DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 33 Trst - Gorica, 16. avgusta 1957 Izhaja vsak petek ila Kitajskem vre Mao Ce Tung naj bi bil edini kriv da »reakcija« dviga glavo (Vedno bolj se množijo poročila o nemirih in demonstracijah proti komunistični vladi na Kitajskem. Uradna poročevalska agencija »iNova Kitajska« poroča o dveh težkih nemirih, do ikaiterih je prišlo v .začetku, avgusta v Srednji Kitajski in v pokrajini *Ho,nan. Istočasno poroča nacionalna; poročevalna agencija na Formozi, da se jie v Kv/ainitungu uprlo 1.000 .kmetov, študentov in vojakov in so morali komunisti poslati nad 10.000 mož vojske, da so zadušili upor. Pekinški radio poroča, .da. so aretirali člane »protirevolucionarne skupine«, ki je pripravljala zrušitev pekinške vlade iz revolucijo v obmejnih področjih provinc Human in Hiupeh. Med aretiranimi ge tudi voditelj .upornikov, Li Ying-hsian,g. .Zarotnikom se je posrečilo pridobiti razne »nezadovoljne elemente« .med državnimi ‘Uradniki, .zemljiške posestnike in bogate kmete. Uporniki so 'nameravali po zrušitvi režima postaviti novo osrednjo vlado. Komunistična agencija .»Nova Kitajska« nadalje sporoča, da je odkrila policija v Taihsienu .»protirevolucionarno versko organizacijo« z imenom »Družba meča«, katere cilj je bil prirejanje protikomunističnih nemirov. Člani te skupine so tiudi širili vesti, da se 'bo v avgustu, dvignil ves narod proti 'komunističnemu »nasilnemu režimu in da bo izšel iz bojev kot zmagovalec .kralj. Aretirali so med .drugim tudi .tri‘glavne voditelje tajne organizacije. 'Pred nekaj dnevi je .pekinški radio poroča! o aretacijah .in samomorih študentov v provinci Sečuan, ki so jih obdolžili »deviacije« na desno. V Cengtuju . so zaprli 88 desničarskih študentov in 15 drugih. Sedišče v Tsamkongu v provinci Kwangtuing pa je 2. avgusta obsodilo na .smrt 19 »protirevolucionarjev«, ki so jih obtožili, da so vršili nasilja in pobili 7 komunističnih funkcionarjev. 21 drugih oseb so ob isti priložnosti obsodili na kazni od 5 let do dosmrtne ječe. Po vseh poročilih iz zadnjih tednov se zdi, da so komunistične oblasti morale' poseči po 'strogih ukr&pihfSa* zadušijo očitno vedno bolj naraščajoče nezadovoljstvo. Nedeljski listi so objavili tudi uredbo državnega sveta, v Pekingu, po kateri bodo ustanovili, posebne »šole« za. brezposelne reakcionarje in osebe, ki se branijo prevzeti odkazano jim mesto. Sele če se bodo ti -ljudje »poboljšali«, bodo spet lahko prevzeli redno delo. Opazovalci menijo, da hoče s tem vlada izločiti iz poslovnega življenja, organizacij in šol desničarsko usmerjene ljudi. Povečini kitajskih mesit so tudi začeli z novo kampanjo proti »odklonu na desno«, ponekod so uradnike premestili v druge obrate, .kjer morajo delati za minimalno plačo. (Zanimiva pa je še druga plat te zadeve. .Pravoverni komunistični krogi pripisujejo krivdo za nastalo vrenje nikomur drugemu kot Mao Ce-tun-giu. Ta naj. bi s svojo znano teorijo, o »stotih cvetlicah« vzpodbudil nezadovoljneže, da zač- no iznašati poglede, ki niso. v skladu z režimsko linijo. Od različnih pogledov in njihovega svobodnega iznašanja pa je samo korak do organiziranja v svrho njihovega uresničenja. To pa vodi k 'rušenju monoliitskega sistema, kakršen je komunistični totalitarizem. V njem ni prostora za različne poglede, za borbo struj in izmenjavo .posameznih garnitur na. o-blasti. Kdor je v sedlu, ta mora ostati, pa na.j, bo to narodu prav ali ne. Mao Ce-tuingu nadalje očitajo, da je preveč popustljiv do nasprotnikov, da se v borbi proti njim poslužuje premilih metod, v kolikor sploh ne zastopa načela čakanja, tekom katerega naj bi ljudje sami izpregleda-li in dozoreli iza komunistični raj. Radikalna struja verjetno misli, da se kaj takega nikdar ne bo zgodilo, Iker bodo v komunizmu ljudje kvečjemu vedno bolj nezadovoljni. Zato meni, da je treba nasprotnike enkrat za vselej zmečkati. Vse (to naj bi imelo za posledico, da Mao Ce-tungova zvezda zahaja. Reži-movcem, ki jih že sama misel na izgubo oblasti navdaja s strahom, ni Mao Ce -tung več tista nezmotljiva .zvezda vodnica, kot je bil. To naj bi čutil tudi Mao Ce^tung. Zato naj bi menda že skušal odstopiti. Ou En-laj' naj bi ga, po teh vesteh, v eadnem trenutku pregovorili, da je Mao Ce-tung zaenkrat še ostal v politiki in se ni, razočaran nad sadovi lastnega dela in sistema, ki ga je pomagal ustvariti, umaknil v filozofijo in poezijo, dve priljubljeni področji njegovega znanstvenega udejstvovanja. Vendar se to, kar se še ni zgodilo danes, lahko zgodi jutri. Z zmago »hruščevizma«, ki se samo po imenu razlikuje od stalinizma, bi v komunističnem, svetu ,pomedli .tudi s tako pravovernimi glavami kot je Mao Ce-tung, pa čeprav samo zato, ker so to glave, ki si, upajo samostojno misliti. Komunizem .je pač povsod enak, ker drugačen ne more biti. Kot inajtotalitar-nejši od vseh totalitarnih .sistemov ima vse njihove izrazite napake in slabe strani. Ce si je Mao Ce-tung iskreno utvar-jal, da bo komunizem na Kitajskem drugačen, tako rekoč svobodoljuben in v skromni meri celo demokratičen, potem ga. bo njegova lastna partija izobčila in onemogočila, tako kot je v Jugoslaviji Djilasa.____________________ Predse! Grontlti obišče Perzijo V Rimu so preteklo soboto uradno sporočili, da bo predsednik Gronchi 7. septembra odpotoval na uradni obisk v Perzijo. Spremljal ga bo zunanji minister Pella. Predsednika republike je povabil na obisk perzijski šah. Srečanje obeh državnih poglavarjev naj bi bilo zunanji dokaz prisrčnih odnošajev med Italijo in Perzijo, ki se prav v zadnjem času še poglabljajo. Nedavno je namreč italijanska državna; petrolejska družba ENI sklenila s Perzijo dogovor za izkoriščanje o-betajočih ležišč petroleja. Napad na Vidmarja Sli bodo Sovjeti zahtevali glase po njihovem nepravovernih jug. teoretikov? Ponov.no .zbliževanje med Titom in Hruščevom ima v jugoslovanskem poli-itičnem življenju raznovrstne in zapletene odseve. Med te spada n. pr. ustavitev -tiskanja knjige, ki je hotela dokumentirano opisati obnašanje »prijateljske« sovjetske armade na jugoslovanskih tleh, kamor ,je prišla leta 1945 kot »osvoboditeljica«. Hvala Bogu, da so jo takrat videli samo skrajni severni in vzhodni predeli države!- Izdaja te knjige je bila brisana s programa že takrat, ko se nikomur še sanjalo ni, kaj se zopet plete med Moskvo im Beogradom. Nato ne smemo zopet pozabiti, da zaton Djilasove zvezde čudovito sovpada s ponovnim zbližanjem med Titom in Kremljem. Djilas je, kakor znano, bil ‘glavni in najtemeljitejši kritik sovjetskega sistema, vzorov in metod. V zadnjem letu pa je opaženo počasno umikanje ali pa brisanje iz javnega življenja nadaljnjih važnih osebnosti, ki niso. pristaši ostre -politike ter popolnega, vistousmerjenja. Tako je na nekaj najvažnejših političnih manifestacijah, sprejemih tujih gostov in sestankih partije bila opažena odsotnost hrvatskega prvaka Baka-riča. Ta je bil eden najvztra-jnej-šiih nasprotnikov nasilne kolektivizacije kmetijstva in zagovornik liberalnejše politike na vasi. Očitali naj bi mo tudi, da je v Hrvatski -vzpostavil veliko milejši režim kot je v ostali državi. .Zdaj, ko se bolj kot kdaj v zadnjih letih v Jugoslaviji poudarja potrebo 'komunistične enotnosti in zbližan ja s Sovjetsko zvezo, postajajo seveda vsi takšni Hruščev grozi in napada Obisk sovjetskih- veljakov v V.zh. Nemčiji oi- prinesel tako senzacionalnih novosti, kakor so nekateri pričakovali. Vsaj zunanjepolitičnih ne. V glavnem je bilo ob tej 'priložnosti zopet potrjeno načelo, -ki uta izaes«i-..predsednik»-vz'hodin©*- nemške vlade, Grotewoh-1: nobenih svobodnih volitev v obeh Nemčijah, ker se jih komunisti boje kot vrag blagoslovljene vode, temveč najprej združitev obeh Nemčij, z nespremenjenima režimoma, v obliki konfederacije. Nato se bo pa vi-delo,- Ta svoj predlog je. Grotewohl ponovil na seji parlamenta, kateri so prisostvovali kot slavnostni gostje Hruščev, Miko-ja-n in Gromi-ko. Ob tej priliki si je Gro-.tewtohl še posebej privoščil Adenauerja, kateremu je očital, da obnavlja nemški militarizem, vodi atomsko politiko in neupravičeno proglaša Zahodno Nemčijo za ■zastopnico nemškega naroda. iZa Grctevroblom je povzel besedo Hruščev, ki je ostro napadel politiko zahodnih držav. Očital jim je, da- hočejo militarizirati Zahodno Nemčijo in sploh vso Zahodno Evropo. Rekel je, da je to -nevarna politika, ki zna dovesti do voj- V Omanu - „mir in red“ 21 Kakor kaže je upor v Omanu v bistvu zatrt, čeprav bodo posamezne skupine igveril-cev verjetno nadaljevale svojo akcijo v bolj odročnih predelih in gorah, kamor se je zateke-l tudi njihov vodja imam. Kakor da. smo nekje v srednjem veku, s-e je po padcu glavne uporniške ■trdnjave v 'Nizvi izneveril imamu celo njegov sin, ki je najvažnejši šejk tamkajšnjega področja. Obljubil je zvestobo sultanu v Muškatu in si je tako -rešil glavo ter položaj. 'Saudska Arabija, iki je podpirala in podpira- imama, -skuša izdaj- spraviti o--mansko vprašanje pred Organizacijo združenih narodov. To je sklenila tudi Arabska izv-eza. V Londonu seveda, ugovarjajo, da je to nemogoče, ker je šlo v Ornemu za upor proti zakonitemu- vlada ju. Kako pa je vse dejansko bilo in kdo vse je imel prste vmes, ve sam Bog. Kjer smrdi po petroleju, prav gotovo ne gre samo za krajevne interese. Pravijo, da sta za vsem pravzaprav ameriška petrolejska družba A-RAMiCO, ki ima svoje rudosledne pravice x Saudski Arabiji, in angleška Iranska petrolejska družbe-, pri kateri ima večino delnic država in ima svoje r.udosledne pravice v Omanu- Vendar jie glasnik ameriške vlade že izjavil, da -njegova vlada nima nobenih dokazov, .da bi uporniki uporabljali ameriško o-rožje. Po raznih ves.teh np-j- ,bi namreč Ibn iSaud odstopil upornemu imamu nekaj, ameriškega orožja, katerega so mu 'Združene države poslale v smislu pogodbe. z Ibn Saudom ob priliki njegovega o-biske v Washingtoniu. Tiudi Britanci ne postavljajo v 'tej zadevi nobene konkretne obtožbe in so zdaj, ko so na glavnem bojišču zmagali — sultanovim in britan- skim oddelkom je pri zavzetju Nizve poveljeval britanski 'general — še- toliko bolj rezervirani. Poleg čisto -zaslužkarskih pobud pa- s-o po -sredi seveda politične -špekulacije. Hladna- vojna- med Vzhodom in Zahodom. Boljševiško cbkiioževanje petroleja pričenja v Siriji in ,se zaključuje v Perzijskem zalivu. iZato je treba pričakovati, da bodo spet nekje izbruhnili nemiri, ki jih finansira Moskva. Se hod o Francozi in Egipčani pobotali? 'Neki kairski dnevnik je pretekli, teden poročal, da se bodo v Švici v kratkem' začela francosko - egiptovska -pogajanja. Ce uspejo, bodo obnovili diplomatske od-nošaje med obema' državama. Po isti vesti naj bi -na pogajanjih 'razpravljali o egiptovski -zahtevi po povrnitvi škode zaradi lanskega britansko-francoskega napada, obenem pa o položaju francoskih delničarjev .stare sueške družbe in od-, škodnimi, ki naj ibi jo dobili za. svojo podržavljeno imovino. Kakor je znano -je Naser svoječasmo obljubil, da ibo delničarje pošteno odškodoval, toda izvedba* obljube se je zataknila na- povezavi odškodnine ,za podržavljenje sueške družbe iz izahitevo po odškodnini zaradi britansko - francoskega -napada. Naser pa je .zahteval tudi, da mora najprej dobiti v roke v.se imetje sueške družbe, torej .tudi tisto, ki je v -tujini, ter hi šele nato -razpravljal o višini in načinu izplačila odškodnine. .Zaenkrat so francoska oblast v a zanikala, da bi bila .sploh v načrtu kakšna pogajanja za obnovitev diplomatskih stikov z Našerjevi-m Egiptom. ne. Za svobodne volitve pa. je dejal, da ne bodo možne dotlej., dokler bo komunistična stranka- v Zahodni Nemčiji prepovedana. Zakaj ni pristal na svobodne volitve v vsej Nemčiji, prej, ko je bila ta-'komunistična stranka*^e dovoljena, seveda, ni povedal. V dveum-em govoru ,se je seveda Hruščev dotaknil it udi drugih vprašanj. Pohvalno se je izrazil o sestanku z jugoslovanskimi komunističnimi voditelji: Razgovori -naj bi n-udi-li nov prispevek k e-notnos-ti .socialističnega, (beri: komunističnega) tabora. Hruščev se je ponorčeval iiz tistih zahodnih krogov, ki menijo, da bi čistka, ki je prizadela Molotova in Kaganoviča ter prijatelje, povzročila kakšne večje spremembe v Sovjetski zve-zi, kajti- »na. poti k uresničenju komunizma je (treba premagati kapitaliste in tudi odstraniti nekatere elemente iz lastnih vrst.« V uresničevanju- komunizma torej. Hruščev ne bo poznal kompromisov, kakor jih ni poznal pokojni Stalin, posebno še, če bi šlo za osebe in gibanja, ki so njemu osebno nevamna! 'Senzacije niso predstavljale niti Hru-ščeve izjave o razorožitvi. Tudi tu gre -za stare poniudbe. Hruščev je ponudil, da bo v okviru razorožitve odpoklical sovjetsko vojaštvo iz štirih podložniških držav (iz Nemčije, Poljske, Madžarske in Romunije), če bi Združene države odpoklicale svoje čete iz zahodnoevropskih držav. ■Podobni so bili govori, ki jih je imel Hruščev v ostalih krajih Nemčije. Razlika je- samo v tem, da je enkrat -bolj poudaril eden, drugič pa drugi porblem. V splošnem je bil vtis, da je Hruščev oster nasprotnik Adenauerja in .da bi dal ine vem kaj., samo. -da- bi Adenauer na parlamentarnih volitvah, ki bodo to jesen, pogorel. Na. nekem shodu je šel tako daleč, da je Adenauerja, ki ga vsi poznajo kot resnega in demokratičnega človeka, primerjal kar s samim Hitlerjem. Vkljub temu, da. je izjavil, da se ne mara vpletati v notranje nemške zadeve, -je zahod-•n-onemšike delavce kar odprto pozval, na.j glasujejo proti Adenauerju. Verjetno pa se j« Hruščev pri tem uštel. Njegovi napadi znajo imeti prav nasprotni učinek, kajti Nemci so vse prej kot naklonjeni Sovjetski zvezi in njenim-voditeljem. Poleg Adenauerja- si je Hruščev prav tako dosledno privoščil Ze-hod. Sovjetski voditelj je brezobzirno grozil z atomskimi in vodikovimi .bombami-, Francijo, Anglijo i.n druge države je svaril, naj pomislijo, da jih nobena razdalja n® more varovati pred tem orožjem. Vsekakor je veliko vprašanje, ali so takšni govori primerni, za predstavnika tiste Sovjetske-izveze, 'ki se ,na papirjui tako močno za- vzema za odpravo atomskega orožja, a se na drugi -straini z največjo trmoglavostjo brani, sprejeti vsako mednarodno kontrolo, ki bi njej sami onemogočila, da se naskrivaj ne pripravi na atomsko vojno.' V koliko so -sovjett^ii državniki' na. svojem dolgem obisku v Vzhodni Nemčiji dosegli cilje, -ki -so si jih zastavili, se v -tem trenutku še ne more reči. Nimamo še pri rekah zaključnega poročila, o razgovorih, a tudi to 'bo verjetno prikrojeno iza javnost ter bo treba čakati, da nam dejstva povedo, kako je bilo. 2e -zdaj pa je očitno, da so Hruščev in prijatelji hoteli uitrditi položaj osovraženega- tajnika, vzhodnonemške komunistične partije, katerega so, kot zvestega kremeljskega o-prodo, na zborovanjih in sprejemih prijateljsko trepljali po rami1. Delni umih ameriShih čet iz Evrope iZ izjavo, de so sklenile izkazati večje zaupanje svojim atlantskim -z a veznikom, so Združene države napovedale, da. bodo potegnile domov dober del svojih čet, ki jih vzdržujejo na evropskih tleh. Predvidena je tudi repatriacije oddelkov, ki so nameščeni v Zahodni Nemčiji. V obveščenih krogih dostavljajo, da posebno glede Nemčije ti ukrepi ne bodo .takoj izvedeni, ker je to odvisno od napredka- v organizaciji nemških oddelkov, ki bodo morali nadomestiti ameriške. Kakor je iznano, imajo Združene države zdaj v Nemčiji 5 -divizij, ki štejejo 50.000 mož. Namesto navadnih- pehotnih, motoriziranih in topniških oddelkov, ki jih imajo -Združene države zdaj v Evropi, bi v bodoče obdržale samo manjše število o-p rišč, v katerih -bodo nastanjene »a-tomske skupine«, od katerih šteje vsaka po 5 do 8 tisoč mož. Eno .teh oporišč je že urejeno v Italiji, pri Livornu. Te »a-tomslke -borbene skupine« bodo nastanjene pri velikih letališčih. Po -načrtu, kakršen izhaja iz prvih vesti, bo torej suhozemna obramba Zahodne Evrope zaupana .predvsem četam evropskih držav, Združene države pa bodo omejile svojo prisotnost, v mirnem času, samo na atomsko pomoč. V ostalem ostajajo obveznosti Združenih držav v okviru Atlantske -zveze takšne, kot so bile doslej, to se pra-vi, vsak napad na katero koli članico bi bil smatra,n iza napad na Združene države in v tem primeru bi stopil v akcijo ves zahodnoevropski o-forambni mehanizem. Brzino in .učinkovitost prvih povračilnih ukrepov pa. jamčijo vedno pripravljene ameriSk° atomske skupine. Tako se obrambni načrti pri! agodujejo sodobni atomski oborožitvi in taktiki, ■ki jo to orožje narekuje. Upa jun vsaj, da ne bi bile nikdar -uporabljeno! posamezniki, ki so hoteli hoditi neka posebna, po njihovem jugoslovanski stvarnosti primernejše pota, neprijetno breme. Ce se -bo politika zbliževanja s Sovjetsko zvezo nadaljevala, je neizogibno, da se j,ih bo Tito skušal otresti. Kdo vse bo plačal račun? Doslej še ni sestavljena lista oseb, ki bi morale odigrati vlogo žrtvenih kozlov. Najnovejše je samo to, da so 'Sovjeti s svoje strani že vpisali na. to listo tudi enega Slovenca, in sicer Josipa Vidmarja. .Sovjetsko glasilo »Komunist« se namreč v svoji najnovejši številki ukvarja a vprašanji književnosti in umetnosti, pri čemer kritizira razne časopise in tudi književnike. Zlasti ositro kritizira -časopis .»Vprašanja filozofije«, v katerem Sta se 'Nazorov in Grldnjevva ostro izrekla proti vodstvu partije v umetnosti in literaturi ter označil tako varuštvo ter u-radno ureditev za smrt vsake umetnosti, V isti sapi ©bdolžuje časopis revijo »Literarna Moskva« nihilističnih teženj, pri čemer šteje zlasti v zlo, da nekateri avtorji, ki se zavzemajo za te težnje, nočejo pristati na kritiko samega sebe kljub ostrim napadom po partiji, ampak vztrajajo na svojem stališču. Raane publikacije zadnjega časa -dolži časnik, da izpodkopljejo »pod krinko objektivne kritike« družbeni red in s tem temelj 'Sovjetske ■zveze. 'Poleg že znanega romana Dudin-zeva nie samo od kruha«, imenuje tudi Jašinovo de-lo -»Vitez«, Kirsanowo -»Sedem dni nebes« -in Graninovo »Lastno mnenje«. Končno omenja časopis »Komunist«, da so še vedno v polni veljavi pod vplivom sovjetskega kulturnega papeža 2da-nova- izdani ukrepi Centralnega komiteja k vprašanjem literature iin umetnosti, iz let 1946 - 48 in, spominja s tem na naj-mračnejše čase ruske umetnosti in književnosti. Komunistična stranka mora kot vladajoča stranka vskladiti literaturo in umetnost z Leninovimi načeli, poudarja članek. Končno obračunava členek še s slovenskim teoretikom Josipom Vidmarjem (•tako ga. .imenuje) in poljskima revizionistoma Kotto in- Sloni m&kim, k a katerih pisarije pravi, da so povzročile mnogo škode v 'književnih krogih Sovjetske zveze. 'Tako se torej tudi Josipu Vidmarju počasi piše sodba, iseveda potem, ko je v komunističnih očeh doigral svojo vlogo i».koristne -budale«, kakor je Bogdan Radiča krstil sebe in druge po izvoru i® bistvu nekomunistične razumnike, ki so se iz naivnega idealizme ali karierizma udinjali komunizmu. Stavke na Poljskem Po komunističnem nauku v komunistični družbi sploh ne more biti delovnih -sporov, kajti v teoriji je delavec istočasno delodajalec in delojemalec. Zato so tudi stavke v komunističnih državah prepovedane, kakor je prepovedano svobodno sindikalno organiziranje. Vendar tu nekaj ne gre. V komunističnem svetu prav zadnja, -leta lahko prisostvujemo, -re- > snianemu stavkovnemu valu. In kar je •še važnejše, .proti nezadovoljnim, lačnim in izkoriščanim delavcem nastopa država z vsem svojim aparatom, i;n ito s takšno ostrino, kakršne ni poznal niti kapitalizem tam v 19. stoletju, ko ie Karl Mairx šele pisal svoj »Kapital«. ■Zadnja velika stavka, o kateri so te dni poročali, se dogaja na Poljskem, v Lodžu. 'Deset tisoč tramvajskih uslužbencev je prekrižalo roke in zahtevajo povišanje mezd, ker z dosedanjimi ne morejo več .shajati. Nad stavkujoče se je seveda -takoj'spravila, policija. Pri prvih spopadih je bilo ranjenih pet žensk in več delavcev. Da bi zasilno rešila prevozno vprašanje so oblasitva zasegla zasebna. prevozna sredstva. Tudi vojska je dala ina razpolago svoje avtomobile. Ker .se oblasti, po lanskih izkušnjah, bojijo, -da ibi nemiri zavzeli večji obseg, so se ob strani policije" takoj pojavili tudi vojaški oddelki, ki patruljirajo po mestu. -Lodž ;e .po velikosti drugo poljsko mesto in šteje 674.000 prebivalcev. 'V njem je središče poljske tekstilne industrije. Ker so tramvaji glavno prevozno sredstvo, s katerim se delavstvo vozi v 'tovarne, ibi daljša istavka. tramvajskih uslužbencev znala neugodno vplivati na industrijsko proizvodnjo. Stavka .tramvajskih uslužbencev ni o-samljena. Piretekli (teden so, prav tako v Lodžu, stavkali tudi uslužbenci mesne industrije. Stavkali so pet dni in zahtevali stoodstotno povišanje mezd, iz česar lahko sklepamo, v kako težkih okoliščinah morajo živeti, kajti v komunistični državi ne bo nikomur padlo v glavo, da bi s socialnimi zahtevami zganjal demagogijo. 1 1 nedeljo, 1. septembra, vsi na Opčine ■ ■ ■ M M mmm 1 na X. Ji esensKo siavj ie su£ VESTI z GORIŠKEGA Asimilacija in raznarodouanje Ficko in druščina Gospod uirednik! 'Tržaški »iPiccolo«, katerega gor iško stran urejujejo izključno skoro sami i-strski izseljenci in pa ele-meiniti, ki prejemajo navodila od goriškega mestnega odbora, se je pretekli teden hudo -razburil, ker je »Demokracija« prinesla in tolmačila papeževe besede, ki so pozivale ina upor proti raznarodovalni m težnjam držav, ki sprejemajo izseljence. Papež je pravzaprav rabil glagol »a-s-similare« in ne »s-na-z iona 1 izza re«, toda e-den je sinonim drugega glagola in itudi prvi .pomeni »raznarodovati«. Ker ni mogel drugače, je »iPiccolo« trdil, zmotno seveda, da je papež .govoril proti »asimiliranju«, ki da pomeni nekaj drugega kot pa raznarodovati (snazionalizzare). S tem je »Piccolo« pokazal, kako znajo njegovi dopisniki skrivati tudi pomen italijanskih glagolov, da le prikrijejo obsodbo nad raznarodovanjem, ki ga visoki^ pred-.stavniki cerkvenih, sli pa Tudi državnih oblasti izrekajo. Jezik rad udarja na bolni zob (la 1-in-gu-a batte s ul dente c-he duole) pravi italijanski pregovor. Prav ta pregovor velja ,za .»Piccolov« izpad proti članku v »Demokraciji«. »Piccolo« bi seveda rad dokazal, da Slovencev v Italiji ne raznarodujejo, čeravno nimajo, na primer v videmski provinci niti ene seme slovenske šole, kljub temu, da so jih uradno našteli v samih dolinah Tera in Nadiže vsaj 29.000! Jasno, da imamo pravico kričati proti raznarodovanju našega ljudstva, tudi ko prihajajo med nas duhovnki, ki ne poznajo slovenskega jezika in so često tudi očitno nerazpoloženi proti Slovencem in slovenskemu jeziku, kot se je nedavno pripetilo v dolini Nadiže. .Upravičeno -torej .zahtevamo od papeža in od njegovih- namestnikov, da napravijo red tu-di k na-ših krajih, kajti raznarodovanje, -ali pa- imenujmo ga »asimiliranje, je proti naravnim zakonom tako pri nas, kakor drugod v sve-tu. Nadalje se »Picoolo« hud-uj-e tudi zaradi tega-, ker da je jugoslovanska propaganda razširila po svetu etnografski zemljevid naših -krajev s prikazom etni-ške jezikovne črte, ki prikazuje na primer Gorico in nekatere druge -kraje za slovensko naseljene. .»Pic-colo« se jezi in pravi, -da .zagotavljajo naši izvoljeni svetovalci v goriškem provincialnem in mestnem svetu strog-o zakoni-to -zadržanje in obnašanje, -na drugi .strani pa, da vrši -beograjska oblast tako propagando, ki da j-e proti. Italiji. Toda- ne .glede n-a- -dejstvo, da v Gorici in v nekaterih drugih krajih italijanske .republike žive Slovenci, tu-di strnjeno, ki -kljubujejo raznarodovalni politiki in težnji prej fašizma, zdaj pa -nekaterih oblasti in krogov, bi »P i -ccol o ve m u « dopisniku -lahko odgovorili, -da- Obstojajo tudi italijanski krožki, ki ne le, da širijo tako propagando poudarjajoč , italijans-tvo I-is-tre, ampak zahtevajo -tudi revizijo mirovne pogodbe v tem oziru. A-li se neki tok krožek v Gorici ne imenuje »Istrsko -revizionistično gibanje«?... Raje bi se »Piccolo« -začel resno baviiti z vprašanjem pravičnega i-n mirnega sožitja Italijanov, Hrvatov in Slovencev v obmejnih -krajih Italije in J.u-gosla-vije, kot pa vztrajati na nacionalistični liniji -in mr-žnji do Slovanov. Fašizma je ikonec, -gospodje okoli ,»(Pie- Pisatelj se je raivno dobro usedel iza pisalino mizo, ko so mu sporočili, da. .so prišli neki dela-vci, ki bi se radi z nj.im pogovorili. — .»Naj kar vstopijo Kaj želite, tovariši?« — »Smo delavska kontrola nad proizvodnjo. Delegacija.« — »Kontrola? Za; kakšno proizvodnjo?« — »Vašo, -tovariš pisatelj.« — »S kakšno proizvodnjo pa- naj -bi -se jaz ukvarjal? Pišem zgodbe in podlistke, ti menda- ne spadajo pod kontrolo.« »Tako -pravijfl vsi! -Naj-u .s-o izvolili -tiskarji in prodajalci časnikov zato, da teotnitroliirava vašo proizvodnjo.« — »Ne razumem, kako to mislite... Kako mislita- kontrolirati?« »Zelo preprosto. T,u- 'zraven -se -bova u-sedla... O čem mislite .pravzaprav pisati-?« — »Tega še sam ne vem. Nimam še nobene zamisli.« — »No, poitem pa -le razmislite.« — ‘»V redu, ko .boste odšli, bom razmislil.« — »Ne, ne -šalite -set Takoj sedaj boste razmislili!« — »Ampak, kako -naj osredotočim svoje misli spričo -d-ve-h tujih obrazov?« — »Oprostite, -midva- nisva -n-ikaka. -tuja obraza, pač pa delavska kontrola -nad vašo proizvodnjo. No, a-Li bo že -kaj?« — »Kaj naj -bo že kaj?« —-»Le hitreje, premišljujte.« — »Kaj, ne razumeta-, da je vsa-ko -us-tvarjffllno delo nekaj . . . .intimnega?« — »Prav nekaj intimnega ne bi smelo biti! Vse se mora pri nas razvajati, javno, odkrito, pred očmi vseh in pod- kontrolo.« Pisatelj je -ra-zmiš-l-jeval. .»Oprostite, kaj ste pravkar -razmišlje-vali?« — »Ne motite me. Stikam za subjektom.« — »Odlično. Samo pohiteti morate! No, s,te ga- že dobili?« — »Kam pa se tako mudi?« — »Kontrola- je prav zato tu, da se časa ne zapravlja. Torej?« — cola«, i-n časi, ko nas je »Piccolo« staln-o napadal in sramotil, ne da bi mi imeli pravice braniti s-e, so .za vedno minili in se več ne povrnejo. -Uprli smo -s-e fašizmu, upiramo se še, vedno vsaki -težnji po ra-znaroditvi in -u--prl-i -se .bomo v-sakemu poizkusu, da bi -nam vzeli pravico do proste -besede in do 'kritike! FreoeE trgovskih ohrtnic Pristojno ministrstvo je razposlalo posebno okrožnico o -zadevi -trgovskih obrt--nic. Ministrstvo s-e obrača na -krajevne-merodajne oblasti in jim predočuje -dolžnost, ki jo imajo, -da ne izdajo trgovskih, obrtnic, kjer jih je že zadosti, da lahko zadostijo potrebam ljudstva. -Nekateri pa so mnenja, da- mora imeti vsakdo pravico do obntni-ce, ker je potrebna konkurenca, da se trg -uravnovesi. Kdor n-e bo delal, pač ne -bo mogel naprej in se -bo sam obrtnici -odpovedal. Sokrivd, ne zagovorniki Po svoji papagajski navadi, in seveda ■z namenom, da bi -tako pred našim ljudstvom prikril svoj -nečedni posel, je rdeče pobarva-n-i »Novi -list« ne dolgo od -tega skušal .zagovarjati delovanje prejšnje doberdobske občinske uprave- pre-d napa-di, reci in piši, svojih lastnih .gospodarjev. Zadevica je res čudna, -toda poklicnih -koritarjev to ne moti, ker upajo, da bod-o s tako taktiko najlažje izvršili naloge, k-i so jim jih gospodarji zaupali, in sicer, da bi y imenu krščanstva in demokracije privedli čim Več lju-di v 'komunistični objem. Italijanska zamotana biroikra-cija -gre -h -koncu- i-n se modernizira v -korist državljanov, ki jim prihrani skrbi, čas in -denar. Te dni je stopil v veljavo -zakon, po katerem -niso zasebniki več dolžni sami predložiti k svojim prošnjam -državljanskega l-ista, poitrdi-la o visečih kazenskih postopkih in -nravstvenega -spričevala. Te listine bodo uradi, na katere je prošnja naslovljena- in predložena, sami poiskatli. iZa-kon določa tudi, da lahko vsebuje e,n sam dokument več dokazov, to je -potrdil ,in spričeval -hkrati. Osebna izkaznica pa -bo -samo pričala o rojstnih in raznih- dru-gih na njej zapisanih osebni-h po-datkih. Iz-pričevalno- listino -so -odpravili i-n -bo name-sto nje -stranka, podala samo potrebno izjavo, pred občinskim tajnikom, notarjem ali določen-em .uradniku-. T-udi o-verovljie-uje dokumentov je odpravljeno. Ko pa .gre -za- pristop -k -natečaju za ka-ko državno službo, -so potrebni vsi dokumenti, kakor do -sedaj. Isto ve-lja .za izpri-čevalne listine glede nastale vojne -škode in podobno. Borba -za poenostavljenjem italijanske -birokracije se vleče že dolga desetletja. Do -sedaj pa -so bili; vsi -napori budi najodročnejših borcev pro-ti birokraciji za- osredotočiim .svoje misli, če me sita-lno prekinjata.?« -Delavska -kontrola je utihnila- in -z v,sem -zanimanjem opazovala- obraz razmišljajočega pisatelja-. Pisatelj se je -z roko -božal po čelu-, .se pra.skal za. -ušesom, v.z-dihoval in končno je Lzbruhni-l: »U-vidita vendar, da človeku -ni mogoče- razmišljati, če ku-p oči bulji vanj kot tele v nova- vrata.« Delavska kontrola je izmenja-la -poglede. — »Kaj praviš k temu, tovariš? To j-e -prava sabotaža! Z .njim se ,ne -smeš ra.z-gova-rjati, ga- ne smeš pogledati. Manjka samo še to, da- nam prepove dihati. Ko naju ni bilo tu, -je vendar pisal. Takrat je šlo, .sedaj ne gre. Pod- kontrolo stvar — kot .se zdi — ne teče. Ce je vse na .spregled, če so zvijače ne mo-goče-, potem .glava- n-e deluje. Izvrstno... To -bova javila na pristojnem mestu!« 'Delavska kon-trola -se i-e dvigni-la- in globoko -užaljena- odšla, s trdimi -koraki. * V starih, dobrih časih bi -se podobna zgodba lahko z-gključila: »...V tem -tre- nutku -se je pisatelj prebudil ves moker -od mrzlega- potu.« — Na žalost svoje zgod-be 'pa ne -mo-rem -tako -zaključiti. A. Averčenko Beg pred mačeho -Pretekle dni je pribežalo iz Solkana (Slovenija) v Italijo 16-letno dekle, ki je izjavilo, -da ni prišlo .semkaj iz političnih ozirov, ampak -samo izafo, da se skrije pred' mačeho, ki je z -njo sla-bo ravnala. Prosila j-e, naj ji dajo .kakršnokoli delo, -le nazaj k mačehi da- naj jo ne vrnejo! Svoboda za vse, a ne za njene sovražnike Pred nekaj meseci ie .zahodnonemško vrhovno sodišče (Zvezno -ustavno .sodišče) -izdalo -razsodbo, s katero je ibil potrjen odlok vlade o razpustitvi komunistične stranke Zahodne Nemčije ter prepovedi njenega delovanja. Odlok je ibi-1 .utemeljen s tem, da sta program in delo-komunistične stranke naperjena proti .načelom zah-odn-onemške -ustave, predvsem glede .politične svobode ter demokratične državne u-reditve. -Zahodnonemški komunisti so -se pritožili na Komisijo za človečanske pravice pri Evropskem -svetu- v Stnas-sburgu. Zahodna Nemčija- j-e -namreč -tudi pristopila k mednarodni konvenciji o človečanskih pravicah. Eden iizmed členov te po-godbe pa priznava -pravico posameznikom, da se pritožijo na omenjeno komis-ijo, kadar so jih -notranji -držav-ni organi prikrajšali za -kako v -konvenciji .zajamčeno pravico. .Komunisti -so v svoji pritožbi trdili, češ -da jim j-e -bila s prepovedjo delovanja prikrajšana politična svoboda., ki je -zajamčena- v-sem državljanom in jim dovoljuje, -da. izpovedujejo -svoje prepričanje ter v njegovem smi-s-lu delujejo. Komisija za človečanske prav-ice je pritožbo zavrnila iz -utemeljitvijo, da komunistična načela zani-ka-jo osebno svobodo posameznika, ter -da delovanje komunistov stremi -za -tem, da državljanom -odvzame svobodo im -uvede diktaturo proletariata. Za-to j-e bil -sklep zahodnonemškega- -sodišča- popolnoma .utemeljen, kajti kdor ruši- svobodo, je ne' more zahtevati zase. (Iz »Koroške kronike«1 Vročina zopet pritiska Zadnje dni' je .zopet .začela- pritiskati vročina. V torek opoldne je ka-zal toplomer v Gorici 30 stopinj Celzija-. -man. Najenostavnejšo, najbolj preprosto in .zato -tudi naj-učinkovitejšo -birokracijo je imela- pok. av-s-troogrska monarhija. Mnoge evropske države -so jo posnemale, sreče bi bila, če bi to -storila -tudi Italija, posebno še- -z-ato, ker je nekaj- -njenega o-,zemlja že uživalo ta preizkušeni vzorec. Kar je tebi narobe, tudi meni ni prav Prav pred šmaruskimi počitnicami je spet enkrat prišlo na tapet j-užn-otinplsko vprašanje in celo kar na- mini-s-trski ravni. V Rimu se je oglasil -italijanski podpredsednik vlade ■ in zunanji minister Pella, ki je ugotovil tole: »I-talija n-e more izven okvi-ra pa-riških dogovorov iz leta 1946.« Njegov avstrijski kolega -Fig-l pa je v Soinogradu -izjavil: »Avstrija, me zahteva niče-sa.r izven okvira- pariških dogovorov iz leta 1946.« V glavnem s-ta torej oba zunanja ministra govori-la isti jez-ifc. Gotovo je samo utešljivo, da ministri ne uporabljajo -govorice, ki ob določenih dogodkih in razvojih prevladuje v javnem mnenju. Južnotirolsko vprašanje -se je razvne- lo po obsodbi .nekaterih Tirolc-ev nemške narodnosti .zaradi sabotažnih deja-nj. Zakaj je- prišlo do -takih dejanj in v ka-ko-smer -zahaja javno -mnenje -ni težko uganiti. Narodne manjšine zahtevajo .svoje pravice. V. Italiji sta -to predvsem nemška in sloven.s-k-a manjšina, V Avstriji je to samo slovenska manjšina. Večina manjšini te pravice -krati. Ta večina je pri, nas italijanske narodnosti, v Avstriji -pa nemške. Prav tisto, ka-r Nemci na Tirolskem zahtevajo od večinskega naroda, to isto Nemci v Avstriji kot večina kratijo Slovencem kot manjšini. Kaj, če bi emk-rat reševali manjšinska vprašanja po logiki možatosti, -t. j. -po objektivni pravici in ne po .tisti .logiki, po kateri je pravično -le tisto, kar je prav prizadetemu. Nekaj be-sed je na- italijanski. strani ,padlo -v ,-pri-log objektivne pravičnosti... Borica ima dva nebatičniha Na korzu Ita-lia v Gorici sta letos zras-t-la kar -dva -desetnadstropna nebotičnika. V vsakem je po dvajset stanovanj, ki jih lastniki prodajajo -baje po 6 -milijonov e-11 več -lir v-sako. Praznik grozdja •Na, prefekturi -se j-e -sestal odbor za praznovanje grozdja. V načrtu- sta zlasti -dve taki prireditvi, in sicer v Gradiški in v Krminu. Dinsha kriza in predlog za njeno rešitev Vin-s-ki pridelek je v Italiji previsok -i-n vino -zaosta-ja y kleteh-. M-ladi-ni bolj -ugajajo .u-me-tne -pijače kot pristno naravno vino, 'ki -ga ne manjka, v različnih vrstaih in okusih. 'Da bi vinsko krizo rešili, so prizadeti krogi i-n činitelj-i stavili zadnje dni ministrstvu -za poljedelstvo več predlogov, med -temi sledeče: Naj- dovoli, da se predela Se 5 do 6 milijonov -hektolitrov vina v alkohol; naj zniža davek ina. pridelovanje alkohola, iz v-ina; naj ukaže, da-se vermut i-n druga prvovrstna v-ina, iz- S posebnim zanimanjem čitam -polemiko »-Demokracije« s Fickom pod rubriko »Tržaški prepihi« int vedno se ,mi pri takem črtanju, porodi kopica- misli o značaju Ficka in njegove druščine. Fi-oko ni -komunist, to se že iz njegove -značilne proze razume. Ficko je komunistični sopotnik, v -katerega- .se j-e prelevil potem, ko je bržkone modroval jod -zastavo liberalizma, ne da bi ga -raz-umel in cenil. Ficko nima hrbtenice, n-i-ma osebne dostojanstvenosti, s katero bi se ose.bn-o iu--veljavil, ker sploh nima. svojih lastnih misli, -kakega- svetovnega nazora- -kot vodilo in smoter v življenju. Vsak razumnik mora- biti hkrati delavec, .učitelj in voditelj, ali pa- ni ra-zumnik, ampak navadna reva, papiga, .ki ponavlja, -kar jo gospodar komunist nauči, in požre .tisto -hrano, ki jo od njega za, plačilo prejme. Vsaka diktatura najde -takih Fickov kolikor hoče. To so ljudje -brez ideala, ki radi živijo v -senci režima in igrajo tu-di vlogo grajskih norcev, -da jim le kruha ne manjka. (Diktature so namreč v nekem oziru rešeto za pre-izkuševanje značajev. Redki so Engelmanni, ki znajo ponoviti svoje nazore naravno-st v obraz -svojim krvnikom. Za.to pa so redki tudi Enge-l-manni-, ki si znajo .utreti pot iz najbolj zastraženega .zapora, raje kot -bi klonili in pos-t-ali Ficko, pripravljen prestopiti v službo komunističnih krvnikov, pljuniti na i-deal-e i-n živeti od ovadu-štva, sopo-tništva. in neumnega zabavljanja. Ficko se j-e sam ocenil, in Slove-nci smo is -tem nekaj pridobili: vzdevek, ki .bo hkrati krilatica za nazivanje komuni- stičnih sopotnikov za .suho skorjico kru-ha. -Mesec avgust nas spominja -tudi na- -u-gna-biitev našega idealnega: i-n vrlega slovenskega m-zumnika- Sla-vkota Uršiča, našega nepozabnega -prijatelja in voditelja. Ce je še živ, Bog mu- olajšaj trpljenje in nam ga vrni iz taborišča ali iz -zapora! Ce ga med- živimi ni več, je padel ter žrtvoval -svoje življenje in svoj dragoceni -razum za- pravice -slovenskega naroda-in človeštva! Sram bi nas bi-lo, če -hi -bil postal Ficko... Tako pa smo ponosni, da ni Ficko. Tudi prijatelja Ferda Kalina so mam ugrabili. -Ni bil razumnik, ampak naš prijatelj, preprost organizator in član vodstva. Srečni smo v .zavesti, da ni foi-1 sopotnik in da ni postal -Ficko! Uršiča in Kalina -so -nam ugrabili komunisti, gospodarji sopotnikov, i.n -torej Fickov. Strah jih je -bilo modre, jasne in odločne besede -slovenskega, razumnika i-n demokrata Slavkota Uršiča. Strah jih je bilo tudi preprostega prijatelja, člana- i-n voditelja Slovenske demokratske -zveze Ferda- Kalina-. Pa ne samo inženir Enge-lmann, ampak itudi navadni- -slovenski delavci in •kmetje so -si že drzno .u-trli pot iz -komunističnega .zapora- in so med .nami in z nami! Njihova imena pridejo na- dan ob pravem času. Oznanjala .bodo obsodbo vseh sopotnikov in Fickov. (Slovenski demokrati -zbiramo značajne može. Kdor na našem vzvišenem, požrtvovalnem delu- omahne, naj le -hodi pot Ficka. -Mi -nimamo .i-n ne obljubljamo zlata, -ker -nam je le za čast i-n .sv-dbodo Slovencev in -slovenskega naroda, človeka in vsega -ljudstva tega- sveta. Naše delo je trdo in v marsikaterem pomenu nehvaležno. 'Toznajo. 'Strinjamo se s Filippom Sa-cchijem! Zganili so se Po objavi, članka., v katerem se je neki občan pritoževal nad županstvom zaradi cestnih ra.z-mer na. Livadi, so se -gospodje v-end-ar zganili te-r poslali na lice mesta nekaj -delavcev, ki so ob c-est-i izkopali ine-kaj- jam -za odtok vode, da se .bo človek lahko itudi ob slabem vremenu-Ikre.tal -po -ulici . . . 'bre-z čolnov. NOVICE IZ SLOVENIJE TRGOVINA S KMETIJSKIMI IZDELKI Ljubo Babič, ki je podsekretar državnega .sekretariate- za- -blagovni promet, .je imel pred- kratkim tiskovno konferenco, na kateri je govoril o trgova-nj-u s kmetijskimi izdelki, in -si-cer o predpisih, o sklepanju. pogodb za sejanje in o doigova-rja--nju za odkup kmetijskih pridelkov. Podjetja., k-i se toevijo -z odkupom kmetijskih pridelkov, morajo te odkupiti le od -zadrug ali kmetijskih organi-za-cij. Do tu je še vse po s-ta-rem. Nova uredba pa. -pravi, da marajo razna, podjetja, -skupno iz .raznimi zadrugami in -kmečkimi organizacijami določati odkupne cene vseh kmečkih pridelkov, razen industrijskih rastlin. To je bilo prej prepovedano, zato da bi preprečili kakršenkoli monopol na trgu. PODPIRAJTE SDD IZ ŽIVLJENIA LJUDSKIH DEMOKRACIJ tladzorstuo nad proizuodnjo »Kaj še vedno ne razumeta? .Ka-ko nalj- sramoto nekaterih .slovenskih izobražencev, ki se ne upajo pokazati v -luči narodne zavednosti in osebne dostojanstva- PO NAFTI SMRDIJO komunistična osvobodilna gesla Komunistični uzurpatorji, >ki držijo v najhujšem suženjstvu, kar ga pomni svetovna zgodovina skoraj eno polno milijardo prebivalcev sveta, se prav v ‘teh •časih s tipično cinično pokvarjenostjo postavljajo za 'zaščitnike odvisnih narodov in za moralne podpornike nerazvitih in kulturno zaostalih držav. Ce pa povprečen zemljan samo površno odgrne krinko preračunanega komunističnega pohlepa, mu zasmrdi izpod pokrivače duh ■po petroleju. Apetit po petroleju je dar nes vodilno 'geslo komunistične prafctič-ine ideologije. Leta 1817 je Znanstvena akademija v takratnem Petrogradu v nekem svojem poročilu .povedala tudi tole: »Nafta je popolnoma ničvredno mineralno olje, ki ne nudi prav nobene možnosti praktične •uporabe.« Skoraj eno stoletje po tem poročilu je tudi ameriška največja, petrolejska družba '»Standard Oil« zavrnila ponudbo o Izkoriščanju nafte v Texasu ■iz naslednjo utemeljitvijo: »Nam to ni potrebno. Imamo nafte na razpolago več, kakor bi jo mogli porabiti v sto letih.« Danes se svet takim naziranjem in prerokovanjem lahko samo s pomilovanjem smehlja. Črno »lato je postalo predmet najhujših konkurenčnih borb. Ce radio Moskva danes neprestano o-znanja svetu, da je vstaja v Omanu »o-.svobodilna, borba proti britanskemu, imperializmu« in da 'želi London to vstajo zadušiti v krvi, in če vse to zvesto 'im vdano ponavljata »Pr. dn.« in »Delo«, potem z vso gotovostjo lahko vemo, da ise iza tem kokodakanjem skrivajo čisto drugi nameni. Saj je po pravita vse prav nasprotno res, .kakor pa to servira javnosti komunistični tisk. Te ugotovitve nismo iznašli mi, pač pa sami komunistični podpoglavarji teh dežel. ‘Sovjetski pohlepi po petroleju niso nič novega. 2e 1. 1939, ko '-e Hitler svojemu takratnemu .zavezniku Stalinu ponujal Afganistan, Indijo in Jurmo Azi.o kot kremeljsko vplivnostno področje, .je Stalin to ponudbo odklonil. Pa ne zaradi pomanjkanja apetita. Zahteval je vso Perzijo, Irak in ositale arabske dežele. 2a takrat je Stalin vohal petrolej. Leta. 1950 je .zapovedal Kremelj svojim komunističnim najemnikom na ‘Srednjem in Bližnjem vzhodu, naj se povežejo z vsako, kakršnekoli že .borbo za neodvisnost teh dežel. Kremelj je poskušal nacionalistična valovanja v teh deželah .izkoristiti za, to, da. .se polasti srednje-vzhodnih petrolejskih področij. Do neke določene mere so bili ti nameni tudi doseženi. S tem, da so .Sovjeti Naserja obsuli z orožjem in ga podprli z gospodarskimi obljubami se je Sovjetom posrečilo, da so svoj, prestiž v arabskem sveta močno okrepili. V Siriji so popolni gospodarji. Dežela je postala boljševiški arzenal. Od pretekle izime dalje je na, pol komunistična vlada v Siriji prejela od boljševikov in čeških komunistov orožja in mutacije za kakih 300 milijonov dolarjev. 'Tudi v Jemenu so srečni nad boljševiškim orožjem. Sovjetski vdor proti Bližnjemu in Srednjemu vzhodu zasleduje čisto določene cilje. Leta 1955 so boljše,viki, njihove evropske kolonije z rdečo Kitajsko in njenimi sateliti y Severni Koreji in Severnem Vietnamu skupno .izvlekli na površje zemeljske skorje kakih 80 milijonov ton .nafte, .svobodni svet pa je v i,sitem času spravil na površje kar 600 milijonov ton ,te dragocene tekočine. To razmerje velja v glavnih potezah tudi. še danes. Sovjeti im prav itako it,udi Kitajci potrebujejo e vsakim dnem več nafte in bi hoteli svoje apetite potolažiti tako, da bi Zahodu onemogočili izkoriščanje arabskih petrolejskih vrelcev in se sami u-,sedli k pripravljenim črpalkam i,n rafinerijam. Sovjetsko igro, lajšajo spori med samimi zahodnjaki. 2e leta in leta se namreč Angleži ,in Američani prepirajo za sred-njevzhodmi petrolej. Vse to je pričelo že pred prvo svetovno vojno. 'Dolgo časa so bili pri teh prepirih .zmagovalci Angleži. Za Američane pa je udarila ura, ko se je ■kralj Ibn Saud odločil, da svoje pogodbe iz, Angleži prekliče in da Američanom prepusti obsežne koncesije. Tako je nastala družbe, i»Arabian Oil Company«. Angleži so morali pač svoj neuspeh pogoltniti. 'Pozicije njihovih prekooceanskih tekmecev so se od tega časa dalje stalno 'krepile. Leta, 1954 je bila večina, it. j. 62 odstotkov vsega srednje- in bližnjevzhod-nega petrolejskega bogastva v rokah 22 ameriških družb. Angleži v obrambi Ko so se morali Angleži umakniti s področja Sueškega, prekopa, so močno o-krepili svoja oporišča na južnem vhodu v ‘Rdeče morje. 'Tako so petrolejski prevozi ostali pod njihovim nadzorstvom. To stanje seveda boljševikom v njihovih načrtih ni ugodno. Jeseni 1955 so arabska plemena Hadramauta in Je mena, napadla britanske čete v Adenskem protektoratu. 'Orožje, ki so ga uporabljali uporniki, in taktika, ki so jo pri tem uporabljali, .je kazala na boljše v iško šolo. Nenadoma pa je izbruhnil na površje še prepir v Omanu. Sultan Muskaita je absoluten poglavar Omana in tesno po-! vezan z Veliko Britanijo. Plemena v zaledju ozemlja pa se njegovi avtoriteti niso nikoli docela pokorila, pač pa se vezala z imamom iz Omana, ki je islamski poglavar Šiitov. Angleži, ki v zaledju Omana že leta in leta iščejo ležišča nafte, so v oazi Bu-raini, ki je sporno ozemlje na meji s 'Saudsko Arabijo, našli izdatna petrolejska ležišča. Ta oaza pripada po trditvi ene strani Omanu. Druga stran trdi, da je oaza posest iSaudske Arabije. Ta spor so izkoristili boljševiški agenti in zanetili vstajo. Sultan Muškata je izahteval oboroženo PETROL.VRELCI VRTALNE nMPRAVC ^erzujsMl v.r "■ NATTOVOOr BAHREIN Damma Ahkaik Hi KATA R — Z.CUAAT Baraimi habura MASKAT — TRUdM* SULTANAT Ntzwa O Fahud S SAUDSRA ARABIJA O Adam MASKAT V U S C A V/ A D A H N A chark_ MASIRAH AZIJA TJlct^truh OMAN AFRIKA pomoč proti vstajnikom pri svojih britanskih zaveznikih. Ti ,so se, kot znano, vabilu tudi odzvali. Udar medsebojnih interesov je zelo oster. 'Spor med Angleži in posredno med Američani je voda na mlin boljševiških špekulacij. T.udi če ,bi sedanji spor v Omanu, zadovoljivo poravnali, ostajajo komunisti še dalje budno na straži. Spori izpred prve svetovne vojne so bili čisto postranskega pomena, ker ni bilo takrat še tretjega, ki bi od tega imel dobiček. Danes pa je tu Sovje-itija, ki preko Egipta in Sirije pronica na Srednji vzhod, pripravljena, da izkoristi vsako priložnost, da, tbi polagoma izrinila s tega. področja, itako Angleže, kot Američane in ,se sama polastila dragocenih vrelcev in, čistilnic. MOJ SMARNISKI ODDIH Na veliki šmaren me je lansko leto večerni vlak pripeljal v Sežano. Tja, proti jugu ,so se kopičili težki oblaki. Ce bi se ulila še ploha, bi bilo vreme kot naročeno, da neopazno smukneš čez mejo. Zavlekel isem ,se v prvo gostilno in počasi srebal vodeni brizganec, da bi dočakal noč. Pri tem ,sem še enkrat preživljal tiste tri dni, ki ,sem jih prebil s starši in bratom — po šestnajstih letih odsotnosti. Svidenje z mojimi ml bilo posebno veselo. Pri pobegu, iz Štajerske pred nacisti so izgubili vse. V gostoljubni Srbiji so srečno preživeli vojno, vrnili pa ise niso več na. Štajersko, pač pa so našli zatočišče drugje v 'Sloveniji. 'Vojna me je ‘zajela, pri sorodnikih nekje v Italiji, kjer sem si že polno leto zdravil mačeta pljuča,. Ker ,sem bil rojen na ozemlju Italije, so me mobilizirali in že kmalu odpeljali v Cirenajko. Tu so me zajeli Angleži. S številnimi drugimi me je iz peklenskega taborišča, v Sudanu osvobodil slovenski profesor. Končno sem ,s,e vrnil k svojim ,sorodnikom v Italiji. ‘Pred leti pa sem našel službo bliže meji. Vrnili so mi državljanstvo, in obmejna prepustnica, je bila ključ za tvegani obisk staršev in brata. iDo sedaj, je šlo vse kot po olju, le s povratkom sem zamudil kar štiri dni in zato mi ni pre ostajalo drugega kot ilegalna pot čez mejo. Brat mi je pripravil natančno skico i,n zato sem z gotovostjo računal, da bom isrečno prenesel svoja, stopala, na varno. Nai karti mi je naznanil vse prikrite postojanke graničarjev. Napisal ‘je ure, kdaj so postojanke 'zasedene ter zaznamoval POP ČRTO BERAČ (Domača anekdota) Pajčevina ni pri nas doma dandanes nič novega in tudi nič posebnega. Je prav vsakdanji pojav, kot je v naši književnosti že zgrbljen in prepogost motiv miselnega -hlapca in klečeplaznika. Modrost o ■njej, spoznava vsak naš otrok z otroškimi igrami, in skrbni gospodarji se1 je varujejo in otresajo kot rje, ognja, strupa in bolezni. In flintačina je pajčevina sodobnega Maribora. Zahrbtna je in nizkotna. Umazana ,in topa. Nasilna, in kužna. Tudi a-socialna in primitivna. V svojih .tankih in za oko nalepotičenih mrežah pa, premetava ljudi. Ponižuje jih in trapi. Od nedolžne pajčevine je napredovala, v tem, da kaže slaba znamenja ho mo sapiensa XX. stoletja. ‘Gorje ubogi žrtvi, ki si drzne ponesnažiti njeno visokorodno senco! Prevara, kakopak, še nikoli mi imela me hrbtenice ne ist&lmega pristanka. Zato obvisi tudi flintačina kot nebogljen zračni zvarek vedno nad krajem, kamor jo •zanese najrahlejša sapica. Ta čas počiva njena glava v mehkem direktorskem naslanjaču, iz katerega bi bilo mogoče videti tudi kopasti vrh Piramide, če bi le me 'zastirale jasnega razgleda njene košate tipalke. Te' pa se raztezajo in krčijo •in grabijo tja do tiskarne in gledališča, ,in kinematografov. Pajčevina štajerske metropole dokazuje namreč v zadnjem času svojo koristnost za slovenski narod na področju, tiska in kulture. Od nogometa do sem pa je zanjo — samo nezna- ten koraček. iGorje kulturniku, ki si upa trditi, da rokoko ni renesansa! - 'Nedavno se je povaljal v mreži flin-.tačine tudi slovenski pisatelj Ludvik Mrzeli. Po dolgih letih je prišel iz sveta onkraj jetniških rešetk zravnan ,in poln u-stvarjalnih sil, pa, čeprav tiudi hudo postaran, shujšan in siv. Potrkal je na prvo tipalko in vljudno zaprosil ,če bi morda smel ispeit ‘kaj natisniti za slovensko črtajoče občinstvo. Flintačina ga, nadvse prijazno, povabi v mrežo im se jame poigravati z njim kot zdolgočasen Don Juan z novo ljubeznijo. Siromak te romal s tipalke na tipalko, in znojen dopovedoval gostitelju, da ni rakomavh, marveč samo mehak oblikovalec domače besede. Pokazal mu je svoje nežne knjige' — kakor pokaže učitelj v osnovni šoli prvo črko na tabli! in koketiral je s poželjivo slino novega .gospodarja na Parnasu. Občudoval je predvsem njegov .sladki nasmešek. »Tak spet pišeš pesmi v prozi?« mu, je zaškripalo v ušesih, da je nehote prikimal in se popeljal v spolzki mreži z enega konca na drugega. »Očividmo se ti je v zaporu predobro godilo, da si prinesel ,s ,seboj na svobodo toliko popisanih listov papirja. Kaj isi si neki mislil, ko si iza stavil pero :z.a tekle uporni manifest: „Jae sem berač. Od nikoder ne grem in nikamor ne grem. To so vsa moja pota..." — 'Ne, ne, predragi kulturnik. Pri meta ne ‘boš tiskal takih spisov.« »Od česa pp se naj živim?« Pripovedovalcu otožnih luči ob cesti je žalostno zaigralo okrog srca. Pogled mu je obvisel na tipalkah, ki so se ga dražljivo okle- razme orientacijske točke vzdolž meje. Moja ura se je bližala deseti. Cas, da ,s,e dvignem. Dobro uro ,sem se plazil po kamenitem kolovozu. 'Pred menoj se je temnil iborov gozdiček. Cez nekaj minut sem, 'bil pod njegovim varstvom. Počepnil sem, prižgal vžigalico, da se na karti izadmjič prepričam o pravilni' smeri. Spravil sem ‘papir v žep in leizel počasi naprej. Vsakih nekaj minut sem obstal, prisluškoval, ali ni med, šumenjem vetra iše ikak tuj nemir vmes. Zdelo se mi je, da se v neposredni bližini dviga mejnik. ‘»Stoji«, je zagrmelo V itemno noč. Vrgel sem se na tla, se prekat alil nekaj metrov v borašlko globel, se nenadoma dvignil in jo ucvrl. Brzostrelka je e are gl jela, nekaj belih bliskov mi je' švignilo čez iglavo. Ko je streljanje u-mclkitalo, me je zajel divji pasji lajež. Nekaj me je ‘zgrabilo za križ in me z vso silo položilo na brinjev grm kakor ,sem bil dolg in širok. Ko sem dvignil glavo, sem se zazrl v odprt gobec stasi-tega ovčarja. Dva miličnika sta me krepko potegnila na noge. Medtem ko mj je eden še vročo cev brzostrelke, tiščal pod brado, mi je drugi izpraznil žepe. Nato sta me vklenila in me porivala skozi gozdiček. Nenadoma me je spreletelo: karta! Ponoči sem stopical po nekem vlažnem kletnem prostoru. Najraje foi samega, sebe pošteno sklofutat, ker nisem uničil tistega ničvrednega papirja. Graničarji me bodo imeli 'za vohuna; to je bilo jasno kot beli dan. Naslednje jutro ste me dva miličnika MII pale ,in se po kratkem užitku spet raiz- ' 'kleni le. .»Podal se boš pač v kak drug poklic,« se je glasila končna razsodba mariborske Piti je. Ludvik Mrzel se je zahvalil za prijazni nasvet. Počasi se je skobacal -iz nevarnega objema na trdna tla, stopil na dnevno svetlobo in se na. svežem zraku otepel ‘smrada, ki ga širi primitivizem. In navsezadnje si je še sam nataknil, na obraz krinko s presladkim smehljajem, ki jo je bil videl pri kulturnem nabobu. ‘Flinfačita ni treba iskati drugega poklica. Krivenči in ponižuje ljudi, to pa ji menda tudi že zadostuje, da, si zagoto- vi brezdelno, življenje in mirno spanje. Hlapčuje slehernemu novemu vetriču in zategadelj, tudi nikomur na svetu ne koristi — berači, seveda, .sama ,se,bi. Namesto krvi se ji pretaka v žilah sla, po uničevanju. Gorje » ib e r ač u, « , ki ji stopi na pot. DRUGI PAR ČEVLJEV V neposredni bližini moje ulice, kjer sem pred leti stanoval, živi še danes v pritličnem prostoru 'čevljar. Doma je s Kraisa, ‘kakor so menda skoraj vsi tržaški čevljarji. Največkrat je delal sam, včasih pa mu, je pomagal tudi sin, ki je bil takrat pri policiji. Vrl mož ima kopico otrok, krepkih fantov in čednih deklet. Tudi ko sem se že preselil v oddaljen del mesta, mi je kreški čevljar ostal v ilepem Spominu. 'Poleti so otroci radi pogledali skozi vrata v majhno delavnico, pozimi pa mu ta manjkalo obiskov v topli izbi. Priha- odvlekla v pisarno. Za veliko mizo je sedel častnik, verjetno krajevni šef UDBe. »Dobro jutro, mali špijon,« je zbadljivo dejal. »Si ,se dobro naspal?« »Nisem špijon,« sem ugovarjal. »Nisem te vprašal po poklicu, mali špijon, pač pa, ali si -se dobro naspal. Pred petimi dnevi si torej, že prestopil mejo in se nezakonito vtihotapil v Jugoslavijo. 'No, le povej, kaj, si vse iztaknil.« »Ničesar. Hotel sem obiskati starše.« »In kje stanujejo?« »'Tega ne povem.« »Imamo sredstva, ki razvezujejo jezike,« je dejal častnik. 'Pregledoval jei mojo prepustnico. »V N. si torej rojen?« Za trenutek me je o-stro pogledal, odložil prepustnico in pričel ogledovati karto. »Kar dobra risba. Ceste, vasi, naše stražarnice in celo. nekaj osamljenih borov. Koliko ti plačajo za tako risbo?« Molčal sem. Uvidel sem, kako šibko bi bilo vsako moje pojasnjevanje. »No, prav, mali špijon,« me je nahrulil. »Morda boš na. prisilnem delu, iztegnil jezik. Stražnik, odvedi ga!« (Pri besedi o prisilnem delu me je spreletel mraz po hrbtu. Komaj pa sem bil •spet v kleti, ,sem se kljub strahu, ki me je trapil, na smrt utrujen in lačen ulegel na, ‘tla in trdno ‘zaspal. Koliko časa sem spal, ko me je stražnik zbudil in me ponovno odgnal k častniku, tega ne vem. Častnik je kadil cigareto in, me ostro motril skozi dim. »Podatke v tvoji prepustnici smo pre- gledali. Vse sama laž. Tako vemo, da si špijon. Najbolje je, da takoj priznaš.« Bil sem ves iz .sebe. »Nimam nobenega vzroka -lagati,« sem zatrjeval. »To 'bomo šele videli. Kako dolgo si živel v N., mali špijon?« »Prvih trinajst let svojega življenja.« »No, pa pripoveduj nekaj o N. Slučajno poznam to vas na, Primorskem.« Nagnil se je na stolici nazaj in priprl veke. 'Govoril sem o naši vasici, o stari cerkvi s svojevrstnim zvonikom. Pripovedoval, kako smo otroci gonili zvečer živino .na potok. Kako ,smo lovili klene in mrene. Omenjal sem starega župnika, u-pokojenega dobrega učitelja, ki je imel vzorno posestvo in je bil zaradi dobrotljivosti znan starim in mladim. Ves čas mi je izsgledal obraz častnika kot lesena maska. Ko sem končal, je odprl oči' in dejal: »Potem gotovo poznaš Bernikove, Meto Ciino ali Uršiko na fedrih?« Rad bi vedel, kakšno peklensko igro je nameraval z menoj. Gb mojem času ljudi s takimi imeni ni ‘bilo v vasi. »Morda pa poznaš 2gurjeve — Janeza 2guirj,eveiga?« je nadaljeval. i»Re,s je, tega pa. se dobro spominjam. Kaj ste ga tudi vi poznali?« »Jezik iz,a izobe!« 'e siknil. »Tu sprašujem jaz. Pripoveduj, kaj veš o tem Janezu 2@urju!« »No, bil je najubožniejiši kmet v naši vasi. Vso zemljo je imel v strmini, v Slemenu ,in z odprtim košem je prenašal konjske fige in kravjake, iki jih je pobiral po cesti, svojim ostarelim trtam. Na njegovih dveh njivicah niti plevel ni poganjal. Pa v Trst je. hodil peš, prenašal jajca, maslo in po kako kokoš. Vsakomur se je smilil. Nikoli pa se ni pritoževal. Tudi njegova žena je hodila v Trst, včasih tudi s sinom Janezkom. Oče sina ni štedil, kakor ta štedil žene. Nihče pa se nad tem ni zgražal. To. je bila usoda, vseh vaških bubcev. Ko rt bilo Janezku šestnajst let, jo je odkuril od hiše. Rekli so, da je odšel v Jugoslavijo. Nihče pa ni vedel nič gotovega.« Prenehal sem, razmišljal o tem. kako ,so se nam vsem smilili Zgurjevi. ‘»Naprej!« je ukazal častnik. Pripovedoval sem, kako se je stari 2gur spremenil po sinovem odhodu. Zaprl se je vase in kuhal jezo na vso vas. V cerkev ni več ‘zahajal in tudi svoji ženi je prepovedal obiske v ‘božjem hramu. Ljudje .so pripovedovali, da je jokala ob nedeljah, ko je iz starega, -zvonika pozvanjalo, ker je bila zelo pobožna. ‘»Zakaj, pa ji ni dopuščal v cerkev?« je spraševal častnik. »Menda .zato, ker je dajala Janezku potuho, in to ,ga je jezilo. Dve leti po odhodu Janezka, je Zgurica umrla. Mož je išel za pogrebom kar v vsakdanji obleki. Po pogrebu pa je odšel v strmino in delal do ‘trde noči. Postajal je vedno bolj čudaški in samotarski.« Obmolknil ,sem. '»Ali naj nadaljujem?« »Da.« Govoril sem, da je stari učitelj hotel . pomagati zapuščenemu samotarju. Opravljal je, v njegovi hiši manjiša mizarska dela. Z drugimi vaščani pa ni spregovoril besede. Nekega dne so ga- našli v Slemenu na -tleh. Le počasi se je nekoliko popravil. Ljudje so mu pomagali, kolikor so mogli. Rad sem ga imel, revčka. Nekega dne je umrl. Po njegovji smrti sem podedoval za njim Sitar molitvenik, ki je bil last njegove žene. V njem sem našel listek. Pisalo je nekako takole: „Oče, grem in se več ne vrnem. Grem zato, ker me ne marate. Bodite dobri z materjo.” Spodaj je 'bil podpis .Janezek”. Ali sedaj verujete, da sem iz N.?« sem še dejal ves prevzet od usode starega Zgurja. Častnik ni odgovoril. »Nazaj v zapor!« je izadirčno zakričal. Ko sem se obrnil •za odhod, je spet vzel karto v roke. Vroče mi je postalo ob misli, da. mu nisem o 'karti ničesar obrazložil. Najmanj deset let ječe. me čaka, sem pomislil. Od izčrpanosti' iin obupa omamljen sem vso noč spal kot polh. Zgodaj izjju-itraj me je (zbudil miličnik. »Pripravi se!« Golgota tiisočev in sto tisočev pričenja (Nadaljevanje na 4. strani) jali so na pomenek in tudi sam sem bil večkrat njegov gost. Pri njem smo se segreli, ne od peči, pač pa od njegovih duhovitosti. Možakar je pameten in pošten Kraševec. V nekem določenem primeru pa se je spremenil v pravega svetskega človeka, pokazal — rekeil bi — pravo diplomatsko obnašanje, resnost in dostojanstvo, kalkor da bi dnevno občeval s samimi visokimi ‘glavami. To‘se je vedno dogajalo, ko je prihajal k njemu nekdaj zelo u-.gleden dostojanstvenik, ki ga je vojna v visoki starosti pognala iz Jugoslavije v naše mesto. Nekaj, skromnih prihrankov je komaj vzdrževalo pri življenju njega in ženo. 'Stari gospod je imel en sam par dobrih čevljev. Ce pa, je bilo potre,bno kako popravilo, je prihajal v zadrego. Na-ravnost čudovito je bilo, kako je pomagal čevljar staremu gospodu čuvati dostojanstvo. Ob takih primerih se je stari gospod najprej nekolikokrat posprehajal pred vrati čevljarni,ce. Ko je čevljar uvidel, da je prišel pravi trenutek, je vsal s svojega stolička,, ,se postavil pred vrata in •gospoda k vsem spoštovanjem pozdravil. Oba možakarja sta se nekaj časa pogovarjale. Cisto ‘Slučajno je nato stari gospod obrnil razgovor na svoje čevljarske potrebe in dejal, da bo ob priložnosti prinesel Svoje čevlje, ki so potrebni takega in takega popravila. »O, zakaj- pa bi zadevo ‘Zavlačevali, gospod svetnik?« je ugova^al čevljar. -»To lahko 'kar takoj opravimo. Kar vstopite, prosim!« »Ne, ne, kaj pa mislite?« se je upiral stari gospod. .»Saj imate polne roke dela. Jutri izjiutraj 'bom pač obul druge čevlje •in vam raztrgane prinesel. Mi jih boste pač 'popravili, ko boste imeli nekaj časa. Saj se vendar ,ne mudi.« .»Gotovo se ne mudi,« je dejal čevljar. »Tudi ni 'zaradi vas, pač pa, zaradi mene. 2e nekaj časa mislim, da bi vas moral nekaj vprašati. Kar vstopite, prosim, v delavnico!« Svojega gosta je posadil na. stolček poleg sebe. Start gospod je moral sezuti čevlje. Mojster pa se je takoj lotil dela. Čevlje, ki jih je imel pred tem v delu, je enostavno odrinili na stran. 2e sto. bila v polnem razgovoru o krvavih preteklih dogodkih, o usodi starega gospoda, zelo redkokdaj' prihajale iz vrst razumništva. 'Take pobude so se navadno razvijale pri posameznikih. ki so bili dovolj močni ta' srečni, da so pretolkli trde skorje dogem in predsodkov. Te skorj« so utrjevali in skupaj držali tisti, ki iso svoje šolane razumske tsile .uporabljali za racionalizacijo in poveličevanje sprejetega družabnega pojmovanja. V tžroMetju srednja veka so polifič- hodini in Srednji Evropi trdovratno branili razumniki. Prav izaradi tega so tudi komunisti cb svojih grabi jan j ih po oblasti najprej pokončali razumski slej. Nekatere razumnike v svobodnem svetu so zapeljevale obljube in nekritični študij komunističnih zamisli ta izlasti preziranja zablod in hudodelstev praktičnega komunizma. Druge so v komunistično blodnjo vodile zavisti in nevoščljivosti, obremenjenosti občutja manjvrednosti; 'številne tudi moda, napihnjenost in domišljava manija. Tako imajo razne komunistične partije vrsto razumnikov, katerih komunizem nima nobene zveze a partijskimi tvamimi ugodnostmi. Zeto se končno po dvanajstih letih prodora komunizma na .Zahod in po desetih mesecih madžarskih dogodkov 'zahodni komunistični razumniki odmikajo od partije. Posebno v Italiji je ta odtok pomemben. Slovensko komun, razumništvo Čudno je le, da s-e je velik del slovenskega razumništva, celo tistega, ki se je upiral fašizmu prav zaradi fašističnega .zatiranja svobode ob svojih mrtvih in tzaprtih tovariših proda' rdečemu fašizmu. 'Prodal, pravimo, ker ne poznamo v zamejstvu komunističnega razumnika, ki me bi sedel ob potaem koritu »narodne-iga premoženja«, ali ki ne bi vsaj' drobtin pobiral, ki padajo s mize rdečih milijonarjev. Na vsem slovenskem, zamejskem ozemlju nimamo niti enega samega svobodnega, neposredno ali posredno od »komunističnih tvairnih pridobitev« neodvisnega slovenskega komunista, titovca ali sopotnika. 'Prav v tem je bistvo slovenske posebnosti, v tem tudi dejanska in moralna veljava slovenskega komunističnega in sopotniškega' razumništva. Prav zaradi pridobitnega' bistva slovenskega; razumniškega komunizma in sopotništva tudi ntimamo med slovenskimi komunističnimi in sopotniškimi razumniki nobenih »odklonov«, pač pa ko- Stalinovi učenci, udarniki Titovega komunističnega tiska, so spet enkrat izpričali svoje časnikarske akrobacije. V nedeljskem »Pr. dn.« je B. B. iz Beograda obrazložil Slovencem na Tržaškem ta Goriškem muke in težave pasjih dni, ki trapijo Titove bobnarje okrog »Borbe« pri fabrikaciji časnikarskih; rac. Milovan Djilas, nekdanja ideološka krona Titovega komunizma in po šarži številka 2 Titove oblastniške piramide, je kot osamljena redkost med revolucionarnimi užiitkarji po več kot poldrugo desetletje trajajočem sodelovanju in najvidnejšem opazovanju praktičnega komunizma spoznal dejansko vrednost TiiSov.h »socialističnih pridobitev«. Spoznal je praktični komunizem in 'ga poskušal preobraziti v takega, kot ga .z najogabnejšo propagando in najnesramnejšimi lažmi predstavljajo preprostemu zemljanu njegovi neposredni in posredni koristniki. V teh svojih naporih seveda ni uspel. Se nikoli ni ena bela vrana, tudi če bi bila sama voditeljica, prepričate ostalih, maj ne zobljejo setve, ki bo obrodila stoteren sad za vrane in tudi za ostalo stvarstvo narave. Tako belo vrano bi črne o-•kl j uvale in izločile iz svoje požrešne družbe. Tudi z Djilasom ni moglo biti drugače. 'Dokler ie z odprtim kljunom z ostalimi vred zobal po jugoslovanskih njivah seme, ki so ga stoletja sejala številna, po-kolenja, da bi bilo naslednikom življenje boljše ini strpnejše, je bil Djilas polbog jugoslovanskega komunizma. Ko pa je spet postal človek, ko se je v njem oglasila vest, ko so ponovno vzbrstele človeške plemenitosti, ko je na novo' pognala črnogorska čast, ko se je razplodil viteški ponos, ko je v njegovem srcu zmagala resnica mad lažjo, odkritosrčnost nad hinavščino im je v njem zaživela mehka slovanska duša, tedaj mu med revolucionarnimi rentniki ni bilo več mesta. Kdor pljuva v skledo, iz katere zajemi je sam ■in njegovi priskledniki, mora pod mizo ali celo na smetišče. iDjilasa so vrgli najprej pod mino, nato pa so ga zagnali1 na smetišče. Djilas pa je ira drugačnega testa kot so ostali komunistični priskledniki. Djilas ni degeneriranec iz izobilja, ki eno misli, drugače pa govori. Ni eden izmed številnih komunističnih strahopetcev, ki smo jih spoznali iz prispevkov »'Demokracije« skozi vse (letošnje leto pod naslovom »Kreposti in vrline komunizma' ta rdečih tiranov«. iNi eden izmed tistih, ki so spričo lastne smrti poveličevali grozodejstva ta barbarstva svojih lastnih krvnikov ta sistema, ki je zasinžni 1 milijardo človeških življenj v dvajsetem stoletju prosvitlje-nosti. Milovan Djilas ni »pokleknil pred ljudstvom« — kot je' prav B. B.‘s tako tolažbo pisaril, da je poklekanje »reakcionarjev« zajelo vso Kitajsko —, pač pa -svojih spoznanj ta bistva praktičnega komunizma ni zatajil in odnesel s seboj v zapor, kakor so jih nešteti njegovi nekdanji tovariši odnašali v grob. Razgalil je do nagega priskledniško kliko, kateri tlačani 16 milijonov Jugoslovanov in jo maj nekaj presedlavanj od vidalijevcev k titovcem. Pri tem ibo verjetno ostalo vse dotlej, dokler bo vladal profesionalni komunizem. S tem smo vsaj v določeni meri potolažili radovednost naših dopisnikov in jim verjetno razbistrili uganke, ki jih nadlegujejo — kakor pravi eden izmed njih — že nekaj tednov. Razumniška izguba -izguba konjske parade Med italijanskimi razumniškimi komunisti je položaj —- kot smo že povedali — bistveno drugačen. Mnogo izmed teh razumnikov ta celo partijskih poglavarjev, kot je to primer piemontskega poslanca. Antonija Giolittija, je dolgo živelo v utvari, da jim bo uspelo partijo preosnovati na znotraj. S. temi razumniki je Togliatti izgubil njemu tako dragoceni razumniški nakit partije. Ko sta leta 1951 oba poslanca Oucchi in Magnami zapustila partijo, je pričel proces odpa,-damja, ki je v teku let oropal partijo najuglednejših osebnosti ta njenih »paradnih konj«. Kar ostaja danes v partiji, -so brezvestni politični hazarderji, konjaiči ■ujetniških taborišč, denuncianti lastnih ■tovarišev a-li tisti tipi, ki so v partizanskih borbah tlakovali osebnim pokonče-valnim nagonom. Do sedaj' se politikom, ki so izstopili iz partije, ni posrečilo obdržati stik z množicami. Sedanji izstopi pa potekajo z množičnimi izstopi tudi navadnih članov. Odprt spor med komunisti in nennijevci nudi tem razočarancem prvič možnost, da se 'Zatečejo pod souodno streho. Ta mož-, nost povzroča 'Togliattiju in Vidaliju hude skrbi za bodoče volitve. Prazne blagajne Vsem tem težavam se v zadnjem času pridružujejo še zelo občutne finančne stiske. Italijanska komunistična partija ima nad 60.000 stalno plačanih aktivistov. Njeni letni izdatki dosežejo nekaj v knjigi m značilnim naslovom »Novi ras> red« predstavil svetovni javnosti tik, predeni so se za njim zaprla vrata temnice. Klobuk doli pred njegovim pogumom! Djilasova knjiga »Novi razred« je seveda do skrajnosti raizpalila komunistično histerijo že pred samo njeno izdajo. V tej knjigi ne govori »imperialistično-kapitalistični sple-tkar«, tu govori bivši jugoslovanski komunist št. 2. V svobodnem svetu me požigajo knjig, ne dušijo resnice, ne cenzurirajo misli in naziranj; tu ni UiDBe, ki bi zapirala ljudi samo zato, ker so dva para nogavic zavili v staro »Demokracijo«. Tu v svobodnem sveto pove eden svojo misel, izpričuje svoje dokaze. Ce s tem kdo ni zadovoljen, .zavrne pisca, spodbija dokaze. Tam na oni strani Fermetičev pa' oznanja z besedo in bičem misli partije rdeči plačanec, s potvorjenimi dokazi pa streže podaniku ukazni tisk. Druga stran tam ploska po naročilu ali molči... 'Kakor ves komunistični in sopotniški tisk na našem ozemlju že po pravilu niti ne poskuša ovreči ali spodbijati dejstev, kljub celi vrsti advokatov, t. j. poklicnih 'Zagovornikov, tako tudi »Borba« .drži načela: Izgubljene pravde ni moči zagovarjati! in niti ne poskuša oporekati Dji-lasovim trditvam. Zato pa so se uredniki »Borbe« zatekli k priljubljenim grožnjam s tipično stalinskim potvarjanjem dejanskega stanja. Komunistični ;»novo-tarji« mednarodnega prava so odkrili, da je izdaja .neke knjige v svobodnem svetu, knjige, ki jo je spisal nekdanji jugoslovanski' komunist, vmešavanje v notranje zadeve Titove Jugoslavije. Se več, ti sloviti juristi trdijo, da je Djilasova knjiga »Novi razred« prava, atomska bomba', ki ograža mednarodno sodelovanje in zastruplja mednarodno ozračje. Djilasova knjiga ie po tej modrosti »poskus kršitve osnovnih norm, in pravil normalnega mednarodnega obnašanja.« Samo poslušajte te današnje polizance, prav tiste, ki .so jim doma gnojni škornji najbolj cenjeno obuvalo, pištola pa priljubljene rokavice! Ludvik XIV., francoski »sončni kralj«, ki je vladal od 1. 1638 do i. 1715, je dejal: »L’etait c’est moi« — država sem jaz. To geslo absolutističnega samodrštva so prevzeli komunisti v Jugoslaviji in mjihovi Proslava 60*letnice godbenega društva v Nabrežini Godbeno društvo iz Nabrežine bo proslavite šestdesetletnico svojega obstoja z javnim koncertom, katerega priredi na. dan praznovanja vaškega patrona sv. Roka v nedeljo, dne IS. t. m. od 16. do 22. ure. Pri koncertu, ki se bo vršil na .glavnem trgu v Nabrežini, bodo sodelovale tudi godbe iz Sv. Križa, Proseka ta Doberdoba. Vabimo že sedaj vse prijatelje naše godbe iz Nabrežine ta okolice, da se te proslave gotovo udeležijo. Odbor 100 milijard lir. Davčna partijska moč, članarine in. podpore, krijejo ie manjši del teh izdatkov. Glavni vir so uvozna in izvozna podjetja, ki trgujejo s komur nističnimi državami in so pod nadzorstvom partije. Ta zunanjetrgovinska delavnost pa se je i® raznih vzrokov V zadnjem času močno .zmanjšala. Davčno nadzorstvo se je v Italiji povečalo. Zaradi gospodarskih kriz in notranjepolitičnih nevšečnosti v komunističnih državah so se gospodarske delavnosti' hudo skrčile in s- tem tudi blagovne izmenjave med Vzhodom in Zahodom. Zaslužki partijskih podjetij, so skopneli, partijske blagajne so se posušile. Prav v zadnjem času se partijski finančni ta gospodarski izvedenci trudijo za poživitev izmenjave blaga zlasti med Kitajsko in Italijo. 'Ni pa verjetno, da bi se partija povzpela na nekdanjo višimo; finančnih moči. Zato je tudi skrčila tisk in omejila propagandno delo. Verjetno bo primorana odpustiti, določeno število svojih nameščencev, in x! gotovo ne bodo prispevali k utrjevanju števila članstva in h krepitvi partijskega ugleda. Kriza partije je večstranska in zato tudi ne brez resnih nevarnosti. Povišanje cen tobaka iV ponedeljek izj.utraji je tržaške kadilce prizadejala prava atomska nesreča. Cene tobačnim izdelkom aa Tržaškem so oblasti z eno samo potezo s peresnikom izenačile s cenami v notranjosti Italije. Ta ukrep pomeni 50 do 75 odstotkov podražitev tobačnih izdelkov, vseh vrst v Trstu. To nadalje pomeni 3-4 tisoč mesečnih izdatkov več. Nič čudnega, da smo v teh dneh srečali že toliko kadilcev, ki so nam povedali, da so se tobaku odpovedali — iz protesta. Nekatere politične organizacije so proti temu ukrepu, protestirale, vendar ni upanja za uspeh. podrepniki na Tržaškem ter ga .s pridom uporabljajo kadar koli govorijo o Jugoslaviji. Tako tudi v tem primeru vemtHiranja svoje jeze nad dejstvom, da resnica o Titovi Jugoslaviji in njegovem komunizmu prodira v svet. Partija je za ,njih država, in partija je država tudi za njihove sopotnike. Djilasovi .knjigi »Novi razred« so komunistični uredniki tu in na oni strani Izlet na Štajersko Za izlet na Štajersko, katerega organizira pevsko društvo »Avgust Tanče« iz Nabrežine, vlada vedno večje zanimanje. Posebno skupni pevski koncert v Gradcu bo nekaj izredno zanimivega. Izlet se bo vršil od sobote do ponedeljka, 14. - 16. septembra. Skrajni rok za prijavo poteče v sredo. 14. t. m., zato vabimo vse, ki se mislijo izleta udeležiti, da se nemudoma javijo. Odbor storili ceneno ta učinkovito reklamo. Izdajatelji, v Ameriki in tisti, ki jim bodo sledili po vsem svobodnem svetu in v vseh jezikih, so lahko zadovoljni. Ze v teh dneh nas mnogi čitatelj i pismeno ta telefonično sprašujejo po knjigi. Prosimo, da so še nekoliko potrpežljivi! Ta knjiga bo resnici več poslužila. kot 10.000 aktivistov. Nova jama v Vel. Rtpnu Pri mas so odkrili novo jamo. Do sedaj so jamarji prišli do (globine 126 metrov. Kakšne skrivnosti skriva ta. jama, pa' še niso povedali. C.udno je vsekakor, da pri tolikih kraških jamah me najdemo med Slovenci nobenega' zanimanja za taka raziskovanja. Jamarstvo je bilo in je še vedno v (Sloveniji zelo razvito in razširjeno. Zdi se, da maše šole a sedanjimi učnimi načrti ne spodbujajo mladine v ljubezni do narave. Odkar imamo slovenske srednje šole, to je že deset let, tše ni bilo slišati, da bi se eden izmed dijakov posvetil v prostem času -zbirkam hroščev, metuljev, rudnim; da bi se en sam lahko izkazal * herbarijem našega tukajšnjega rastlinstva i. p. Včasih, t. j. takrat, ko smo imeli po 38 - 40 ur tedenskega pouka, pa so srednješolci (kar tekmovali med seboj s podobnimi zbirkami. Zaito nam je še danes domač vsak hrošč, vsaka gosenica, vsak metulj in vsaka trava. Seveda ni to samo zadeva dijaštva,jpač pa tudi profesorjev. Ob pomanjkljivih učnih načrtih bi bilo tako delo še prav posebno koristno in 'poučno. Taborjenja ob preučevanju številnih' narave bi užitke mogočno pomnožila. Menda so skavti v tem pogledu srečnejši. Gostov se. nam letos ne 'manjka, posebno v večernih lurah prihajajo številni meščani na svež zrak in dobro večerjo. V ostalem mam, ni hudo. 'Nezaposlenosti letos ni. Da bi pri tem 'tudi ostalo. Po težki in trpljenja polni bolezni nas je zapustila naša dragi’ mama, gospa Lovrečič UHarija rojena Kiirner Pogreb se je vršil v Trstu 14. t. m. na pokopališču pri Sv. Ani. Trst, dne 14. avgusta 1957. Žalujoča mož Štefan In sin Branko TRŽAŠKI PREPIHI Haj bi se hotel loncu posmehoval! Vojaško sodišče v Barceloni je obsodilo komunističnega poglavarja Juane Comorero Solerja. na trideset let ječe zaradi zločinov, ki jih je storil ob času, španske državljanske vojne. Komunistični tisk se nad to sodbo komunista seveda .zgraža. »Pr. dn.« pa je še prav posebno užaljen, češ da Francova Španija ohsoja ljudi dvajset let po izvršenih prestopkih in ugotavlja, da se kaj takega me dogaja v nobeni drugi državi... V uredništvu »Pr. dn.« peša spomin v teh pasjih dneh prav .z .isto naglico, kot .napreduje boljševizacija, dnevnika, ki ga izdajajo. Se pred kratkim so sodili in obsodili v Skopljiu ljudi za prestopke iz leta 1945. Po dvanajstih letih. S tem se re.s še niso približali v Titovi Jugoslaviji Francovi diktatorski konkurenci. Zato pa drži 'Tito ne,prekosi j i v svetovni rekord v starostnem obsojanju. Pred leti je Tito napihnil — in .to so •pri »Fr. dn.« že popolnoma pozabili — »Solunski proces«, kt ima ;za seboj že polnih — me dvajset let, pač pa 42 det starosti. , Kaj ’ i se vendar kotel posmihal loncu, kdo je bolj črn! Na zbrisih hremeljshih muhavosti Ko so v italijanskem tisku precej mesecev po izvršenem londonskem prekupčevanju s slovensko' narodno imovino zbrstele na površje tajne klavzule in poslednji izrastki nekoč tako priljubljenega Vidalijevega »baratto infame«, je komunistično »Delo« napisalo smiselno .popolnoma enak članek, kakor ga je še pred tem objavila .»Demokracija« in ga spet smiselno in dosledno ponovila pred kratkim. Takrat sita (Vidali ta za njim njegov repek še. odloano zagovarjala osemletno oceno Tita in titovsitva, kar je »Demokracija« v zgoščenem izvlečku pod »Zakrpanimi hlačami« rešila pred pozabo ob lanskih volitvah. Hr.uščev, nov krušni o-če svetovnega komunizma, pa je z vari-kino iipi kavstiomo sodo opral možgane Vidaliju in vsem njegovim trdokljuncem, in ta žehita je Vidalijevo hlevarsko zmerjanje — kot po čarobni palici — spremenila v pobožno čaščenje titovstva in njegovih dobrot. Taka. žehta seveda ni (zastonj. Titovci so si prostore v '»nacionaliziranem« kulturnem domu že lepo porazdelili in verjetno je, da pri 'tem svojih nekdanjih dojenčkov, kasnejših inajhujših sovražnikov in današnjih pobratimov niso pozabili. Saj so celo kos živega partijskega kulturnega inventarja vrnili SNG. Sedaj opravlja »Delo« generalno pokoro in misli, da tudi zastave demokracije plapolajo po vetru, kakor se po vetru obračata Vidalijev srp in kladivo. Morda bo med ostalimi, milijonarji, ki že čakajo v vrsti, zablestelo tudi po kako ime tržaške federacije Kpi. V ostalem vemo, da je Bartoli najvidnejši član krščanske demokracije in vemo tudi, da so tajna pisma v Londonu podpisali zastopniki demokršča.nske vlade, kar pomeni, da je (bil Bartoli strankarsko disciplinarno v mislih, gotovo prisoten na »simbolični prireditvi«. Toliko v osvežitev spomina robotni-ikom pri »Delu« 'z voščili, da. bi se njihov srp še pred dogotovitvijo Kulturnega doma .ne obrnil spet proti titovskim glavam, saj. reveži čepijo' stalno na zbrisu kremeljskih muhavosti. Mof šmarniški oddih (Nadaljevanje s 3. strani) tudi pri meni, mi je šinilo skozi možgane. Dva. miličnika sta' me vzela v sredo. Jutranja zarja se je rdečila na vzhodu. Hodili smo po .zapuščenih stezah — proti morju. Srce se mi je stisnilo od strahu. Tu nekje, sem premišljeval, me bosta končala. Po ;radiu pa bodo oznanjali, da so ustrelili nevarnega vohuna, ki so iga našli »in flagranti« pri .vohunskem delu. Ker se je upiral in celo streljal na miličnike, so ga v silobranu pobili. Vsa poročila o strelih na meji se tako glasijo. V tem prepričanj« sta. me še potrdila., ko ■sta mi izročila dokumente ta mi pokazala, kje naj prekoračim mejo. i»Sv.injsko srečo imaš, tovariš,« mi je še dejal eden izmed miličnikov skoraj prijazno. Spremljala sta me prav do mejnika. Kot zajec sem .skočil čez brtajevo. grmičevje in se zvalil v globoko ogrado. Brzostrelki sta 'tokrat molčali... Kako svinjsko srečo sem imel ml je potrdil listek, ki .sem ga našel med dokumenti. Na njem bil napisan en sam stavek: ^Zdravo! — Janezek Zgur.« Tone Klani ar Pripomba. I.z razumljivih razlogov je pisec svoje ime in vsa ostala imena predrugačil. Op. ur. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d„ v Tuttu h'etat c’est moi - Držaoa sem jaz Diilasova knjiga „Nooi razred“ razburja komunistične prisklednike