"t
Prof. Albert Sič
Gradarska ul. 18	LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
Posamezna štev. stane 25 stotink.
Letnik 811.
VICE
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosii 1 kolone (65 mm): za frgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1"20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 50 stot. za besedo, najmanj L 5'—___________
j površje avstrijsko-nemške vpraša-'nje. Avtsrija, ki je bila pred vojno I pisana mešanica, je tudi po vojni dobila svoj poseben značaj. Dunaj, I veliki, cesarski Dunaj, ki je prej I vladal veliki in močni državi, je : postal kar čez noč prestoli ca male ' državice, ki ima: komaj 7 milijo-! nov prebivalcev, katerih četrtina živi na Dunaju. Ta nenaraven po-! ložaj škodi seveda vsej državici in I če je v drugih državah gospodarska kriza huda, je tu še hujša. Mala državica obdana s carinsko mejo ne more razmahniti svojega
Nemčija in Avstrija
Oglejmo si te dve državi, kakršni sta bili pred vojno.
Mogočna Nemčija je bila v polnem razmahu svoje mogočnosti: na morju je imela pred seboj samo še Anglijo; njena diplomacija pa si je ustvarila lep položaj v Evropi. Načrt za železnico Berlin-Bagdad (v Mezopotamiji) preko Dunaja, Beograda in Carigrada se je zdel že izvršen. S to železnico bi Nemčija zadobila velik vplir v Aziji. Na vse strani se je širilo in utrjevalo nemško gospodarstvo in v teh imperialističnih načrtih je Nemčiji zvesto drugovala Avstrija, lii je sanjala o nemškem mostu do Jadranskega morja. Avstrija pa je bila čudno ustvarjena: Nemci, ki so Avstrijo vladali, so bili v manjšini; večina, Avstrijcev je bila nenemške narodnosti (Čehi, Slovaki, Poljaki, Rusini, Jugosloveni,
Romuni in Italijani) in vsi ti na,-;.	..	.	,	..	.	.
rodi „ bili več ali manj »UnmL!^	^
Izbruhnila je svetovna vojna, ki V.130 njlti smiti m ki bodo se je bila najjasnejši izraz nemškega|dolgo, kazali pravo pot življenju pohlepa. Dosti je bilo gorja. Nem-! *ai;0?.a- Vsak v?larod . dolzan ci so bili s svojim geslom «Nem- častltl SV(>jc vellke moze lle samo čija nad vse» kruti, to je čutila za,!3Z hvaležnosti, ker so vse svoje sed ena Belgija, čutila 'je Srbija in ^ljenje posvetih delu za naro-Romunska, V Avstriji, v tem mo- dov naPr(1dek m blaginjo, атрак dernem Babilonu, pa so začeli dvi- kei( .so možje del nas samilh del
življenja. Zato je edina, rešitev v tem, da: se Avstrija združi z; Nemčijo politično in gospodarsko. Temu združenju pa še vedno nasprotujejo vse države-sosede, ker se združenja boje.
Vendar, rekel sem, da se svita in gotovo se bo izpremenilo tudi tu. Avstrijski Nemci, ki so kot' Nemci združeni kulturno s svojimi i brati v Nemčiji, imajo pravico j združiti se politično in gospodar-! sko.
Velika ideja, svobode in bratstva je na pohodu.
Josip juri j Strossmayer
Dne 7. novembra t. I. so v Zagrebu z velikimi svečanostmi odkrili spomenik biskupu Josipu Juriju Strossmayerju.
Jugoslovenski narod je imel v svoji preteklosti mnogo velikih in
življenja, vsakega naroda. Njih delo in žrtve moramo ceniti, a njihovo življenje in ideje moramo spoznavati, ker se tudi poznejše življenje naroda razvija tako, kakor so to narodni velikani s svo-
krat v naših srcih. Potem se je za-! j™oh^škim Pogledom videli v
gati svoje glave tlačeni narodi. Prvačili so Čehi in kmalu za njimi so jugoslovenski poslanci zahtevali neodvisnost južnoslovanskih dežel v znani majniški deklaraciji. Val upanja je zavel ta-
čela moč centralnih sil rušiti. Sr-1 bi so s pomočjo zaveznikov in z
in so ustvarili
ideje, ki bodo voditeljice še po-
Svojo Hrvatsko je ljubil in v tej svoji ljubezni se je zavzemal za rojake povsod in Jugosloveni so skozi) njegova/usta govorili vsemu svetu pred mnogimi leti. Z besedo in dejanjem je podpiral vsako narodovo stremljenje. «Vse za domovino in vero!» Bil je mecen, to se pravi: podpiral je vsako kulturno udejstvovanje z denarnimi sredstvi; podpiral je delo posameznikov, podpiral je delo narodnih in prosvetnih društev. Njegovo besedo so uvaževali v kulturnem in političnem življenju. One zasluge, ki so trajne, ki so naredile Strossmayerja za največjega človeka hrvatskega naroda devetnajstega stoletja in vsled katerih bo živel še dolgo in dolgo, to je njegovo delo na kulturnem polju. Pri tem pa je imel jv vidiku vse Jugoslovene: Hrva-svoje te, Srbe in Slovence, zlasti pa mu
iugoslovenskimi dobrovoljci, ki so znaj.šim Роко1ЈепЈега- K? narod j stvori! ;iz Zagreba (kulturno (sre-hosou n,	,____i časti m spoštuje spomin takih dišče hrvatskeea naroda.
bežali iz avstrijske armade, da se
iolgujejo Hrvati zahvalo, da je
dišče hrvatskega naroda.
Strossmayer je slutil, da se nekoč združijo Srbi, Hrvati in Slo-
je klonila moč imperialističnih ar- jZ1 tdosk mad in tudi na Piavi je avstrijska j Jugoslovenski narod je
vedno
armada klonila in se razbila. i slavil spomin svojih duševnih ve-Konec je bilo vojne. Kdo se ne, likanov. Eden izmed narodovih spominja tistih novemberskih! velikanov je biskup Josip Juraj dni? Prišle so dolgotrajne mirov-; Strossmayer. Ogromno je bilo ne konference in Nemčijo je dole- Strossmayer j evo delo za blaginjo tela zaslužena usoda, Avstrija pa | narodovo. Pri vsem tem delu je je bila, razkosana. Povojna du- vodila biskupa samo ena misel, ševnost je svet razdelila v zmago- misel, da dela in se žrtvuje ne sa-valce in premagance. In tlelo je mo za, Hrvate In (Jugoslovene, dalje, kajti dokler bodo na svetu
gospodarji in sužnji, bo vedno tlelo in gorelo. To so počasi spoznavali diplomati pri zelenih mizah,
za, Hrvate
marveč za vse Slovane in vse človeštvo. Njegovo- geslo- je bilo: iVse za domovino in vero. Temu idealu je Strossmayer ostal zvest vse ki kljub vsem" svojim pogodbam-svoje življenje. Njegovega imena niso prinesli miru.	j ne poznajo samo slovanski naro-
Sedaj pa se svita! Sicer so to le di, pozna ga vsa kulturna Evro-prve sive zarje, a, pomenljive so Pa- Njegovo ime je znano- na tudi te.	j Francoskem, njegov glas je odme-
Koliko pozornosti je vzbudil Lo-' val na Nemškem. Kakor so njega , čarno? Vse je govorilo o trajnem'сепШ in spoštovali, tako je ljubi] ;;3'а10 kot simhol edmstva Srbov miru, a v konference ni polagati 011 z neizmerno ljubeznijo svoj "1 mnogo upanja ; pač pa lahko šte- j narod. Kdo more našteti vsa nje-jemo za velike pridobitve spora-'gova dobra dela. O Strossmayer-zume med narodi. Čehi so sprejeli 1Ји 80 spisane knjige in vendar ni v svojo vlado Nemce. To je enako- povedano še vse, kar je ta veliki
,№v„:
.....	ine	da se jugoslovenski narod že za
njegove dobe kulturno osvobodi od 'tujega vpliva-. Strossmayerje-ve ideje so zmagale in zato se imenuje po pravici duhovni oče jugoslovanstva^ Temu velikemu cilju je posvetil vse svoje življenje. V Zagrebu je ustanovil znanstveno- društvo «Jugoslovensko-akademijo». Za ' zgradbo palače «Jugoslovanske akademije» je prispeval ogromno denarno vsoto. Pozneje je namestil v tej palači svojo bogato Izbirko slik, ki jih je nakupil po Italiji, Franciji in drugod. Pred 52-timi leti je usta-j novil v Zagrebu univerzo. Hotel jo je imenovati jugoslovansko. Avstrija pa tega ni dovolila. Svojo biskupsko prestolico Djakovo je okrasil z divno in sijajno ka-
pravnost. To je dogodek, ki ne zanima samo češkoslovaške države, ta dogodek je svetovnega pomena.
In kdo bi pred leti rekel, da, bo francoski ministrski predsednik izjavil, da, je treba v Alzaciji gojiti tudi nemški jezik? Alzacija je francoska, vendar pa je treba upoštevati, da je to dežela, kjer se stikata dva naroda in je tu naravna potreba, da se ljudstvo nauči obeh jezikov. Pa recimo, da je tista izjava francoskega ministra samo izjava, ki ne bo imela za posledico takojšnjih odredb v tem smislu. Mislim, da je že izjava sama na sebi dovolj velik napredek. Fran-cosko-nemško sovraštvo je vendar bilo vedno prva vojna nevarnost.
Sedaj se svita, počasi a vztrajno. In v tem svitanju je prišlo spet na
rodoljub
življenja.
izvršil
tekom svojega Gil° mu je 90 ! Njegovemu
in Hrvatov.
Narodu je bil dobrotvor, bil jej njegov vodnik in oče, bil mu je' vse. Umrl je leta 1905. v svoji pre-stolici Djakovu v visoki starosti, let.
spominu:	Slava!
Nogice Si tršega sveta
Boksal se je na ulici.
Jurij Carpentier, francoski boksarski prvak, živi v Ameriki, ker so ameriška tla za poklicnega boksarja plodovitnejša. Včasih pride seveda pogledat v svojo domovino. To se je zgodilo tudi pred kratkim. Carpentier je bival v Parizu in nekega dne je na ulici zadal možu, ki je bil neprostovoljen borilec, udarec, da se je revež zvalil na tla. Zgodilo se pa je takole: Carpentier se je šetal po pariških ulicah, ko pristopi k njemu mož ter se mxi predstavi za tega in tega ter mu predlaga neko sijajno kupčijo.
Carpentier se seveda ni pomišljal sprejeti njegov predlog. 'In oba se napotita proti hotelu, kjer so baje čakali novega znanca njegovi kupčijski prijatelji. Na poti se pa Carpentier-jev spremljevalec spomni, da mora plačati neki banki znesek 10.000 dolarjev. Pri tem pa ugotovi, da mu manjka 182 dolarjev. Lepo poprosi Carpentiera, naj mu napravi uslugo in posodi manjkajočo svoto, kar Carpentier radevolje stori. Novi znanec oz. boljše rečeno neznanec vstopi v poslopje, Carpentier pa čaka. Imel pa je srečo, da je stopal pred zgrad-
bo dol in gor in ravno, ko pride do vogala zapazi, kako izstopi njegov dolžnik iz stranskih vrat in jo briše urnih korakov. Carpentier ne bodi len, jo ubere za njim in ga kmalu dohiti. Boksarski prvak je seveda mislil, da ima pred sabo nasprotnika ter mu zada udarec, da se nepravilni goljuf zvali na tla. Prihiteče-mu policaju pojasni Carpentier dogodek, nakar so mu vrnili njegovih 182 dolarjev, ki jih je imel slepar še pri sebi..
Menda si bo goljuf drugi krat premislil slepariti boksarja, če mu je kaj za svoje kosti.
BOJNO ZASLEDOVANJE INDIJANCEV.
Da se je dogajalo v starih časih, je neoporečno, da se pa to dogaja dandanes, je -pa nekam čudno. Toda o tem poroča ugleden dunajski list sledeče:
V	ozemlju nekega indijanskega rodu v Združenih državah ameriških se je dogodil te dni dogodek, ki spominja na minule «slavne in zgodovin ske» dneve rdečekožcev na daljnem zapadu, ko plemenu Mohikancev še ni odbila zadnja ura. Zastopnik omenjenega rodu izjavlja sledeče:
Neki črnec je kradel iz skladišč tega rodu in je bil zato iz ozemlja, ki ga poseda ta rod, izgnan. Ker se pa črni gospod ni hotel odstraniti, temveč se je skril v nekem kozolcu, se je začelo preganjanje, toda črnec je odgovoril z ognjem; streljal je na svoje zasledovalce in jih nekaj ubil. Tedaj pa je «ravnatelj» tamošnje policije pozval bojevnike «vran» (tak je namreč priimek tega indijanskega rodu) in sledilo mu je skoraj 300 junakov, oboroženih s puškami, loki in pušicami, ki so bile namočene v bencin.
V	varstvu neprestanega streljanja so prodirali drugi strelci do nekaj vozov, ki so stali blizu kozolca. Tu pa so zažigali svoje puščice, ki so se nato vdirale spremljane od bojnih krikov iz indijanskih grl v stene kozolca. Toda črnec se je branil, še dva Indijanca sta padla, tedaj pa je udaril silen plamen proti nebu, ki je zakril črnca in kozolec. Črnec pa še ni obupal. Nenadoma se je pojavil iz plamenov kljub temu, da so se nanj obrnile vse puškine cevi. In krogle so zadevale črnčevo nesrečno telo, toda še je bežal. Končno je padel, dasi ne mrtev. Maščevanjaželjna kri razljučenih Indijancev pa je brez sodnika in brez krvnika izrekla sodbo: kozolec je še gorel, ko je še živo črnčevo telo našlo v njem strašno smrt.
PRINCEZINJE IN STANOVANJSKA KRIZA
Štiri cesarstva je zrušila svetovna vojna: Busijo, Avstrijo, Nemčijo in Turčijo, pa je razumljivo, da je cela množica nekdanje visoke aristokracije preplavila svet. Po velemestih naletiš danes na vsakem vogalu na kakšnega princa ali princezinjo.
Od vseh cesarskih rodbin je imela habsburška hiša največ princezinj, od katerih mora danes marsikatera težko skrbeti, kako se bo preživljala. Roza in Marjana Habsburška sta imeli vsaj to srečo, das ta se razmeroma dobro omožili; ena je sedaj vdova po bančnem uradniku Gold-schmiedtu in ima mesečno penzijo 140 avstrijskih šilingov (okoli 550 lir). To se je namreč ugotovilo na dunajski deželni sodniji, kjer sta obe dami bili zaslišani v neki stanovanjski zadevi. Šlo je za sledeče: dami sta bili državnemu pravdniku dr. Richardu Paneku od svojega stanovanja, obstoječega iz 5 sob, odstopili vse prostore kot podnajemniku, za sebe pa pridržali samo dve sobici, da bi ju imeli, kadar bi se mudili na Dunaju. Pozneje pa je dr. Panek pregovoril dami, da sta mu prepustili stanovanje kot glavnemu najemniku, za kar se je zavezal rezervirati tisti dve sobici, kadar ju bosta potrebovali, in tako je v medsebojnem sporazumu posta! dr. Panek glavni oz. pravi najemnik tega stanovanja. Lani pa je gospema odpovedal, ker da potrebuje celo stanovanje zase. Okrajno sodišče je njegovo odpoved razveljavilo, a se je pritožil na glavno sodnijo, kjer sedaj teče ta pravda.
Obe nadvojvodinji sta še mladi;
Marija je stara 26 let, Roza pa 30. Sodnijski poročevalec nekega dunajskega časopisa beleži o njima: «Še precej elegantno oblečeni, napravita vtis dobro situiranih dam srednjega stanu.»
In tako morajo okusiti tudi prin-
cezinje vse prijetnosti meščanskega življenja, imeti opravka s sodnijami, kamor nikoli niso prihajalo, boriti se za stanovanja, česar jim nikoli ni bilo treba, in imeti za može uradnike, česair sc niso nikoli nadejale. Svet se obrača...
TEDENSKI PREGLED
Italija.
Po atentatu,
Mussolini se je po atentatu vrnil v Rim. Rim mu je pripravil sijajen sprejem. O atentatu in njegovih posledicah govori še danes ves italijanski tisk. Pa tudi v inozemstvu je atentat zbudil velik odmev. Listi vse Evrope so poročali o tem dogodku in po večini so obžalovali to dejanje. V Italiji je završalo po atentatu. Prišlo je do izgredov in napadov na proti-fašistovske elemente, čeprav je vlada zapovedala, da se red ne sme kršiti.
Odredbe in ukrepi.
Medtem so bili izdani razni strogi ukrepi, da se prepreči vsako proti-fašistovsko gibanje. Že v četrtek je Mussolini dejal v Rimu množici, da
poslanci in senatorji poslušali stoje; temu so se pa odločno uprle nekatere poljske stranke. Zlasti se je zameril Pilsudski socijalistom in se širijo glasovi, da bodo socijalisti prešli v opozicijo. Pilsudski je zagrozil, da bo sejem razpustil ravno radi tega, ker so se stranke zoperstavile njegovi zahtevi, da morajo stoje poslušati predsednikov govor. Levičarske stranke so pa zahtevale, da se sejm sestane v novembru kot je bilo predvidevano in bi drugačno postopanje smatrali za kršitev ustave.
GRŠKA
Zadnje čase je bilo na Grškem zelo živahno, kajti v nedeljo so se vršile državnozborske volitve. Nad štirideset strank se je v tej mali državi ude-
bo naslednji dan doživela dejstva, ki	volilnega boja. Posebno živahni
jih pričakuje. Zato je vse nestrpno in radovedno pričakovalo, kaj ukrene seja ministrskega sveta in velikega fašistovskega sveta, ki sta se obe vršili v petek. Predvsem je javnost iznenadila sprememba v vladi. Dosedanji minister za kolonije je odstopil, njegovo mesto je prevzel dosedanji minister Federzoni, notranje ministerstvo pa Mussolini.
Seja ministrskega sveta je odobrila stroge ukrepe proti najmanjšemu prevratnemu namenu in vsi ti ukrepi stopijo v veljavo, ko bodo razglašeni v uradnem listu ter bodo veljali za dobo petih let. Nadalje se je sklenilo, da se bo pričelo z najstrožjim čiščenjem v fašistovskih vrstah. Kdor je vstopil v 1'ašistovsko stranko iz koristolovstva ali oportunosti, bo izključen. Ukrepi za javno varnost pa so: Vsi izdani potni listi bodo še enkrat pregledani in že izdani bodo ukinjeni z 9. t. m. Ravnatelji oz. glavni uredniki dnevnikov, ki nasprotujejo fašizmu, se odstavijo; vse stranke in vsa društva, ki delujejo
so bili monarhisti, ki Kondilisa nimajo posebno radi. Zameril se jim je s poslanico na grški narod, v kateri je pozival volilce, naj prekrižajo račune monarhistov. In ker v državi kot je Grška zarot ne sme manjkati, so se zarotili odpuščeni častniki monarhističnega mišljenja, da spremenijo državno obliko, če bi nedeljske volitve za nje ugodno izpadle. Policija pa je zaroto izvohala v pravem
času ter je častnike polovila v neki stu 250 lir. Poteštatom in občin-vili blizu Soluna.	skim komisijam za živila se pri-
Nedeljske volitve so potekle, kot : p0roča, da naj skušajo znižati
javljajo pičla poročila, ki prihajajo
cene kruhu. Tai sklep pa se tiče
it manjših ;-«Шб m občin tria-je ojačila varnostno službo. Vojaštvo	poki ajme. Nadalje je seja
je po mestih vzdrževalo red.	tudi enoglasno sklenila, da se do-
Po zadnjih vesteh so v Grčiji zma- ■ voli peči v vasi Dobravlje v togah z veliko večino republikanci, ki i majski občini komade kruha po so od 284 mandatov dobili 165 gla-!200—500 gramov težke, sov. S tem bi bila zajamčena za nekaj j Nova trainv|ska proga v Trstö.
V zadnjem letu tramvajski promet v Trstu precej narašča. Pa ne samo radi tega, temveč radi nesklenjenega omrežja, so se v lanskem in letošnjem letu izvršile marsikatere poprave in izpopolnitve.
Minuli četrtek, ki je bil obenem praznik zmage, pa se je otvorila nova, to je 10. proga tržaške cestne železnice.
časa sedanja državna oblika Grške.
Španija.
Proti sedanji španski vladi so se zarotili španski in italijanski politični izseljenci v Franciji. Francoska policija je za zaroto in zarotnike, ki so imeli svoj sedež v Parizu, dobro vedela. Nadlegovala pa jih ni, samo pazno je zasledovala vsak njih korak; hotela je preprečiti njih namen bas takrat, ko bi mislili, da so dosegli svoj cilj. Zarotniki, ki so bili vsi dobro opremljeni in oboroženi, so se zbrali na francosko-španski meji. Tedaj pa jih je policija obkolila in vse aretirala. Zarotniki so po večini iz vrst izobraženih slojev, ki so hoteli osvoboditi svojo domovino sedanjega režima. Razpolagali so z prva radi članka! «Četrti atentat izdatnimi denarnimi sredstvi; ni pa j na gosp. Mussolinija», druga pa še znano, odkod so zarotniki dobivali гасц celotne vsebine, denar. Glava zarotnikov je bil bivši polkovnik in poslanec Fran Macia, ki ga je španska vlada izgnala iz domovine radi svobodoljubnih idej. Večina zarotnikov je kataloncev, ki žive na Španskem i se smatrajo za zatirano narodno manjšino.
Diktator Primo de Rivera je v nekem španskem listu izjavil, da bo parlament odslej imel le posvetovalno pravico. Diktaturo misli Primo de Rivera naprej izvajati.
Zaplembe.
Zaplenjena- je bila predzadnja številka! «Istarske Riječi» in torkova številka «Edinosti», in sicer
DNEVNE NOVICE
va. Stene vojaške kaznilnice so udrte, vojašnica in cerkev sv. Aniona sta poplavljeni.
Vlak, ki je prihajal v kraj Ca-
Razburljiv dogodek v Št. Petru.
Minuli teden v sredo zjutraj okrog 2.30 se je dogodil v Št. Petru
na Krasu še do danes nepojasnjen.	. _	„
dogodek, ki je razburil vse prebi-jsa,te Pri Bariju, je vseumcujoca valstvo in katerega odmev je segel povodenj prevrgla. Tudi vlak, ki je colo v Rim. Neznanec je bil polo-1 šel temu z zdravniki in delavci na žil poleg okna poslopja, ki je v:pomoč, se je moral ustaviti, njem nastanjena milica, bombo, kij Očividci se bojijo silnih cloves-111 «“‘«SS ™Н™Л7„.к1Ј1ћЈс povoden, na,brz niti socijalni, državni ali gospodarski; hčmka, dva pa je težko ranila, red, bodo internirani; pri fašistov- j Stroga preiskava, ki je sledila ski milici bo ustanovljen poseben;temu činu, doslej še ni dovedla oddelek za politična poizvedovanja.! do nikakih pojasnil o zločincu, da-
Nadalje se je končnoveljavno dolo- - g- g0iijo, kot poroča ena izmed cilo in odobrilo določbe za smrtno j šte^ J<(Ultime Notizie», še vedno
prestolonaslednika in na prvega mb j upanje na izsleditev krivca in da-nistra se bodo kaznovali s smrtjo. ! si so bile nekatere sumljive osebe Poslanska zbornica.	že aretirane.
V	torek popoldne sc je vršila izredna seja poslanske zbornice, ki je na predlog nekaj poslancev, odstavila 125 poslancev, pristašev dveh opozi-cijonalnih strank. Nato pa je odobrila načrt zakona o uvedbi smrtne kazni z izredno večino glasov.
JUGOSLAVIJA
Ni nobenih izrednih političnih dogodkov. Življenje gre mirno svojo pot. Glasova o nezadovoljnosti v radikalni stranki ter o spremembah v vladi so utihnili. Morda se politični voditelji pogajajo in razpravljajo, toda v javnost ne prodre nič. Narodna skupščina vrši svoje redno delo. Razni skupščinski odbori, kakor finančni in zakonodajni, so pridno na delu, da pripravijo gradivo za zakone in odredbe, o katerih mora potem razpravljati narodna skupščina.
V	domovino so prepeljali zemske ostanke vojvode Putnika, predsednika nekdanje srbske narodne skupščine ter osmih politikov in poslancev.
Beograd je počastil slovesno in veličastno pokojnike, ki so umrli v tujini, katerih kosti so bile sedaj pokopane v domači zemlji. Beograd po vojni ni videl enakega dneva in podobnih slovesnosti. Očividci cenijo, da se- je pogrebnih svečanosti udeležilo do 100.000 ljudi.
Isti dan se je Zagreb oddolžil spominu velikega jugoslovenskega biskupa in narodnega borilca Jurija Strossmayerja. Zagrebčani so mu postavili bronast spomenik, ki je delo slavnega kiparja Meštroviča.
Poljska.
Poljski senat in poslanska zbornica se bosta .sestala ta mesec. Predsednik republike bo prečital otvoritveni govor. Pilsudski je hotel, da bi
zahtevala.
Poplave v Messini.
Radi poslednjih neviht so narasli in prestopili bregove mnogi potoki. Povzročili so okolu kraja Milazza in Manforte ogromno škodo. Zatrjujejo, da znaša celokupna povzročena škoda okrog 1 milijon ilr.
Ukinjenje potnih listov
Tukajšnja kr. kvestura razglaša: Občinstvo- se opozarja, da se na podlagi ministrske naredbe razveljavijo! vsi potni listi za inozemstvo z dnem 9. t. m. V primerih nujne dokazane potrebe potovanja v inozemstvo,'bodo mogli dobiti imejitelji potnih listov pri kvesturi vizum, s katerim se potrdi veljavnost.
Nemški listi v Poadižju so ukinjeni.
Po odredbi poadiškega podpre-fekta v Bocenu so bili tamkajšnji j nemški listi do- nadaljnega ukinje-; ni. Najvažnejši med njimi so: I «Volksblatt», «Volksbote» in me-ranski list «Burggräfler».
Prosvetni minister v Gorici.
V nedeljo je posetil Gorico prosvetni minister Fedele v spremstvu skrbnika) Reine iz Trsta. V mestu so ga sprejele oblasti, pred-
Po živem prizadevanju tržaškega prefekta je dalo ministrstvo za notranje zadeve pooblastilo, da se obljubi nagrada 10.000 lir tistemu italijanskemu ali tujemu državljanu, ki bi do konca tega meseca pripomogel k aretaciji zločincev in sokrivcev atentata na vojašnico v Št. Petru.
Seveda bi se porazdelila in dala ta svota v večji ali manjši meri, kolikor zaslug bi si pač pridobil tisti človek, ki bi mogel najti krivce groznega zločina v Št, Petru na Krasu.
Vremenske katastrofe v južni Italiji.
Mneda bi si morale «Novice» u-stvariti prav posebno rubriko za te nesrečne poplave.
Tokrat prihajajo žalostne vesti iz južne Italije iz mesta Barija.
Od petka na soboto so silen naliv in deroče reke, ki so mu sledile, podrle jezove in preplavile vse
mesto in nihče se sili vode ni mo- Vsem šolske. Po sprejemnih sveča-gel zoperstavljati. Sledila je nesre-j nostih se je podal na pokopališče, ča, ki je ni nihče predvideval; vo-|nato pa v okolico, kjer je preda, ki je drla v povprečno enem;gledal nekatere ljudske šole. Zve-metru višine skozi; ulice obmorske-; ger se je vršil uraden sprejem v ga mesta, je na nekaterih mestih ’ jneg^ hiši.
dosegla prvo nadstropje ter uni- y p0ndejjek pa se je odpeljal iz
Coa б1^™]аЈ.Шт?ГТ f'ostore^orice z namenom, da poseti predobrog 1000 di uzm. Prebivalstvo, ki,vgem slovenske ljudske šole. Po-ga je vrgla razbesnela narava iz da ge najbrž tudi v Tolmin. spanja), je bezalo v višje ležeče'
mestne okraje.	Kaj je sklenila seje pokrajinske
Stene in strehe so se podirale. |	komisije za živila.
Cele mestne okraje je voda odre- SejaJ tržaške pokrajinske komi-zala od ostalega sveta. Mesto trpi sije za živila je sklenila sledeče: silno škodo. Ugasla je razsvetlja-1 kvintal moke bo odslej stal v Tr-
Dopisi
Vojaški pozdravi iz Genove,
Slovenski fantje-vojaki, ki služimo pri 29. stotniji poljskega topništva, pošiljamo pozdrave vsem slovenskim starišem, sestram, bratom, prijateljem in znancem, posebno našim ljubljenim dekletom, ki nas sedaj, ko služimo vojake, nočejo razveseliti s kakim pismom. Letnik 1907 pa težko pričakujemo. Do tedaj mu pa iz srca želimo še mnogo zabave v domačem kraju. Vsem čitateljem «Novic» pa kličemo: «Bog živi!» - Lojze Zavadlav - Vrtojba, Koršič Ivan -Števerjan, Trček Leopold - Vebarše, Hrovatin Leopold - Bane, Možina Ivan - Selce, Kenda Ludovik - Ma-sora.
IZ PARMSKE POKRAJINE.
Takole nam piše naš železničar iz kraja Parola di Borgo S. Donninio, pokrajina Parma:
Kot veliko drugih naših železničarjev, sem bil tudi jaz premeščen v staro italijansko provinco. Nas Slovencev je v tem kraju precej, živimo pa razkropljeni in ni je vasice, ki bi ne imela slovenskega železničarja. Včasih se nas zbere toliko skupaj, da lahko eno našo zapojemo. To nam je v veliko uteho, ko bivamo daleč od našiti krajev. Pritoževati se nimamo črez kaj, predstojniki so dobri in nas spoštujejo, ljudje so dokaj prijazni.
Pozdravljam vse čitatelje «Novic», drage stariše, brate, sestre, znance in prijatelje, najprisrčnejše pa domača dekleta (tista, ki se me spominjajo). — Kokosar Peter.
OGIZLA-KLANEC.
Eno pritožbo imamo radi naše šole. In sicer radi naše gospodične. Ta gospodična je precej divja in naše otroke strahuje kot niso vajeni. S palico po glavi, za kito, s pestjo v obraz, to so njene kazni. Zadnjič je za kito vlekla neko deklico, ki je od rojstva v glavi bolna. Mati se je prišla pritožit in prosit gospodično, naj lepo ravna ž njo. Gospodična jo je nahrulila, zmerjala in zapodila. Gospodična, tako ne boste z nami in našimi otroci ravnali! Ako to ne bo zadostovalo, gremo naprej, to si zapomnite! Vsaj olikani bodite toliko kot ml, ki smo kmetje. Prav je, da so otroci v strahu, a strah naj bo pameten in naj ima svoje meje!
RAKITOVAC.
Že dolgo se ni oglasila mladina iz naše vasice. Čeprav je v naši vasi mnogo fantov in deklet, vendar ni človeka, ki bi zbral to mladino in jo učil lepega petja, ki si ga vsi tako želimo. Učitelja nimamo nobenega, sami pa ne znamo.
Še druga nadloga je, ki nas v sedanjih časih tare po nepotrebnem: nesložni smo. Skupnega, prijateljskega življenja ne poznamo, pač pa smo vselej pripravljeni nagajati drug drugemu. Škodoželjnost, neodkrito-srčnost morata izginiti. Bodimo odkritosrčni, gojimo prijateljstv» in pomagajmo si v stiski in nadlogi.
Širite Novice!
Krematorij v Pardubicah na Češkem, kjer sežigajo mrliče.
Obredna dvorana krematorija z odrom, kamor polože krsto. Po opravljenem obredu se krsta počasi pogrezne v spodnji prostor s pečjo, kjer krsta z mrličem vred v razbeljenem zraku zgori tako popolnoma, da ostane le 1—2 kili samega; pepela.
Ruska kapelica pod Vršičem, kjer je pokopanih mnogo v vojski
umrlih ruskih ujetnikov.
V Hrastniku cb Savi se je začela ob zadnji vremenski katastrofi premikati zemlja in je ogrožena razen privatnih hiš tudi deška šola. Na sliki vidimo plaz zemlje, ki se počasi premika naprej.
Pogled na poplavljeno polje med Jesenicami in Hrušico.
Narasla Sava pri Hrušici na Gorenjskem. Tam, kjer je X, je stalo postajališče Hruščica, sedaj je pa tam glavna struga.
Zdravstveni dom Lukovici, ki je bil o tvor j en v nedeljo, 25. novembra v največjo korist vsega tamošnjega prebivalstva. Na levi betonska greznica v Lukovici, kakršne bi morale biti vse, da ne bi razširjale nalezljivih bolezni. Na desni vodnjak v Lukovici, ki služi za zgled, kako naj bo vodnjak zgrajen, da bo dajal zdravo in čisto vodo.
Cetinje, glavno mesto Črnegore.
Kotorski zaliv s Cetinjem.
Staroslavna cerkev v Ohridu; zgradili so jo še 1. 1043.
Na levi ženska, na desni mož. Pa bi človek skoraj dejal, da je na desni ženska in na levi mož.
POTRPEŽLJIVI ZASTOR
«Krasnaja Gazeta» piše o zastoru v Kijevskem opernem gledališču. Nekoč v starodavnih časih sta bila tam naslikana dva bela labuda ob jezeru in poleg njiju je sedela sanjava devojka s harfo. Tako je bilo 1. 1918. V časih vojnega komunizma se je izpremenila bela vila na odredbo oblasti v brkatega kovača, njena lira v kladivo, labuda pa v naklo. Kovač je koval železo, nad katerim so tvorile razbeljene iskre znane besede iz Blokovih «Dvanajsterih»:	— Vsem buržujem
mi na kvar — bomo netili požar!» — L. 1922. je odšumel vojni komunizem in nastopil je Nep, doba nove ekonomske politike. Kovač z naklom in kladivom je odšel, vila z liro in labuđi je prišla zopet do veljave. A sreča je bila kratka. Država je občutno krajšala podporo gledališču, češ, da mora izhajati samo. Ravnatelj je pričel misliti na denar in sklenil
izrabiti tudi zastor v reklamne svrhe. I Nesrečna devica je zopet izginila, in sicer kot žrtev tobačne zveze. Plačala je 50.000 rubljev in zato naslikala na zastoru orjaškega kmeta v škornjih in s pipo v ustih. Iz pipe lete kakor dim veseli verzi: «Jaz sem stric Bogdan, vsem kadilcem dobro znan. Prave tobakarje lepo prosim, naj kadijo tobak številka osem».
TUDI TO IZ AMERIKE
Mesto Chicago je raj vseh ameriških banditov. Ni ga mesta na svetu, kjer bi bilo izvršenih toliko roparskih umorov, pobojev in drugih zločinov. Vsi napori policije, da zatre to gadjo zalego, so brezuspešni. Nasprotno, banditi so dan za dnem drznejši in kar je zanimivejše, je dejstvo, da so se pojavile med banditi tudi ženske, ki glede drznosti celo prekašajo moške.
Nedavno je bil izvršen v mestu dr-
j zen roparski napad v urad ulične 'železnice. Napad se roparjem ni obnesel, ker je bila policija pravočasno obveščena o naklepu zločinske tolpe.
Pred urad so se pripeljali trije roparji, ki so imeli na glavi sprevod-niške čepice, v družbi ž njimi pa sta bili tudi dve deklici. Eden roparjev je v predsobi stražil železničarje, dva pa sta stopila v družbi obeh deklet v urad blagajnika, ki pa je njihov prihod že pričakoval, se bliskoma vrgel na tla, skriti policisti so pa otvorili ogenj na bandite. Prvi izmed njih se je takoj zgrudil težko ranjen na tla, drugi pa je pobegnil kljub temu, da je bil štirikrat zadet.
Kasneje ga je policija prijela v njegovem stanovanju. Tretji zločinec je bil ustreljen na begu. Izmed ženskih napadalk so eno po hudi borbi obvladali in aretirali, druga pa je pobegnila.	I
NEZLOMLJIVO STEKLO
Tako se nazivlje steklo, ki sta ga izumila Dunajčana dr. Kurt Ripper in Fritz Pollak. Ima ne samo vse dobre lastnosti:	prozornost, trdoto,
brezbarvnost in lahkost, ampak tudi znatno gibkost, tako da odpade nevšečnost običajnega stekla — krhkost in lomljivost. Trdost utegne biti različna, kakršnemu namenu naj pač služi. Za glavno uporabo se mu napoveduje avtomobilizem, kjer se bodo izdelovali večji deli iz stekla, nogo doslej. V elektrotehniki in ra-diotelegrafiji bo izpodrinilo dosedanji ebonit, ker je prožnejše in ne-prevodnejše. Tudi namesto celuloida in navadnega stekla se bo uporabljalo, saj se da prav lahko barvati in ohranjuje svojo prosojnost. Deluje se na to, da bi se mu cena znižala in bi moglo prodreti v najširše sloje.
Ste poravnali naročnino ?
BORŠT, j Pri domači rži, ki je bila poseže dolgo se nihče ni oglasil v naših i jana 28. septembra' 1925. se je dragih «Novicah» iz te vasi. Zato naj i pridelalo na 1 ha običajnih 10 povemo par novic iz našega kraja. : met. cent. zrnja. Domača rž je Kakor po drugih vaseh, tako se jc dobro prezimila, ob cvetju pa potuhi pri nas vršila slovesna tridnev- , poln(>mä polegla, dozorela pa je
mca, m sicer Id., Ib. m 17. preteklega t	miji-, Dasi domača rž
meseca; zaključila sc je s slovesno ze sredi julija. Dasi domača iz
procesijo. To pot smo doživeli nekaj ni bila napadena od	zi i, je
prijetnega, kav nismo še pričakovali: j vendar pridelek jtrpel vsled pole-nastopil je naš mladi cerkveni pev-j žanosti, znatne neoplojenosti (raški zbor, izbran iz samih mladih mož, ! di obilega deževja) ter vsled prepoti vodstvom našega nadvse po- goste setve.
žrtvovalnega organista in pevovodjo Iz poizkusa se da posneti, da g. Hreščaka. Kako ganljivo je bilo vi- i kaže §e nadalje noizkušati prof.
deti, ko mu ie elan za elanom segal -	.	^ ' v , r> _____ i
v roko ter mu čestital. Lep šopek Čermakovo rz, «Edel-Roggen», kaj-cvetlic je bilo skromno priznanje za j ti pridelek zrnja 19 -j met. cent. njegov trud in požrtvovalnost. Isto | proti 10 met. cent. pri domači rži čast in hvaležnost so izkazali člani in j pomeni 100% večji dohodek, ne članice tudi bivšemu organistu gosp. glede na- znatno večji pridelek Svari.	slame, utrjenost pri poleganju in
Omenjeno bodi, da so pevci sami proti glivičnim boleznim. Zelo priprosti fantje in dekleta, ki so se verjetno je, da se sorta ob pra,-vse poietje trudili, da dosežejo cim vjkiem kolobarjenju in izdatnem lepši m castnejsi uspeh. Naj jim bo .	.	tako k m n
tem potom izrečena posebna zahvala gnojenju ne izpi e \ i zv to-	o
za njihovo požrtvovalnost. Obenem lu. lo bodo pokazali nadaljm pojim priporočamo, naj tudi za naprej/izkusi, s tem semenom, ohranijo veselje do narodnega dela in • Tržaška kmetijska družba vabi naj se zbirajo v krogu svojega ljub-. kmetovalce, ki so pri njej naba-Ijenega pevovodje.	i vili letos seme prof. Cermakove
>јЕВ1И1М1В*В!Н мкаеим BEieiBIIEf №В1К56ВВН* QH1
.'•J' - -'V'.'- v-:-. •-> •	vi,,-.;
швиаииашшдд«иишјвии
Trgovina manufakfurnega blaga
Josip Hissiš - Gorico
Corso Giuseppe Verdi 18
Najbogatejša izbera volnenega in svilenega blaga blaga za moške obleke - perila - razne opreme volne - žime in pernic
BOGATA 1ZBES5A — IZREDEN OKUS — CENE ZMERNE
Ostalim pa kličemo:	«Podpirajte
našo mladino pri njenem stremljenju!»
IZ TRNOVICE.
Redkokdaj se oglasimo iz naše vasi, a še kadar se, moramo poročati samo žalostne vesti. Tako tudi to pot: V nedeljo je umrla znana kmetica in mlekarica Jožefa Škrk. To jc že četrta žrtev, ki jo- je zahtevala kruta smrt v tej družini v teku enega leta.
IZ SLIVNEGA.
,žlahtne rži, da: bi pazno zasledo-jVali njen razvoj in o uspehu po-'.ročali.
Kislo mleko je zdravo.
Naši ljudje kislo mleko vse premalo cenijo, nekateri ga pa sploh ne marajo. Vendar je pa kislo mleko tako koristno, da bi ga morali prištevati med redno vsakdanjo' hrano. Pri nas kisamo mleko tako, da ga posta-
Naš učitelj Pero Lenardič je bil premeščeni viino poleti na hladen prostor, pozimi v Gočc na Vipavskem. Služboval je pri nas j pa na topel. Posoda ne sme biti po-p o! drug o leto, odkar nas ie zapustil Pre)-1 polnoma pokrita. V toplem času je snp učitelj g. Pertot. Ljudstvo je ,,те1»	:	mleko skisano že tretji dan in je ta-
keraseaijea zbirna” za naše"brige in nlm šel ikrat tudi najokusnejšeše. Prestaro na roko, če je le mogel. Zato mu ostanemo | ml?ko je grenko. Neki zdravnik pa je hvaležni in mu želimo na novem službenem - baje dognal, da doseže kislo mleko kraju mnogo uspeha in sreče. Odišlega uči-j Šele po OSUlih dneh VSO zdravilno U-telja jc nadomestila gdč, Ščekova.	I	činkovitost, ter je svetoval, naj pijejo
IZ PRAPROTA j tako staro kislo mleko zlasti jetični Zadnji nalivi in neurja -so pokvarili "tudi №<1Ј<Ч S takega starega kislega mle-„afe poti. Dočim so Po drugih vaseh va-,ka naj se posname samo neužitna ščani poskrbeli, da se- poti popravijo, se zgornja kozica, ostalo pa se naj do-pri nas živa duša ne zmeni, da bodo poti bro prenaša m užije. Po mlekarnah zopet uporabne. Voda je ceste razrila, na-' pripravljajo kislo mleko na bolgarski nesla je kamenja in peska. Po noči je ne-! način: v sveže mleko clevajo posebne varno hoditi po naših 'bivših poteh, ker: glivice, nekak kvas, ki povzroča ki-človek lahko pade in se poškoduje. Nujno sanje. Zanimivo je mnenje nekega ruje, da se možje, katerih skrb je stanje m, skega zdravnika o koristnosti bakte-p oprav a cest, zgamjo m da ukrenejo v tem ц y kislem mleku. Mož razlaga ta-oziru vse potrebno.	!ko!e: 5akterijC) koristne in škodljive,
se nahajajo po vsem telesu, največ
Zobozdravnik
D- D. Sardoč
špecijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcljonlran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via lenbrla«$1G/H3. (prej Via S. Giovaani)
od 9—12 In od 3—7 ura
DDDIDDDUDDDDDDOOaOOD
□	a
ZDRAVNIK	П
I Dr. Fran Gruden §
v Postojni
je nanovo preuredil svoj zobotehnični ambulatorij
Tehn. vodja J. Friedmann
Sprejema od 9.—12. in od 2.-5. pop.
D
□
□
П
□
□
□
□
O
D
□
D
D
a
□□□□□□□□□ШСЗППСЗСЗОЕО
MILAN KUTIN
trgovina jestvin In kolonljalnega blagu na debelo in drobno
I
i
POSTOJNA
Prva parna pekama. — Porcelan, /.eleznina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Porland-cementa itd.
m ■- ........v: Л" .. ..
ZDRAVNIK
Dh 1808 FB81IK0
____absolvent dunajske kliniko
___ordinira v II. Bistrici
št. 122 vsak dan od 10-11 in od"3~-4~öb torkih in petkih pa na Knežaku pri g. Česniku od 9.—12.
Proti malokrvnosti in slaboživčnim je
!ипасааоааапааопппапаоппппапо
Zobozdravnik
Gospodarske novice
Fciskusi s prof. Čermakovo «žlahtno ržjo».
pa v debelem in slepem črevesu. Koristne bakterije podpirajo prebavo in j ! krepijo telo, škodljive pa razkrajajo' 1 organizem, povzročajo bolezni in -r, , ,	,	.	„	, I ostarelost. Obojne bakterije se med
Pot tem naslovom prmasa zad-!sabo bojujejo; one ko so silnejše,
nja številka «Kmetovalca» od 15-, zmagajo. Zato je treba dovajati tele-okiobra 1926. članek spisan od g. su takšne bakterije, ki ugonabljajo Jos. Sustiča.	j bolezen, bakterije, predvsem pa one,
ki so v telesu, in se bore z njimi in
Prinašamo ga zato, ker jc tudi naša «Tržaška1 kmetijska družba v Trstu» letos oddajala isto seme Čermakove žlahtne rži in bo naše kmetovalce, ki so- to seme nabavili gotovo zanimal, članek se glasi:
jih mnogo pomore. Zdravniki pravijo, da ima kozje kislo mleko več zdravilne moči kakor kravje. Tudi v sladkem mleku, siru in maslu je nekaj takih koristnih bakterij. Bakterije v mlečni kislini ne uničujejo samo bolezenskih bakterij, temveč tudi take, ki razkrajajo telesno svežost in po-
jako učinkovito sredstvo. Cena steklenici L 7. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steki. Garantira za čistost in takojšen učinek svojih treh proizvodov „GLYKOL“, „SMILSYOD“ in „EMULZIJA RIBJEGA OLJA“ z ipofosfili za rahitične otroke.
Farm. CASTELLANOVIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem jakobu.)
r-srt-'-.'/lt" A' >-.vrf,'■ ■	■?-> č-V-vb-P;./ -	'• d' ’ < ■■ • •"•te.'.-s
sprejema
I GORICI na TnenlKn 5
II. nadstropje
1виоаиаооаваасооаооаоаосавоаа
Posestnik Janko Reš v Moš- vzročajo staranje las kože in drugih n j ah pri Radovljici je 1. 1925—26. organov. Preobilno uživanje kislega : izvrševal poizkus s prof. Čerina- mleka jc mnogokrat vzrok napenja- : kovo «žlahtno ržjo» (Edel-Roggeuj. Piuxin drugim nerednostim v želodcu; тл „ . , - oi	zi\	ino-- m erevah. Ljudje, ki so temu podvr-
Posejal je 31. oktobia (.) J9~o.; naj jecj0 kislo mleko s kruhom!
/2 kg tega semena- na ploskvi l< }n ga uživajo po malem, toda več-j arov. Njiva; je bila; dobro pogno- krat.
jena, predsadeži krompir. Rž je------------------------------------------—j
ozelenela v osmih dneh, nakar je zapadel sneg. V marcu 1926 j c
posejal med rž korenje ter par-; HIŠE PODIRAJO — ZA IZDELAVO
celo prebrana!. V početku spomla-'	SVINČNIKOV.
di je bila rž že zelo redka, poz-1 Svinčniki.. ki imaio ka.kor	le,®en
n* јеЛ razvna mnayaxhmLj- jZ.
HO 1 ast tCl dosegla višino 2 me- je v Ameriki zmanjkalo. Kriza? Propast tra. Rastline so se do 6 krat ob- svinčnikove industrij’e? Ne, Američani so rastie. Bilke so- bile debele in trde ii£i! v neki am,eri,ški pokrajini je bik mno-takn da ni rž eknrrv niL-inr	5° stanh lesenih hiš, hiš iz cedrovega lesa.
tako da m IZ Sivoro nikjer pole- Ameriški kapital je pokupil te hiše, jih po-
glcl. Klasje J G bilo HlOČno, dolgo dira in izdeluje isvinčnike. Ga še ne bo ta-in polno. Zorila je počasi, najbrže ko hitro — konca sveta! vsled zapoznele setve in bujnega	PIGMEJCE
Obrašeanja. RŽ je dozorela šele Neki nanški naseljenec v Avstraliji je sredi avgusta ter je znašal pride- potoval po avstralskem ozemlju, ki ga loči
lek na. ploskvi- 17 «rov 332 kg
Zrnja, t. j. na povisini enega hek- vanju je izsledil vas, v kateri je živel potanja 19Th met. Celit. 1 lil zrnja polnoma sam zase rod avstralskih domačije tehtal 78 kg. Slama ni bila n“v, od .plemena Pigmejcev. Ti Pigmejci,
stehtana, vsekakor je Ml uspeh	flSt
pri Slami ŠG VCČJl, Kar lallko tl- sredi močvirja v nekakih stavbah na koleh. dim Že na podlagi cenitve V pri- živijo se z lovom ter so oboroženi v to
meri z domač jo ržjo. Na. Čerma- svrh?...z .loko”.,in	p.° Prvih Pre.'
,	.	. v .v	...	, senetljivih utisih, ki ie napravil name pri-
khVl 1 ZI lli bilo Opaziti nobene normalnih navadnih ljudi, go se izka-glivi^ÄC bolCKMi.	! zali kot dobri in gostoljubni ljudje.
Mttio poiielle „tlutmlniireii“
Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo
Corso V. E. III 47 - TRST - Telefon it. 14-02
Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z laslnim posebnim autovozom. Velika zaloga krsl iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrlvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori),
ulica Tesa štev. 31. - Telefon 11-02X2
Laslnik in upravitelj H. STIBIEL.
ЦиИДОб МШш brniKfl
iPoflrožnltn a Trän: ein XXX Bitte 11 шт
5-18; 22-98 I
5-18; 22-98:
BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU Bl AN A
Potiružttlee;
Gorice, Brežlco, Ceije, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Spiit
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad : 60.0t>0.000 cUmi—A.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obresluje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2°/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ------—--------------- varnostne pušice (SAFES) ---------------------
Blagajna je odprta od 9V2 do 12*50 in od M1/* do 16 ure.
POTRESI.
Potresi, to so dnevna hrana časopisov. Prav zares, kajti onih 325 postaj, ki zaznamujejo lake prav prijetne dogodke, našteva vsako leto takole kakih 30 tisoč potresov; kakih 30 potresov povzroča vsako leto en cel nesrečen kup škode, od pokanja zidu do uničenja celih mest.
Med najbolj strašne potrese bi bilo menda treba prištevati onega iz 1. 626., ki se je pojavil okrog Sredozemskega morja in ki je zahteval nič manj žrtev, nego 200.000 oseb. Istotak potres je leta 1820. na Kitajskem zahteval istotoliko število človeških žrtev; 1. 1893. je potres v Indiji uničil 150 tisoč človeških življenj. Mesto San Francisco v Ameriki je potres dvakrat uničil: prvič 1. 1866., drugič pa 1. 1906. Od leta 1702. do 1907. so našteli na Japonskem kar celih 1600 potresov, ki so- v 1. 1703. zahtevali 200 tisoč, v letu 1850, pa 100 tisoč žrtev.
ŽENSKE IN KRATKI LASJE.
Menda pa bi mogle sedaj tudi ženske, ki nosijo kratke lase, imeti isvoj mednarodni kongres, kajti one imajo častito predsednico, ki ji je ime Augusta Restituta Touzel in živi na Francoskem, in katere življenje na žemlji poteka nič manj, kakor že od 6. januarja 1823. — torej 103 leta: in nosi kratke lase. Veste kaj je dejala brivcu, ki ji je odvzel menda ne ravno prekrasne kodre? «Sem se odločila, ker ni nikdar prepozno storiti kaj dobrega,» Salamensko dobro, če stane žensko sama frizura tisočake na leto. Menda se bo na koncu koncev še zmislila in dala oglas v časopise, češ, da se moderna dama želi omožiti.
Smrt znanega roparja
Seveda, bilo je to zopet v Ameriki in ropar je znan Amerikancem, nam bolj malo.
V nekem luksuznem hotelu ameri-kanskega mesta Detroit sta se sporekla ropar Cnuiliffe in njegov pajdaš Olsen. Pri razdeljevanju denarja, ki sta ga ugrabila v neki detroitski banki, je Olsen nenadoma potegnil samokres, ustrelil svojega poglavarja, njegovo ženo in policista, ki je prihitel na pomoč, ko je slišal streljanje. Šele drugi policisti so mogli ukrotiti roparja, ker ga je eden izmed njih obstrelil.
V sobi, v kateri sta stanovala roparja, so našli 10.000 dolarjev in mnogo žganja ter Šampanja (alkohol je v Ameriki prepovedan!). Cruxliffe je bil znan strahovalec bank ter pocestni ropar, ki je imel na vesti marsi-kak umor in rop. Kot vodja neke roparske tolpe je napadel 14. prejšnjega meseca poštni avtomobil ter ustrelil postiljona. Njegova specialiteta pa je bila ropanje bank. Tako se je leta 1924. na Soug Islandu udeležil roparskega pohoda na neko banko, pri katerem je bil smrtno ranjen eden izmed bankirjev.
Koncem tega meseca se bo vršil v Rimu konsistorij, v katerem bodo imenovani trije novi kardinali.
Drobiž
Vihar na Filipinskim otokih, ki je
te dni divjal z vso silo, je zahteval 300 človeških žrtev.
V	Stockholmu, švedskem prestolnem mestu, se je poročil bilgijski prestolonaslednik s švedsko prince-žinjo Astrid.
V	Tripolitaniji se je pri neki izrae-litski poroki udrl strop. Iz razvalin so potegnili okoli štirideset mrtvih, med temi tudi velikega duhovnika.
Škarje v trebuhu. Pri trebušni operaciji neke oti-letne žene je našel zdravnik v trebuhu škarje, ki jih je pozabil neki drugi zdravnik pri operaciji leta 1906.
Deficit angleške državne bilance.
Tekom prvih sedem mesecev tekočega finančnega leta izkazuje bilanca nad 79 milijonov šterlingov deficita.
Češki minister Beneš snuje gospodarsko zvezo z Jugoslavijo.
4. novembra, na dan zmage, je češkoslovaška nogometna reprezentanca porazila v Pragi italijansko nogometno reprezentanco. To je lep uspeh Čehoslovakov.
Na Rumunskem, v bližini mesta Foserny, so zanetili zločinci gozdove. 13 kvadratnih kilometrov gozda gori, gašenje je nemogoče, ker se pogorišču ne more nihče približati vsled neznosne vročine.
Meseca decembra se bo vršil kongres jugoslovenske demokratske stranke.
Jugoslovenski prometni minister
je izdal naredbo, po kateri imajo vi-sokošolei vsako leto pravico do dvakratne polovične vožnje na železnicah.
Poljski ministrski predsednik Pil-sudski pripravlja za božič ukaz o amnestiji političnih kaznjencev. Predvsem bodo pomiloščeni Ukrajinci in Malorusi.
V	Nikaregui (Amerika) je potres stresal zemljo 50 sekund. Nastala škoda je velika. Več oseb je izgubilo življenje.
Za zabavo in smeh.
Prebrisanost.
Vojak Gašper, ki ni znal čitati, je dobil pismo od svoje ljubice'.1 Njegov tovariš se mu je' ponudil, da mu ga prebere, kar se je pa Gašperju videlo malo nerodno.
Po dolgem premišljevanju je Gašper slednjič dejal:	«Dobro, ti boš
prebral pismo, medtem ti bom pa jaz tiščal ušesa...»
Opravičilo.
Milostljiva (beraču):	«Kaj vas
sram, da beračite tako pijani?»
Berač: «Veste, to ni tako. Sram bi me bilo beračiti, če bi bil trezen.»
Med prijatelji.
«Nedavno tega sem svoji ženi zakričal nepremišljeno besedo. Osem dni ni govorila radi tega.»
«Ti, povej mi to besedo.»
Smešno?
Učitelj v šoli: «Ali ti je kdo pomagal pri nalogi?»
Učenec: «Ne».
Učitelj: «Je li to res?»
Učenec: «Moj oče jo je vso sam spisal.»
Dvoumno.
Mož: «če bom opazil, da si mi postala nezvesta, bo vsega konec.»
Žena:	«Bodi brez skrbi, ti ne
boš ničesar opazil...»

Cevljarnlca Forcessln
Očlikoiena na mednarodni razstav! $ Sansvi z „itipioma di gran premio“
TRST -2 Via Glusappe Caprin Stav. S prB S«, jakoteu « TRST
Kdor išče obuvalo ceuö e veudar lepo, ta bo pomisli! malo, se kupil kar na slepo I
in šel bo k .FORCESSiNU* ki v Trstu vsem od kraja ~ ubožcu a!’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
‘ШЕШш
Odeovorei artdnik : JANKO RIJ STIC.
Kmetijski stroji
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk.
Gnojnične sesaike, plnžna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-niki itd.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Raffineria 7.
Telefon 44-39.
„Vedez za leto 1927
ШХЖ* je izšel
TRGOVINA z mešanim blagom, dobro vpeljana, blizu železniške postaje, na prometnem kraju, se odda takoj v najem. Naslov in natančnejša pojasnila pri. uprav-ništvu.
regbtrenB« zadruga z omajanim poraltvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19, l nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
p@ 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in ]ih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne telice (sates)
JAKOB BEVC - TRST
urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
TO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi тГ RAZNA OÄRILA ZA BIRMANCE. "TO
Ste-li plačali naročnino
S
BUFET PRIMC
Tret, «Ilca ЖЖЖ Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški leran. — Vedno svele Dre* herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjino, sardine ild. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
*
$
<•
*
*
•>
<•
*
Шш ore n sMe üifi1/«-13,18-18
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon štv. 25-67,
Mfllstareji! sloeen. torni zm&
v1	'.'VvV ■ v
POSTOJNA №
*♦♦♦
Hßlrnnje bolezni in onemije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
Sl naročen na „Novice1* I
'Ч::i.i.,:.
Spomnite se „Šol. društva“!
r
IVAN KERŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Ud. - CENE NIZKE
TRST, PIAZZA 8. aiOVANNI 6t. 1

I
■I
I
,MI)NDL0$‘ šivalni dre ji
K
„Göricke“
Moiesö, motorlni „РШГ in belgiisRe puške se vdobe le pri

Josipu Kerševaniju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA