadar hočemo bolnika umiti, najprej vse potrebno pripravimo. Potrebujemo umivalnik, vrč hla- dne in tople vode, zobno krtačko in kozarec vode, vedro, krtačo za lase in glavnik, dve brisači (naj- bolje eno frotirko in eno laneno), dve umivalni krpi, ščetko za ro- ke, milo in slednjič škatlo pudra za telo. V bolniški postelji — najboljša je gladka železna ali medenina- sta— na j bodo lahka odeja in tri blazine. Zelo praktična je nožna opora, zlasti še, če se sme bolnik v postelji dvigniti. Takšno oporo lahko napravimo sami iz primer- nega kovčka. Pri nekaterih boleznih in po- škodbah je potrebno odejo osa- miti od določenih delov telesa. To dosežemo s tako imenovanim rebernikom. To napravo si lahko sposodimo ali pa jo provizorično sami izdelamo. Ako naj leže noge više od ostalega telesa, namesti- mo pod rjuho klinasto blazino. KAKO IZPOLNJUJEMO ZDRAVNIKOVA NAVODILA Klistir. Zanj potrebujemo ta- ko imenovani irigator z mehkim nastavkom (črevesno cevko). Za normalen čistilni klistir zadostu- je liter tople vodfe, ki smo ji do- dali nekaj mila, vendar le toliko, da se voda ravno skali (kos mi- le en- ali dvakrat močno poteg- nemo skozi vodo). Črevesno cev, ki smo ]o dobro namazali, vtak- nemo za približno 8 cm v črevo, medtem ko bolnik leži na levi strani. Pri tem bolnik ne sme ču- titi bolečine. Zatem odpremo pi- pico na irigatorju in ga vzdigne- mo, da tekočina steče z lahnim pritiskom v črevo. Bolnik naj tekočino čimdalj obdrži. Čreves- no cevko po uporabi 15 minut dolgo kuhamo. Vrečka z ledom. Napravimo jo iz nylonske vrečke ali iz kake druge za vodo nepropustne sno- vi. Napolnimo je z i majhnimi kosci ledu. Na mesto, ki ga mi- slimo hladiti, položimo platneno ruto in šele na to vrečko z ledom. Grgranje. Grgramo z mlačno vodo, ki ji dodamo predpisano zdravilo, ali pa s čajem (slez, sle- zenovec itd.). Bolnike, ki ležijo, . pos.«'ji, dvignemo. Pacient naj tedaj vzame polna usta tekočine, nagne glavo nazaj in grgra. Pri tem naj ne grgra preostro, ker to draži sluznice in tako doseže- mo ravno obratni učinek. Inhaliranje. Ce nimamo inha- lacijskega aparata, s katerim ravnamo po priloženem navodi- lu, zadostuje lonec vroče vode, ki ga po možnosti na električnem kuhalniku stalno ogrevamo. Bol- nika pokrijemo čez glavo s plat- neno rjuho, tako da je ves v vla- žnem, vročem ozračju. Zelo pri- meren inhalator je čajnik, ki ga prav tako postavimo na električ- ni kuhalnik. Zdravila. Preden ponudimo bolniku zdravila, se še enkrat prepričajmo, ali smo vzeli prava. Ta varnostni ukrep ni nikaka pretirana skrbnost! Vsakdo, ki ima opraviti z bolnikom, se mora popolnoma zavedati svoje odgo- vornosti. Tragične zamenjave, ki se zmeraj na novo dogajajo, zelo zgovorno pričajo, kako upraviče- ni so ti varnostni ukrepi, ki va- rujejo bolnika pred poškodbami, strežnika pa pred hudo krivdo. Pri vseh močneje učinkovitih zdravilih, na primer pri sulfano- midih, zapisujmo vsako tableto, ki jo je bolnik použil, na poseben list papirja, kamor beležimo tudi temperature, zdravnikova navo- dila itd. Zlasti težavno je včasih dejati zdravila otrokom. Sile ne uporabljamo, pravzaprav le te- daj, če drugače ne gre. Dobrotlji- vo prigovarjanje in prijazno pre- pričavnnje navadno več doseže kakor grožnja in sila. Včasih se s hrano. Dražeje vsebujejo običajno grenka zdravila ali taka, ki naj se, zaprta v želatinski ovoj, raz- tope šele v črevesju. Zato jih moramo pogoltniti cela, nerazgri- zena. Komur je to težko, naj po- loži dražej daleč nazaj na jezik in spije nekaj vode. Tekoča zdravila, ki so predpi- san v večjih množinah, torej na kavne ali jedilne žlice, uživamo neposredno in čeznje spijemo nekaj tople vode ali — razen v posebnih primerih — mleka ali sadnega soka. Tekočine hrani- mo zmeraj dobro zaprte, varuj- mo jih tudi pred soncem. Olja bolniki neradi uživajo. Neprijetno opravilo jim olajša- mo, če jim ponudimo poleg ne- kaj suhega črnega kruha in soli, jemo, če je rob stekleničke opremljen z žlebičem. Ce pri tem nasujemo v kozarec ali žlico preveč kapljic — ki jih ne more- mo prešteti —, moramo vreči nalito proč in pripraviti novo. Po uporabi rob stekleničke oči- stimo in jo dobro zamašimo. 2elatinske kapsule uporabljajo, zato, da bolniku prihranijo ne- prijeten okus zdravila ali zato, da npr, prašek dospe v črevo ne- prebavljen. Navlažimo jih in po- goltnemo cele z nekaj vode, Globuli so krogljice, ki jih da- mo v nosnico. Navlažimo jih in porinemo čimbolj globoko. Injekcije so zdravnikova skrb, z izjemo insulinskih, ki si jih vbrizgava bolnik sam. Pri tem dober nasvet: brizgalko in iglo zmeraj dobro prekuhajmo. Vse druge metode, na primer hram- ba v alkoholu, ne zagotavljajo zadostne razkužitve in utegnejo povzročiti infekcijo. Praške, ki nam jih lekarnar nasuje prosto v škatlico, jemlje- mo normalno po eno noževo ko- nico enkrat. Praške, zavite v majhne zavojčke, pogoltnemo z nekaj vode, čaja ali mleka, po- tem ko smo jih iz zavitka vsuli v kozarec ali žličko. Izjema je živalsko oglje, ki ga vedno po- užijemo samo z vodo in nikdar s kako druge tekočino. Praške hranimo samo na suhem, ker jih vlaga utegne razkrojiti. Mazila namažemo z lopatico ali hrbtom noža naravnost na ustrezno mesto telesa ali na ob- vezilno gazo, pač odvisno od na- vodila. Tanko namazano pome- ni, da tanka kožica mazila pre- krije podlago, debelo, da ga na- nesemo v debelini noževega hrb- ta. Tablet nikoli ne goltajmo ne- prežvečenih, ker sicer utegnejo pred vhodom v želodec tako dol- vzročiti želodčne težave. Tableto go ležati, da se raztope, in po- zdrobilo v čajni žlički ali v ko- zarcu in zdrobljeno (oziroma raztopino) popijemo z vodo. BOLNIKOVA PREHRANA Zapomnimo si, da ni nobena napaka, če bolnika malo posti- mo. En do dva dneva naj uživa samo pijače (čaj, sadni sok) in malo prepečenca. Ce bolezen ni prehuda, ali gre na primer le za navadno gripo, mu lahko da- mo še kekse, ovsene kosmiče, riž ali zdrob; če ima bolnik do- ber tek, mu damo še rahle omle- te in malo krompirjeve kaše, ki jo pripravimo s surovim ma- slom. Nikakor pa ne smemo bolnika z jedjo posiljevati. Pomanjkanje apetita je varnostni ukrep tele- sa samega, kar moramo spošto- vati, Južine naj bodo zmeraj bolj skromne, ker bolnikovega želodca ne smemo preobreme- njevati, Ce smo si pokvarili želodec in vemo, da si ga nismo zastrupili^ mirno počakajmo in se postimo. Dovoljena sta samo čaj in pre- pečenec. Po enem, dveh dneh se mora katar že bistveno popravi- ti, lahko jemo že kekse, rahlo premazane s surovim maslom^ ovseno kašo, krompirjev pire — če imamo tek, tudi mehek kos teletine. Za nekaj dni pa so prepove- dani nikotin, alkohol, prava ka- va, mrzle pijače, ostre začimbe^ pečene in panirane jedi. Ce se nam želodec tako hitro ne popravi, pokličemo zdravni- ka. Dokler ta ne prispe, dajemo bolniku obkladke (mokra krpa in čez nylonska ruta). Iz tisočletne zgodovine Ptufa Gospodje Ptujski Viteška rodbina v službi salz- burške cerkve je prebivala v novo zgrajenem gradu v Ptuju in po njem dobila tudi svoje ime. Skozi tri stoletja so Ptujski gospodje kot ministeriali delo- vali v Ptuj« in si razen zem- ljiške posesti, ki so jo dobivali v fevd od salzburških škofov, pridobili zlasti z ženitvami in dedovanjem prostrano osebno posest na Koroškem in Štajer- skem. Okrog leta 1400 so bili Ptujski za Celjskimi grofi naj- uglednejša in najprernožnejša plemiška rodbina v Avstriji. Stari Friderik Ptujski, ki je okrog leta 1200 v borbi z Ogri premaknil državno mejo do Sredi.šča, je hotel novo osvoje- ne pokrajine za stalno zavaro- vati. Zato je poklical v deželo nemški viteški red in mu po- delil svoje na novo osvojeno ozemlje okrog Velike Nedelje. Tu so se naselili nemški vitezi in kot zemljiški gospodje ter cerkvena gosposka načrtno ko- lonizirali s Slovenci močno opu- stelo pokrajino vzhodnih Slo- venskih goric tja do ogrske me- je. Ptujski širijo svojo posest, ustanavljajo samostane v duhu tedanjega časa so se Ptujski izkazali tudi kot ple- meniti podf)orniki versko du- hovnih gibanj, ki so bila vzni- kla v Franciji in Italiji in se začela širiti tudi v nemških de- želah. V Ptuju so bistveno so- delovali pri ustanovitvi domi- nikanskega samostana leta 1250, dobrih 50 let pozneje pa so ustanovili samostan manjših bratov (minoritov) v spodnjem delu mesta, namenjen zlasti za dušno pastirstvo med okoli- škim slovenskim prebivalstvom. Matilda, vdova po Frideri- ku ITI., je leta 1250 — tako nam pripoveduje stara ohranje- na kronika — podarila domi- nikanskemu redu zemljišče za zgraditev samostana v gornjem, zahodnem delu mesta ob ob- zidju. Njegov ustanovitelj je sicer salzburški nadškof Eber- hard, glavni dobrotniki in pod- porniki pa so bili gospodje Ptujski. V dominikanski cerkvi so bili pokopani njihovi umrli, v samostanu pa so hranili svo- je listine in ostali arhiv. Sredi 15. stoletja so bili Ptuj- ski med voditelji štajerskega plemstva. Njihova gospodarska in vojaška moč jim je dajala velik ugled in sijaj. V tem ča- su so sami vzdrževali za te- danje razmere že kar lepo šte- vilo 200 oboroženih konjeni- kov in z njimi odločilno pose- gi! v borbo med kraljem Oto- karjem in Rudolfom Habsbur- škim. Sodobni viri, zlasti Otokarje- va štajerska rimana kronika, nam obširno poročajo o Ptuj- skih v tej dobi. Kot gospodarji predelov ob ogrski moji so si znali s pamet- no politiko pridobiti tudi za- upanje ogrskih kraljev. Zato jim je kralj Bela leta 1245 s posebnim fevdnim pismom po- delil med ostalim tudi gradova SREDI5CE in BORL ob Dravi s pripadajočo zemljiško posest- jo. Leto irlni pozneje so pode- dovali salzburško fevdno go- spostvo VURBERG, Z gradom Borlom so prevzeli v svoj novi grb sidro, po Vurbergu pa od svojih sorodnikov Hollenbur- gov zmaja (kačo). Nemirno 13. stoletje zodene tudi Ptuj ' Ko so leta 1246 izumrli Ba- benberžani, so nastopili za na- še kraje nemirni časi. Za ba- benberško dediščino in vrhov- no oblast v deželi sta se pote- govala češki in ogrski kralj, S pogodbo sta si razdelila deželo tako. da je Štajersko dobil ogr- ski kralj Bela IV. Samopašni štajerski velikaši pa so kmalu postali nezadovoljni z ogrsko vlado, ki je hotela uvesti v de- želo red in mir. Uprli so se, vendar hrez uspeha, Spomlaifli 1258 je ogrska voj- ska oblegala celo Ptuj in salz- burški nadškof je rešil mesto in Ptujske gospode le na ta način, da je dal PTUJ ogr- skemu kralju v zakup za 3,000 mark srebra. Leta 1260 pa je postal s po- močjo štajerskega plemstva če- ški kralj OTOKAR štajerski deželni knez. Ptujski so bili prvi, ki so se postavili na nje- govo stran. Vendar pa Otokar štajerskemu plemstvu ni za- upal in ni dal kastelanske služ- be na ptujskem gradu Ptuj- skim. temveč nemškemu vite- škemu redu. Ko pa je postalo nezadovoljstvo plemstva vedno bolj očitno, je dal Otokar več njihovih gradov razrušiti, med njimi tudi Schwamberg in Vur- berg, last Ptujskih, Po izvolitvi RUDOLFA IZ HABSBURGA (v današnji Švi- ci) za nemškega kralja leta 1273 se je štajersko plemstvo, ki mu ni prijal strogi vojaški red kralja Otokarja, začelo pod vodstvom Friderika Ptuj- skega tajno organizirati in ob- ljubilo pomoč ter zvestobo no- vemu kralju, S svojimi četa- mi je tudi odločilno prispevalo k zmagi Rudolfa nad Otokar- jem poleti 1276, Tako je našim deželam za- vladala dinastija Habsburžanov. Ta je s posebnimi odločbami utrdila oblast svetnih in cerkve- nih fevdalcev nad podložniki. Ojačen fevdalizem, v katerem predstavlja kmečkemu nesvo- bodnemii prebivalstvu najvišjo oblast zemljiški gospodar, ta tolikokrat osovražen in strah vzbujajoč graščak, živi skoraj v nespremenjeni obliki do za- četka prosvetljenega absolutiz- ma v sredini 18. stoletja. Ptujski v boju proti Salzburgu Friderika Ptujskega je kralj Rudolf kot novi deželni knez seveda bogato nagradil. Jese- ni leta 1279 mu je kot f)ravni naslednik kraljev Bele IV. in Otokarja izročil v zastavo grad in gospostvo PTUJ za 2.100 mark srebra. Že prej pa mu je bil dovolil, da si ob ogrski meji postavi grad in novo bivališče. Tedaj je bil ustanovljen grad ORMOŽ, ki ga Friderik po se- bi imenuje >FRIDAU«; nase- lje, ki se je že prej v listinah imenovalo »Holermues«, pa je verjetno ob tej priliki dobilo tržne pravice. Zaradi Ptuja in ptujskega gospostva, ki je bilo salzbur- ška last, je seveda takoj prišlo do ostrih in dolgotrajnih spo- rov s salzburškimi nadškofi. Moč Ptujskih gospodov je bila v tem času izredno narasla. Upravljali so obsežno strnjeno ozemlje od Vurberga do Sre- dišča in Murskega polja ter ogrske meje, bili gospodarji Ptuja, ki je v tej dobi razvi- jal živahno trgovino z Ogrsko. Italijo, Koroško, Salzburško ter bil zaradi bližine ogrske meje še posebno pomemben. Po več- letnih sporih in razpravnh so Ptujski končno morali kloniti pred mogočnimi fevdnimi go- spodarji iz vSnlzburga. Tako jim jo izpodletel poizkus, da bi se otresli fevdne nadoblasti in po- stali samostojni ter neodvisni gospodarji Ptuja in njegovega širokega zaledja. Po ohranjenem seznamu iz let okrog 1.500 so imeli Ptujski v fevd: ptujski grad. stolp, manjši grad v mestu, 12 dom- cev okrog gradu, dohodke let- nega sejma pri sv. Ožbaltu pred Ptujem, dohodke mestnih mlinov na Dravi. Vičavo. mit- nino in carino v mestu in dese- tino okrog mesta. V ormoškem okraju imajo: gradova in trga SREDIŠČE in (^RMOŽ ter 51 vasi s 524 kme- tijami, enim dvorom in petimi domci; okrog Ormoža vinsko gornino in dva dela desetine od ptujskega mestnega obzidja do offrske meje. Skupno so imeli PtuTski po tem seznamu kot salzburški fevd okrog 900 kme- tij. Od teh je bilo po salrbur- škem urbarju iz leta 1522 le ok rotr 2T0 kmetii v neposredni upravi Salzburcra. kmetii v vzhodnem delu Slovenskih go- ric pa je bilo razdeljenih in razdrobljenih med 60 fevdnikov raznih stanov. Te številke so zgovoren do- kaz, kako velik je bil vpliv in pomen ptujskega grajskega ka- stelana, ki je bival v Ptuju na gradu kot upravitelj in hasno- valec te posesti salzburških nadškofov. To pa so bili go- spodje PtujskL Ob najvišjem vzponu - nenaden zaton Ob koncu 14. stoletja dose- žejo Ptujski višek svoje poli- tično in gospodarske moči. V tem času pogosto zaidejo v spo- re s Celjani, ki so bili kot last- niki gospostva Rogatec njiho- vi neposredni zemljiški sosed- je. Tedaj pa začne sicer močno razvejana rodbina propadati: vedno več sicer slavnih pred- stavnikov rodu umre brez po- tomstva. Tako zastopa ob koncu 14. stoletja nedoletnega Bernarda Ptujskega njegov stric Uirik Waisee-jec, ki je začel malo pred svojo smrtjo graditi na prijaznem gričku nad Sv. Lov- rencem na Dravskem polju ve- ličastno cerkev v tedaj nasto- pajočem gotskem slogu. Cer- kev je bila dograjena kot po- božna ustanova gospodov Ptuj- skih. kot soustanovitelji pa na- stopajo tudi grofje Celjski. Znameniti kip Madone s pla- ščem predstavlja še danes iz- redno gotsko umetnino, cerkev sama pa je sijajen pri'- er či- ste gotske arhitekture vse do današnjih dni. BERNARD PTUJSKI ie bil leta 1599 edini moški predstav- nik tega nekdaj tako'Vazširje- nega rodu. Cut velike odgo- vornosti do obeh ptujskih sa- mostanov. ki sta v glavnei.i ži- vela od obilne in stalno dote- kajoče miloščine gospodov Ptujskih, se je izkazala v ne- nadni in veliki odločitvi: le- ta 1599 je dominikanskemu in minoritskemu samostanu v Ptu- ju v obširni listini zapustil osebno posest Ptujskih v Halo- zah. v uradih Jesenica in Pcd- lehnik. v primeru seveda, da bi PtuTski v moškem rodu iz- umrli. Skupno je ta posest zna- šala 77 vasi s po štirimi dn de- setimi kmetijami. Po letu 14*^8 eta oba samostana res postala lastnika te posesti in nastopata kot zemljiška gospodarja gor- njih Haloz vse do reforme Jo- žefa II. in zemljiške odveze v letu 1848. Bernard Ptujski je umrl že leta 1420 star komaj 34 let, nje- gov sin FRIDERIK, deveti s tem imenom v rodovini PTUJ- SKIH, pa že 6. januarja 1438 kot poslednji moški predstav- nik rodu gospodov Ptujskih. V dominikanski cerkvi, kjer so ga pokopali, so zlomili njegov ščit in tako simbolično ozna- nili, kakor komaj 20 let pozne- je za grofe Celjske: »Danes go- spodje Ptujski in nikdar več.« Nagrobnik zadnjega Ptujske- ga gospoda je preživel usodo ostalih spomenikov, ki so jih po razpustitvi dominikanskega samostana leta 1786 razbili in razvlekli na vse strani kot gradbeni material. Tudi ta spo- menik je bil že priromal v ne- ko viničarijo v Desterniku nad Ptujem. Herbersteini, lastniki ptujskega gradu, so ga konec prejšnjega stoletja pripeljali v Ptuj in ga postavili v pritličju pod grajskimi arkadami. Tu obiskovalci gradu še danes z zanimanjem ogledujejo mar- mornat relief otožnega srednje- veškega viteza z značilnim ptujskim grbom. Obširna posest Ptujskih go- spodov je pripadla Frideriko- vima sestrama: Ani, poročeni z grofom Janezom Schaumber- gom, in Neži. poročeni z gro- fom Stubenbergom. Od posesti n-' Ptujskem in Dravskem po- lju je prva dobila grad in go- spostvo 0RM02 z deželsko S( 'nijo in mitnino. trg ^*RED1- 5CE in grad ter gospostvo BORL. Druga sestra je dobila grad in gospostvo VURBERG in še nekaj manjših posestev. Kastelansko službo na ptuj- skem gradu in deželsko sodni- jo so salzburški nadškof je na- vadno dajali v zakup. Leta 1479 pa so se grada in mesta Pinia v bojih med cesarjem Frideri- kom III. in ogrskim kraljem Matijem Korvlnom polastili OGRI in ca obdržali v svojih rokah celih enajst let. Leta 1495 si ga obdrži kral* Maksimilijan kot štajerski de/elni knez. saj je mesto 7 gradom vred prerl- stavljalo važno obmejno trd- njavo proti 0?rski in nastopa- joči turški nevarnosti. AK — ZsrodoTinski arhiv v Ptuju ' Stran ft »TEDNIK« -- petek, 24. septembra 1963 Siran < Nova tekmovanja - nove možnosti Eno izmed gesel, ki jih «;re- čamo v športu, je: »Iz množič- nosti raste kvaliteta!« V atletiki je republiškem in zveznem merilu nastal nekak zastoj, ka^ tcrega posledice so bili neuspehi naše atletike na mnogih med- narodnih tekmovanjih v zad- njem času. Eden izmed vzrokov za to je premajhna množičnost. Tega problema se je lotil od- bor za razvoj atletike pri At- letski zvezi Slovenije in razpi- sal tekmovanja za atletski po- kal Slovenije. Tega tekmovanja se lahko udeležijo vsa podežel- ska športna društva in ostale športne organizacije, kajti pro- pozicije tekmovanja omogočajo nastop tudi ekipam z manj čla- ni. Republiška Atletska zveza je razpisala tudi tekmovanje za šolski atletski pokal, ki se ga lahko udeležijo srednje in stro- kovne šole. Ta odločitev je ute- meljena in umestna, saj je na srednjih šolah mnogo talentov, ki se pri tako majhnem številu tekmovanj ne morejo uveljaviti in pokazati vsega, kar zmorejo. Tudi to tekmovanje ie ekipno, in sicer se tekmuje v naslednjih disciplinah: moški: 100 m, 300 m, 1000 m, skok v dalj, skok v vi- šino, met krogle in štafeta 4x100 m; ženske: 60 m, 600 m, skok v višino, skok v dalj, met krogle in štafeta 4x100 m. Zmagovalec prejme pokal v trajno last. Tudi ta program ni zahteven in je primeren za šole z manjšim številom dijakov. Od ptujske gimnazije lahko priča- kujemo, da se bo solidno uvr- stila, saj so njeni dijaki, ki tek- mujejo za atletski klub, dosegli prav letos na večjih tekmova- njih vidne uspehe. Ta tekmovanja bodo omogo- čila nastop tudi podeželskim mladincem in mladinkam. Prav podeželska mladina ima več smisla za to, da bi s treningom prišla do uspehov, dočim bi ra- da mladina iz mesta dosegla uspehe brez večjega truda, če ji to ne uspe, raje takoj odne- ha, namesto da bi z vztrajnim treningom izpopolnjevala teh- niko m si pridobivala moč in vztrajnost, škoda je, da na po- deželju ni mladina dovolj ob- veščena o tekmovanjih, ki se jih lahko udeleži, in o modernih načinih treniranja. Za atletiko ne rabimo dragih rekvizitov in se da z majhnimi sredstvi mno- go doseči. Najboljši prostor za vadbo je narava. Zaradi po- manjkanja vaditeljev pa bi se podeželska mladina lahko lotila dopisnega treniranja. Tak način vadbe zahteva močno voljo in nepopustljivost do samega se- be, kajti napotke za vadbo dobi zainteresirani z dopisovanjem s trenerji. To je lahko izvedljivo, saj je n. pr. tek najcenejši šport, treba je le močne volje in vztrajnosti. GA ROKOMET V ORMOŽU Nedelja, 19. septembra 1965, je bila v Ormožu prava športna nedelja. Na sporedu so bile kar tri prvenstvene rokometne tek- me in so ljubitelji rokometa zopet prišli na svoj račun. Ško- da je le, da je v zadnjem, naj- bolj odločilnem srečanju, pri- čelo močno deževati in igralci niso mogli pokazati, kaj znajo. V prvi tekmi so se srečali mla- dinci Partizana Ormož in Dra- ve. Do polčasa je bila igra iz- enačena in so igralci odšli na odmor z rezultatom 4:4. V dru- gem polčasu so se domačini ob podpori navijačev razigrali in z lepimi streli odločili tekmo v svojo korist z rezultatom 13:9. Največ zadetkov za Ormož so dosegli: Jurčec, Pučko, Jesih in Šulek. V drugi tekmi sta se srečali ekipi Partizana Velika Nedelja in Kovinarja iz Štor v II. kolu štajerske rokometne lige. Za- četek tekme je pripadal gostom iz Štor, kasneje pa je bil re- zultat skoraj vedno izenačen. Ekipa Velike Nedelje je prika- zala lep in borben rokomet in si je v zadnjih sekundah zago- tovila zmago in .s tem dve dra- goceni točki. Edina slabost Velikonedeljčanov je bila, da igralci niso znali izkoristiti do- sojenih sedmercev, ker bi si na ta način lahko že takoj po pol- času zagotovili zmago. PARTIZAN VELIKA NEDELJA — KOVINAR STORE 17:16 Najboljši na igrišču je bil Zvonko Meško iz Velike Nede- lje, ki je s prodori dosegel naj- več zadetkov. Poleg njega pa je treba pohvaliti še Skoka in mladega Zemljaka, pri gostih pa solidnega vratarja. Republiška rokometna liga (moški) PARTIZAN ORMOZ — RK AJDOVŠČINA 10:10 (7:5) V III. kolu sta si novinca v republiški ligi razdelila točki. Pred 300 gledalci je dobro sodil Ambrož iz Murske Sobote. Za- četek tekme je bil lep, vendar je nadaljevanje pokvaril mo- čan naliv. Ormož je vodil ves čas tekme in so bili vsi pre- pričani, da bo osvojil obe točki. Gostje" so takoj po odmoru za- čeli s presingom, kar pa doma- činom ni ustrezalo zaradi dežja in mokre žoge. Vse gkcije so postale počasne, žoga se je iz- gubljala in gostje so v finišu rezultat izenačili. Najboljši mož na igrišču je bil domači vratar Roškar, ki je branil odlično, pri gostih pa Ipavec s petimi za- detki. ^ Partizan Ortnož: Horvat, Balažič 2, Gregi, Frangeš 1, Rih- tarič 1, Pučko, Kuharič, Peter- ka 2, Zadravec 4, Klemenčič, Roškar. 0 Ajdovščina: Jejčič, Stabal 1, Ipave'c 5, Tominc 2, Korata, Lulik 1, Marc, Kalin 1, Ergaver, Welfflin. Ivan Zadravec Štajerska rokometna liga DRAVA : PARTIZAN (GRIŽE) 23:14 (13:7) Rokometaši Drave so zasluže- no pospravili drugo zaporedno zmago v novi sezoni. Tokrat jim niso bili dorasli tekmovalci Partizana iz Griž, ki veljajo si- cer za favorite v tej ligi, vendar po prikazani igri ne sodijo mnogo nižje kot Drava, saj tu- di domači niso blesteli, igrali so daleč pod njihovo navadno ko- lektivno igro. Res je, da je med tekmo precej deževalo in da je bila žoga spolzka ter je pogo- sto spolzela vratarjema te ali druge ekipe v mrežo. Drava je bila v vodstvu skozi vso tekmo in je pred koncem občutno zvečala rezultat, za kar imajo veliko zaslug strelci Ro- zman, Cernezel in Jurkovič, ki so dosegli največ golov. Sodnik Ogner iz Maribora je sodil povprečno. Slovenska nogometna liga ALUMINIJ : TRIGLAV 3:1 Enajsterica Triglava iz Kra- nja je bila vedno trd oreh za igralce iz Kidričevega in tako so presenetili gostje domače nogometaše z enostavno igro v polju ter z ostro obrambo. Plod takšne igre je bil kronan z edi- nim zadetkom v prvem polčasu, ko je Kitič v 42. minuti prema- gal Bračiča. Z rezultatom 1:0 v korist gostov sta odšli moštvi na zasluženi odmor. Po odmoru so se povlekli gostje v obrambo in se branili gotovo s celotno ekipo, kar pa je bila velika napaka in Alumi- nij je vse bolj prevladoval na igrišču. Rezultat je izenačil Kr- nič iz 11-metrovke v 73. minuti. Nato pa je dosegel isti igralec v 80. in v 85. minuti še dva za- detka, potem ko je izkoristil lepe predložke soigralcev ter tako postavil končni rezultat. V zadnjem delu igre je bilo pre- cej ostrega in celo grobega na obeh straneh — pri čemer so bili gostje agilnejši, zaradi če- sar je moral levi branilec go- stov Verbič še pred koncem v slačilnico. Ostali rezultati v SNL so bili: Rudar (T) : Ljubljana 1:0, Že- lezničar : Branik 1:1, Nova Go- rica : Rudar (V) 1:2, Koper : Celje 1:4, Kladivar : Mura 4:0. Po treh kolih je vrstni red na- slednji: Celje 6, Rudar (V) 6, Rudar (T) 5, Ljubljana 4, Bra- nik, Triglav, Aluminij in Kladi- var po 3 itd. V 4. kolu bodo igrali v nede- ljo, 26. septembra: Železničar : Nova Gorica, Ko- per : Branik, Aluminij : Rudar (V), Kladivar : Celje, Rudar (T) : Triglav in Ljubljana : Mu- ra. 26. septembra bo igral Alumi- nij doma z vodečo enajsterico v "SNL sicer novim članov — z velenjskim Rudarjem. Kljub te- mu, da preživlja Aluminij že nekaj časa krizo, bi moral tudi tokrat osvojiti obe točki, kajti !e tako bo ujel korak s trenut no vodečimi enajstericami. KOJM VA. POKUKt IN SMKII NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Ana Majerič, Podvinci 78 — deklico; Amalija Slanič, Gregor- čičev drevored 6 — Sama; Ana Kureš, Draženci 57 — dečka; Rozalija Lesjak, Središče 236 — Petra; Julijana Kolarič, Zg. Ve- lovlak 16 — Marjana; Marija Tajhman, Vumpah 4 ~ deklico; Božena Repič, Mejna cesta 2 — deklico; Marjeta Forstnerič, Domava 142 — deklico; Marija Lebar, Skorba 24 — Suzano; Kri- stina Meznarič, Rogoznica 69 — Branka; Neža Štumpf, Muretin- ci 75 — Mirka; Adela Nigerl, Slovenja vas 1 — dečka; Ana Serec, Pušenci 37 — Zdenko; Marija Brodnjak, Gruškovec 3 — Jelko; Terezija Jazbec, Narap- Ije 15 — deklico; Božena CaČko- vič, Ciril-Metodov drevored 1/c — Natalijo; Jera Belšak, Pohor- je 40 ~ Zdenka; Angela Ber, Ko- čice 38 — dečka; Marija Leto- nja, Kočice 26 — deklico; Lizika Kovačič, Maribor, Liebknechto- va 16 — Suzano; Alojzija Kolen- ko. Mala vas 36 — deklico; Mari- ja Bahat, Zg. Kamenščak 6 — Vesno; Milena Bombek, Zagreb- ška 64 — Darka; Marija Obran, Zabovci 18 — Marjana. POROKE: Franc Kranj, Zadružni trg 9, in Terezija Kropf, Zg. Hajdi- na 96; Ignacij Erjavec, Krčevi- na 11, in Marija Bolcar, Spuh- Ija 13; Stanislav Brmež, Budi- na 39, in Marija Kukovec, Ri- tmerk 3. UMRLI SO: Anica Junger, Rodni vrh 43, roj. 1929, umrla 16. 9. 1965; Mar- tin Krabonja, Cvetkovci 32, roj. 1907, umrl 15. 9.1965; Jovan Sah- tarovič, Ciril-Metodov dr. 8, roj. 1878, umrl 18. 9. 1965. Slovenska conska liga ŠOŠTANJ : DRAVA 4:1 (1:1) Nogometaši Drave so precej razočarali ob svojem prvem go- stovanju v Šoštanju. Domači so imeli sicer pobudo ves čas tek- me, vendar razmerje 4:1 ne ka- že prave vrednosti ekip. To pot je povsem odpovedala srednja vrsta Drave — krilci, ki so bili zelo slabi m tako je bila neneh- na nevarnost pred Ivartnikovi- mi vrati. Drava je prešla v vod- stvo v 18. minuti, ko je Vuletič spretno izkoristil nesporazum domače obrambe in dosegel z glavo lep zadetek. »Izenačil« je sodnik — ta je prisodil kazen- ski strel iz 16 metrov za doma- če, ki ga sploh ni bilo, in z re- zultatom 1:1 je končal sodnik Butkovec prvi polčas. V drugem delu so dosegli do- mači v pičlih 5 minutah 3 za- detke, vendar po krivdi obram- be. Ob vodstvu 4:1 so domači povsem prevladovali na igrišču in le nespretnost napadalcev je rešila goste, da niso prejeli še kakšnega zadetka. Drava ni bi- la brez priložnosti za zmanjša- nje rezultata — pri stanju 2:1 se je Vuletič znašel sam pred golom in streljal natančno v vratarja, lepi priložnosti sta imela tudi Kostanjevec in Lju- beč, vendar je obrambna vrsta vse ob pravem času preprečila. K porazu Drave je mnogo pri- speval tudi slab sodnik Butko- vec iz Celja, ki je oškodoval go- ste predvsem pri stanju 1:1 v korist Drave in v drugem delu, ko ni pokazal n^ belo točko pred vrati, ko je napravil vra- tar očitni prekršek. Ostali izidi v SNL: Ojstrica : Olimp 0:0, Mejnik : Grafičar 5:3, Kovinar : Nafta 1:1, Papirničar : Fužinar 4:4, Konjice so bile proste. Po tretjem kolu je v vodstvu Mejnik s 6 točkami, slede Naf- ta 5, Grafičar in Fužinar po 4 itd. V 4. kolu 26. septembra gostu- je Drava v Radečah, kjer se bo pomerila s Papirničar jem. V Ob NL je premagala ekipa Markovec Hajdino s 5:2. Odli- koval se je Zmazek, ki je dose- gel tri gole. V vodstvu je še vedno ekipa Rogoznice, ki bo morda obdržala naslov prvaka Ob NL v jesenskem delu. Jutri, v soboto, gostujejo v Ptuju odlični košarkarji Parti- zana iz Slovenske Bistrice, ki se bodo pomerili z domačo Dravo; Ptujčani so favoriti in bodo vsekakor potrdili primat v okrajni košarkarski ligi. Tržne cene povrtnine in sadja v ptujski poslovavalnici »Povrtni- ne« (pri Magdi) Kumare 150, kumare za vla- ganje 280, ohrovt 130, paradiž- nik 200, paprika 210, peteršilj 300, solata endivija 150, sveže zelje 66,^ hrana za papige 270, hrana za kanarčke 430, česen 350, čebula 100, krompir 86, ko- renček 200, rdeča pesa 130, vlo- žene kumare 430, koruza 100, pšenica 120, proso 170, fižol te- tovec 230, fižol prepeličar 230, enobarvni fižol 200, radenska Mali oglasi STANOVANJA , Dijakinji administrativne šo- le iščeta opremljeno sobo v Ptu- ju. Naslov v upravi. I.šeem prazno sobo v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. Oddam dve opremljeni sobi, Naslov v upravi. Iščem snažilko in prodam raz- tegljivo mizo. Naslov v upra- vi. Upokojenko vzamem na hrano in stanovanje, da mi pazi na otroke. Naslov v upravi. Sostanovalce sprejmem. Nase- lje bratov Reš 12, Ptuj. 10 tednov stare pujske prodatn. Korošec, Lešje 27, p. ]\fajš- perk. --- PRODAM Prodani otavič na Zg. Bregu in v Budini. Vprašajte Maribor- ska tO, Ptuj. Prodam žensko in moško kolo, reporeznico, kopalno kad in 200-liter3ki čisti železni sod. Vprašajte v trgovini Cicibun Ptuj. Dve postelji z vložki, mizo in stole prodam. Lackova 9, II. nadstropje, Rau. 2,50 ha posestva s hišo in gospo- darskim poslopjem prodam. Pobrežje 87, Videm pri Ptuju. RAZNO Poštenega najditelja ženske zlate ure, izgubljene pred av- tobusno postajo v Ptuju v ne- deljo zvečer 19. septembra t. m., prosim, da jo vrne proti nagradi. Petrovičevi, lekarna, Ptuj. 0|)ominjam Antona Tominca iz Apač 101, naj ne hodi v noč- nih urah skozi okno opazo- vrt naše stanovanje. Anto- nija Bračič, Apače 100. Sprejmem dva soboslikarska pomočnika. Kumrič Albin, Ptuj, Cankarjeva 1. Prodam levi zidan štedilnik in jahalno sedlo. Sluga Martin, Ob Studenčnici 1. UPRAVNI ODBOR VETERINARSKE POSTAJE PTUJ razpisuje mesto VETERINARSKEGA BOLNIČARJA Pogoj: odslužen vojaški rok. Prednost imajo interesenti s končanim tečajem za veterinar- skega bolničarja ali s končano nižjo kmetijsko šolo. Prošnje pošljite do 1. oktobra 1965. 86, slatina Donat 90, hrana za piščance 150, hrana za kokoši 110, breskve 310, grozdje 280, hruške 250. jabolka 250, slive ringlo 150, slive češplje 150, su- he slive 390, banane 490, limo- ne 420, paradižnik v dozah 360, Radgonski biser 1 liter 799, vino (rdeče) 1 liter 330, vino (belo) 1 liter 330, vino (rdeče) 2 litra 790, vino (belo) 2 litra 820, jaj- ca 45 sir 1750 papirnati' vrečke 340. Naroča ite Tednik Čemu zaupate? OVEN (od 21. marca do 20. aprila) Odločnost vam zelo pristoja. Večkrat se boste v življenju srečali s prijetnimi ljudmi, ki se jih boste vedno radi spominjali. Navajeni ste povedati, kar mi- slite in to vrlino vam prizna- vajo samo dobri znanci. BIK (od 21. aprila do 20. maja) Bojte se brezskrbnosti, ker bi jo težko prenašali. Iskrena pri- jateljica si želi večkrat vaše družbe, pa tega ne opazite. Ku- pujete vedno radi nove, vendar ne dragocene predmete; v zako- nu boste izbirčnejši. DVOJČKA (od 21. maja do 22 junija) Vaša darežljivost ne pozna meja, le žal, da jo marsikdo rad izkoristi. Ne morete biti no- tranje zadovoljni, dokler niste končali dela, ki ste ga prevze- li. Kakorkoli obrnete stvar: v svojem življenju, se vam končajo po sreči. RAK (od 23. junija do 22. julija) Spoznali boste deklico, ki jo boste občudovali zaradi izredne )istroumnosti in še raje imeli zaradi njene skromnosti. Raje se pobotajte s prijateljem, ki ste ga brez namena užalili, ker vam bo še večkrat potreben. Nikdar niste bili koristolovec in tudi ne boste. lev (od 23. julija do 22. avgusta) Vaše lastno mnenje vam je največkrat pomagalo iz vseh dvomov. Se letos se boste videli s svojimi domačimi, le da mora- te biti pogumnejši, kot ste bili doslej. Voljno prenašanje težav vam bo mnogo neprijetnejše kot pravočasno spoznanje, da se jim lahko izognete. devica' (od 23. avgusta do 22. septembra) Zaradi denarja ste odšli v svet, ■ tega imate, svet pa vas še ni pri- dobil zase. Visoko cenite pošte- ne ljudi, zato ste najraje v njiho- vi družbi. Vaš značaj vam je že mnogokrat pomagal, da ste osta- li v dobri družbi. tehtnica (od 23. septembra do 22. oktobra) Tekoče zadeve sproti urejajte, drugače se vam bodo nagrmadile. Naglica vam še nikdar ni koristi- la. Niste navajeni, da bi vas kdo hvalil, zato radi sprejmete do- bronamerno kritiko. Na carini vas čaka dragocena pošiljka. ŠKORPIJON [od 23. oktobra do 22. novembra) Škodoželjnim ljudem radi po- kažete hrbet. V finančsnih skrbeh se posvetujte, da ne boste trpeli Škode. Pismo pričakujete iz da- ljine in se veselite dobrih vesti. Mnoge želje se vam izpolnijo, zato se vam bo tudi ta, ki vam je sedaj pri srcu. strelec (od 23. novembra do 20. decembra) Stanovanjski problem bo ugo- dno rasen, vendar vas bo stal še nekaj potrpljenja. Redkokdaj ste na potovanju, zato boste djl- go živeli, ker vam prometna mrzlica našega časa ne more škodovati. Letos še boste doži- veli prijetno presenečenje. KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja) Veseli vas opazovati ljudi, ki tudi nase nekaj dajo. Igra z otroci vam prinese največ raz- vedrila. Pri delu niste izbirčni, pač pa pri nakupih. Nekoliko več časa bi morali žrtvovati za pisanje ljudem, ki so zelo vese- li vaše pošte. VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) Vedno ste uvidevni do bližnjih ljudi, ki to premalo cenijo Naj- boljše bo, da osebno uredite za- deve, ki s pošto navadno nimajo uspeha. Radi ste v družbi, ki vam potoži svoje težave in tudi za- upa svoje vesele doživljaje. RIBI (od 20 februarja do 20. marca) V službi vas štejejo med tiste delavce, ki radi storij< več kot od njih zahtevate Zakonsko živ- ljenje ste si dobro uredili, ker .se obnašate napf-im žeiu, koJ bi JO komaj spoznali