GLAS LETO XXIV. ŠT. 28 (1138) / TRST, GORICA ČETRTEK, 18. JULIJA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Oglej in Narodni dom onec minulega tedna je za nas Slovence minil ob dveh velikih dogodkih, slovesnem bogoslužju v Ogleju ob dnevu, ko se spominjamo oglejskih mučencev, zavetnikov goriške in videmske nadškofije in seveda dežele Furlanije Julijske krajine, in sobotnem veličastnem zborovanju v Narodnem domu v Trstu ob 99-letnici požiga tega našega kulturnega, gospodarskega, političnega središča, ki smo ga imeli v Trstu Slovenci. Kaj imata skupnega Oglej in Narodni dom? Na prvi pogled ničesar, a vendar veliko. V Ogleju se nas je tudi letos zbralo Slovencev le za vzorec, a smo bili tam in tudi slovesna maša je bila tudi v slovenskem jeziku, v Trstu se nas je dan kasneje zbralo ogromno in je zato prav, da se zahvalimo najprej stranki Slovenska skupnost, ki je dolga leta sama vztrajala s spominsko slovesnostjo v Narodnem domu, in letos obema predsednikoma krovnih organizacij, Kseniji Dobrila in Walterju Bandlju, ki sta v imenu SSO in SKGZ povabila v Trst slovenskega predsednika Boruta Pahorja in z zborovanjem dokazala, da znamo še stopiti skupaj, ko je treba. V Ogleju nas je bilo Slovencev nekaj več kot za pest ene roke, med njimi tudi škof v pokoju Metod Pirih in goriški vikar za Slovence g. Karlo Bolčina, kar kaže na stanje duha pri nas, in je prav zato še bolj pomembno sporočilo, ki ga je prinesel letos v Oglej kardinal Gualtiero Bassetti, predsednik Italijanske škofovske konference, ki je govoril o Ogleju kot “križišču narodov, ljudstev, človeštva in človečnosti”, še posebej pozdravil prav slovenske predstavnike, predvsem pa poudaril, da je Oglej tudi danes središče dogajanja v Sredozemlju, kot je tudi napovedal zbor vseh škofov iz Sredozemlja prihodnje leto v Bariju, da bi skupaj razmislili vse težave, predvsem problem migrantov in seveda usihanje krščanstva v sami zibelki. “Če bo umrla Abrahamova korenina Cerkve, bo umrla tudi evropska korenina Cerkve”, je bil jasen kardinal Bassetti, ki je z optimizmom ponovno poudaril Kristusovo odrešenjsko vlogo v zgodovini Cerkve in sveta. Narodni dom in zborovanje v njem sta ponovno pokazala, da smo, da se naše vrste sicer vse bolj redčijo, mladih je vse manj!, da znamo stopiti skupaj, se spoštovati in sodelovati, čeprav smo med seboj različni. Zbor v Narodnem domu so označili trije Pahorji, če sem lahko malce iskriv: najstarejši pričevalec, očividec požiga Narodnega doma in starosta slovenskih pisateljev, Boris Pahor, ki je nemo, a odločno stal pred Narodnim domom, ko ga je snemala ekipa BBC, ki dela dokumentarec o njem; prof. Samo Pahor, ki je dejansko naša vest, bil je med prvimi pred Narodnim domom s svojo skromno ekipo in velikim napisom, naj Italija spoštuje ustavo. Tretji Pahor, ki je pa pred proslavo pozdravil oba, najprej prof. Sama pred Narodnim domom in takoj nato pisatelja Borisa Pahorja v preddverju Narodnega doma, je slovenski predsednik Borut Pahor, ki je prišel na zborovanje v Trst predvsem zato, da nas poveže, kot skuša povezovati in biti predsednik vseh Slovencev v domovini. / str. 2 K Pogovor G. Ambrož Kodelja o sebi, svojih poezijah, ključnih temah duhovnega življenja in še marsičem 3 Trst Delovni obisk gospodarskega ministra Republike Slovenije Zdravka Počivalška v priredbi SDGZ 2 Foto: Urad predsednika Ob 99-letnici požiga Skupna slovesnost v Narodnem domu TRST notna, ganljiva, množično obiskana. Tako bi lahko označili spominsko svečanost, ki so jo v soboto, 13. julija, v Narodnem domu prvič skupno priredili krovni organizaciji SSO, SKGZ in stranka Slovenska skupnost. Organizatorji so si želeli skupno prirediti spominsko svečanost, da bi na najboljši način obeležili obletnico tragičnih dogodkov, ki predstavljajo uvod v najtemnejše obdobje tržaške zgodovine, hkrati pa naj bi obravnavala tudi sedanjost in prihodnost tega pomembnega kraja. V Narodnem domu je leta 1904 zacvetela bogata kulturna, gospodarska in politična dejavnost Slovencev. V podtaknjenem požaru nacionalističnega nasilja so goreli glasbila, knjige, časopisi, gledališče, hotel in z njimi načrti Slovencev za sooblikovanje moderne, demokratične družbe v Trstu. / str. 10 MČ E www.noviglas.eu Za mir in sožitje! Svečanost v Narodnem domu v Trstu Poletna srečanja pod lipami “Narod, ki ne pozna svojih korenin ...” GORICA amara Griesser Pečar je slovenska zgodovinarka, avtorica temeljnih del o slovenski polpreteklosti; velik del svoje raziskovalne kariere je posvetila preučevanju zgodovine katoliške Cerkve v Sloveniji predvsem v obdobju od leta 1941 do leta 1990. Bila je ena prvih, ki je sistematično obdelala raziskave, poboje, zaporne kazni in konfinacije katoliških duhovnikov na Slovenskem. Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani, Portorožu in Kopru, kamor se je preselila, ker je bil njen oče, inženir Franc Pečar, zaposlen. Srednje šole ni končala v Sloveniji, ampak jo je nadaljevala v tujini, v New Yorku in na Dunaju. Študirala je na American College v Parizu, potem pa je odšla na Dunaj, kjer je doktorirala. Kljub temu da je velik del svojega življenja preživela proč od domače zemlje, se s svojim delom in pomembnimi rezultati vedno znova vrača domov. / str. 6 Katja Ferletič T Vsakoletna svečanost v Ogleju “Cerkev bo sveta, če bomo mi sveti” ad bi začel svoj poseg v kraju, ki ima za nas velik in globok pomen, v Ogleju, v stari Aquileii, ki postavlja zgodovinski okvir našemu življenju. Stari Oglej je za nas zgodovinskega, kulturnega in verskega pomena. Brez vsakega dvoma se nahajamo v zgodovinskem kraju, ki predstavlja izjemno križišče narodov in kultur, kraj izmenjave in srečevanj, soočanj in dialoga. In že je tu prva točka, pri kateri se moramo ustaviti: Oglej kot križišče človeštva, humanosti”, je začel svoj poseg na praznik oglejskih mučencev sv. Mohorja in Fortunata, zavetnikov naše dežele, goriške nadškofije, videmske nadškofije, v petek, 12. julija, v Ogleju v dvorani Sala Romana kardinal Gualtiero Bassetti, škof v mestu Perugia in predsednik Italijanske škofovske konference. / str. 7 JUP “R Foto S. Marini Svet okrog nas18. julija 20192 Povejmo na glas Ko računalnik poškoduje človeka S 1. strani Oglej in ... o je mož, ki ne deli, am- pak združuje, in pred- sednik Borut Pahor je v Trstu ponovno pokazal, da je pravi mož na pravem mestu: deželnemu guvernerju je vljudno, a odločno povedal, da na državni meji nihče ne po- trebuje nobenih pregrad, kaj šele zidov, kot je tudi naglasil, T da se moramo med seboj še bolj povezati in sodelovati. V Ogleju smo slišali pravo lek- cijo o sožitju, sprejemanju, lju- bezni do bližnjega in dru- gačnega, o strpnosti in sožitju, krščanskih koreninah in vred- notah, ki so še kako potrebne v današnji družbi. Čast politike je v Ogleju rešila naša senator- ka Tatjana Rojc, Deželo FJK je zastopal en sam deželni posla- nec desnice, kar se doslej ni še nikdar zgodilo. V Narodnem domu smo s svo- jo prisotnostjo ponosno pove- dali, da smo še tu, da vemo, kaj je prav, in tudi to, kaj nas druži. Prav tako smo v Narodnem do- mu lahko ponovno dojeli, kam pelje netenje nestrpnosti, sovraštva in odklanjanje dru- gega in drugačnega. Slovenci smo iz Ogleja prejeli krščanstvo in evropsko omiko, ki smo jo v Trstu v Narodnem domu ponovno pokazali in povedali, da spoštujemo druge in zato zase zahtevamo spošto- vanje! opisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec (nekdanji član igralske- ga ansambla SSG Trst) je dobit- nik nagrade Cristiana Matano, ki jo v Italiji podeljujejo za no- vinarska dela o temi Sredozem- lja. Nagrado, ki so jo pred krat- kim podelili na Lampedusi, si je prislužil z dokumentarnim fil- mom Malta - temni obraz sko- kovite gospodarske rasti, ki ga je posnel za oddajo Globus. D Petrovec je nagrado prejel v kategoriji za tuje medije, in si- cer za dokumentarni film, v katerem je razkril pranje de- narja in politično korupcijo ter podeljevanje državljanstev v zameno za visoke naložbe, so zapisali na spletni strani multimedijskega centra RTV Slovenija. Snemalka in mon- tažerka oddaje je bila Iris Rup- nik. Strokovna žirija je izbirala med več kot 60 prispevki v zvezi z Lampeduso, migranti in Sredo- zemljem. Gre za nagrado, po- svečeno novinarki časopisa Il Giornale di Sicilia in tiskovne agencije ItalPress Cristiani Ma- tano iz Palerma, ki je julija 2015 izgubila bitko s hudo boleznijo. red nedavnim je 16-letnik iz okolice Vid- ma, potem ko mu je mati prepovedala prekomerno sedenje pri računalniku, vzrojil in se vrgel s terase štiri metre globoko - utrpel je zelo hude poškodbe. Istega dne je prišlo do povsem enake nesreče v Turinu, kjer se je 19-letnik zaradi iste prepovedi vrgel s pe- tega nadstropja in se prav tako hudo poškodo- val. Dogodka sta tragična in nas težko pustita ravnodušne, čeprav vsi vemo, kako zelo je razširjena zasvojenost z računalnikom, vseka- kor do tiste mere, da je ne gre podcenjevati. Še posebno je nevarnost te zasvojenosti toliko bolj navzoča in tudi usodna za mlade, med drugimi še ne polnoletne osebe. Mlade gene- racije z računalniki dobesedno odraščajo, čemur se pridružujejo prenosni oziroma oseb- ni telefoni predvsem pa želja po srkanju vidnih vtisov, želja po velikih televizijskih zaslonih, želja po glasbi, ki naj bo kar najbolj udarno opremljena s pašo za oči, in slednjič želja po delovanju na socialnih omrežjih, da ne govo- rimo o video igrah - te privabljajo s pretiranimi učinki, kjer ne manjka nasilja, temnih in zlo- veščih prizorišč ter spopadov. In če spet vza- memo v misel vsekakor tragična dogodka iz Vidma in Turina, se lahko dodatno zamislimo. Navezanost na t. i. virtualno življenje se nam- reč kaj rada prevesi v obsedenost, ko so osebe zazrte v računalnik ure in ure in polagoma brez tega stika več ne morejo, ta stik stopnjujejo in se mu niso sposobne upreti in živeti brez njega. Vse skupaj lahko vodi v odtrganost od re- sničnega življenja, oseba, največkrat seveda mlada, se prične umikati v svojo izbrano sa- moto in se slednjič umakne iz družbe, v njej preprosto noče več živeti. To je znanstveno proučil japonski zdravnik Hikikomori, po ka- terem se tudi imenuje sindrom tega nenavad- nega in nevarnega duševnega stanja popolne- ga umika od družbe in vseh ljudi, kjer sta se znašla mlada fanta iz Vidma in Turina - neraz- sodnost njunih že samouničevalnih dejanj je več kot na dlani. Kaj potemtakem storiti, da se to ne bi zgodilo in dogajalo in da bi bili odraščajoči in mladi ljudje rešeni tovrstnega duševnega pekla? Dobesedno pekla, saj gre za skrajno razdiralna notranja počutja, v resnici že za obolelost in posledično rušenje telesnega zdravja. Gotovo ne bi bilo umestno kriviti staršev, če njihovi otroci tako zelo zabredejo, ne nazadnje zaradi tega trpijo še oni, trpi ce- lotna družina. Edino, kar je mogoče svetovati, da se v primeru vsakršne zasvojenosti mlado- stnika nemudoma obrnejo na zdravnika in usposobljene službe, saj z zasvojenostjo ne gro- zijo le računalniki, ampak med drugim mami- la vseh vrst, od alkohola do drog. Na začetku je pot v pekel mogoče in gotovo lažje zaustaviti, kasneje pa vedno težje, se pravi le z nujnim in dolgotrajnim zdravljenjem, ki se mu mlade osebe navadno z vsemi močmi upirajo in tako podaljšujejo svoje bolezensko stanje. Upirajo, ker družba na takšno obolelost žal mnogokrat gleda z neodobravanjem in celo obsodbo. Janez Povše PDeželni svet, zakon omnibus Tudi o razvoju kmetijstva na Krasu ed obravnavo t. i. za- kona omnibus, ki za- objema najrazličnejša področja uprave, je deželni svet sprejel tudi nekaj popravkov, ki zadevajo specifično stvarnost Krasa. Najnovejši zakon poverja dežel- ni ustanovi za razvoj kmetijstva ERSA nalogo, da v okviru svoje institucionalne dejavnosti pri- redi strokovno izpopolnjevanje o predelavi mesnih izdelkov. Namenjena bo tistim kmetijam, ki se na Krasu ukvarjajo s prašičjerejo in tradicionalno pripravo mesnin. “Pristojnemu deželnemu odborniku Stefanu Zannierju smo skupaj s Kmečko zvezo pred časom predočili žel- jo kraških kmetovalcev po večjem znanju na tem po- dročju, ki je ostalo nekoliko za- postavljeno v primerjavi z eno- logijo in oljkarstvom. Odbornik M je takoj izrazil pripravljenost napodporo takemu načrtu, natosmo se sestali tudi z direktorjem in odgovornimi funkcionarji ERSE. Z odobritvijo omenjene- ga člena, ki sva ga predložila skupaj s kolegom Danilom Slo- karjem, se lahko torej začne pro- jekt, ki bo imel prav gotovo po- zitivne učinke na kakovost in prepoznavnost naših mesnih iz- delkov, začenši s kraškim pršutom”, pojasnjuje deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Drugi člen, ki posebej zanima našo kmetijsko stvarnost, zade- va Hišo prosekarja. Popravek, ki prav tako nosi podpis obeh slo- venskih svetnikov, je namenjen rešitvi birokratskega zapleta, ki je nastal med lastništvom imo- vine, Zadružno gostilno na Pro- seku, in Tržaško trgovinsko zbornico, kateri je deželna upra- va dodelila za obnovo hiše na- menske prispevke v višini 400.000 evrov. “Z novim zakon- skim popravkom se uprava pro- storov vrača v roke lastnika, ki bo torej lahko vnovčil že na- menjenih 100.000 evrov za opremo stavbe, ki bo služila za razvoj in promocijo prosekarja in ostalih značilnih proizvodov našega Krasa”, poudarja Gabro- vec. “Oba člena sta sicer tehnične narave, vendar sta vseeno po- membna in bosta pozitivno učinkovala na strukturiranje našega kmetijstva. Mi se mora- mo potruditi, da tradicionalne pridelke tega območja kakovo- stno razvijamo in jih uokvirimo v širšo enogastronomsko, turi- stično in kulturno dediščino”, je z zadovoljstvom dejal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Omembe vreden je tudi popra- vek, ki ga je svetnik Gabrovec prav tako prepričano podprl in ki v pričakovanju na sprejetje deželnega načrta o izkopih vne- se določene olajšave za obrato- vanje in razvoj obstoječih kam- nolomov okrasnega kamna: ti so kraška značilnost. Minister RS Počivalšek na obisku Gospodarsko sodelovanje med državama se krepi TRST inister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije Zdravko Počivalšek se je v petek, 12. julija, mudil na delovnem obisku v Trstu. Celodnevni obisk, ki ga je organiziralo Slovensko deželno gospodarsko združenje, je bil namenjen krepitvi nadal- jnjega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in deželo Furlanijo Julijsko krajino ter sodelovanju z gospodarstveniki slovenske na- rodne skupnosti v Italiji. V jutran- jih urah je obiskal podjetje Illy- caffe', kjer je imel kratek sestanek z izvršnim direktorjem podjetja dr. Massimilianom Poglianijem in si ogledal predelavo kave z di- rektorjem ustanove Universita' del Caffe' Morenom Fainom. Po obisku se je minister na delov- nem kosilu srečal z vodstvom Slo- venskega deželnega gospodarske- ga združenja (SDGZ). Predsednik SDGZ Robert Frandolič je mini- stru predstavil združenje in delo- vanje ter ga spremil na sedež, kjer so ga, po ogledu prostorov, v sejni sobi čakali predstavniki nekaterih podjetij slovenske narodne skup- M nosti v Italiji. Predsednik je bil ze-lo počaščen in zadovoljen z obi-skom ministra, s katerim so se po- govarjali o sedanjih težavah in prihodnjem sodelovanju s slo- venskimi ustanovami. Frandolič je povedal, da je čas za skupno razvijanje prostora ob meji in da postane le-ta gospodarsko ploden in primeren za naša podjetja in podjetja v matični državi. SDGZ od nekdaj deluje kot most med Deželo FJK, Italijo, Slovenijo in tudi Avstrijo. “Pripravljeni smo sodelovati in krepiti odnose z vse- mi”, je zatrdil predsednik. Sledilo je bilateralno srečanje s Sergiom Emidiom Binijem, od- bornikom za gospodarske dejav- nosti in turizem Dežele FJK. Srečanje se je nekoliko zavleklo čez predviden urnik, za kar je bil sicer zadovoljen minister Počivalšek, ki nam je potrdil, da je bil sestanek zelo produktiven. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo se vsako leto veča, gre skoraj za 10 milijard trgovinske izmenjave in pomem- bnih investicij. Govor je bil tudi o nadaljnji krepitvi sodelovanja z različnimi skupnimi projekti, kot so npr. Kanin, pešpot ob Soči, Pot miru, čezmejna kolesarska proga itn. Vse te projekte bi radi skupno predstavili Evropski uniji in na ta način dokazali ter obenem bili za zgled, kako se lahko uspešno gra- di ob mejah na gospodarskem področju. Posebno zadovoljstvo s srečanjem je izrazil tudi odbornik Sergio Bini, ki je potrdil, da se je sestanek zavlekel, ker so govorili o konkretnih dejavnostih in projektih. “Danes smo govo- rili o gospodarstvu, ekonomi- ji, turizmu, evropskih projek- tih. Prepričan sem, da sloven- ska in italijanska realnost lah- ko skupaj sodelujeta še bolje in skupno lahko tudi uspešno nastopata na mednarodnem trgu”, je sklenil odbornik. Gostje so se nato premaknili v ulico Milano, kjer se je mi- nister udeležil odprtja preno- vljenih prostorov potovalne agencije Aurora Viaggi, ki po- membno promovira Sloveni- jo kot turistično destinacijo tako Italijanom kot tudi slo- venski narodni skupnosti v Italiji. Pred sedežem agencije je imel kratek govor lastnik Edi Kraus, ki je povedal, da je agencija v družinski lasti že od leta 1963. Podjetniško idejo je imel oče Egon Kraus z željo, da bi bila agencija specializirana za ponud- bo turističnih storitev v takratni Jugoslaviji. Agencija je tako pri- dobila spoznavno vlogo v našem mestu in širše v deželi FJK. Prav tako so jo spoznali v Jugoslaviji. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi posameznih repu- blik, so lastniki vztrajali po ena- kem tržnem konceptu in tako ostali referenčna točka za tržaške turiste in turistične operaterje po posameznih republikah, ki so se osamosvojile. “Želja za posodobi- tev prostorov je prišla, ko je občina obnovila ulico in jo spre- menila v cono za pešce. Z deli smo na ta način tudi mi prispe- vali k posodobitvi in polepšanju mestnega središča”, je povedal Kraus, ki se je ob koncu zahvalil družini, delavcem in vsem stran- kam, brez katerih agencije ne bi bilo. Matevž Čotar Priznana novinarska nagrada Cristiana Matano Nagrajenec je dopisnik RTV Slovenija Janko Petrovec Foto MČ Foto MČ Aktualno 18. julija 2019 3 G. Ambrož Kodelja “Ko mi je težko, sem sam s svojim Bogom. To mi za zdaj zadošča!” POGOVOR . Ambrož Kodelja, žup- nik v Doberdobu in naš cenjeni sodelavec, saj nam ostaja zvest od samega začetka izdajanja Novega glasa, je pred časom praznoval osem- deset let. Praznoval je čisto po svoje, brez nepotrebnega hru- pa, ki ga ne mara, a na poseben način. Ob osemdesetletnici je namreč izdal pesniško zbirko, ki ima naslov Koraki in jo kra- sijo imenitne slike enega naj- večjih slovenskih živečih sli- karjev, Krištofa Zupeta. Sprem- no besedo je zbirki kratkih poezij napisal sopotnik gospo- da Kodelje Peter Kovačič - Peršin, ki je izdal tudi skriv- nost, da je naš gospod Ambrož pesmi pisal že v bogoslovju. O g. Ambrožu Kodelji Peter Ko- vačič - Peršin piše, da je “eden takih duhovnikov, ki so ohra- nili žar prvega ognja svojega mladostniškega duhovništva skozi vso svojo dobo dušnega pastirovanja. Morda tudi zato, ker je večino svojega duhov- niškega delovanja posvetil ro- jakom v zamejstvu, soočen z drugim kulturnim in po men- taliteti drugačnim religioznim okoljem, ob tem pa tudi z izzi- vom, kako ohranjati sloven- stvo našega zamejskega člove- ka. Živo je občutil resnico, da je ohranjanju narodne pripad- nosti v veliko pomoč gojenje duhovnih in religioznih vred- not narodnega izročila, vere naših očetov in mater”. Gospod Ambrož, povejte nam, kako je do lepe zbirke sploh prišlo? Po ovinkih sem zvedel, da naši župljani nekaj pripravljajo za mojo okroglo obletnico. Pri pospravljanju sem odkril nekaj popisanih lističev. To je slučaj- no videl kolega, ki je bil na obi- sku, in rekel: “To izdajmo, da svojim nekaj daš”! Tako je na- stala ta knjižica, niti ne po moji želji. Kako je sprejeta? Koliko je razumljiva? Kaj o njej mislijo? Vsega tega ne vem … Vaš prijatelj Peter Kovačič - Peršin je zapisal, da svoja du- hovna verska doživljanja izražate z racionalno distan- co, a prav to vas razkriva kot človeka mističnega doživljanja Božje bližine. Se prepoznate v tej oznaki? Kristjani, zlasti teologi, danes segajo po vseh mogočih držah in oblikah duhovnosti, kot je recimo yoga, velikokrat pa pre- zirajo mistiko. To je škoda. Današnji človek, vsaj tako se zdi, je daleč od mistike, v vaših pesmih pa jo najde- mo. Nam lahko poveste kaj več o tem? Pod pojmom sodobna mistika razumemo umetnost, znanje, pa tudi potrebo po hkratnem vzajemnem doseganju vesol- jnega in duhovnega napredka. To stanje je privolitev v oseb- nega Boga, po katerem posto- poma odkrivamo smisel in po- men osebnega bivanja. Gre za izkušnjo, ki človeka ne raztre- sa, ampak ga postopoma prive- de v “najožji dotik” z Vsemo- gočnim. Meni kot duhovniku pa pomaga spoznavati, da lju- dem s tem pričevanjem razkri- vam veličino sveta in lepoto Boga. Za vse to sta potrebna molitev in premišljevanje. Ko- G liko mi to uspe, ne vem, pravtako ne vem, koliko se pri menitudi to odraža navzven. Če kdo to slučajno odkrije, sem vesel. Za mistiko se nekaj več zani- mam, ker se pisno srečujeva s pravoslavnim menihom, ki je več let živel kot samotar, ker mu je ta način življenja blizu. Letos pa je premeščen v drug samostan in je zelo veliko med romarji, zato mi je napisal, “da se mu je svet postavil na glavo, ostal pa mu je privilegij sa- mote noči, ko je sam s svo- jim Bogom v tišini Božjega hrama”. “Mistično doživljanje je namreč po svoji naravi izrazito racionalno in ne čustvujoče”, pravi Peršin, ki nam še pove, da svoje duhovništvo razumete kot celoto, ki je usmerjena v transcendenco. Kot pri- mer navaja vašo pesem Duhovnikov grob: “Grob brez cvetja in sveč. Okrašen z modrino neba in razpršenimi oblaki”. Utrinek za to pesem sem do- bil na pokopališču v Žumbe- raku na Hrvaškem, kjer je grob slovenskega duhovni- ka, ki je pred zadnjo vojno bežal pred Nemci in ga je kardinal Stepinac poslal na župnijo, kjer ni bilo cest – sa- me steze, brez elektrike in vodovoda, med raztresene žumberačke kmetije, v na- pol podrto cerkev, na sa- mem, daleč od drugih hiš … Danes je tam zelo malo pre- bivalcev, še ti so raztreseni po okoliških hribih. Ostalo pa je na samoti razpadlo župnišče in zapuščena, pro- padajoča cerkev; na pokopa- lišču pa njegov grob kot ne- ma priča, da je nekoč bival med njimi duhovnik! Celo Slovenec! - Tu ni čustveno- sti, ampak trda realnost! Sami dodajamo, da iz pesmi izhaja globoka vera, in zato vam postavljamo vprašanje, ali nam lahko poveste kaj več o otroštvu, kdo vam je vero pravzaprav dal, v kakšni družini ste odraščali in kdaj je v vas dozorel duhovniški poklic, kdaj ste se odločili in rekli Gospodu: “Da, hočem ti slediti”! Vsak duhovni poklic, pa naj bo to moški ali ženski, ima nekaj skupnega: ko kdo odkrije, da je v njem Božji klic, je treba temu klicu slediti. Res pa je, da je to sledenje velikokrat zelo “viju- gasto”, včasih nenavadno, lah- ko celo prepleteno z velikim trpljenjem. Če temu notranje- mu klicu ne sledite, z vami ne- kaj ne gre … Kdor v sebi zazna Božji klic, mora veliko moliti in se tudi o tem s kom zaupno pogovarjati … Dodal bi le to: “Ko so rektorja bogoslovja v Ljubljani vprašali, kaj naj bi se naredilo, da bi bilo več duhov- nih poklicev, je odgovoril: “IMEJTE NAS ZA NORMALNE, NE DELAJTE IZ NAS KLERI- KALCEV”! Kako je bilo v vašem času v ljubljanskem bogoslovju, s kom ste bili? Ste svoje pesmi objavljali v glasilu Brazda? V bogoslovju v Ljubljani nas je tedaj bilo iz cele Slovenije 101! Danes jih je iz cele Slovenije 29! Smo se pa izredno dobro ujeli, bili smo zelo enotni, čeprav smo pozneje spoznali, da so nekateri imeli tudi “dru- gačno vlogo”. To je pokazal čas! Sam tedaj nisem veliko pi- sal, sem pa nekaj časa urejal in- terno literarno glasilo Brazda. Natipkana je bila v treh izvo- dih, izšla je dvakrat ali trikrat na leto. Poskrbeli smo, da je bi- la vezana. En izvod je dobil g. nadškof, enega je dobila knjižnica na Teološki fakulteti in eden je bil v čitalnici, na vol- jo kolegom v bogoslovju. Mo- goče se je ohranila še kakšna številka. Prijateljske vezi iz tega časa so ostale, predvsem s tisti- mi, ki smo se tedaj družili. Ve- liko pa jih je že pokojnih. Iz vaših pesmi veje globoka vera, a prav tako zaznamo opise osamljenosti. Povejte nam kaj več o tem, kdaj kot duhovnik najbolj občutite osamljenost? Na to vprašanje pa ne znam odgovoriti – oprostite! Nikdar se nisem čutil osamljen, nikoli odvečen, nikoli pomemben ali nenadomestljiv. Ko mi je težko - duhovniki od tega nismo izv- zeti – sem sam s svojim Bo- gom! To mi za zdaj zadošča! Vipavski profesor, klasični filolog, planinec, prevajalec Svetega pisma, Otmar Črni- logar, je podobno kot vi opozarjal na samoto, v kate- ri se znajde na stara leta du- hovnik. A pri vaših pesmih ne najdemo pesimizma, morda samo ugotovitev, da je odgovor v Bogu. Pa ven- dar, kako rešujete te zadeve po človeški plati? G. Otmar je imel duhovne vaje za nas duhovnike v ljubljan- skem bogoslovju. Tedaj sem se z njim tudi nekaj več pogovar- jal. Njegovo znanje klasike se je odražalo tudi pri govorih, ki nam jih je namenjal. Kot je pri slovnici vse dorečeno, brez za- vijanja na levo ali desno, tako je bilo tudi pri njegovem pogo- voru. Kar je povedal, je pove- dal; kratko, temeljito, brez ovinkarjenja, pa vendar vzpod- budno, da še danes mirno rečem, da smo odšli s tistih du- hovnih vaj vzpodbujeni in za- dovoljni. V pesmi z naslo- vom Gospod se vam ob koncu za- piše krasna ugoto- vitev: “Sami spomini na blago otroštvo”. Le kako, ko pa ste živeli v povojnem času, ki je bil vse prej kot blag? Tu gre za dvoje. Najprej za otroštvo! Pri nas doma nismo živeli v izobilju. Veliko je bilo fizičnega dela, saj smo imeli malo gorsko kmetijo, bili pa smo s tem, kar smo imeli, za- dovoljni in srečni. Drugo pa je bil odnos do ta- kratne politične ureditve. Ker sem se odločil za bogoslovje – za socializem neproduktiven poklic – so doma imeli zaradi tega zelo veliko težav. Ko danes gledam na ta čas, vidim Božjo roko, ki je bedela nad našim domom … Hvaležen sem do- mačim, da so šli mimo takšnih in drugačnih ponudb, ki so jim bile ponujene, da niso klo- nili, da so me podpirali na duhovniški poti in z Božjo pomočjo prebro- dili vse, kar se je v ti- stem času z njimi do- gajalo doma. O tem ne rad govorim, osta- ja pa na ta čas zelo grenak spomin! Za naš Novi glas kot edini duhovnik večkrat pišete, da je duhov- niški stan podoben, če ne celo enak, stanu poročenega moža, za kar smo vam možje in očetje otrok iskreno hva- ležni. Zakaj to pišete? Ne bom pozabil tvojega stav- ka, ko se ti je poročila hčer- ka, dobesedno si rekel: “Skušal sem otrokom posre- dovati vero. Vsa leta, ko smo se iz Furlanije vozili v šolo v Gorici, smo v avtu skupaj molili. To pa zato, da bi znali moliti tudi v slovenščini! Koliko bo to ostalo, Bog ve …” O duhovnosti med možem in ženo se premalo govori. Še zlasti o duhovno- sti moža - očeta! Kjer usiha vloga očeta v družini, usiha- ta vera in narod. Poglej islam. - Islam je vera mož! Možje gredo na klanjanje v petek, oni so v ospredju v džamiji, žene so v ozadju, ločene od njih! Tudi v Sve- tem pismu je bil mož – oče v družini nekakšen svečenik, in to bi morali biti tudi da- nes naši slovenski očetje. Edino tako bo naš novi rod začutil lepoto doma in po- men slovenske narodnosti! Vaše pesmi odražajo gospo- sko držo do sveta, skoraj bi lahko zapisali, da vas ne ga- ne nič posvetnega, vas pa ga- ne človek... Kaj več o tem! Da, zelo me prizadene, ko za- pazim, da gre kdo v življenju po napačni poti. Da zanemarja stik z Bogom … Velikokrat po- zabljamo, da vsi za vse to pred Bogom nosimo odgovornost. Verujmo v Duha, ki je pred na- mi, saj je Ljubezen do sočlove- ka neizbrisna Božja sled! Strinjamo se z ugotovitvijo Peršina, ki v svoji spremni besedi vašim pesmim na rob zapiše: “Zato te pesmi nago- varjajo bralca kot pomniki osamljenci v gluhem času usihajoče vere sodobnega človeka in kličejo k prese- ganju našega tu -bivanja”. Kako sami doživljate ta “glu- hi čas usihajoče vere”? Zame je bilo odkritje - to so ve- deli že davno prej, vendar za- me je bilo novo - ko sem spoz- nal, da lahko tudi ateist moli. Moli sicer “po svoje”, pa ven- dar moli. Tega je veliko v ruski literaturi, zlasti iz časa staliniz- ma. Papež Benedikt XVI. piše: “Ne ozirajte se nazaj, kako in koliko so molili, bodite s časom in glejte naprej, kako (!) bi danes (!) ali jutri (!) lahko (!) molili”! Duhovniki usmer- jamo ljudi v jutrišnji dan, včerajšnji je šel mimo! Ko kdo odkrije vrednoto molitve, je že v Božjem objemu. Verska kriza sodobnega sveta se poraja v na- videznem nasprotju med novo humanistično miselnostjo in krščansko mistiko. Kristjani pa imamo nalogo, da ta dva toko- va spravimo skupaj. V bistvu je svet zgrajen iz moralnih sil in naloga morale je, da vzajemno (skupaj) gradi svet. Tako spoz- namo sled ali celo pečat Boga Ljubezni v svetu. Res, cerkve se praznijo. Vendar, ravno števil- ka, količina, izmerljivost du- hovnikovih uspehov, to ni me- rilo Svetega pisma. Niti velika, še manj mala čreda ni ideal. Pomembno je: “Kako pomaga- ti ljudem pri hoji za Kristusom in kako v veri utrjevati Gospo- dovo skupnost …”! To je du- hovnikovo poslanstvo danes! Kako naj duhovnik pričakuje viden in količinski uspeh, če pa je naš Gospod končal brezu- spešno na križu? Vsak duhov- nik se mora (!) zavedati (!), da je služeči značaj duhovnikove službe tudi v odpovedi vidne- mu uspehu: “Duhovnik govori ali oznanja, Bog pa je tisti, ki deluje”! Vaša zbirka je opremljena s čudovitimi slikami slikarja Krištofa Zupeta, ki je veliko trpel, a njegove barvne slike so tako polne življenja, da mu seže do kolen malokdo. Kdaj in kje sta postala prija- telja? S Krištofom sva povezana še iz študentskih let. Spremljal sem skoraj vse njegove razstave, prebral vse, kar je napisal, o njegovem ustvarjanju sva se ve- liko pogovarjala z bratom, ki je bil duhovnik in je žal pokojni, najlepši spomini pa segajo v čas, ko je živel dramatik g. Ivan Mrak... “Redno te držim v rokah. Ko ostajam v dotiku s Teboj, vem, da sem minljiv”. To je vaša pesem Dotik. Moramo prav zaradi tega kristjani večkrat k obha- jilu? Da, tako mislim! Obha- jilo je vir in vrhunec krščanskega življenja, kot pravi koncil. Obhaji- lo nas opominja, da je Božje kraljestvo v nas in da se Božje razvije v nas samih. Evharistija spre- meni kristjanovo življen- je tako, da ga približa njegove- mu Učitelju. Evharistija nas ne zadržuje, ampak nas pošilja na pot, pri čemer Boga vedno po- stavlja pred nas kot tistega, ki nas kliče k sebi, skozi življenje in skozi ljubezen do naših bra- tov in sester. Hvala za pogovor! Jurij Paljk Foto JMP “Kdor v sebi zazna Božji klic, mora veliko moliti in se tudi o tem s kom zaupno pogovarjati” Peter Kovačič Peršin: Ambrož Kodelja je “eden takih duhovnikov, ki so ohranili žar prvega ognja svojega mladostniškega duhovništva” “Verujmo v Duha, ki je pred nami, saj je Ljubezen do sočloveka neizbrisna Božja sled!” Kristjani in družba18. julija 20194 ada bi vam predstavila še zgodbo dvanajstletne de- klice, ki živi v sirotišnici. Napisala jo je na mojo prošnjo. “Ime mi je Gloria. Živim pri se- strah svetega Avguština, v siro- tišnici Maison Fifame' v mestu Allada. Rada imam mesto Alla- da, saj tu najdem vse, kar želim. Nimam ne bratov ne sester. Mo- je prijateljice so Gracia, Irene, Josiane, Jolene, Anuarite, Mer- veille in Aurélie. Imam še veliko drugih prijateljic. Hodim v šolo, obiskujem 4. razred. Moji na- jljubši predmeti so nemški, an- gleški in francoski jezik, fizika in matematika. Drugače v tem delu Benina govorimo jezik fon. Jezik fon ali fongbe govori- jo še v Nigeriji in Togu. Spada v skupino gbe jezikov, v družino nigerokongoških jezikov. Skoraj v vsej podsaharski Afriki govo- rijo jezike iz te družine. V to družino spada 1526 jezikov. Te jezike govori 460 milijonov lju- di. Pisava jezika fon je latinica. Jezik fon lahko slišite predvsem na jugu Benina, govorijo ga tudi na radiu in na televiziji. Na- jlepša hvala se v jeziku fon reče Auanu kaka. V jeziku fon izha- jajo tudi knjige, časopisi, molit- veniki. Najbolj znana beseda je- zika fon je vodun, ki je tudi ime za našo tradicionalno animi- stično vero. R Moj običajni delovni dan pote-ka takole: zjutraj vstanem obpetih in pol, počistim prostore, ob šestih grem v kopalnico, ob šestih in pol še enkrat pregle- dam domače naloge in se učim. Ob sedmih pojem zajtrk in ob pol osmih grem v šolo. Opol- dne in pol imam kosilo, od enih naprej je počitek. Ob pol treh se okopam in grem nazaj v šolo. Domov se vrnem ob sedmih zvečer. Iz vodnjaka si natočim vodo in se umijem, ob pol osmih imam večerjo in potem se do desetih zvečer učim. Ob desetih zvečer se v spalnici uga- sne luč. V prostem času se rada zabavam in razvedrim. Rada imam risanje, gla- sbo in ples. Beninska gla- sba je zelo lepa, bogata in raznovrstna, prav tako ples. Na tradicionalno beninsko gla- sbo danes vplivajo glasbeni stili drugih afriških držav, pa tudi evropska in ameriška glasba. Med počitnicami igram nogo- met in razne družabne igre, gle- dam televizijo ali berem roma- ne. Moja najljubša knjiga je La secrétaire particuliere, Posebna tajnica. Ta satirična drama se posmehuje postkolonialni družbi, v kateri cvetita korupcija in nepotizem nepoštenih urad- nikov. Nasproti temu avtor Jean Pliyja postavlja točnost, na- tančnost, odgovornost do dela, nesebičnost in vestnost. Moja najljubša jed je beli riž z omako iz paprike in klobasice. Od pijač imam najraje Fanto. Priljubljene jedi v Beninu so še kaša, fižol, gari ali polenta iz manioka, riž in kruh, olje, od sadja pa še zelena jabolka, man- go, avokado, ananas. Naše pod- nebje je tropsko in zelo primer- no za poljedelstvo. Benin je lepa in varna dežela. Turisti radi obiskujejo na- cionalne in druge parke, slapove Kota, slapovje Ta- nougou in Tanguiéta. Lepi muzeji so v mestih Abo- mey in Ouidah. Zanimiv je Narodni muzej v mestu Natatingou in muzej Hon- mo v Porto Novo. V Oui- dah je tudi Pot sužnjev, v Parakouju je zanimiv trg Bio Guerra, v Allada pa spomenik francoskemu vojskovodji beninskega porekla, ki je v 18. stoletju vodil Haitijsko vstajo. To je bil François Dominique Toussaint Louverture, te- daj guverner kolonije San- to Domingo. Ustanovil je Haiti, prvo samostojno državo črncev. Takratne črne sužnje je osvobodil in iz njih napravil neodvi- sno ljudstvo. To je imelo velik odmev v Ameriki, kjer je gospo- darstvo temeljilo na suženjstvu. Življenje v Beninu je povezano z nekaterimi značilnimi nava- dami. Hodimo k maši, v šolo, se prepiramo, častimo duhove ali vodun, praznujemo poroke. Ra- da imam Benin, saj sem tu roje- na in nikoli ne bi mogla so- vražiti svoje domovine. Ko bom velika, bi rada postala redovna sestra, da bi se lahko posvečala otrokom sirotam”. / dalje Špela Pahor Skozi drugačno prizmo (14) Je današnja družba povsem tekoča? animivo je bilo prebirati članek Marcella Venezia- nija glede tekoče družbe, ki je po Zygmuntu Baumanu po- stala praktično že neke vrste “dogma”. Vprašanje je namreč, ali nismo te označbe v našem času že presegli, pa bi zato mor- da kazalo podati ugovore tej ute- kočinjenosti naše družbe, ki jih naš novinar strne v tri. Prvi je ke- mijske narave, kjer imamo naj- prej trdno, nato tekoče stanje, nazadnje pa še plinsko stanje. Morda je torej nastopil čas, da naznanimo, kako je tekoče stan- je že preseženo v korist plinske- ga, ki se bolj sklada “s prevlado etra in neotipljivimi elektroma- gnetnimi valovi”. Zanimiva se mi zdi zlasti prva primera, saj je dandanes resnično marsikaj izredno hlapljivo, prav kakor kak eter, in sicer v časovno zelo krat- kem intervalu, pa nima nekega pravega obstanka. Po drugi stra- ni pa ta dandanašnja prevlada samih čustev tudi ustreza “neo- tipljivim” elektromagnetnim va- lovom, ko ni nič zares oprijem- ljivega in konkretnega. Drugi ugovor, ki ga podaja Veneziani, je ta, da “utekočinjenost ne sov- pada s popolno pozabo in zani- kanjem vsakršne oblike, saj ob- staja, kakor nam razlaga mole- kularna biologija, tudi vodni spomin, ki vzdržuje sled snovi, s katerimi je prišla v stik”. Nato uporabi nekaj mitoloških po- dob: “Imamo Leto (Lethe), vodo pozabe, vendar imamo tudi vo- do spomina, reko, ki so ji v anti- ki rekli Evnoja in ki teče blizu Le- te”. Potem nadaljuje, da imamo kot nekakšno butanje valov, ki ponazarja določeno vračanje ali Z povratke, poleg tega pa imamoše nekaj, kar navadno označuje-mo kot negativno, ki se ute- kočinjenosti upira: “To je npr. plastika v naših morjih, ki ni niti biološko razgradljiva niti se ne more stopiti v vodah”. Ta drugi ugovor je biološko-ekološki in mitološki, pa vidimo, kako “ver- ska resnica” tekočinskosti ne drži povsem. Imamo pa še tretje vrste ugovor, ki bi ga lahko označili kar kot naravni, ki nam pravi, da četudi so naši odnosi plavajoči, tekoči in plinski, še vedno ostaja tudi nekaj trdnega, kar je pa vse tisto od nekdaj veljavno, kar pa smo dandanes nekako na novo odkrili, prav kakor kako popla- vljeno območje, ki je ponovno pokukalo na dan izpod voda. “Onkraj narave pa obstaja neka moč, neki veter, ki veje in ki so ga v antiki imenovali duh, ob- staja duša, ki je življenjski dih. Mi pa smo narejeni iz vode, me- sa, kosti, pa iz razuma, duha in spomina. Precej našega izgine, precej našega se spremeni, nekaj našega obstane. Izpod Bauma- novih voda vzniknejo Heideg- grova tla. Končno pa tudi tekoča družba potrebuje posode za skla- diščenje, ki bi preprečile razli- vanje in razsipanje le-te. Bolj ko je neka družba ali neko življenje tekoče, bolj potrebuje posode ali kanale, torej čut omejenosti”. Skratka, da je naša družba te- koča, velja, a le do določene me- je, v določeni meri, ne velja ab- solutno in povsem. Vedno ostaja še nekaj trdnega, veljavnega, ne- ko seme, neko upanje, da bo ne- koč spet kaj vzcvetelo in obrodi- lo sad. Andrej Vončina Jezus Kristus v srednjeveški misli in duhovnosti Po kristoloških razpravah cerkvenih očetov in prvih sedmih koncilov, ki vežejo vzhodno in zahodno Cerkev, se je na Zahodu razvijala misel glede Kristusovega odrešenja od greha in smrti. Krščansko oznanilo je prišlo med nove narode in s tem nekako povezalo grško-rimsko kulturo z novimi načini razmišljanja. To odseva tudi v delu langobardskega misleca in teologa Anzel- ma iz Aoste (+1109), ki je izdelal teorijo nado- mestne zadostitve in jo predstavil zlasti v delu Zakaj je Bog postal človek (Cur Deus homo). Anzelm je želel ustvariti razumske razloge za učlovečenje in jih predložiti v dialogu z mono- teističnimi religijami: judovstvom in islamom. V ta pogled je vključil latinsko krščansko misel o redu, pravne kategorije dolga in poravnave ter germansko fevdalno prakso časti, ki jo mora da- ti vazal svojemu gospodarju. Kdor rani čast go- spodarja, ki je garant socialnega reda, rani tega in mora zato poskrbeti za povrnitev časti. Bog je neomejeni Gospodar vsega ustvarjenega, nepriznavanje njegove vloge pomeni obračanje reda v stvarstvu in mazanje Božje časti. Greh namreč umaže čast Boga. Krivde v odnosu do Boga so prevelike za ubogega človeka. Zato mo- ra Bog sam uresničiti to zadostitev. Dolžnik še vedno ostaja človek, vendar mu pride pri tem Bog na pomoč. Anzelm s tem pokaže, da je učlovečenje edina pot, ki je primerna za zado- stitev krivde pred Bogom in za obnovitev dosto- janstva po padcu. Anzelmovo misel je razvijal keltsko romanski teolog Peter Abelard (+ 1142), ki je v Kristusu videl razodetje Božje ljubezni, ki obda grešnika in ga spodbudi, da mu zaupa in vzljubi njegovo voljo. Drugi veliki tok srednjeveške misli predstavlja sholastika in zlasti Tomaž Akvinski (+1274). Ta je v svojem pogledu izhajal iz Boga kot stvarni- ka, ki je izvor vsega bivajočega in cilj, kamor se vse vrača. Jezus Kristus je pot k Bogu. Tomažu je postajala Kristusova človeškost vedno bolj pomembna, ker je v njej uresničil delo odrešen- ja. Ta vidik je našel pri grških cerkvenih očetih. Bog deluje v svetu po ljudeh, ki so njegovi in- strumenti, toda odrešenje se je uresničilo po iz- branem instrumentu, po človeškosti učlo- večenega Sina. V njegovi duševnosti in volji je bil povsem rezerviran za Boga in njegovo voljo. Zato je mogel zaslužiti milost in odrešenje. Vse, kar je živel in trpel v svoji človeškosti, je bilo zdravilno in odrešenjsko. Kristusovo trpljenje je imelo učinek, ki je prese- gel vse predhodne zasluge človeštva. Tomaž se je zatekel k ideji zadostitve, v kateri je povezal pomen žrtve in odkupnine. Za razliko od Anzel- ma je povedal, da bi mogel Bog rešiti človeštvo tudi po drugi poti, na primer z usmiljenjem. V trpljenju in smrti je pokazal svojo ljubečo po- korščino Bogu do kraja. To je bila mera za- doščenja za človeški greh, ki je postala temelj odpuščanja in osvoboditve od kazni, ki je visela nad človeštvom. Odrešenje je osvoboditev od greha, v Kristusovem trpljenju in smrti more- mo prepoznati veličino Božje ljubezni, ki je te- melj odrešenja. Tudi po Jezusovi smrti je možnost duhovnega stika z njegovo poveličano človeškostjo in odrešenjem. Te formule in razmisleki so bili daleč od življenja in razmišljanja preprostega ljudstva. Tako so nastale različne oblike mistike in po- božnosti, ki so še posebej poudarile Jezusovo trpljenje in smrt ter hojo za njim. Ljudje so začutili bližino Jezusove ljubezni in žrtve. V hoji za Jezusom trpinom in ubogim se je razvi- lo gibanje manjših bratov, ki jih je ustanovil Frančišek Asiški. (+1226) Nekaj podobnega se je odvijalo tudi v drugih gibanjih (devotio mo- derna), kar odseva delo Tomaža Kempčana: Ho- ja za Kristusom. Premišljevanje Jezusovega trpljenja in hoja za njim sta navdihnila tudi de- lo Ludolfa Saksonskega (+1378): Kristusovo življenje, ki velja za eno najbolj branih v poz- nem srednjem veku. Vzgibe, globine in člo- veškost teh duhovnosti čutimo v zahodnem krščanstvu do današnjih dni. ZAKAJ PRAV JEZUS? (77) PRIMOŽ KREČIČ V hiši, v kateri je g. Sopočko bival, je stanoval slikar, Eugeniusz Marcin Kazinirowski po imenu (1873-1939). Ni bil več mlad, saj je že prekoračil 60. leto starosti in pravil je tudi, da je ateist. Vsekakor je g. Sopočko stopil z njim v stik in ga zaprosil, da bi naslikal po- dobo Usmiljenega Jezusa, kot mu bo to ra- zložila redovnica Favstina Kowalska. S. Favstina se je z omenjenim slikarjem prvič srečala januarja 1934. Zatem je, z do- voljenjem prednice, skoro vsak dan priha- jala k njemu, da je nadzorovala, kako delo poteka. Za slikarja Kazimirowskega naloga niti najmanj ni bila lahka. Rad bi bil nam- reč naslikal Kristusa takega, kot so ga pač slikali vsi drugi umetniki, s. Favstina pa je zahtevala, da mora Gospod biti tak, kakršnega je videla ona. Slikar ji je skušal ustreči, toda s. Favstina je bila natančna in zahtevna in g. Kazimirowski bi bil včasih najraje vse pustil, še posebno, ker je na zah- tevo redovnice včasih moral vse začeti znova. Končno je po šestih mesecih napornega dela podoba vendarle bila gotova. S. Favstina pa z njo nikakor ni bila za- dovoljna. Priznala je sicer, da je Kristusovo Obličje na podobi le- po, toda ne v taki me- ri, kot ga je videla ona. To sicer ni nič čudne- ga, saj je tudi Bernar- dka v Lurdu, ko ji je kipar pokazal Marijin kip, ki ga je izklesal, rekla: “Zelo je lepa, a ni ona”. Kako bi pač človeško bitje s svoji- mi omejenimi spo- sobnostmi dostojno moglo prikazati ne- beško lepoto? Ko je s. Favstina Go- spodu izrazila svoje razočaranje glede po- dobe, ji je odgovoril: “Njena veličina ni v barvah in niti v pote- zah čopiča, ampak v moji milosti”. Istega leta je g. Sopočko s. Favstini naročil, naj Gospoda Jezusa vpraša, kaj pomenita žar- ka na podobi. Med molitvijo v kapeli je s. Fav- stina v svoji notranjo- sti zaslišala besede: “Ta dva pramena žar- kov pomenita kri in vodo. Bledi pramen pomeni vodo, ki opra- vičuje duše, rdeči pa pomeni kri, ki je življenje duš... Ta dva pramena žarkov sta privrela iz globin mojega usmiljenja ta- krat, ko je sulica pre- bodla moje umirajoče Srce na križu. Ta dva pramena varujeta duše pred jezo mojega Očeta. Srečen, kdor bo živel v njuni senci, ker ga ne bo dosegla pravična roka Boga. Želim, da je prva nedelja po Veliki noči praznik usmiljenja. Prosi mojega zvestega služab- nika (duhovnika Sopočka), da bi se ta dan vsemu svetu razodelo moje veliko usmil- jenje. Kdor na ta dan pristopi k viru življenja, bo deležen popolnega odpuščanja svoje krivde in kazni. Človeštvo ne bo našlo miru, dokler se z zaupanjem ne obrne k mojemu usmiljen- ju... Moje Srce se veseli naslo- va “usmiljenje”. Razglašaj, da je usmiljenje največja la- stnost Boga. Vsa dela mojih rok so kronana z usmiljen- jem”. Glede podobe, ki jo je s. Fav- stina dala naslikati, je Go- spod dejal: “Ljudem izročam posodo, s katero naj prihajajo po milo- sti k izviru usmiljenja. Poso- da je ta podoba z napisom: Jezus, vate zaupam”. / dalje NA BOŽJO POT SPET MALO NAOKROG (19) Mariza Perat Izvirna podoba Usmiljenega Jezusa Domači kraji v očeh dvanajstletne deklice Benin, dežela sonca in pisanih barv (11) Gloria pomaga pri čiščenju ... ... in kuhanju Slikar Eugenius M. Kazimirowski Kristjani in družba 18. julija 2019 5 S porazdelitvijo 2200 sadik se je začela druga sezona 8 permille (osem krat tisoč) razlogov za zares solidarne vrtove niciativa, pri kateri sodelujejo tako Italijani kot tujci, se uveljavlja kot kraj srečevanj, spoznavanja in skupnega sodelovanja. Poteka nova sezona gojenja v Solidarnih vrtovih (Orti Solidali) goriškega združenja “La Ginestra” Onlus. Lanska sezona se je končala s 24 vrtičkarji, ki so obdelovali zemljo na 40 parcelah, ki so bile na voljo v Gorici; v letu 2019 se bo projekt še povečal. Letos je 34 družin, ki obdeluje vrtove. Projekt je nastal leta 2018 na ozemlju, ki meri okrog 3.400 kvadratnih metrov obdelovalne površine. Zemljišče je prijazno dal v skupno uporabo lastnik Giuseppe Mauro Klavcic. Kot je poudaril predsednik združenja “La Ginestra”, Marco Marcosig, “je veliko namenov tega programa, ne gre namreč samo za dejstvo, da ima lahko neka družina na razpolago zemljo za obdelovanje vrta, ampak gre za izgradnjo solidarne mreže med družinami, ki upravljajo z zemljiščem, na katerem pridelujejo pridelke za lastno uporabo. Poleg tega dodajmo še dejstvo, da gre za t. i. biološko vrtnarjenje in za I solidarnost med ljudmi,družinami in z naravo samo”.Pozimi so uredili zemljišče in še posebej prostor za druženje in za igro otrok, uredili so travnik, posadili so sadno drevje iz naših krajev. Prav tako so uredili latnik za trte, posadili so granatne jablane, kakije, češnje, slive in hruške. Na začetku letošnje sezone so se srečali tako predstavniki družin, ki se ukvarjajo z vrtnarjenjem kot predstavniki združenja, porazdelili so 2200 sadik. Izbrali so 15 različnih vrst sadik in pri tem pazili, da so to tiste, ki uspevajo v naših krajih: jagode, melone, jajčevci, paradižnik, zelje, kumare, razne vrste solat in druge. “Mi samo porazdelimo sadike, ostalo naredijo oni, saj pripravijo zemljo za gojenje sadik, posadijo in gojijo ter seveda pobirajo darove zemlje, ko je čas za to”, je dejal odgovorni za ta projekt, ki je še dodal, da je lepo videti vrtičkarje, s kakšno ljubeznijo gojijo vrtnine in sadje. Povedal je tudi, da ga najbolj gane pogled na otroke, ki spremljajo starše na te vrtove in se lahko tam svobodno igrajo na prostem. Tako Italijani kot tujci med obdelovanjem vrtov med seboj navezujejo pristne odnose in prijateljske vezi, predvsem pa si pomagajo in si izmenjujejo tako izkušnje kot plodove zemlje. Lani je pri tem projektu sodelovala zadruga Murice, ki se ukvarja s prosilci za azil, le-ti so za vrtičkarje uredili leseno hiško za orodje. Prav tako je bilo lepo sodelovanje najmlajših, ki so se udeležili poletnih središč po raznih župnijah goriške nadškofije in so za vrtičkarje pripravili strašila proti pticam ter jih podarili vrtičkarjem. “Orti Solidali - Solidarni vrtovi” so škofijska stvarnost, ki so jo omogočile razne ustanove, med temi Banca Intesa San Paolo in Fondazione Brovedani iz Gradišča, ki so finančno pomagale, a ne smemo pozabiti niti na sklad 8tisočink katoliške Cerkve (8xmille della Chiesa Cattolica), ki je bistvenega pomena za realizacijo projektov, ki dejavno vplivajo tako na območje kot na ljudi na tem območju. Kot je povedal na slovesnem odprtju “Solidarnih vrtov – Orti Solidali” goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, so “projekti, kot je ta, znamenje velike rasti in predvsem znak upanja, saj je sporočilo tega projekta polno lepih misli, kar potrjuje, da je vsako dobro dejanje tudi pogumno, nalezljivo, inteligentno, saj se po eni strani pomaga družinam, ki jim je prepuščeno, da ob pomoči izvedencev same upravljajo z vrtom, po drugi strani pa gre za sporočilo, da je to dobro, ker gre za bratsko delitev, sobivanje, medsebojno pomoč”. Selina Trevisan (prevod JUP) Lokve / Zlata maša ob praznovanju sv. Antona Padovanskega Lokvarska cerkev sv. Antona Padovanskega je bila v soboto, 15. junija, še posebej svečano okrašena. Zlato mašo je daroval Adolf Šavelj, ki je pred petimi desetletji začel svojo duhovniško pot. Posvečen je bil 29. junija 1969 v Logu pri Vipavi. Novo mašo je pel v Idriji. Kot kaplan je začel v Postojni in Ilirski Bistrici, kot župnijski upravitelj na Šentviški Planoti kot župnik v Goriških Brdih (Kojsko). Sprva kot župnik, danes pa kot duhovni pomočnik duhovno oskrbuje Čepovan, Lokve, Lokovec in Banjšice. To so fare, ki jim je v delokrogu življenjske in duhovne poti sledil petdeset let svojega neutrudnega predajanja duhovniški službi in ljudem. V slovesnem nagovoru so se mu farani Lokev zahvalili in mu zaželeli še mnogo let, sam pa jih je s spominsko podobico, ki je bila izdana ob svečanem dogodku, spomnil, da bo, kot pravi psalm 145: “Prepeval (bom) svojemu Bogu, vse dokler bo(m) živ”. / PK 31. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje 31. romanje treh Slovenij na Svete Višarje bo 4. avgusta 2019. Na Svetih Višarjah se bodo že 31. leto zapored srečale tri Slovenije: matična, zamejska in izseljenska. Na vrh Svetih Višarij se udeleženci lahko odpravijo peš po romarski poti ali pa z gondolo. Program: - 10.30: predavanje pravnika, vrhovnega in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca, z naslovom Tri Slovenije, ena identiteta. - 12.00: slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. - 13.00: po maši bo na ploščadi za cerkvijo kulturni program. Tako mašo kot kulturni program bosta s petjem in glasbo sooblikovala zbor Slovenski cvet iz severne Nemčije in pa Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Dogodek organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Romanje sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kdor se želi udeležiti romanja treh Slovenij na Svete Višarje s programom enodnevnega romanja, se lahko obrne na Agencijo Trud. Več informacij na: trud@trud.si ali 01 360 28 20. Prijave zbirajo do 26. julija. Višarski dnevi mladih Rafaelova družba vabi mlade med 18. in 35. letom na poletne Višarske dneve, ki bodo od četrtka, 1. avgusta, do nedelje, 4. avgusta. Letos bo pot najprej vodila v Porabje. Udeleženci si bodo ogledali Gornji Senik, spominsko hišo “porabskega čedermaca” Janoša Kuharja, Monošter, Števanovce, Andovce, obiskali bodo razgledni stolp in se srečevali z domačimi ljudmi. Pot bodo nadaljevali k Slovencem na avstrijskem Štajerskem. Ogledali si bodo mesto Gradec in v njem iskali slovenske sledi. Druženje pa bodo sklenili z vzponom na Svete Višarje, kjer se bodo udeležili Romanja treh Slovenij. Prijave in informacije na tel.: 01 438 30 50 ali na rafaelova.druzba@siol.net. Dobrodošli! KratkeUmetniki za karitas na Sveti Gori in Tinjah na Koroškem Umetnine, nastale na ajdovski delavnici, potujejo azstave Umetniki za kari- tas potujejo. Z deli, ki so nastala pod geslom “Pol- no prgišče lepote” lani avgusta na Sinjem vrhu nad Aj- dovščino, smo v tem času obiskali Koper, Vipavo, Celje, Gorico, Ljubljano, Trst, Bruselj, Škofjo Loko, Mursko Soboto in čez po- letje so se slike razdelile na dva dela. Polovica jih je postavljenih v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori nad Novo Gorico in polovica v Katoliškem domu pro- svete Sodalitas v Tinjah na Koroškem. V 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za kari- tas se je desetim izbranim avtorjem pridružilo še 52 slikar- jev in en kipar in nastalo je 124 likovnih del, od katerih je 48 slik že dobilo svojega lastnika. V nedeljo, 7. julija, je bilo od- prtje razstave v Frančiškovi dvo- R rani na Sveti Gori, kjer nas je spesmijo obogatil pevski zboržupnije Vipavski Križ pod vod- stvom gospe Martine; gospa Ivica, voditeljica Župnijske ka- ritas Otlica, je srčno prebrala svojo pesem, ki jo je napisala prav v ta namen in je bila tudi uglasbena. Prisotne je pozdra- vila gospa Renata, voditeljica Goriške območne karitas. Raz- stavo je odprl in tudi blagoslo- vil rektor s Svete Gore, pater Si- mon Peter. Sama pa sem pred- stavila pot Umetnikov za kari- tas od leta 1995 dalje, ki zajema 1881 imen avtorjev, 2.860 slik in 320 razstav. Dela bodo na ogled do konca septembra. V ponedeljek, 8. julija, pa je bi- lo odprtje razstave v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tin- jah na avstrijskem Koroškem. Odprtje razstave je sovpadalo s seminarjem psihologov iz širšega evropskega prostora, kar je prisotnim pokazalo novo di- menzijo Karitas. Sam projekt in avtorje sva predstavili skupaj z našo likovno kritičarko gospo Anamarijo. Gospodična iz Ro- munije, ki biva v domu, je raz- stavo pospremila z doživeto kla- virsko spremljavo, gospodična Tina pa je s Cankarjevim besedilom iz Kurenta, kjer opeva lepoto Slovenije, pri- bližala mnogim našega pe- snika in našo deželo. Go- spod Jože Kopeinig, direk- tor doma Sodalitas, je s pre- vodom vsega povedanega in tudi s svojimi besedami ob odprtju razstave predv- sem pokazal, kaj premore- ta umetnost in dobrodel- nost. Še posebej smo bili veseli obiska direktorja Ko- roške karitas gospoda Jožeta Marketza, s katerim smo lahko primerjali način njihovega in našega delovanja. Razstava bo v Tinjah do 9. av- gusta, nato bo 13. avgusta od- prtje v Grošljevi galeriji na Pre- valjah. Jožica Ličen Adolf Šavelj s farani pred cerkvijo sv. Antona Padovanskega na Lokvah (foto Petra Kolenc) Goriška18. julija 20196 Poletna srečanja pod lipami / Dr. Tamara Griesser Pečar “Narod, ki ne pozna svojih korenin, nima prihodnosti!” S 1. STRANI kvarja se tudi s preučevanjem obdobja od propada Avstro- Ogrske do prvih let po drugi svetovni vojni. Marca 2004 ji je papež Janez Pavel II. na predlog Slovenske škofovske konference podelil odlikovanje Pro Eccle- sia et Pontifice. V četrtek, 12. julija, je bi- la v Kulturnem centru Lojze Bratuž gostja po- letnega Srečanja pod li- pami, kjer se je z njo pogovarjal zgodovinar in urednik revije Dile- me dr. Renato Podber- sič. Tamara Griesser Pečar je članica ured- ništva periodične pu- blikacije Dileme, ki se ukvarja z vprašanji pol- pretekle zgodovine in jo v Ljubljani izdaja Študijski center za na- rodno spravo, na kate- rem zgodovinarka vodi razisko- valni program o kršitvah člove- kovih pravic. Revija izhaja že tretje leto, obravnava vsesloven- ske teme, ki segajo v domovino, zamejstvo in izseljenstvo. Boga- ta, zadnja lanska številka je bila posvečena prav zgodovinarki in njenemu delu, uvodnik ob nje- nem življenjskem jubileju je za- pisala Andreja Valič Zver. Gostja goriškega večera pravi, da je po- membno, da nenehno pišemo, damo platformo raznoraznim raziskovalcem, se trudimo za dialog, diskusija mora sloneti na dejstvih - “interpretacij zgodo- U vine je veliko, ne moremo se paizmišljevati - zgodovina je lahkosamo resnica”! Raziskovalni opus Tamare Gries- ser Pečar je izredno širok. Dr. Podbersič je omenil zelo poziti- ven odnos, ki ga zgodovinarka ima do rodbine Habsburžanov, ki je šeststo let dajala pečat našemu ozemlju. Avtorica je imela veliko srečo, da je spozna- la zadnjo cesarico Zito, o kateri je napisala eno prvih monogra- fij; izšla je v raznih jezikih, a v slovenščino žal še ni bila preve- dena. Pred Zitino devetdesetlet- nico je začela pisati članke o njej, iz številnih prispevkov je nastala monografija. Pri svojem raziskovalnem delu je imela ce- lo dostop do habsburškega za- sebnega arhiva, saj je osebno spoznala tudi Otona Hab- sburškega - “Habsburžani so bili skromni, delavni, disciplinirani. Zasegli so jim osebno pre- moženje. Iz te veje družine ni bi- lo nobenih škandalov. Bili so izredno verna družina”. Napi- sala je tudi zanimivo monogra- fijo o aferi Sixtus, o bratih, ki so leta 1916-17 hoteli mirovni po- skus in izhod Avstrije iz prve svetovne vojne. Kasneje se je po- svetila nevralgičnim točkam po- lovice 20. stoletja: izdala je te- meljno delo, ki je izšlo najprej v nemščini, Razdvojeni narod, o dogajanju na Slovenskem med drugo svetovno vojno, nato še monumentalno knjigo Cerkev na zatožni klopi: Sodni procesi, administrativne kazni, posegi ljudske oblasti v Sloveniji od 1943 do 1960, ki pripoveduje o usodi Cerkve in duhovnikov na Slovenskem med vojno in v prvem povojnem obdobju do sprejetja zakona o pravnem po- ložaju verskih skupnosti. Na Podbersičevo vprašanje, zakaj se posveča raziskovalnim temati- kam, kot so vojna, revolucija, umori, povojni poboji, izven- sodni poboji, stranpoti sodstva in preganjanje Cerkve, je zgodo- vinarka odgovorila: “Razisku- jem, ker želim, da se kršitve člo- vekovih pravic ne bi več pona- vljale. V Sloveniji je to še poseb- no pomembno, ker so te kršitve še del vsakdana. Država je v tranziciji: katoličani smo državljani drugega razreda, sodstvo ne fun- kcionira, ni časopisov, ki bi drugače pisali - če bi mediji boljše delova- li, bi najbrž tudi sodstvo delovalo drugače”. Avtorica je imela odlične stike z vrhovi slovenske katoliške Cer- kve - v tistih časih je so- delovala pri pisanju te- ze o pokojnem ljubljan- skem škofu Gregoriju Rožmanu, pomagala je “oprati” njegovo ime: “Škof Rožman je bil ve- lik Slovenec, ki je stal svojim vernikom ob strani. Njegovega celot- nega dogajanja med drugo sve- tovno vojno sploh ne moremo dojeti, če ne upoštevamo njego- vih intervencij za ljudi. Zavze- mal se je za ljudi vseh barv, tudi za komuniste, čeprav je bil velik nasprotnik komunizma in si je tako nakopal srd povojne partij- ske, komunistične oblasti … Rožman je bil prepričan, da je treba preprečiti prelivanje krvi čim več ljudem”. Poudarila je še, da ekspertiza, ki jo je pripra- vila s profesorjem Francetom Dolinarjem, temelji na virih, na dokazih. Zgodovinarka je razi- skovala primere žrtev slovenske čarobnem ozračju naj- krajše noči v letu, 21. ju- nija 2019, ko so se mar- sikje že prižigali kresovi ob bližajoči se kresni noči, se je na lepo urejenem vrtu vile de Nor- dis v najbolj severnem delu Go- rice končal letošnji glasbeni cikel Snovanja 2019, ki sta ga 14. leto zaporedoma priredila Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Mednarodni center za glasbo in umetnost Ar- satelier iz Gorice. Tokratni kon- cert je bil res poseben dogodek že zaradi prizorišča, na katerem je potekal. Vila de Nordis stoji namreč na obrobju t. i. Solkan- skega polja. Prav po zaslugi sti- kov, ki jih je imela grofica Lydu- ska de Nordis z zavezniki, je ta vi- la po razmejitvi ostala na italijan- ski strani državne meje. In prav ta karizmatična oseba je navdih- nila ravnateljico SCGV Emil Ko- mel Alessandro Schettino, da je po raznih virih in ustnem izročilu napisala “scenarij” in ta- ko se je presenetljiva grofičina življenjska zgodba v vsej očarlji- vosti zarisala prav na tem večeru Snovanj. Z besedo, sliko in gla- sbo je pred poslušalci zaživela grofičina življenjska pot, ki jo je iz ljubljenega domačega kraja popeljala v daljno črno Afriko, v Kenijo, kjer si je na posestvu, ki ji ga je daroval stric Francesco V Dolfino, z možem, prikupnimmladeničem Nannijem Piottom,ki ni bil ne bogat ne iz plemiške rodbine, uredila nov dom. Pri tem je seveda vzljubila to afriško deželo in njene ljudi, a vsako leto se je ob počitnicah vračala v do- mači kraj. Tu je preživela namreč najlepša otroška in mlada leta, ko je na konju brezskrbno, spretno jahala med sadovnjaki in vinogra- di in se spuščala do brega Soče. Še v trgovino v Sol- kan je prijahala na konju. Rada se je igrala s solkan- skimi otroki in jih vabila na svoj dom. Sama je bila hči plemenite Lidie de Nordis in češkega častnika Ferdi- nanda Hornika. Vilo nad soškim bregom, onkraj sol- kanske železniške proge, na levi strani poti, je l. 1830 zgradil njen nono Antonio de Nordis, ki je bil baje po- ročen z Lidio Lenassi iz Go- rice. Stezica levo od vile vo- di k avstrijskim kavernam, desno pa k nekdanjemu Lenassi- jevemu mlinu, ki je bil njihova last. Imeli pa so še žago, papirni- co in manufakturo sukna in fla- nele. Lyduska je bila zelo izo- bražena ženska. Znala je šest ali sedem jezikov. Prepotovala je afriške dežele in v Gorico prine- sla marsikateri spominek. V Afri- ki je postala prava poslov- na ženska in spoznala ve- liko ljudi iz višjih slojev. Tako je med prijatelji štela tudi Angležinjo Sarah Churchil (1914-1982), hčerko velikega državnika Winstona Churchila; ta je prihajala tudi na obisk v Gorico v vilo de Nordis. Ko je Lyduski umrl ljubljeni mož Nanni l. 1970, je še trideset let sama na- daljevala svoje podjetniške posle. Umrla je l. 2006, stara devetdeset let, v neki nairobski kliniki, a žaro z njenimi posmrtnimi ostanki so k večnemu počitku položili v družinsko grobnico na Sveti Gori, kot si je sama želela. Ker ni imela otrok, je vilo de Nor- dis zapustila Romanu Facci, ki jo je upravljal vsa leta. In prav Fac- cova hčerka Chiara je pozdravila krepko čez sto poslušalcev, ki so se zbrali na natančno pripravlje- nem koncertu Snovanj v zelo pri- jaznem junijskem večeru, ko je po parku vela prijetna sapica iz soške struge. Vse je bilo tako su- gestivno, kot bi bila gospodinja še živa in bi pripravila eno izmed domačih zabav, ki so bile baje v njenih mladih letih tu zelo po- goste. Njena bogata življenjska pot, ki bi jo lahko opisali v roma- nu ali na filmskem platnu, se je izrisovala iz zgodbe, ki jo je v ita- lijanščini prebiral povezovalec Luca Scisci. Najlepši pa so bili de- li, ki jih je v prvi osebi, v vlogi same grofice Lyduske, interpre- tirala Metka Sulič. Iz njenega iz- vajanja so zaveli tudi Lyduskini čustveni odtenki, vezani na do- mači kraj in afriško realnost. Že kar ganljivo je Suličeva podala Lyduskino slovo od zemeljskega sveta v daljni Afriki. Snovanja 2019: Nekoč v vili de Nordis Očarljiv glasbenoscenski portret grofice Lyduske SCGV EMIL KOMEL Z vsemi temi močnimi občutki se je prepletala skrbno izbrana glasbena kulisa. Izvajal jo je go- dalni kvartet, nameščen na terasi pred vhodom v vilo. Sestavljali so ga Mojca Križnič, violina, Mojca Batič, violina, Daniela Bon, viola, Polona Soban, vio- lončelo. Glasba je poudarjala pri- povedne razpoloženjske trenut- ke. Oglasile so se skladbe E. El- garja (1857-1934; Chanson du matin, Salut d’amor), F. Schuber- ta (1797-1828, Moment musical št. 3), S. Joplin (1868-1917, Easy winner, The Entertainer), P. Mascagnija (1863- 1945, Intermezzo sinfonico). Ljubko je nastopil Otroški pevski zbor Plešivo in Emil Komel, ki je pod tak- tirko Alessandre Schettino in ob klavirski spremljavi Elisabette Cavaleri zapel pesmico T. Habeta Potok je slekel senčno obleko in tako predstavljal otroke, ki so se zbirali v vili Nordis, ko je bila Lyduska sama razposajena deklica. Posa- mezne dogodke iz gro- fičinega življenja pa so z glasbo osvetljevali violini- stka Sara Gorkič (N. Paga- nini, Capriccio št. 20), ter- cet Riccardo Conte (violi- na), Jure Ipavec (kitara) in Martina Gereon (bas kitara), ki je zaigral V. N. Paradisa Senti- mental rumba in Milonga, in harmonikar Rok Šuligoj s sklad- bo A. Korobejnikova Nouvellette. Po zamisli in v režiji Alessandre Schettino se je vse harmonično prelivalo, medtem ko so se na pročelju vile prikazovale fotogra- fije iz življenja grofice Lyduske in njen lepi portret, pri katerem je izstopal njen prodorni pogled. Ob koncu je nekaj osebnih spo- minov na grofico Lydusko nani- zal sedanji gospodar vile Roma- no Facca, ki si želi še takih prire- ditev, da bi ovrednotil ta lepi, malo poznani kraj na koncu uli- ce degli Scogli. Končni aplavz je izražal zadovol- jstvo ob čudovitem večeru, ki se je končal ob prigrizku, dobri ka- pljici in prijateljskem klepetu. Organizatorji se za to zahvaljuje- jo gostilni Koršič in kmetijam Raccaro, Colle Duga in Picech, pa tudi Zvezi slovenske katoliške prosvete, Prosvetnemu društvu Štandrež in Kulturnemu centru Lojze Bratuž. Skupina kakih dvajsetih rado- vednežev se je pred koncertom peš sprehodila do vile de Nordis in ob razlagi vodičke Sabrine Pel- lizzon spoznavala ta severni del Gorice, ki ohranja še nekdanjo kmečko podobo. Na njem se raz- prostirajo vinogradi, nasadi oljk, kakšna njiva sivke, najdejo se še redke preostale češnje posebne sorte, značilne za te kraje, pa nji- ve, posejane z goriško rožo (po- sebnim radičem, ki so ga poznali že v avstro-ogrskih časih). Polja še zdaj večkrat zamejujejo stolet- ne murve, grčave priče nekdaj ta- ko zelo donosnega gojenja svilo- prejk, s katerim so si vsaj malce finančno pomagali nekdanji pre- bivalci Solkanskega polja. Kaverne iz časa prve svetovne vojne, ki zdaj služijo kot svoje- vrstne “kleti”, pa so nemi pom- niki krvavih vojnih dogodkov. IK Cerkve, žalosti jo dejstvo, da “se Cerkev ni potrudila, da bi du- hovnike, žrtve montiranih pro- cesov, umorov in preganjanj, uradno rehabilitirala … Uspelo nam je pri škofu Rožmanu, čigar proces je bil, hvala Bogu, razveljavljen”. Dodala je še: “Tu- di Jožko Kragelj je bil eden iz- med devetih duhovnikov, ki so bili obsojeni na smrt - štirje so bili umorjeni. On se je trudil za svojo sodno rehabilitacijo, trpel je v imenu slovenske Cerkve”. Do pred petnajstimi leti je bilo na slovenskem državnem ozem- lju raziskanih 100 grobišč, da- nes vemo, da jih je približno 720 popisanih, 200 še ni popi- sanih, na vprašanje, zakaj se moramo s tem ukvarjati, je Ta- mara Griesser Pečar odgovorila: “Narod, ki ne pozna svojih ko- renin, nima prihodnosti - lepe in slabe strani zgodovine mora- mo vzeti take, kot so bile, Slo- venci pa svojih korenin nismo še obdelali. Še vedno delamo te- meljne raziskave o obdobju dru- ge svetovne vojne in po njej, še vedno nimamo popolne slike vsega, kar se je dogajalo”. Zgodovinarka se še vrača v Slo- venijo in z vnemo dela tudi za- to, ker prej arhivi niso bili do- stopni, njeno delo pa temelji na virih - “delam, da pride resnica na dan … Sem optimist in ver- jamem, da bo nekega dne boljše, da bo prišla na oblast pomladna stran … Optimist sem, ker sem prepričana, da se ob zadnji uri vse dobro in vse slabo, kar se je naredilo, plača”. O njej je dr. Renato Podbersič rekel: “Tamara Griesser Pečar je topla, človekoljubna in empa- tična oseba”. Goriški večer sta organizirala Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v sode- lovanju s Študijskim centrom za narodno spravo; kozarček pri- stne domače kapljice pa je po predavanju ponudil sponzor večera, kmetija Muzic. Ob 10. obletnici nove maše g. Mirka But- koviča so Mirenci in ljudje iz bližnjih vasi v soboto, 13. julija, lepo počastili duhovnika s svojo navzočnostjo pri večerni sveti maši v župnijski cerkvi in na koncertu. Novo mašo je namreč pel 12. julija 2009 v sve- tišču Žalostne Matere Božje na Mirenskem Gradu. G. Mirku, ki je na Miren zelo nave- zan in zadnje čase kot dušni pastir v oporo v župnijah Pastoralne enote Soča-Vipava, je pri večerni maši lepo pel župnijski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Andreja Budina in ob orglanju Mateja Lazarja; za to pri- ložnost so izbrali Vodopivčevo mašo, posvečeno sv. Katarini. Evha- ristični daritvi je sledil koncert. V prvem delu je na orgle Lazar izvedel Mendelssohnov preludij, Roberto Squillaci pa Muffatovo ciacono. Vmes je mlada Ivana Jug - tokrat z Gomezovo Ave Mario ob orgelski spremljavi Damijane Čevdek Jug - že spet presenetila s svojim ljubko donečim sopranom. Drugi, daljši del koncerta je bil posvečen čem- balističnemu recitalu. Eva Dolinšek je tokrat briljantno izvedla ra- zlične stavke dveh francoskih čembalističnih mojstrov iz 17. in 18. stol., Jeana-Henryja d'Angleberta in Claudea B. Balbastreja. G. Butkoviču - kot duhovniku in glasbeniku - želimo tudi v ured- ništvu NG še veliko plodnega dela in blagoslova! Miren / Maša in koncert za g. Mirka foto dd Goriška 18. julija 2019 7 S 1. strani Cerkev bo sveta ... oriški nadškof msgr. Carlo Maria Redaelli povabi na praznik zavetnikov naše dežele v Oglej vedno kako ugledno osebnost iz verskega sveta, da ima posebno predavanje, lectio magistralis, ki naj služi verskemu in širšemu svetu v razmislek ob obletnici svetnikov, ki sta tudi za Slovence izjemno pomembna, sicer ne bi blaženi Slomšek prav pod Mohorjevim plaščem Slovencem poklonil toliko knjig. Tokrat je goriški nadškof, ki je sedel zraven kardinala in našega kolege, urednika tednika Voce Isontina Maura Ungara, medtem ko je predsednik Italijanske škofovske konference odčital tako lekcijo prisotnim, kakršnih že dolgo nismo slišali. Predvsem bi morali sedeti v Ogleju v prvih vrstah predstavniki naše deželne uprave, ki pa so bili sramotno odsotni. Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc pa se je udeležila tako predavanja kot kasneje večerne slovesne petjezične maše v baziliki. Prisotni so bili škofje iz Triveneta, Avstrije in Slovenije, od koder je prišel tudi novi nuncij, nadškof Jean-Marie Antoine Joseph Speich, G medtem ko je slovenskeškofe zastopal upokojenikoprski škof msgr. Metod Pirih. V Oglej je nuncija pripeljal goriški vikar za slovenske vernike g. Karlo Bolčina, ki je kasneje s škofi tudi somaševal v baziliki. O pomenu praznika zavetnikov naše dežele sv. Mohorja in Fortunata, bi ne kazalo izgubljati besed, če ne bi bili vsako leto znova dobesedno prisiljeni opozarjati, da bi se morali tudi slovenski verniki zavedati pomena, ki ga ima za vse nas Oglej. Premalo nas namreč hodi na ta dogodek, premalo čutimo z Oglejem, pa čeprav bi se morali zavedati, da nismo prejeli iz Ogleja samo evangelija, ampak tudi evropsko kulturo, prav v oglejskem patriarhatu smo postali enakopraven evropski narod, v narodnem izročilu imamo tudi ogromno vrednot iz Ogleja, med njimi je prav “oglejski duh” tisti, ki bi nas moral tudi v prihodnje voditi. In tega se zaveda tudi predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Bassetti, ki je v svoji “lectio magistralis” izpostavil prav pomen Ogleja, ki nas vse uči strpnosti, sožitja, evangeljske ljubezni, da, tudi do sovražnika, in to v teh kriznih časih, ko se zdi, da smo tudi Evropejci na poti kristjanov, ki jih danes pobijajo, zatirajo, uničujejo v Abrahamovi deželi in so blizu izumrtja. “Oglej je središče tako Evrope kot Sredozemlja”, je zatrdil kardinal Bassetti, ki je v Ogleju napovedal, da bo sklical prihodnje leto v Bariju zbor, sinodo vseh sredozemskih škofov, da bi se med seboj v “duhu Ogleja” pogovorili o vseh perečih vprašanjih, predvsem pa seveda o usodi “zibelke krščanstva”. In evropske, svetovne civilizacije, dodajamo sami. Kardinal Bassetti je še povedal, da je Oglej tisti, ki igra tu središčno vlogo s svojim stremljenjem k dialogu, soočanju z drugim in drugačnim, s sprejemanjem drugega in seveda z nevsiljivim oznanjanjem vesele novice iz evangelija, saj, tako kardinal, “nas prav evangelij vabi, da lomimo vse pregrade, meje, sovraštva v znamenju ljubezni v Kristusovem imenu”. Dialog in ne izključevanje, to je vodilo, je zatrdil večkrat kardinal Bassetti. “Ne oznanjamo evangelija z mečem in tega se ne sme početi, ampak s ponižnostjo tistega, ki se prepoznava v Očetu in oznanja Boga nežno in enostavno, z zgledom, če je potrebno tudi s smrtjo … Mi smo veseli oznajevalci evangelija, kot sta bila mučenca sv. Mohor in Fortunat”, je zatrdil kardinal, ki je citiral tudi misel svetnika papeža Pavla VI., ki je dejal, da “bo Cerkev sveta, če bomo mi sveti”! Napovedal je sinodo sredozemskih škofov v februarju leta 2020 v Bariju, na katero bo prišel tudi papež Frančišek, kajti Sredozemlje je danes v krizi, na migrante ne moremo gledati samo kot na ljudi, ki bežijo pred revščino in vojno, ampak predvsem kot na bližnje, drugačne, a nam enake. In Cerkev mora biti evangeljska, mora učiti vernike iskrenega soočanja in sprejemanja, poslušanja in odprtega pogovora. “Srečanje škofov Mediterana v Bariju bo potekalo v oglejskem duhu. Poslušali bomo, se pogovarjali, skušali pomagati ponovno zgraditi Evropo, kakršno je od nekdaj oznanjala oglejska Cerkev”, je bil jasen kardinal Bassetti. torek, 9. julija, je goriško gledališče Verdi imelo v gosteh saksofonista in skladatelja Kamasija Washin- gtona. 38-letni glasbenik iz Los Angelesa se je nabito polni dvo- rani predstavil v osemčlanski zasedbi, ki jo sestavljata dva bobna, pozavna, kontrabas, pevka, klaviature, sopran sakso- fon in flavta ter navsezadnje te- nor saksofon. Washington je svojo glasbeno pot začel že zelo mlad pod okril- jem očeta, ki je zdaj stalen član njegove skupine, leta 2004 pa je samostojno začel izdajati plošče. Sledilo je daljše obdobje sodelovanj s svetovno priznani- mi jazz glasbeniki, kot so Way- ne Shorter in Herbie Hancock, z legendami ameriškega hip-ho- pa (Nas, Snoop Dogg) in s pred- stavniki novejše in modernejše glasbe iz Los Angelesa (Flying V Lotus, Thundercat). Leta 2015 jes priznanim ameriškim raper-jem Kendrickom Lamarjem so- deloval pri plošči To pimp a But- terfly, istega leta pa je izdal še svoj prvi veliki glasbeni projekt. S skoraj triurnim LP-jem The Epic je Washington postavil nov mejnik jazzu in z uporabo Obvestila Katoliško t iskovno društvo iz Gor ice išče sodelavca, odgovornega za tehnično delo in vzdrževanje prostorov. CV pošlj ite do 31. 7. 2019 na naslov ktd.stc@gmail.com Mladinski dom Gorica prireja “Poletnosti 2019”, poletne počitnice za otroke od 6. do 14. leta: 26. 8. – 6. 9. ŠOLA ZA ŠALO – igriva priprava na začetek pouka (6-13 let); 2. – 6. 9. 1, 2, 3: SREDNJA! – uvod v srednjo šolo (11-12 let). Informacije na tel. 0481-280857 ali 366- 6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sodelovanju s turistično agencijo v soboto, 3. avgusta, tradicionalni piknik v Zgornji Savinjski dolini z obiskom Mozirskega gaja. Ogledu t. i. parka slovenskih vrtnarjev, kjer so umeščeni tudi drugi objekti prepoznavnega načina podeželskega življenja, bo sledilo druženje. Vpisujejo do 13. julija po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 346-1206031 (Sonja K.), 0481- 882183 (Dragica V.), 0481- 78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus bo odpeljal iz Gorice s trga Medaglie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pri vagi blizu Pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus iz Doberdoba s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni in na Pilošču, od koder bosta nadaljevala pot v Zgornjo Savinjsko dolino. Ura odhoda bo objavljena. Prispevke za SCGV Emil Komel v spo- min na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor- macije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. Darovi Ob 40. obletnici smrti predrage mame Angele Kacin roj. Tušar darujeta Marija in Metka 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž. Čestitke Na 13. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah je prvo nagrado v kategoriji za odrasle skupine prejela gledališka skupina Dramska družina SKP F. B. Sedej iz Števerjana za predstavo Ime. Drugo in tretjo nagrado, v isti kategoriji, pa si je prislužila Dramski odsek PD Štandrež za predstavi Čaj za dve in Bosa v parku. Obema skupinama čestita Zveza slovenske katoliške prosvete. (od 19. 7. 2019 do 25. 7. 2019) Radijska postaja iz Vidma od - daja na ultrakratkem valu s frek - vencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 19. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 20. julija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 21. julija ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 22. julija (v studiu Ilaria Bergnach, Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec show. Torek, 23. julija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 24. julija (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Izbiramo mineralne vode. - Izbor melodij. Četrtek, 25. julija (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. elementov hip-hopa, R&B-ja ter klasične glasbe zabrisal meje med glasbenimi zvrstmi. Poleg tega je saksofonistu uspelo ponovno pripeljati jazz glasbo na oder velikih festivalov (Coachella, Glastonbury, Primavera itd.) in s tem dokazal, da je jazz še ved- no aktualen. Nato je v letu 2017 dal v javnost krajši EP Harmony of Difference, kjer se glasba osredotoča na socialne proble- matike in medčloveške odnose. Poleti leta 2018 je izdal svoj dru- gi večji projekt, LP z naslovom Heaven and Earth, ki ga je gla- sbena kritika pozitivno spreje- la. Goriškemu občinstvu se je za- sedba predstavila s starimi in novimi skladbami, ki so v tonu in dinamikah nihale, da bi lah- ko glasba imela močnejši uči - nek. Sleherni član sestava se je izkazal za virtuoza, kar je Wa- shington poudarjal s tem, da je vsakemu glasbeniku namenil pesem. Pokazal je, da je ustvar- janje skupen in ne individualen proces, in prav zaradi tega je ob vsaki pesmi predstavil glasbeni- ka, ki jo je napisal. Publiko je brez dvoma presenetil tudi dia- log dveh bobnarjev, ki sta z go- lim ritmom očarala dvorano. Treba je še omeniti skladbo Truth, ki jo je Washington na- pisal zato, da bi nas opomnil, da smo vsi ljudje enaki ne glede na vero, polt, politično prepričanje itd.; skladbo sestavlja pet ra- zličnih in enakovrednih melo- dij, ki se v različnosti spajajo in dopolnjujejo. Dveurnemu kon- certu je sledil bučen aplavz nav- dušenih stoječih poslušalcev. Luka Paljk Naš mladi sodelavec LUKA PALJK je s stotico maturiral na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici. Ob odlično opravljeni maturi mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko takih uspehov na nadaljnji študijski poti. UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA Gledališče Verdi / Edinstveno doživetje Gost je bil znani saksofonist Kamasi Washington Foto Luka Paljk Foto JMP Foto S. Marini Kultura18. julija 20198 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (72) Plemiški priimek Braunizer (6) Škof Ravnikar - “oče slovenske proze”, ki je dvi- gnil na višjo raven govorjeno in pisano slo- venščino - je znan po svojih prizadevanjih za uveljavljanje enakopravnosti slovenščine v tržaški škofiji. “Ako je kdo uporabljal kako tujo besedo, popravil mu jo je takoj, pristavljajoč, da ni slovenska, da tako pokvarjeno govorjenje za Slovenca ali Hrvata ni dostojno”, piše v knjižici, ki jo je Družba sv. Mohorja iz- dala v spomin na razkritje spo- minske plošče tržaškemu škofu Matevžu Ravnikarju na rojstni hiši na Vačah leta 1890. Ravni- kar je bil učitelj, nabožni pisec, zbiratelj ljudskih pesmi in bla- ga - vnet slavist - sodeloval je z Vodnikom, Dobrovskyjem, Metelkom, Kopitarjem in Zoi- som, kateremu je bil osebni prijatelj. Ravno z Zoisom in Ko- pitarjem je dosegel ustanovitev stolice za sloven- ski jezik na ljubljanskem bogoslovju leta 1815. Kopitar je o njem napisal: “Spes mea, vnet sla- vist, mož, kakor ga kranjska literatura še ni ime- la, tiha in temeljita glava”. V omenjeni knjižici beremo: “Vender se nikoli ni prevzel, nikoli ni pozabil, da “biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos”. Nikdar se ni sramoval, da je priprostih starišev in priprostega slovenskega naroda sin. — Takrat so bili za nas žalostni časi; malokateri mož se je brigal za sloven- sko knjigo. A v teh žalostnih časih se je sosebno Ravni- kar krepko trudil in na vso moč zani- mal za izobrazitev našega milega slo- venskega jezika in za slovenskega slovstva razcvit. Za- res redki so bili možje, ki bi za Rav- nikarjevo dobo bili skrbeli za slovenske knjige. V tem sla- bem času nahaja- mo neumorno de- lalnega moža — našega Ravnikarja, ki je vzlic vsem svojim častnim in težavnim službam prikratil si še toliko prostega časa, da se je jako pridno pečal s slo- venščino, likal in pilil jo nepreneho- ma, kakor skoro nobeden njegovih sovrstnikov. Večina njegovih knjig je namenjena prostemu narodu, šolam in ne- dolžni mladini. Pisane so pa tako lepo v čisti slo- venščini, po domače in v duhu našega jezika, da pred njim še nobeden pisatelj slovenski ni pi- sal tako. Ravnikar je celo prekosil slavnega Vod- nika, tako, da je ta na svoja stara leta svoje pesni popravljal po tistem jeziku, ki ga je pisal Ravni- kar. /…/ Prva velika zasluga Ravnikarjeva je, da je prejšnjemu tujčevanju napovedal boj s tem, ker je jel sam čisto materinščino govoriti. /…/ Druga velika zasluga Ravnikarjeva je, da je začel sam pisati ter na svetlo dajati knjige slovenske — in kakor smo že omenili — v čistem, milo zvo- nečem narodovem jeziku”. Braunizer je postal njegov najožji sodelavec, prošt, konzistorialni svetnik in prosinodalni spraševalec. Msgr. Kli- nec o njem poroča, da ga je cesar imenoval za cesarsko-kraljevega gubernialnega svetnika v Za- dru in mu podelil dvorno diplomo z zlato me- daljo, katere sta bila nositelja v celi škofiji edino on in škof Ravnikar. Jožef Benedikt Braunizer pl. Braunthal je umrl v Trstu 23. novembra 1844. Iz knjige Nobilta' della Contea (Geromet, Alber- ti - Edizioni della Laguna) izvemo, da so se razne veje družine Braunizer pl. Braunthal naselile tu- di v Istri, Furlaniji in celo v Avstriji. Avstrijska veja še obstaja: kot zanimivost naj omenimo, da je bil inž. Arnulf Braunizer pl. Braunthal mož hčere dunajskega znanstvenika Erwina Schrö- dingerja, enega največjih fizikov vseh časov, znanega po od- kritjih na po- dročju kvantne fizike in po znameniti Schrödingerje- vi valovni enačbi. Med prvo svetovno vojno se je Schrödinger bojeval na Soški fronti (Gorica, Devin, Sesljan, Prosek) in pisal vojni dnevnik. Schrödingerje- va hči Ruth je po smrti očeta veliko prispe- vala k razume- vanju in vred- notenju njego- ve intelektualne dediščine. Obe družini - Schrö- dinger in Braunizer - sta znani tudi po svojem antinacizmu v času tako imenovanega An- schlussa (tj. priključitve Avstrije Tretjemu Rei- chu). Ruth in Arnulf Braunizer pl. Braunthal sta oba umrla avgusta lani in počivata na pokopa- lišču v Alpbachu na Tirolskem - v grobu, v kate- rem je pokopan tudi fizik Erwin Schrödinger. Njuni otroci se imenujejo Andreas, Leonhard, Bernardette in Verena. Knjižica, izdana v spomin na razkritje spominske plošče pokojnemu tržaškemu škofu Matevžu Ravnikarju na rojstni hiši na Vačah leta 1890. Inž. Arnulf Braunizer pl. Braunthal (levo) s prof. Wolfgangom Kerberjem na simpoziju v spomin na češkega fizika Georga Placzeka leta 2005 v Brnu (vir: spletna stran centralne knjižnice za fiziko Univerze na Dunaju). Razne veje družine Braunizer pl. Braunthal so se naselile tudi v Istri, Furlaniji in celo v Avstriji. Avstrijska veja še obstaja: kot zanimivost naj omenimo, da je inž. Arnulf Braunizer pl. Braunthal bil mož hčere dunajskega znanstvenika Erwina Schrödingerja, enega največjih fizikov vseh časov, znanega po odkritjih na področju kvantne fizike in po znameniti Schrödingerjevi valovni enačbi. Na sliki je Schrödingerjeva hči Ruth v sredini, ob njej sta mož Arnulf Braunizer in hčerka Verena. Slika je bila posneta na “Erwin Schrödinger-Symposiumu 2011”, tj. na simpoziju, ki ga je ob 50-obletnici smrti velikega znanstvenika priredil Mednarodni inštitut za matematiko in fiziko “Erwin Schrödinger” na Dunjau (vir: spletna stran centralne knjižnice za fiziko Univerze na Dunaju). Avstrijski bankovec s podobo velikana sodobne fizike Erwina Schrödingerja. Njegova hči Ruth je bila poročena z inž. Arnulfom Braunizerjem. Danes počivajo vsi v istem grobu v Alpbachu na Tirolskem. Matevž Ravnikar, Sgodbe Svetiga pisma za mlade ljudi - V Lublani, 1815. Dimitri Tabaj GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Srečka Černe Artač Drobtinice življenja “Izbrane pesmi prinašajo drobtinice življenjskih opažanj in modrosti, ki ostanejo na mizi, pogrnjeni s prtom besedne vezenine.” Nova pesniška zbirka Ljubljana / AS Galerija Razstavlja slikar svetlobe Andrej Jemec AS Galeriji na Dunaj- ski cesti v Ljubljani so junija odprli razstavo akademskega slikarja Andre- ja Jemca z naslovom Vse, kar je... Slike 2018-2019. Razstava predstavlja najno- vejša dela, ki jih je eden naj- pomembnejših slovenskih sodobnih likovnih ustvarjal- cev ustvaril od leta 2018 do danes. Razstava bo na ogled do 19. septembra. Slikar iz Ljubljane, ki bo no- vembra praznoval 85 let, je po duši liričen človek, ven- dar hkrati tudi zelo družbe- no angažiran umetnik. Nje- gove zgodbe so prikaz V zdajšnjega časa inprostora, v kateremživimo. O tem nam govorijo tudi naslo- vi del, kot so Oblaki dima - Evropi gori pod nogami, Moja domovina - kako na- slikati vse, kar je... , Sledi nasilja je zabri- sal čas, ki gledalca aktivno usmerjajo k razmisleku o sodob- nih družbenih vprašanjih. “Vsaka slika nago- varja gledalca in mu omogoči neki širši pogled na stvari, da ji prisluhne, vstopi van- jo, da začuti, kaj mu želi povedati, sporočiti, čeprav gre za slikarjeva notranja, in- timna doživetja. Niko Grafe- nauer ga je lepo opisal kot 'slikarja moderni- stične smeri in večnega iskalca sa- mega sebe oziroma se- be znotraj sveta'”, so sporočili iz galerije. Jemčev likovni jezik je mi- nimalističen. Zavezan je ab- strakciji. Metafore, simboli, likovni znaki, linije, vijuge, loki so Jemčevi slikovni sve- tovi in imajo velik pomen v umetnikovi likovni govorici ter so ključni elementi v njegovih delih. Zgodbo gra- di na osnovnih geometrij- skih likih (krog, trikotnik in kvadrat) in primarnih bar- vah (rdeča, rumena, modra) kot mavrični skali. V slikarstvu ga zanima predvsem vprašanje svetlo- be, ki je v največjem na- sprotju s temo in ki ima v njegovem jeziku simbolov velik, skoraj univerzalen po- men. Simbolika je na splošno pomemben ele- ment v njegovem slikarstvu. “Za Jemca bi lahko rekli, da je slikar svetlobe in luči. Svetloba mu pomeni svobo- do. Bela barva je nič, iz ka- terega se lahko razvije vse. Je absolutna, pomeni odsot- nost in hkrati vrhunec barv. V jeziku simbolov bela bar- va pomeni tišino, mir. V življenju se spoprijemamo z najrazličnejšimi znaki, zna- menji in s simboli, ki jih vsi razumemo, ne glede na kul- turne in jezikovne razlike. Po Erichu Frommu je prav jezik simbolov tisti tuji je- zik, ki nas pripelje v stik z najpomembnejšimi viri mo- drosti in ki bi se ga moral vsakdo naučiti”, so zapisali v galeriji. Jemec je tudi umetnik geste in mojster barv. Na razstavi med slikarjevimi najznačil- nejšimi barvami najbolj iz- stopajo osnovne barve, kot so rdeča, rumena, modra, sledijo jim še: zelena, rožna- ta, črna, bela. Barve so včasih nanešene sunkovito, včasih bolj umirjeno. Jemčev svet ni svet podob in opisov, ampak svet Foto Mediaspeed občutij, emo- cij, ki so zno- traj njega in ki jih deli s sve- tom. “Njegova umetnost nosi jasno spo- ročilo, ki kljub vsem tegobam tega sveta člo- veku prinaša neko upanje na svetlejšo prihodnost”, so še zapisali v galeriji. 13. festival v Mavhinjah 18. julija 2019 9 čarljivo ozračje, ki nas v mislih in domišljiji po- spremi marsikam in ga znajo tako vživeto ustvariti le gle- dališke predstave, se je v nedeljo, 7. julija 2019, v temini večera na mavhinjskem trgu žal razblinilo, kot se milni mehurčki. Končal se je namreč 13. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin, ki ga je kot vselej z veliko prizadev- nostjo in zagonom priredilo Športno kulturno društvo Cero- vlje - Mavhinje v sodelovanju Slo- venske prosvete iz Trsta, Zveze slovenskih kulturnih društev, Pri- morskega dnevnika, Dežele Fur- lanije Julijske krajine in Urada re- publike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pokrovi- teljstvo mu je dala Občina Devin – Nabrežina. Od 26. junija do omenjene nedelje se je na dveh odrih, na trgu pod domačim zvo- nikom in bujnima krošnjama sto- letne lipe in kostanja in pod šoto- rom na dvorišču nekdanje osnov- ne šole Josip Murn Aleksandrov, zvrstilo 14 ljubiteljskih gleda- liških skupin - in prav toliko pred- stav -, štiri otroške, tri mladinske in sedem odraslih, ki so odraz ustvarjalnega dela na Goriškem, Tržaškem, Videmskem in avstrij- skem Koroškem. Vseh nastopa- jočih je bilo nad 160. Skupno šte- vilo mentorjev, režiserjev in vseh zakulisnih delavcev je bilo nad 70. Poleg njih pa je na obeh pri- zoriščih vse dni bila dejavna zelo velika skupina izjemno požrtvo- valnih članov domačega društva, ki so večer za večerom skrbeli za nemoten potek festivala, ki vsako drugo leto, od l. 1995, prikazuje, kako živahno je v našem malem zamejskem prostoru tudi gleda- liško ustvarjalno delo. Preden opišemo sklepni del festi- vala, poglejmo na dogajanje zad- njih festivalskih dni. Petek, 5. julija 2019. Na odru pod zvezdnatim nebom je zagospo- dovala stoletna, vedno lačna no- na. Lik požrešne none, zaradi ka- tere propade vsa njena družina, je opisan v “krutem” delu Nona Roberta Cossa (1934), enega iz- med najbolj priljubljenih sodob- nih argentinskih dramatikov. Ko- medijo, ki pod krinko nenasitne none razgalja izčrpavajoči režim oz. državni ustroj, ki neusmiljeno srka vse življenjske sokove svojim državljanom in jih privede ne sa- mo do gospodarskega in fi- nančnega propada, ampak tudi do moralno etičnega, je prikazala Gledališka skupina Kulturnega društva Sovodnje iz Sovodenj ob Soči, ki je pred nekaj leti zagnano obnovila gledališko dejavnost v O domači obsoški vasi. Režijo je tu-di tokrat podpisala mentoricaKristina Di Dio, ki je aktivno sou- deležena pri tem sovodenjskem gledališkem preporodu. Predsta- va ima kar nekaj humornih utrinkov, ki jih je režiserka pou- darila, da bi komično obarvala celoto, saj se gledalci večkrat zau- stavijo le pri tej površinski plasti in prezrejo globlji smisel celotne- ga teksta. Le-tega so sovodenjski igralci, sicer dokaj nedosledno, podajali v knjižnem jeziku in na- rečju. Najbolj se je v sočni jezi- kovni klenosti oglašala nona, in sicer v malce “posebni” itali- janščini, ki je tudi vzbujala smeh. Okoli noninega lika se seveda suče vse odrsko dogajanje. Temu izzivu je bil kos Jožef Pipan, ki mu je režiserka dodelila vlogo požrešne stare matere. Izmed vseh igralcev je bil še najbolj pri- sten. Zelo dobro je prikazal noni- no nenasitnost in njeno popolno pomanjkanje sočustvovanja z ostalimi družinskimi člani, ki ga- rajo zaradi nje in vsi po vrsti um- rejo zaradi bolezni, izčrpanosti ali strupa, namenjenega noni; tega po pomoti spije ravno njena ubo- ga, neomožena hči Anyula (za nono je ta strupeni napitek le do- bra, grenka pijača!). Vsa družina noninega vnuka Carmela (Erik Figelj) popolnoma propade, Car- melova žena Marija (Alida Pas- son) po smrti moža odide v drugi kraj k sestram, njena mlada hči Marta (Francesca Malic) umre za- radi bolezni, ki si jo je nalezla ob opravljanju “najstarejše obrti”. Propade tudi kramar Francisco (Saša Klanjšček), ki so ga z zvijačo oženili z nono, da bi se je znebili, a morajo nato še njega vzdrževati, ker se mu ob zaprtju kioska in ob nenehni misli na nonino de- diščino (ki je seveda ni) zmrači um. Kroglo si požene v glavo tudi flegmatičen delomrznež Carme- lov brat Chico (Peter Figelj), ko se zave, da se nona sploh ne zmeni za vse te smrti. Še nadalje misli le na hrano in našteva, kaj bi vse lahko pojedla ob sobotah, nedel- jah … Zadnji tekmovalni dan na tokrat- nem Zamejskem festivalu ama- terskih dramskih skupin je bil v soboto, 6. julija, pod šotorom, ker bližajoče se grmenje ni obetalo nič dobrega. Ker je svoj nastop odpovedala v programu navede- na Dramska skupina KPD Bazo- vica, Slovenski dom KPD Bazovi- ca (Reka), s pred- stavo Srečno, mladoporočen- ca! A. P. Čehova, je sklepne akorde tekmovalnega sporeda zaigral le dramski odsek PD Štandrež, edi- na gledališka sku- pina, ki se je festi- vala udeležila z dvema celovečer- nima predstava- ma. Pred kar veli- kim številom občinstva, ki se ni ustrašilo neprijaz- nega vremena, je uprizoril “nostalgično komedijo” slovenskega avtorja Toneta Par- tljiča, Čaj za dve. Pod režijo tega dela, prežetega z razpoznavnim realistično ironičnim nadihom Partljičevega humorja, se je pod- pisal Jože Hrovat, član gledališke- ga ansambla SNG Nova Gorica, ki je zvest umetniški spremljeva- lec štandreških komedijantov od l. 2004, ko mu je vajeti vodenja prepustil njihov dolgoletni režij- ski mentor Emil Aberšek (1950- 2017). Komedija je premierno zaživela na štandreškem odru ja- nuarja l. 2018. Hrovat je domisel- no in učinkovito vodil igralce po tej spretno napisani Partljičevi komediji in primerno poudaril tako otožne kot humorne trenut- ke, ki jih doživljajo protagonisti v domu za ostarele. Tam ima ne- katere privilegije, proti plačilu se- veda, kot npr. enoposteljno sobo in popoldanski priboljšek, skode- lico čaja, le upokojena igralka, fi- na, pedantna ženska, Jasmina Ru- dolf (Mojca Dolinšek), ki živi le od spominov na nekdanjo gleda- liško slavo, za katero je žrtvovala tudi ljubezen. Izraža se v knjižni slovenščini in jo vznemirjajo vsi pritlehni izrazi. Njen mir se raz- blini, ko jo direktorica doma (Do- minika Prijatelj) prosi, če bi v nje- ni sobi za nekaj dni lahko name- stili preprosto ženo, kmetico Angelo Ber- don (Polonca Cijan), ki govori v sočnem na- rečju. V igralkino sobo tako pljuskne val pri- stnega življenjskega to- ka, ki jo najprej pošte- no vrže s tira, potem pa prizemlji, da končno spozna, kaj je pravo, resnično življenje. Pri tem “na stara leta” okusi celo sladkosti ljubezni, ko ji začne dvoriti upokojenec Janko (Božidar Tabaj). In takrat začuti tudi potrebo po bližini nekoga, ki bi mu lahko zaupala vsa svoja občutja in čustva. Ta nekdo je prav preprosta žena Angela, ki ima veliko srce in ne premleva starih zamer ter zna prisluhniti in tudi svetovati. Zato se ti dve po- polnoma različni duši tako združita, da Jasmina pove ravna- teljici doma, naj Angela kar osta- ne v njeni sobi, in ji celo naroči, naj odslej prinašajo popoldan dve skodelici čaja. Poleg omenjenih igralcev so v manjših vlogah nastopili še mla- di Jakob Šfiligoj (Angelin sin Mir- ko, tipičen otrok sodobnega časa), Egon Cijan (župnik), Na- taša Paulin (dežurna sestra), Ga- brijela Vidmar, Marjan Breščak, Lucijan Kerpan in Viktor Selva, ki so kot dementni varovanci doma ustvarili prisrčen, ganljiv, a seve- da tudi zelo komičen utrinek ob petju Sveta noč, v prepričanju, da je, sredi novembra, že Božič. Moj- ca Dolinšek in Polonca Cijan sta zelo poglobljeno opisali dva tako nasprotujoča si lika in jima vdah- nili polnokrvno dušo, da sta igralka in kmetica zaživeli v vseh svojih značajskih odtenkih. Z mi- miko, kretjami, gibi sta imenitno celostno prikazali dve vsestran- sko različni ženski, ki se ob koncu tako odlično zbližata in postane- ta zaupnici. Božidar Tabaj je kot vselej izkoristil svoje komedijan- tske veščine (tudi predrznosti), da je njegov lik sočno zaživel. Pri- merno ozračje v predstavi ustvar- ja tudi izvirna glasba Mirka Vuk- sanovića, večkratnega gosta v PD Štandrež. Kot vselej realistične scenske elemente sta izdelala spretna brata Joško in Franko Ko- goj, brez katerih si ne moremo zamišljati tehnične ekipe štan- dreškega dramskega odseka. Nji- ma se je tokrat za osvetlitev in zvok pridružil Marko Brajnik. Za kostume pa je poskrbela Nevenka Tomašević, nekdanja vodja šivil- jskega oddelka SNG Nova Gorica. Škoda, da je bobnenje močnega naliva po platnu šotora pri neka- terih prizorih preprečilo gledal- cem (in komisiji), da bi nemote- no uživali ob posrečeno stkanem Partljičevem besedilu. Čarobne gledališke urice so se iz- pele v nedeljo, 7. julija 2019, pod šotorom, ker oblačno nebo ni obetalo nič dobrega. Kljub temu se je nabralo veliko število publi- ke, ki je radovedno pričakovala razglasitev zmagovalcev. Večer je v prijetnem ozračju sproščeno povezoval igralec Franko Ko- 13. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin (3) Modrica Talija se je poslovila od lepega mavhinjskega trga rošec, ki je vse dni spremljal fe- stival kot eden izmed treh članov žirije. Uvodoma je v narečni go- vorici razpredel nekaj misli o neizmerni lepoti gledališča “Ka- ku lepo je gledališče… Na odri cajt nikdar ne mine …” Odlomek je vzet iz predstave Triestiner, v tržaškem narečju. Tekst, ki blago- dejno vpliva na dušo, je napisal tržaški italijanski pisatelj Massi- miliano Forza, ki je bil prisoten med gledalci, v kraško narečje pa ga je prelil sam Korošec. Korošec je gledalcem prikazal tudi malce bolj grenko stran gledališke umetnosti, ko je iz monologa Zi- jaha Sokolovića Glumac… je glu- mac…je glumac ponudil v razmi- slek dejstvo, da je igralski poklic premalo cenjen. Na oder je k sebi povabil svoji kolegici žirantki, dramaturginjo Samanto Kobal, večkratno članico mavhinjske fe- stivalske komisije, in talentirano ljubiteljsko igralko in režiserko Sanjo Vogrič, ki je bila prvič v žiri- ji, festivala pa se je prvikrat ude- ležila l. 2013 kot igralka. Zraven njiju sta na oder stopila še pred- sednik ŠKD Mavhinje Paolo An- tonič in odbornica Anja Colja, ki je vsak večer z izbranimi beseda- mi predstavila nastopajoče skupi- ne (nekajkrat je namesto nje v tej vlogi nastopila tudi mlada Maja Grilanc). Sanja Vogrič upa, da bo- do letošnje nastopajoče skupine vztrajale na umetniški poti in na prihodnjem festivalu pokazale napredek, saj tudi to je smisel te- ga festivala. Samanta Kobal se je navezala na uvodne besede o gle- dališču, “ki gleda, išče nekatere stvari, ki so aktualne, v katerih živimo, se o njih preizprašuje, jih skozi svoje sito podaja naprej in od nas terja nekatera vprašanja in razmisleke”. Sama meni, da so to- vrstni festivali nujno potrebni za- to, da “se srečujemo in tkemo pri- jateljske vezi, da vidimo, kdo smo, kaj počnemo, da se na neki način primerjamo, pretehtamo, ali smo boljši ali slabši, da gojimo jezik, ki nam je bil položen v zi- belko, ki nas označuje in tvori naše korenine”, pa tudi zato, “da se zabavamo in pogledamo, kje so meje naše ustvarjalnosti in do kam lahko še gremo”. Taki festi- vali “morajo nujno biti za našo dušo in za našo ustvarjalnost”, je kleno pristavila Kobalova. Med prireditvijo so se na platnu prikazovale fotografije z utrinki iz predstav, ki so se udeležile le- tošnjega festivala. Fotografije sta prispevala Marko Civardi in Ra- divoj Mosetti iz Fotokrožka Trst 80, ki sta s svojimi fotografskimi izdelki opremila tudi brošuro le- tošnjega festivala v Mavhinjah. Dobrodošel gost slovesnega ne- deljskega večera je bil Danijel Ma- lalan, gledališki in filmski igralec, pevec, voditelj raznih oddaj, mentor in pedagog na raznih gle- daliških in lutkovnih delavnicah, zadnji dve leti umetniški koordi- nator Slovenskega stalnega gleda- lišča Trst, od prvega julija za tri leta pa direktor SSG. Malalan živi in dela razpet med Trstom, Lju- bljano in Krasom. Sodeloval je z marsikaterim gledališčem in pri tem oblikoval že več kot 70 gle- daliških vlog; tudi filmsko platno mu ni tuje. Kot pevec je nastopil na več glasbenih festivalih. Red- no sodeluje z raznimi televizijski- mi in radijskimi postajami. Prejel je vrsto nagrad. Mavhinjskemu občinstvu je s čustvenim poudar- kom podaril glasbeni poklon, pe- sem Le da nihče ne izve iz roman- tičnega musicala Zadnjih pet let Jasona Roberta Browna, ki ga je SSG v koprodukciji s SNG Nova Gorica in Glasbeno matico ter v režiji mlade Jasmin Kovic (kore- petitorka je bila Andrejka Možina) postavil na oder v komaj minuli sezoni. Spet pa bo v pro- gramu naslednje sezone 2019/2020 (decembra v SSG Trst, nato pa v Novi Gorici v SNG). V njem sodeluje igralka Patrizia Ju- rinčič Finžgar. Na mavhinjskem festivalu Malalan ni nikdar igral, bil pa je voditelj enega izmed sklepnih večerov, mentor pri Be- neškem gledališču, letos pa so- mentor pri predstavi Taka gripa, da te skipa v izvedbi otroške dramske skupine Škamperle, Grbec, Barkovlje. Zaupal je, da se v vlogi direktorja oz. umetniške- ga koordinatorja SSG dobro znaj- de; v gledališču (to je njegova naj- daljša delovna pogodba!) je sicer vedno pestro in “vroče”. / str. 16 Iva Koršič Gledališka skupina KD Sovodnje, Nona / foto damj@n Dramski odsek PD Štandrež, Čaj za dve / foto damj@n Anja Colja, Paolo Antonič, Sanja Vogrič, Samanta Kobal, Franko Korošec in Danijel Malalan / foto damj@n Predsednik ŠKD Cerovlje-Mavhinje s člani komisije / foto damj@n Tržaška18. julija 201910 S 1. strani Skupna slovesnost .... okratno obletnico so sooblikovali krovni organizaciji SKGZ in SSO, ki sta izraz civilne družbe Slovencev v Italiji, pa tudi stranka Slovenska skupnost, ki se je vsa pretekla desetletja redno spominjala obletni- ce požara, a tudi ostale slo- venske in italijanske usta- nove, ki negujejo spomin na Narodni dom. “Želeli smo si oblikovati skupno komemoracijo, in sicer ta- ko svečanost, ki želi biti povezovalna in odprta za vse ostale tržaške skupno- sti”, sta na začetku slove- snosti povedala predsed- nik SSO Walter Bandelj in predsednica SKGZ Ksenija Dobrila. Spomin na 99- letnico požiga našega, slo- venskega hrama se je udeležilo veliko število visokih gostov, županov, javnih upraviteljev ci- T vilnih in cerkvenih oblasti. Poleg najvišjega gosta, predsednika Re- publike Slovenije Boruta Pahor- ja, so bili prisotni župan Občine Trst Roberto Dipiazza, minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, pod- predsednik deželne vlade Riccar- do Riccardi, senatorka Tatjana Rojc, poslanec RS Felice Žiža, ve- leposlanik RS v Rimu Bogdan Benko, generalni konzul Vojko Volk, veleposlanik Iztok Mirošič, deželna svetnika Igor Gabrovec in Danilo Slokar, rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia, konzul RS v Milanu Zorko Peli- kan, predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul ter 105-letni pričevalec krutega dogodka, ki je 13. julija leta 1920 pretresel našo skupnost, pisatelj Boris Pahor. Svoj pozdrav sta prinesla tudi župan Roberto Dipiazza in pod- predsednik Dežele FJk Riccardo Riccardi. Župan je poudaril predvsem dobro sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo v preteklih letih, spomnil na po- membni koncert treh predsedni- kov na Velikem trgu leta 2010, ki je združil tri narode. Prav tako je tudi Riccardi omenil plodno so- delovanje med Deželo FJK in RS ter povedal, da si bo Dežela FJK prizadevala glede zajamčenega zastopstva slovenske narodne skupnosti na deželni in državni ravni. Sklenil je, da je o tem pre- pričan tudi guverner FJk Massi- miliano Fedriga, ki žal “zaradi drugih obveznosti” ni bil priso- ten. Sicer se je Massimiliano Fe- driga srečal z Borutom Pahorjem pred slovesnostjo, toda prisot- nost načelnika deželne vlade v Narodnem domu bi bil pomem- ben in močan znak za mir, sode- lovanje in skupno sobivanje slo- venskega in italijanskega naroda. Na vrsti je bil govor predsednik republike Slovenije Boruta Pa- horja. Predsednik je dejal, da ga je močno razveselilo, ko sta mu predsednika krovnih organizacij povedala, da bodo letošnjo pri- reditev prvikrat skupno priredile organizacije slovenske manjšine. Zato je s še večjim veseljem spre- jel njuno vabilo na slovesnost. Pahor si želi, da bi 100. obletnico prihodnje leto skupaj obeležila s predsednikom Italijanske repu- blike Sergiom Mattarello, ter raz- kril, da z italijanskim predsedni- kom vzorno sodelujeta in rada povesta, da sta iskrena prijatelja, kar jima daje možnost, da jima tudi, ko so odnosi malce bolj na- peti in retorika zaostrena, uspe ohranjati iskren dialog. Na kon- cu nagovora je predsednik pou- daril, da je zdaj priložnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da zlasti zaradi preizkušenj, ki so pred nami, okrepimo tisto, kar je bistvo evropske ideje, in si priza- devamo za vse, kar nam je skup- no, v korist miru in blaginje za prihodnost naših otrok. Ob tem se je predsednik zavzel, da v pri- pravah na visoko obletnico Na- rodnega doma vsi pristojni sto- rijo, kar je potrebno, in da se v Narodni dom vrne življenje. Po dolgem aplavzu je bil na vrsti slavnostni govornik, zgodovinar Raoul Pupo, ki si je s svojim go- vorom (objavljamo ga v celoti) prav tako zaslužil močno plo- skanje. ot vsako leto smo se tudi danes - demokratični državljani različnih jezikov in nazorov – zbrali na tem mestu, da bi se spomnili ene izmed tra- gedij, ki so zaznamovale zgodovi- no 20. stoletja vzdolž jadranskega obmejnega prostora. Pravim mu obmejni prehodni prostor in ne meja, naj bo to vzhodni ali zahod- ni, ker gre za območje prekrivanja in kontaminacij, kar se je skozi stoletja dogajalo vzdolž obale vzhodnega Jadrana. Temu obmej- nemu prehodnemu prostoru so v 20. stoletju meje držav, ki so ob- stajale v službi nacije, povzročile neprestano nasilje, razdelile so, kar je bilo združeno, in so nadalje skušale uničiti sledi pluralnosti, ki so ostale na “napačni strani” me- je. In ravno zaradi tega, ko ponov- no slišimo govoriti o mejah, ki bi jih bilo treba utrditi, nas po hrbtu lahko spreleti le srh. Torej na tej obmejni zemlji pred- stavlja požig Narodnega doma simbol, ki ima več pomenov. Danes se na primer nahajamo na sedežu univerze, ki izreka svojo odprtost svetu in v katerem je pri- soten tudi pomemben znak slo- venske skupnosti v Trstu. Nismo pa v Narodnem domu tistega časa, pred sto leti, kot tudi tržaška slo- venska skupnost ni več taka kot nekoč: številna in uspevajoča. “Veliko poenostavljanje”, ki je uničilo množično bogastvo Sred- nje Evrope, je krepko udarilo tudi vzdolž jadranskega obmejnega K prostora in tragični dogodek iz le-ta 1920 zagotovo predstavlja enoizmed povezovalnih točk med lo- kalnimi dramami in napačno zgo- dovino 20. stoletja. Požig Narodnega doma je za Slo- vence in Hrvate pomenil začetek obdobja zatiranja in preganjanja nacionalnih manjšin v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja in velja za eno izmed najhujših v Evropi. Po prvi svetovni vojni so vsi pre- bivalci tega obmejnega prostora dejansko živeli na križišču nespre- jemljivega podajanja nasilja med dvema jadranskima obalama: za- tiranje hrvaških narodnjakov v Dalmaciji, ki jo je takrat zasedla italijanska vojska, njihov izgon v Split, posledični in stalni izgredi z lokalno italijansko manjšino, ki so svoj višek dosegli 12. julija s smrtjo dveh italijanskih mornar- jev, fašistično maščevanje s požigom Narodnega doma v Trstu in v Puli ter protislovanski po- grom na D’Annunzievi Rijeki. Si- lovita sekvenca dogodkov, ki do- bro ponazarja brutalno in neob- vladljivo klimo tistega časa. Za italijanske nacionaliste pa je ta dogodek pomenil konec nekega krajšega obdobja, ki se je začel ma- ja 1915 s požigom Piccola in itali- janskih narodnjaških organizacij, kar naj bi simboliziralo konec ita- lijanskega iredentizma. Mnogi ti- stih, ki so leta 1915 obupali, so bili leta 1920 prisotni pred gorečim Narodnim domom. Niso bili tam samo iz radovednosti, pač pa iz za- dovoljstva. Niso bili vsi fašisti, ali vsaj še ne, kajti v tistem obdobju je bilo fašistov le za peščico in pro- tislovanstva se niso spomnili sa- mi: obstajal je že prej in povojno nasilje orožja je samo sledilo pred- vojnemu nasilju besed, retorične- mu poteku nestrpnosti in dehu- manizaciji nasprotnika. Take lek- cije ne bi smeli pozabiti niti da- nes, saj do fizičnega nasilja pride šele, ko so besede že zaorale ledi- no. Fašisti, ki jih je vodil Francesco Giunta, so izkoristili pravo pri- ložnost in tisto kriminalno dejan- je je zanje postalo sprožilec zma- goslavnega uspeha: zaznali so splošno razširjeno nelagodje družbe, pokazali so, da so zmožni pretvoriti kolektivno sovraštvo v konkretna dejanja, za kar tudi niso naleteli na nasprotovanje države. Poleg same dinamike dogodka, ki ostaja nejasna in nedorečena, rav- no tako kot v primeru palače d’Ac- cursio, napadalcev niso nikoli kaznovali, prav nasprotno, s svo- jim podvigom so se zelo hvalili. V tem smislu predstavlja grmada Balkana pravi trenutek preobrata v italijanskem povojnem času, saj zapečati pajdaštvo med državnim aparatom in fašizmom, ki bo pri- vedel do propada liberalne države. Poleg sokrivde institucij pa poz- namo tudi šibkosti nekega razdel- jenega antifašizma. Ob napadu na slovenske sedeže ustanov so socia- listi reagirali zelo raztreseno, bili so se pripravljeni angažirati samo v prid razrednim organizacijam. Po drugi strani so se Slovenci in Hrvati zaprli vase v brezupnem poskusu, da bi rešili vse, kar se je rešiti dalo. Secesije na Aventinu le- ta 1924 se tudi niso udeležili. To je povozilo vse, obračunati pa so potem morali z režimom. V zvezi s tem po navadi pravijo, da je v drugi polovici 20. let prejšnjega stoletja skvadristično nasilje nadomestilo državno na- silje, kar je res, vendar ne povsem. Seveda so bile protagonistke na- silja institucije, ki so na objem- nem pasu spodbudile dvojno na- silje. Nasilje zatiranja, ki je zade- valo vse italijanske državljane, ter specifično nasilje proti jezikov- nim manjšinam. Bilo je nasilje za- konov, katerih namen je bil priza- deti tisto nacionalno dimenzijo, ki je v prejšnjem stoletju postala jedro kolektivne identitete. Ude- janjali so ga v imenu neke dom- nevne prevlade latinske civilizaci- je, ki se je de facto pretvorila v bar- barstva do žrtev in njihovih čustev, ki so bile podvržene ustra- hovanju in preganjanju vsake sor- te. Bilo je nasilje represije, ki je udarilo po tistih, ki so skušali na- sprotovati tistim zakonom in tiste- mu režimu, kot pričata oba tržaška procesa. Poleg institucionalnega nasilja pa je bilo vedno prisotno nasilje skvadristov, nasilje, ki je bi- lo pripravljeno eksplodirati v opo- min tistim, ki so zakone spoštova- li, pa vendar so stali na napačni strani: gre za odmevni primer Loj- zeta Bratuža, ki so ga nečloveško umorili, ker je kljub dovoljenjem vodil slovenski pevski zbor. Zakaj se po sto letih še vedno spo- minjamo teh dogodkov? Zakaj vseh tragedij 20. stoletja enostav- no ne pospravimo enkrat za vselej v predal zgodovine? Ko bi le lahko to naredili in prejšnje stoletje izročili izključno pozornosti raziskovalcev! Pa smo tukaj, zato da pomnimo, predv- sem iz spoštovanja do enega iz- med bolečih dogodkov tiste meje, ki je skupna slovenski in hrvaški skupnosti nekdanje Julijske kraji- ne. Tukaj smo vsi skupaj, ker smo an- tifašisti. Žal ne gre za anahroni- zem, kot da bi se pogovarjali o gvelfih ali gibelinih. Še vedno mo- ramo raztresene in zlonamerne ljudi opozarjati, da, kar gledamo, je podoba fašizma: agresiven, ne- strpen, morilski, nemoralen, ne samo zaradi korupcije, ki žal ni posebna specifika, pač pa ker je pokvaril odnose med pripadniki družbe, najprej z nacionalnim in nato še z rasističnim preganjan- jem. Tukaj smo, ker še vedno mo- ramo pomniti, da država, v kateri živimo, ni nevtralna, saj se je ro- dila iz boja proti nacifašizmu. In čeprav so državne institucije po- pustljive ali odobravajo nastopan- je tistih, ki se ošabno proglašajo za naslednike fašizma, izneverjajo same sebe in razlog svojega obsto- ja. Požiga Narodnega doma se mora- mo spomniti, ker fašizem - kot smo ga poznali - se zagotovo ne bo vrnil v isti obliki, vendar zave- dajmo se, da so mikrobi, ki so sprožili infekcijo, ponovno v kro- gu: to so politično sovraštvo, ne- strpnost, nacionalni ekskluzivi- zem, iskanje grešnih kozlov, mit o neposrednem odnosu med pogla- varjem in ljudstvom, pri čemer re- prezentativne institucije enostav- no preskočimo, neobzirnost zara- di porazdelitve in ravnovesja med oblastmi, rasizem. Povsem neplodno je, da se sprašujemo, ali ima organizem naše demokracije dovolj protite- lesc. Če smo danes tukaj, ni samo za to, da bi obeležili preteklost, pač pa za to, da ponovno potrdi- mo naša civilna prizadevanja v se- danjosti. Foto damj@n Britanski BBC snema dokumentarec o pisatelju Borisu Pahorju, zadnji živi priči požiga Narodnega doma; književnika sta prisrčno pozdravila predsednik RS Borut Pahor in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec Stefania Beretta in Marino Marsič sta s kleščami odstranila venec italijanskih desničarjev, ki je bil pritrjen z zaklenjeno verigo (foto JMP) Walter Bandelj, Ksenija Dobrila in Tatjana Rojc (foto JMP) Foto STA Foto JMP “Tukaj smo, da ponovno potrdimo naša civilna prizadevanja v sedanjosti” Na proslavi so bili prisotni tudi najmlajši predstavniki naše narodne skupnosti, ki so se ponosno slikali s predsednikom (foto JMP) Raoul Pupo (foto damj@n) Tržaška 18. julija 2019 11 Obvestila Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Krožek Anton Gregorčič vabita na srečanje o političnem zastopstvu narodnih manjšin v deželah s posebnim statutom Dolina Aoste in Tridentinska – Južna Tirolska. V italijanščini bo predaval nekdanji predsednik deželnega sveta Doline Aoste univ. prof. Robert Louvin, sledi razprava. V petek, 19. julija, ob 17.30 v dvorani Tessitori, Trg Oberdan 5 v Trstu. Srečanje sodi v projekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje. Krožka Virgil Šček in Anton Gregorčič vabita v ponedeljek, 22. julija, na tiskovno konferenco za predstavitev zbornika Boj za narodne pravice in demokracijo, Povojno obnavljanje političnega življenja Slovencev v sedanjih mejah Italije, ki je izšel v zbirki Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček v okviru projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje. Začetek ob 11.30 v Sinji dvorani v palači Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine na Trgu Oberdan 6 v Trstu. Darovi V spomin na drago Bojano Škerk Simčič daruje N. N. 500 evrov za Vincencijevo konferenco. Za društvo Rojanski Marijin dom darujejo: Alenka Kravos Rudež 50 evrov, družina Alojz Debelis 20 evrov in družina Frančeski 30 evrov. Za rojansko glasilo Med nami: Sonja in Drago Ukmar 30 evrov in I. K. 10 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: sestra Jelka – Mengeš 30, župnija Selce 5, N. N. 40 evrov. Za patra Jožeta Mlinariča - Ruanda: U. M. M. 50 evrov. Za sestro Mojco Karničnik – Kongo: U. M. M. 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Spominski Park miru Opensko strelišče bo odslej v slovenskih rokah pensko strelišče je končno v rokah sloven- ske narodne skupnosti. Lepo novico so sporočili na kratki tiskovni konferenci v občinski palači v Trstu v sredo, 10. julija, na kateri so bili prisot- ni župan Roberto Dipiazza, ge- neralni konzul Vojko Volk, pod- predsednik občinskega sveta in svetnik stranke Slovenska skup- nost Igor Švab, svetnica DS Va- lentina Repini in predsednica Zahodnokraškega rajonskega sveta Maja Tenze. Da bo strelišče upravljala slovenska narodna O skupnost, je obljubil prav županDipiazza leta 2004. Zadeva je bi-la bolj zapletena, kot si je mislil, saj je bilo strelišče vojaška držav- na last in so ga zato morali naj- prej prepisati na Občino Trst, kar se je, po številnih sejah in birokratskih poti, zgodilo šele letos. Občina je torej formalno oddala ključe za nedoločen čas upravljanja združenju VZPI-AN- PI, ki bo z dogovorom s sloven- sko narodno skupnostjo skrbela za ta prostor. Župan je bil zado- voljen in poudaril, da je to po- memben korak za združen spo- min s slovensko narodno skup- nostjo in le eden od pomem- bnih ciljev v teh letih. Spomnil se je namreč na skupni obisk slovenskih in italijanskih župa- nov po krajih spomina, prvi prevod županskega govora na dan spomina v Rižarni v sloven- ski jezik in zgodovinski koncert ob prisotnosti treh predsedni- kov na Velikem Trgu leta 2010. Tudi prihodnje leto si župan želi velik dogodek v spomin na 100. obletnico požiga Narodnega do- ma. Prav tako si želi tudi gene- ralni konzul Vojko Volk nadal- jevanje skupnih dogodkov med Slovenijo in Italijo, ki bi čim bolj utrdili sodelovanje med državama v tem delikatnem tre- nutku Evrope. Na koncu sta se oglasila še občinska svetnika Švab in Repini, ki sta se zahvali- la, da je prišlo končno do prepi- sa zemljišča na občino ter pove- dala, da bo tam nastal Park mi- ru, tako kot si ga je pred leti za- mislil arhitekt Andrej Križnič: kraj spomina in miru, v katere- ga bo lahko vsakdo vstopil, po- ložil cvet in se spomnil na svoje drage. MČ ot smo že poročali, bo v petek, 19. julija, v dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu 5 v Trstu ob 17.30 srečanje o po- litičnem zastopstvu narod- nih manjšin v Italiji. Ugledni predstavnik francosko govo- reče skupnosti iz Doline Ao- ste univ. prof. Robert Louvin bo v italijanskem jeziku predstavil pravila za evrop- ske volitve in za volitve v par- lament, deželne, pokrajinske ter občinske svete v deželah s posebnim statutom Dolina Aoste in Tridentinska – Južna Ti- rolska, kjer živijo francosko, K nemško (tudi Walserji!) in ladin- sko govoreče skupnosti. Zaradi snujočih dodatnih, zelo zaskrb - ljujočih vo- lilnih re- form se bo razgovor se veda raz - širil še na naš slo- venski položaj. Srečanje prirejata Krožek za druž - bena vprašanja Virgil Šček iz Tr sta in Krožek Anton Gregorčič iz Gori- ce, sodi pa v projekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje v sklopu izrednega deželnega raz- pisa za izvedbo pobud za ovred- notenje in širjenje rabe slo- venščine. V isti projekt spada tudi nova, 50. publikacija knjižne zbirke Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček. Gre za zbornik Boj za narodne pra- vice in demo- kracijo. Povojno obnav ljanje po- litičnega življenja Sloven- cev v sedanjih mejah Italije. Knjigo z boga- tim slikovnim gradivom je u - redil Ivo Jevni- kar, v njej pa je sedem razprav, ki so jih napisali zgodovinarji in publicisti Nevenka Troha, Raoul Pupo, Nina Lončar, Peter Černic, Ivo Jevnikar, Viljem Černo in Erik Dolhar. Krstna predstavitev zbornika, ki bo na razpolago brezplačno, bo v ponedeljek, 22. julija, na ti- skovni konferenci ob 11.30 v Sinji dvorani palače deželnega sveta, Trg Oberdan 6 v Trstu. Paritetni odbor Izvolitev 3 novih članov redsednik deželnega sve- ta je v petek, 12. julija 2019, sklical skupščino iz- voljenih predstavnikov sloven- skega jezika v občinskih svetih Trsta, Gorice in Vidma. 3. člen zakona 38/2001 predvi- deva ustanovitev institucional- nega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki je stalni povezovalni organ med javnimi ustanovami in slovensko jezikovno manjšino. Omenjeni odbor sestavljajo po- leg drugih tudi trije člani, ki jih imenuje skupščina izvoljenih predstavnikov slovenskega jezi- ka v občinskih svetih Trsta, Go- rice in Vidma. Na srečanju, na katerem je prisotne pozdravil predsednik sveta Piero Mauro Zanin, je bilo prisotnih le 38 iz- voljenih predstavnikov (polet- P no obdobje gotovo ni pripomo-glo k številnejši udeležbi), ki soizvolili Marka Pisanija (Trst), Davida Peterina (Gorica) in Ni- na Cicconeja (Videm). Novoiz- voljeni člani paritetnega odbo- ra so se pridružili članom, ki jih je že imenoval deželni svet, ti so Marco Frandolic, Sandor Tence, Elisabetta Pian, Sabrina Morena, Andrea Crismani, Ivo Gherbassi in Livia Lutman. V kratkem bosta še zadnje člane določila deželna (6 članov) in državna vlada (4 člani). Na seji je skupščina poskrbela tudi za zamenjavo nadomestne- ga člana v deželni posvetovalni komisiji za slovensko jezikovno manjšino za območje nekdanje Pokrajine Videm, ki je odstopil. Na to mesto so soglasno izvolili Nina Cicconeja. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK iz Trsta in KROŽEK ANTON GREGORČIČ – ŠTUDIJSKI CENTER ZA DRUŽBENO-POLITIČNA VPRAŠANJA iz Gorice vljudno vabita na srečanje POLITIČNO ZASTOPSTVO NARODNIH MANJŠIN V DEŽELAH S POSEBNIM STATUTOM DOLINA AOSTE IN TRIDENTINSKA – JUŽNA TIROLSKA Uvodno predavanje v italijanskem jeziku bo imel univerzitetni profesor primerjalnega javnega prava in bivši predsednik Deželnega sveta Doline Aoste dr. ROBERT LOUVIN, sledi razprava Petek, 19. julija 2019, ob 17.30 Dvorana Tessitori, Trg Oberdan 5 v Trstu Srečanje sodi v projekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje, katerega nosilec je v sklopu izrednega deželnega razpisa za ovrednotenje in širjenje rabe slovenščine Krožek Anton Gregorčič KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK iz Trsta in KROŽEK ANTON GREGORČIČ – ŠTUDIJSKI CENTER ZA DRUŽBENO-POLITIČNA VPRAŠANJA iz Gorice vljudno vabita na tiskovno konferenco ob predstavitvi zbornika BOJ ZA NARODNE PRAVICE IN DEMOKRACIJO POVOJNO OBNAVLJANJE POLITIČNEGA ŽIVLJENJA SLOVENCEV V SEDANJIH MEJAH ITALIJE To je 50. zvezek knjižne zbirke Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, ki ga je uredil Ivo Jevnikar, prinaša pa razprave, ki so jih napisali Nevenka Troha, Raoul Pupo, Nina Lončar, Peter Černic, Ivo Jevnikar, Viljem Černo in Erik Dolhar. Ponedeljek, 22. julija, ob 11.30 Sinja dvorana v palači Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine na Trgu Oberdan 6 v Trstu Srečanje sodi v projekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje, katerega nosilec je v sklopu izrednega deželnega razpisa za ovrednotenje in širjenje rabe slovenščine Krožek Anton Gregorčič V petek, 19. julija, v deželni palači Pogovor o volilnih zakonih in predstavitev knjige Slovenska skupnost pozdravlja novico, da se zgodba o uresničitvi spominskega Parka miru končno le bliža srečnemu koncu. Prvi načrt in obveza za Park miru segata namreč že v obdobje, ko je bil v Trstu župan Illy in se je pisal takratni občinski prostorski načrt. Župan Dipiazza je potem nadaljeval delo, ki pa se je vleklo celih 22 let. Očitno razne občinske uprave niso dobile pri sogovornikih prave dobre volje, da bi se zadeva rešila v doglednem času. SSk je mnenja, da se je pri organizaciji občinske tiskovne konference in pri vabilih nanjo tudi nekaj hudo zalomilo. Lepo in prav je, da sta bila zraven oba slovenska svetnika in da je bil zraven slovenski generalni konzul, saj so bile žrtve tudi iz krajev, ki spadajo k slovenski državi. Gotovo pa je nenavadno, in to obžalujemo, da ni bil nanjo vabljen predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta, Marko Deluisa, ki je teritorialno pristojen za Park miru, ko pa je bila zraven tudi predsednica sosednjega rajonskega sveta. Nenavadno je tudi, da ni bil nanjo vabljen tudi bodoči upravitelj Parka miru, se pravi ANPI-VZPI. Stranka Slovenska skupnost o Parku miru Dolina Lista Skupaj je že na delu in že uresničuje volilne obljube. Svetnik SSk na listi Skupaj, Davide Štokovac, ki je z novim mandatom postal tudi odbornik za okolje, prostor, urbanizem, premoženje in srenje, se je že v prejšnjem mandatu zavzemal za nov prometni načrt, ki bi uredil kritične točke v dolinski občini. Na zadnji seji so v občinskem svetu vnesli postavko v rebalans proračuna in tako dobili sredstva za pripravo načrta, ki ga bodo pripravili specializirani tehniki. To je prvi korak za varnejše življenje naših občanov, je povedal Štokovac. Prometni načrt je sicer zelo zapleten in ga mora odobriti tudi deželna uprava. Gre za uresničitev kolesarskih stez in pešpoti, omejitev težjega prometa skozi vas, upočasnitev prometa na nevarnih točkah in omejitev jakosti hrupa. Vse to bi znatno izboljšalo življenje Dolinčanov. Trst Svetnik in podpredsednik tržaške občine Igor Švab je posebno kritičen do zadnjih dogodkov in izjav deželne in občinske uprave. Pred kratkim smo že poročali, kako je svetnik obsodil izjave o ponovni postavitvi meja ali celo protimigrantskih zidov. Prav tako se Švab ne strinja z odstranitvijo transparentov, ki pozivajo k resnici za Giulia Regenija. Vsi bi si želeli, da se zadeva razčisti in da se jasno izve, kaj se je s tem fantom zgodilo. Transparent je neki opomin, ki obdržuje pozornost ljudi, da ne pozabijo na dogodek, in deželna uprava ga je odstranila v napačnem trenutku. Svetnik obsoja tudi to, da je občinska uprava zaprla zbirni center za brezdomce, dnevni center, ki je pomagal ljudem v stiski, ne le finančno, ampak tudi moralno. Zapiranje središča, ki lajša bolečino in je povezano z dobrodelnim delovanjem nadškofije in Karitas, je popolnoma nesprejemljivo dejanje, pravi podpredsednik občinskega sveta, ki upa, da se bo uprava takoj spametovala in se premislila. Nazadnje gleda zelo kritično tudi na morebitno postavitev kipa Gabrieleju D’Annunziu; Švab sicer prepušča stroki ocenjevanje D’Annunzia kot umetnika, če pa želijo postaviti kip, zato da se ovekovečijo umetnikove politične ideje in napadalne podvige, to ni v skladu z vrednotami našega časa in s takim mestom, kot je Trst, ki mora biti stičišče več kultur ter kraj miru in sodelovanja različnih skupnosti. / MČ Iz naših občin... Foto MČ Aktualno18. julija 201912 ečkrat razmišljam o ne- doumljivih povezavah med vizualnim in gla- snim, med miselnim in življen- jskim. Včasih so tudi izkušnje z umetnostjo, ki mi sproščajo ta čudna vprašanja, ki nimajo (enostavnega) odgovora. Zad- njo priložnost so mi nudila ne- davna srečanja z nekaj mladimi in absolutnimi glasbenimi in gledališkimi talenti, ki sem jih imel priložnost izkusiti in spoz- nati v našem obrobnem in obe- nem središčnem mestu, pa tudi s pogledi iz umetnosti, ki so še v stanju posredovati sveže emo- cije v današnji na videz kaotični plitvini. Alexander Gadjiev je znan, ved- no bolj priznan pianist, ki je go- stoval 23. januarja na koncertu št. 1450 tržaške koncertne družbe Societa' dei concerti di Trieste. To je ena bolj uglednih in popularnih tržaških glasbe- nih institucij, ki obhaja že 87. le- to delovanja. Info: societadei- concerti. it. Absolutni talent, ki se je izoblikoval pri očetu Sija- vušu v goriškem Slovenskem glasbenem centru Emil Komel, je leta 2015 dosegel, kot znano, najvišjo uvrstitev na XI. medna- rodnem tekmovanju Hamamat- su (na Japonskem) in se povzpel v svetovno areno najboljših mladih izvajalcev. Formidable, kot ga je označila članica japon- ske žirije Marta Argehrich, je s svojim na videz hladnim, a V čustvenim magnetizmom prev- zel tudi tržaško publiko, ki je zvesta resni glasbi. Glej na sple- tu alexandergadjiev. com. Izbrani program je bil kar izvi- ren, po svoje zahteven in kulti- viran. Ne mislim toliko na teh- nično plat, pač pa na izvirnost asociacij med poetičnimi razmi- sleki, ki jih je sodobni glasbenik Luciano Berio posvetil osnov- nim prvinam (vodi, zraku, vodi, ognju), in klasičnimi stvaritva- mi romantične in post-roman- tične evropske glasbe, Chopina, Bartoka, Schuberta, Liszta, Pro- kofjeva. Pozorna opazovalka krajevne koncertne ponudbe re- sne glasbe Katja Kralj in naša Metka Sulič sta dovršeno pred- stavili omenjeni tržaški in tudi kasnejši koncert v goriškem centru Bratuž. Sam pa bi rad iz- pričal osebno doživljanje svoj- ske sintagme, ki je nastala med plesom pianistovih prstov, nje- govih zdaj elegantnih, zdaj raz- burljivih kretenj, med igrivimi stavki, melanholičnimi ritmi, virtuoznostmi in posebno sve- tlo akustiko koncertnega klavir- ja Fazioli v tržaškem Verdijevem gledališču. Prevzela me je tudi zrelost ko- mentarja pri izbranem reperto- arju, ki kaže morda na družinski vpliv in šolo staršev, maestra Si- javuša Gadijeva, pianistke In- grid Silič, strica muzikologa Iva- na Siliča, a tudi na njegov celo- stni talent, ki je zrasel na indi- vidualni svojskosti in ugodnem okolju goriške kovačni- ce, ki jo je s svojo ustvar- jalno vizijo nepozabno zaznamoval Silvan Kerševan. Naslednje srečanje, s poljskim pianistom Ty- moteuszom Jan Bie- som, je potekalo v ne- navadnem okolju avdi- torija Marco Sofianopu- lo v muzeju Revoltella (17. februarja), ki je na- stal po zamisli vsestran- sko odprtega muzealne- ga koncepta arhitekta Carla Scarpe, ki je pred 50 leti temeljito obnovil najlepši tržaški muzej. Eno osrednjih srečanj v letošnjem nizu XVIII. medna- rodnih matinej na elegantnem, akustičnem stopnišču, ki spo- minja na starogrške ali starorim- ske amfiteatre, je bilo kar drzno in pogumno izvajanje še mlade- ga pianista, enega od spomeni- kov izvajalske glasbene kulture: Goldbergove variacije Johanna Sebastiana Bacha. Romantično impresivni, sloki in nekam zasanjani umetnik se je pri svojih 22 letih lotil zahtev- ne ekspozicije Arije s 30 variaci- jami v G molu BWW 988 in nas za poldrugo uro držal tako rekoč priklenjene na sedeže v religioz- ni tišini in koncentraciji. Uvrsti- li so ga v koncertni program matinej v Revoltelli kot dobitni- ka lanskega mednarodnega tek- movanja Piano - FVG 2018 v Saci- leju. Kljub mla- dosti ima za sa- bo že bogat cur- riculum z več nagradami, priz- nanji in koncer- ti v domovini, kjer je nastopil solistično in z raznimi orkestri, in tudi v tujini. Zadnja leta, ob Mozartu in jaz- zu, še najraje poslušam Bacha in druge ustvarjalce baroka. V da- našnjem sekulariziranem svetu si prav ta slog utira vedno večji prostor. Potem ko so propadli razni izmi, v umetnosti in poli- tiki, mladi, pravzaprav najstniki, poslušajo vse drugo, kar gre po webu, youtubu in socialnih om- režjih. Brž ko kdo dozori, ga ne- mara privabijo spet brezčasni toni in tu ne mislim le na velike sakralne skladbe, ki nas pri- bližajo razsežnostim svetega, ampak tudi na profane, globoko človeške in človekove, kot je pričujoča. Pred mnogimi leti sem odkril Glenna Goulda, nisem prav nje- gov fan, a njegova enkratna osebnost me je prevzela, nezno- sna in očarljiva zmes ustvarjal- nosti in eksistencialne filozofi- je, ki prevevata njegove klavir- ske interpretacije. Kolikokrat sem poslušal njegove “Variaci- je”, ne vem, ali v prvi ali drugi varianti, povedati pa moram, da me vsakič zadenejo, še posebej njegov ritem, absolutna inven- tivnost, ki vsakič znova prese- neča pri upodobitvi zapisanega črtovja. No, moram priznati, da mi je v primerjavi tudi Biesovo izvajan- je dokaj odmevalo. Tehnika je bila prepričljiva, v začetku ne- koliko zadržana, skoraj sra- mežljiva, a kmalu se je sprostila, postala je razgibana in domišlje- na. Medtem ko so se stopnjevale različne ideje in so se razvijali posamični členi in enote, nasta- jale so prave asociacije čutil in spomina, ki jih je vitki izvajalec z elegantno držo, duhovno in telesno nadkriljeval in suvereno podoživljal. Lani je posnel svojo prvo avtorsko ploščo s skladba- mi Mozarta in Chopina, letos pa izidejo za založbo KNS Classical prav Goldbergove variacije. Davorin Devetak Talenti in vizije (I) Srečanje z mladima slovanskima dušama: Alexander Gadjiev in Tymoteusz Jan Bies Alexander Gadjiev Tymoteusz Jan Bies Codroipo / Vila Manin Klavir, zvoki narave, magično vzdušje glasbe Yanna Tiersena ann Tiersen je popoln umetnik, ustvarja brez omejitev, njegovo znanje se razprostira od klasične do elek- tronske in pop glasbe. Znani fran- coski skladatelj in multiinstru- mentalist se je rodil v Brestu, v Bretaniji leta 1970. V domo- vini je ugleden kot zvezde popularne glasbe in je eden najpomembnejših ter vse- stranskih skladateljev med- narodne instrumentalne scene. Po prvih dveh ploščah La Valse des Mon- stres (1995) in Rue des Ca- scades (1996) je dosegel ve- lik uspeh s svojim tretjim delom Le Phare (1998), naj- prej v Franciji, leta 2001 pa po vsem svetu, zlasti kot av- tor filmske glasbe, saj se je podpisal pod glasbo za ce- lovečerce Le Fabuleux De- stin d'Amélie Poulain, Go- od Bye Lenin!, Tabarly in mnogo kratkometražnih filmov. Konec prejšnjega leta je občinstvu predstavil skladbi Tem- pelhof in Peli, ki jo je napisal kot uspavanko za svojega sina pa tudi z namenom, da bi poudaril po- sebno vez med človekom in nara- vo. Obe spadata v Tiersonovo naj- novejšo ploščo All, ki jo je snemal v svojem novem studiu The Eskal, na malem otoku Ushant, v Kel- tskem morju, med Bretanijo in Cornwallom. V delu se prepletata tematiki o varovanju okolja in po- vezavi z naravo tako kot na prejšnji plošči Eusa, Tiersen pa je tokrat uvedel še posebne registra- Y cije zvokov iz narave, posnete stehniko “field recording” na ra-zličnih krajih po svetu, kot so Red- wood Forests v Kaliforniji in letal- ske steze berlinskega letališča Tempelhof. Letošnjo zimo je Yann Tiersen nastopal v najpo- membnejših svetovnih geda- liščih, zdaj pa se s turnejo “All Tour” predstavlja v evropskih me- stih. Tako je v torek, 9. julija, na- stopil v Codroipu, na odru Vile Manin, v nizu glasbenih dogod- kov “Villa Manin Estate 2019”. Koncert je organizirala Azalea pro- motion v sodelovanju z Vigna Pr.. V torek se je popoldne vreme ski- salo, pripravljalo se je na nevihto; ko pa je na travnik pred vilo legla noč in je Yann stopil na oder, smo že vsi vedeli, da ne bo deževalo, da nič ne bo skalilo povsem ma- gičnega, irealnega vzdušja, ki ga ustvarja njegova glasba. Na prvi pogled sta me presenetila elegan- ca in estetski čut občinstva: kot da bi se 1500 ljudi zmenilo, vsi smo bili oblečeni v povsem “franco- skem” stilu. Že pri prvih notah klavirja je na Yanna Tiersena po- svetila stožčasta bela luč, vse osta- lo na odru in okrog njega je ostalo v popolni temi. Na vrsti je bila Porz Goret iz albuma Eusa, ki ga je umetnik posvetil “svojemu” otoku Ushant - povabil nas je v svoj svet. Po prvih dveh skladbah, ki ju je zaigral sam na klavirju, je v center pozornosti stopil Alex. Yann nam je povedal, kako sta se spoznala: Alex je preživljal krizno obdobje depresije, na radiu je igral samo nekakovostno komer- cialno glasbo, in to ga je mučilo, zato ga je Yann povabil v svojo skupino glasbenikov in ga tako neskončno osrečil. Alex je magne- ten snemalnik, ki med Tierseno- vimi koncerti stoji na središču odra, na kraju, kjer je ponavadi “frontman” skupine in s svojimi registriranimi zvoki narave spremlja Yanna med celotno per- formanco. Iz njega čivkajo ptički, se oglašajo galebi, prihajajo glaso- vi otrok, ki se igrajo, in valov, ki se lomijo ob obalne čeri. Ob Ale- xu je na odru veliko različnih in- strumentov: klavir, harmonika, violina, orglice, sintetizator, kla- viature, različna tolkala in tubular bells - veliki cevasti zvonci. Na tolkalih in s svojim to- plim, nežnim glasom Yan- na spremlja žena Emilie Quinquis, zraven igra še klaviaturist in poje pevec. Koncert je postal kmalu še bolj zanimiv, saj je Yann za- pustil svoj klavir in se začel premikati po odru od ene- ga instrumenta do drugega s svojo naravno eleganco in suverenostjo. Bil je v svo- jem elementu - Yann Tier- sen ni samo pianist, tudi označba multiinstrumen- talist je premalo zanj, ki s svojimi nastopi presega meje glasbe, ima nedo- ločljivo sposobnost popel- jati navzoče v povsem nadnarav- ne, čudežne kraje lepote in umet- nosti. Po značaju je sramežljiv, ze- lo malo govori, verjetno tudi zato, da ustvarja in vzdržuje določeno razdaljo med seboj, poustvarjal- cem, in popolno glasbo, in ven- dar nas je vse očaral s svojimi hip- notičnimi sposobnostmi, emotiv- no nas je popolnoma vključil v svoj svet. Na temnem odru so belo-modre luči obsevale posamezne instru- mente, še posebno cevaste zvonce in ksilofone, na katerih je Yann zaigral čudovito Erc’h. Sledile so ji pesmi z zadnje plošče All - med občinstvom je vladala popolna, spoštljiva tišina, le ob koncu vsake pesmi smo vneto zaploskali. Prišel je čas za znano Comptine d’un autre été iz filma Le Fabuleux De- stin d'Amélie Poulain, nato pa po- novna vrnitev v naravo s Coun- tdown, Valse Des Monstres in z drugimi. Tudi razsvetljava na odru se je skladala z vzdušjem, ki ga je glasba ustvarjala: belo-mo- dre luči je na koncu zamenjala živordeča luč. Glasba Yanna Tiersena predstavlja minimalistični francoski svet, te- melji na pavzah, na tišinah, na nežnih šumih narave, na menja- vanju različnih zvokov, ki dolgo vibrirajo in obstanejo v noči. Yann v popolni sinhroniji uskla- juje svoje premike na odru, od enega instrumenta do drugega, z igranjem ostalih glasbenikov. Na torkovem koncertu so se glasovi elegantno, skoraj “matematično” prepletali v do podrobnosti preštudirani glasbeni stvaritvi in tako zadovoljili tudi najbolj zah- tevne in zbirčne poslušalce, ki so se nedvomno vrnili domov še čustveno utopljeni v svetove Bre- tanije, Cornwalla in Keltskega morja. Katja Ferletič (več fotografij na www.noviglas.eu) Foto Manuel Demori Pred slovesnostjo, ki je bila 13. julija v Na- rodnem domu v Trstu, se je predsed- nik RS Borut Pahor srečal z deželnim gu- vernerjem Massimi- lianom Fedrigo. Go- vor je bil o meji, sode- lovanju in zastopstvu Slovencev v Italiji. Po udeležbi na spominski svečanosti pa si je predsednik ogledal nove prostore na generalnem konzulatu v Trstu, kjer je potekal krajši sestanek z generalnim konzulom Vojkom Volkom, sena- torko Tatjano Rojc, predsednikom SSO Walterjem Bandljem, predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila in deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem ter Danilom Slokarjem. Predsednik RS Borut Pahor na obisku v Trstu Foto damj@n Slovenija 18. julija 2019 13 Pogled na politično dogajanje na Slovenskem v poletnem času Volivci naj sodelujejo pri ustvarjanju boljše politike za razvoj Slovenije! vročici poletja in priha- janja množice turistov iz tujine, pa že tradicional- nih obiskov naših rojakov iz nji- hovih novih domovin, razpršenih domala po vsem sve- tu, je ustvarjeno vzdušje vsaj na- videznega zadovoljstva tudi t. i. navadnih ljudi. V Sloveniji tudi letos pričakujejo nove rekorde prihoda tujih turistov, čeprav obstajajo pomisleki in pridržki o tem, kakšen turizem naj raz- vijajo v Sloveniji. Slovenija je majhna dežela z omejenimi možnostmi sprejema in zagota- vljanja udobja obiskovalcem v okviru t. i. množičnega turizma. Zaradi tega snovalci in izvajalci turistične politike čedalje bolj namenjajo skrb in pozornost t. i. elitnemu turizmu. Torej naj- bolj zaželjeni in dobrodošli naj bi bili premožnejši gostje iz družbenih slojev, ki Sloveniji prinašajo in zagotavljajo čim več denarja in prihodkov. Pri nekaterih vplivnih posamez- nikih, domnevno tudi politikih, se je v ozračju počitkov in sproščenosti, ki ga ponujata zla- sti meseca julij in avgust, dom- nevno zgodila iluzija, da bodo postali morda hitreje rešljivi vsaj nekateri od najbolj perečih pro- blemov in tegob v slovenski družbi in državi. Toda nič takega se ne dogaja. Nezakoniti mi- granti še vedno skoraj nemote- no in brez nepremostljivih ovir prihajajo iz Hrvaške in se usmer- jajo v Italijo, od koder bi pot na- daljevali do končnega cilja, v ka- teri od razvitih zahodnih držav. V Slovenski premier Marjan Šarecpa javnost in politiko še naprejvztrajno prepričuje, da so slo- venske meje varne, dobro bran- jene, država pa tudi budno spremlja problematiko nezako- nitih migrantov. Tudi odločba ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol, še ni izpol- njena, in ta primer postaja čedalje bolj zapleten in žgoč. Obisk predsednika vlade Marjana Šarca v Va- tikanu oziroma pri papežu Frančišku je, tako se zdi, bolj kot rešitvi primera fi- nanciranja zasebnih osnovnih šol omogočil na- daljevanje sprenevedanja slovenskega premiera. Časnikarka Ženja Leiler je v rubriki Tema dneva, ob- javljeni na prvi strani časnika Delo, opozorila, “da gre za igre brez meja in pravih vprašanj, ker je šola v Sloveniji še vedno ideološki aparat države. Pri nas deluje 455 državnih osnovnih šol, zaseb- nih pa je zgolj šest. Tem sled- njim država daje le 0,66 odstot- ka tistih sredstev, ki jih nameni za celotno osnovnošolsko izo- braževanje. Stroški, nastali v po- stopkih spreminjanja predpisov o osnovnošolskem izobraževan- ju, bi že doslej pokrili izdatke za nekajletno financiranje javnega programa zasebnih osnovnih šol. V resnici ne gre za denar. Kot že poudarjeno, je financi- ranje zasebnih šol v Sloveniji nič drugega kot ideološko vprašan- je. Prav zato zgodbe na to temo še zlepa ne bo konec”. Navajam, da so starši otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, prepričani, da novi predpi- si o financiranju teh šol kršijo njihove človeške pravice. Po no- vem bi država v celoti plačevala obvezni program na zasebnih osnovnih šolah, za njihov razšir- jeni program delovanja pa ne bi plačevala nič več. Tema je raz- delila vladajočo koalicijo. O fi- nanciranju učnega programa za- sebnih šol bosta v nadaljevanju razprav najbrž razpravljala Državni svet in Ustavno sodišče. Celoten zaplet bi sicer lahko ne- posredno rešilo Ustavno so- dišče. Zapovedalo bi, kar je že storilo po ustanovitvi občine Ankaran, kako je potrebno odločbo o financiranju zaseb- nih osnovnih šol uresničiti. Dozdevno o takem ukrepu raz- prava v ustavnem sodišču že po- teka. Čedalje bolj aktualna in sporna tema v Sloveniji je nov zakon o medijih. Kot smo že poročali, je zakon pripravilo Ministrstvo za kulturo, z njim pa bi uvedli cen- zuro, to je državno nadzorstvo o njihovem pisanju oziroma po- ročanju. V tedniku Demokracija so se na grožnje o cenzuri odz- vali z napovedjo, da “se tiranski vladi ne bodo vdali in upognili. Leva oblast skupaj z nevladnimi organizacijami ne želi našega tednika le utišati, ampak ga hoče materialno uničiti. Njiho- vo izhodišče je, da je tudi en pra- vi desni, svoboden in opozicij- ski medij preveč. Čeprav je pre- mier Marjan Šarec s pozivom državnim podjetjem, naj ne oglašujejo več v “nekaterih me- dijih”, na najbolj grob način zlorabil oblast, ni protestiral, to- Uspešno opravljena matura na Škofijski gimnaziji v Vipavi Vipavski profesorji dijakom: “Ponosni smo na vas!” nedavnem sporočilu vsem dijakom je vodstvo Škofijske gimnazije Vipava (ŠGV) zapisalo lepe besede: “Ponosni smo na vas. Vaši profesorji in osebje ŠGV”. To laskavo pohvalo so zapisali ob poročilu o uspehu mature. Rezultati so sicer zelo podobni prejšnjim letom: povprečje točk vedno nad državnim, vsako leto imajo vsaj enega zlatega maturanta. A vse niso le zlati in diamantni maturanti. Pomočnik ravnatelja Alojz Grahor namreč pravi takole: “Iskreno se razveselimo ne le zlatih maturantov, ampak tudi tistih, ki smo jih skozi štiri leta spremljali kot V šibkejše na določenih področjih in so bili uspešni na maturi. Veselimo se z njimi in jim želimo vse dobro naprej. Tradicionalno slovo od maturantov bo zadnji četrtek septembru na šoli”. Vseh maturantov je bilo 61 in maturo so opravili vsi. Med njimi jih je 15 doseglo 25 ali več točk, od tega pet zlatih, ki so dobili med 30 in 34 točk. Tinkara Božič je ena od osmih maturantov in maturantk na splošni maturi v Sloveniji, ki so dosegli vseh 34 točk. Povprečje vseh doseženih točk je 21,57. Primerljivo državno povprečje je 20,17. Zlate maturantke pa so: Eva Brumat, Tjaša Žgavec, Maja Kobal in Lucija Pišot. TM rej se ni zganil nihče”. Nastaja nova značilnost sloven- ske politike, saj so v nekaterih okoljih začeli razmišljati in raz- pravljati o tem, da za spremem- be v slovenski državi in politiki ni treba čakati na naslednje državnozborske volitve. Te bodo morda šele čez daljši čas, zato bi spremembe v Sloveniji morda hitreje omogočili volivci in njhove civilnodružbene inicia- tive. Povečali naj bi svoje zahte- ve za spremembe v Sloveniji in sedanje oblastnike vanje tudi prisilile. Časnikar Gašper Blažič je v tedniku Demokracija menil, “da imamo ob primeru Marjana Šarca na izbiro, ali bomo samo jamrali, kako nam gre slabo, ali pa bomo Slovenci tudi odločno ukrepali. Ali naj v miru čakamo na nove volitve in s tem na na- slednji “novi obraz” pri sedanjih oblastnikih? Čakanje na spre- membe je škodljivo. Obstaja tu- di drugačna pot do sprememb, namreč z aktivnim delovanjem civilne družbe. To pa seveda po- meni veliko več, kot pa je samo sedeti za računalnikom”. Časni- karka in politična komentatorka Zlata Krašovec pa se sprašuje: “Kako naj ravnamo, se ob- našamo mi Slovenci, državljani, volivci? Ali bomo še naprej mir- no gledali, kako predsednik slo- venske vlade na srečanju vodi- teljev EU v Bruslju na vprašanje, kako misli, da bo potekalo ime- novanje na ključne funkcije v povezavi, ne da bi zardel, izjavi 'Nimam kaj misliti'. Financi- ranje zasebnih osnovnih šol pa ni edino področje, na katerem sedanji oblastniki kažejo neiz- merno oholost. Nosilci oblasti hodijo k papežu Frančišku, ven- dar ne zato, da bi se spovedali grehov, pač pa utrjevati svoj po- litični videz”. Ugledna časnikar- ka, publicistka in komentatorka, Zlata Krašovec, se v tedniku De- mokracija slednjič sprašuje, “ali bomo Slovenci končno začeli misliti in ukrepati ali pa bomo še naprej pili, stavili za srečo v loteriji in nosili rdečo zvezdo? ” Slovenski katoliški tednik Družina je kar na petih straneh objavil zelo obsežen in pregle- den pogovor s predsednikom Slovenske škofovske konferen- ce, ljubljanskim nadškofom me- tropolitom Stanislavom Zore- tom, o spolnih zlorabah v slo- venski Cerkvi. Odgovoril je na vsa vprašanja o omenjeni, zago- tovo občutljivi temi. Pojasnjuje, “da se je katoliška Cerkev zave- zala ničelni strpnosti glede spol- nih zlorab, torej se ne bo nobe- nega primera spregledalo. Cer- kev želi zaščititi otroke in mla- dostnike ter ranljive skupine odraslih. Novost je ta, da smo slovenski škofje aprila letos spre- jeli navodilo, da je vsak pasto- ralni delavec dolžan vsak primer suma spolne zlorabe javiti poli- ciji in tožilstvu. Gotovo da je vsak primer, vsaka zloraba zavržno dejanje. V zadnjih dese- tih letih je Ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlo- rab pri Slovenski škofovski kon- ferenci obravnavala 14 prijav o domnevnih spolnih zlorabah. Gre za nekaj, kar je papež Frančišek rekel, satanskega. Spolna zloraba v slovenski Cer- kvi pomeni najprej tragedijo za žrtev in njene svojce, pa tudi za vse dobre, poštene, požrtvoval- ne duhovnike, redovnice, re- dovnike, škofe, na katere ravno tako pade senca tega madeža, čeprav niso popolnoma nič kri- vi za to. Na koncu koncev, kakor morda to zveni čudno, je to tra- gedija tudi za storilca, še zlasti če gre za duhovnika oziroma ka- teheta. Sam vedno verjamem žrtvam. Vsakega osumljenega sprejmem na pogovor, potem pa se ravnam glede na ugotovit- ve preiskave”. Marijan Drobež počastitev 100. oblet- nice prihoda Mohorje- ve družbe na Prevalje je v nedeljo, 7. julija 2019, na Prevaljah potekalo srečanje treh Mohorjevih družb, Ce- lovške, Celjske in Goriške. Srečanja so se udeležili pred- stavniki vseh treh sestrskih družb, ki so skupno s preval- jskim dekanom g. Francem Brglezem sodelovali pri mašniškem bogoslužju za žive in mrtve Mohorjane. Do- godek je bil del širšega kultur- nega programa v organizaciji Kulturnega društva Mohor- jan s Prevalj, s katerim so žele- li obeležiti ta pomembni do- godek, ko se je po prvi svetov- ni vojni Mohorjeva družba iz Celovca zaradi spremenjenih V družbenopolitičnih razmer v novi avstrijski državi, ki slo- venski Slomškovi založbi niso bile naklonjene, morala za- teči na ozemlje Jugoslavije. Zatočišče je takrat dobila na Prevaljah, kjer je tudi ostala od svojega prihoda leta 1919 vse do leta 1927, ko se je pre- selila v Celje. Ob 100. obletnici prihoda Mohorjeve družbe na Prevalje Srečanje treh sestrskih družb Tako preprečujejo nadzor na meji z Italijo Minister Miro Cerar o skupnih patruljah unanji minister Miro Ce- rar je v ponedeljek v Bru- slju zavrnil zavajanje, češ da so skupne patrulje na sloven- sko-italijanski meji nekaj slabe- ga. Patrulje po njegovem mnen- ju preprečujejo uvedbo nadzora, kakršen je na meji z Avstrijo, tu- di na meji z Italijo. S tem ukre- pom se krepi zaupanje na itali- janski strani, da se bosta državi Z skupaj še naprej borili proti ne-zakonitim migracijam in krimi-nalnim združbam. “Ravno s te- mi skupnimi patruljami pre- prečujemo, da bi Italija vzposta- vila nadzor na italijansko-slo- venski meji. Poudaril je tudi, da je ideja o mešanih patruljah živa že dolgo in da ima Slovenija ne nazadnje dogovor o mešanih patruljah z vsemi sosednjimi državami; s Hrvaško ga že izvaja, z Italijo pa tudi zdaj kratek čas. O izjavah italijanskega notranjega mini- stra Salvinija o možnosti posta- vitve fizičnih ovir na meji je Ce- rar dejal, da “gospod Salvini v iz- javah večkrat napoveduje radi- kalne ukrepe”. S Salvinijem se si- cer po Cerarjevih besedah pogo- varja notranji minister Poklukar, sam pa kot zunanji minister skrbi, da ima Slovenija z Italijo čim boljše odnose na vseh stra- neh. “S temi izjavami gre Salvini včasih zelo daleč, vendar je treba razumeti, da smo skupne patrul- je uvedli, da bi preprečili takšne ukrepe”, je ponovil Cerar. Aktualno18. julija 201914 ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 16. julija 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (252)Erika Brajnik Vsak v svoji koži (3) Pljučni tip Pljučni tip človeka ima zelo občutljivo kožo. Sem sodijo rdečelasi, pegasti ljudje s svetlo, por- celanasto kožo, širokimi rameni, močnim pro- dornim glasom. Pljučni tip bo trpel za astmo, bronhitisom, kašljem, pljučnicami. Pri njem je med organi zelo pomembna koža in prav koža pljučnega tipa na soncu takoj pordi in tudi takoj odreagira. Takšen človek ima navadno po koži veliko materinskih znamenj, ki se ob nekontro- liranem sončenju rada prele- vijo v melanom. Takšnim osebam svetujem sončenje z zaščitnim faktorjem in še z oblečeno majico. Za te osebe je zelo nevarno izpostavljati se agresivnemu soncu, saj so opekline zelo nevarne. Če se opečemo, dajmo na opekli- no takoj surov krompir, ker povleče iz telesa toploto in toksine; bo poma- galo! Ko so pljuča v deficitu, bomo pri pljučnem tipu videli tudi veliko belih madežev, ki govori- jo o energetsko šibkih pljučih. Kako okrepimo pljuča? S kokošjo juho, breskva- mi, hrenom, ingverjem in pikantnimi jedmi. Kar škoduje pljučem, pa je vse, kar sluzi: oves, vlažen kruh, banana, mlečni izdelki. Pomembno je tudi, da se pljučni tip pravilno oblači čez poletje v volneno spodnje perilo. Zelo nevaren je zanj dekolte na hrbtu, med lopatica- mi! Takšen človek mora nositi brezrokavnik od 15. avgusta naprej, ko se pojavi vlaga v naši deželi (pomislite na jutranjo roso, kdor šotori, ve, da je po 15. avgustu obilna in konkretna!), takrat so pljuča toliko bolj občutljiva. Vranični tip Vranični tip človeka spoznamo po celulitu, pre- velikem številu gub, krčnih žilah, strijah, koža je mlahava, ni prožna, seseda se mehur, mater- nica, označuje ga pleša na vrhu glave, tudi pri ženskah! Takšna oseba dokaj hitro potemni; to ji prija, ker, ko potemni, je celulit manj viden. Ima pa težave z žilami, ki rade pečejo, noge rade zatekajo, čuti jih težke na soncu in ko je na to- plem. Takšen človek ljubi sladko in se čez poletje kar ne more odreči sladoledu. En sladoled na dan je stalni- ca. Takšni osebi se bo na soncu koža zelo hitro postarala. Po- stala bo polna gub, ki bodo pretirane po dekolteju že pri 35-letnici, da o obrazu niti ne govorimo! Takšna oseba potrebuje visok zaščitni faktor, ki naj bo tudi proti gubam, saj teži k“nabiranju” gub, ko se izpostavlja soncu. Svetujem tudi, da takšna oseba omeji sladkor na jutro - do 9. ure - in naj predvsem za večerjo uživa veliko zelenjave in rib. En sladoled na sezono bo več kot dovolj, saj v tem primeru sladoled postara! Kot vidimo, smo si ljudje sila drugačni, ni vse dobro za vse, samo malo popaziti je potrebno in življenje je lahko lepše in lažje. Iščimo zdravje! / konec www.saeka.si Pri nas doma vsi radi jemo ribe, mali Elia in nono Ser- gio, moj tast, še posebno. Ko je bil še otrok, je Ser- gio zelo rad obiskoval svoje sorodnike v Fažani na Hrvaškem: z mamo in sestrama je zgodaj zjutraj z vlakom odpotoval v Pulj, tja jih je prišel iskat stari nono z vozom na konjsko vprego. Bil je presrečen, saj je od nekdaj lju- bil morje in v Fažani je veliko časa preživljal na pomolu, lovil ribe in se z izkušenimi ri- biči pogovarjal o njihovem delu in dogo- divščinah. Pripovedoval mi je, kako je bil nekoč težak poklic ribiča: čolni so bili lese- ni, z majhnimi jadri in vesli so možje težko kljubovali ve- trovom in morskim to- kovom. Ri- biške mreže, ki so danes iz sintetičnih materialov, so bile nekoč iz bombaža. Da bi jih obvaro- vali pred gnit- jem, so jih ri- biči barvali v mešanici vre- le vode in prahu iz borovega lubja, tako da so porjavele in postale odpornejše. Mokre mreže so bile zelo težke, in ker ribiči niso imeli vitla na razpolago, so jih z veliko težavo vlekli iz vo- de, nato so jih morali na kopnem očistiti vseh alg in pokrpati dele, ki so se med drgnjenjem ob morsko dno poškodovali. Nekoč so ljudje radi kupovali svež ribiški ulov, nekatere ribe pa so bile drage in mar- sikdo si jih ni mogel privoščiti - kakovostne sorte so ribiči prodajali, doma pa so jedli sar- dele. Neradi so razkrivali, kateri so najboljši kraji za metanje mrež, med seboj so vedno tekmovali, zvečer v krčmi pa pripovedovali zgodbe. Moj tast se spominja, da je nekoč slišal ribiča, ki se je hvalil, da je ujel dva me- tra dolgega ogorja. Kolega mu je odgovoril, da mu je nekoč v vodo padla petrolejka, ki na morskem dnu še vedno gori. Zarežala sta se, končno pa je prvi ribič izjavil: “Skrajšal bom ribo, ti pa ugasni petrolejko”! V vaseh ob morju so vsi poznali morske živali in najrazličnejše okusne recepte s se- zonskimi ribami, pred petdesetimi, šestde- setimi leti pa pri nas na Goriškem vaški ljud- je večinoma niso poznali morskih rib. Lovi- li, kuhali in jedli so ribe iz Vipave in Soče - “poustre”, “karpe”, “vigurje”, “tinke” in “ščardule”- male ribice, ki so jih radi cvrli. Občasno so gospe z avtobusom šle po naku- pih v Gorico in ob takih priložnostih je bil obvezen tudi obisk tržnice, kjer so ob sadju in zelenjavi prodajali tudi ribe. Prodajalci in prodajalke so na glas kričali, vabili kupce in ponujali svoj ulov - vse kamnite mize so bile na tržnici zasedene, polne svežih morskih rib, danes pa je od teh zasedena le še ena. V vrvežu vsakdanjih obveznosti, v času, ko so marketi in supermarketi odprti do večernih ur, smo vajeni tam kupovati ribe, ki pa pri- hajajo iz Maroka, Tunizije, tako pa gotovo nastradajo domači ribiči, ki žal zapuščajo barvane, bogate, hrupne mestne tržnice. Naše gospe so nekoč tržnice zelo rade obi- skovale: dalj časa so se zadrževale ob vsaki stojnici, ogledovale so si domače pridelke, najrazličnejše ribe, največkrat pa so se odločile za sardele, ki so bile poceni, “dober kup”. Sardele so doma na dvorišču očistile, odstranile so jim drobovje in “kost v sredi- ni”, pri tej operaciji pa so morale paziti, da se ribice niso “razdrle”. Otroci pri tem delu ponavadi niso radi pomagali, deklicam so se ribe smilile, zdelo se jim je, da jih mučijo, in navsezadnje so sovražile tudi smrad, ki še več ur po čiščenju ni zapustil njihovih ročic. Očiščene sardele so gospe največkrat opo- hale za večer- jo ob solati - bile so vseka- kor boljše od rečnih rib. Gospe v So- vodnjah, na Vrhu, v Rupi in na Peči je veliko recep- tov z morski- mi ribami naučil ribič Lucio iz Gra- deža - “Ri- bič”, ki že ve- liko let prihaja s svojim kombijem v naše kraje. Lucio je vesele narave, zgovoren, rad pove, kako je treba ribe očistiti, in deli na- svete za njihovo pripravo. Prav tako se moja tašča spominja, kako veselo, praznično je bi- lo vzdušje, ko je prišla na obisk njena se- strična Livia iz Trsta, ki je že od otroških let pripravljala in jedla najrazličnejše vrste rib in je vsakič kaj prinesla za v ponev. Nekega dne je prinesla “kalamare”, ki jih moja tašča še ni poznala: Livia jo je naučila, kako jih je treba “ščistit”, in skupaj sta pripravili izjem- no okusen morski lignjev golaž, s katerim sta obelili široke testenine. Livia je recept imenovala “kalamarata” in tako ga pri nas “po italijansko” imenujemo še danes. “KALAMARATA” Sestavine: 600 g lignjev, 12-13 češnjevcev, 2-3 žlice ol- ja, 5 cl belega vina, dobra žlica sesekljanega peteršilja, polovica male čebule, 1 strok česna, sol, poper, 400 g testenin. Priprava: Lignje očistimo in nekajkrat povprek pre- režemo na kolobarje. V loncu segrejemo ol- je, dodamo sesekljano čebulo, česen in na- rezane lignje, solimo, popramo in mešamo, da se ne sprimejo. Ko lignji izgubijo svojo vodo in se ta posuši, dodamo vino in pusti- mo, da izhlapi. V lonec damo še češnjevce, premešamo, nato dodamo še malo vode. Vse skupaj počasi dušimo skoraj do mehke- ga, nato dodamo peteršilj. Posebej v lončku zmešamo malo moke z vodo in zmes doda- mo lignjem, kuhamo še nekaj minut. Kuha- ne testenine dodamo v lonec z lignji, dobro premešamo in serviramo. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (46) obert Fripp je svojo prvo ki- taro dobil v dar pri enajstih letih, vendar so bili njegovi učitelji prepričani, da nima nobe- nega talenta. 6. aprila 1969 je s svojo skupino King Crimson prvič nastopil na odru londonskega Speakeasyja in izbranemu občin- stvu, med katerim je sedelo kar ne- kaj izjemnih glasbenikov, pokazal, da bo njegova zgodba mednarodni uspeh: vse navzoče sta izjemna krea- tivnost skupine in Frippe- jev talent v igranju kitare povsem očarala - Jimi Hendrix je o njih rekel, da so najboljši “band” na svetu. Uspeh med glasbe- nimi kritiki in v javnosti je bil tako silovit, da je nji- hov prvi album, ki je izšel istega leta, celo ustvaril nov glasbeni žanr “pro- gressive rock”. Danes je Fripp še vedno poznan kot eden najbolj re- volucionarnih, briljantnih in ino- vativnih kitaristov. Leta 2014 se je skupina vrnila k nastopanju v živo s svojimi odličnimi triurnimi kon- certi, na katerih izvaja pesmi z dva- najstih od svojih trinajstih v studiu posnetih plošč, in veliko del iz svo- je uspešnice iz leta 1969 In The Court Of The Crimson King. Na letošnji turneji se King Crim- son predstavljajo v novi osemčlan- ski zasedbi: Robert Fripp (kitara in klaviature) , Jakko Jakszyk (kitara in glas) , Bill Rieflin (klaviature) , Tony Levin (bas kitara) , Chap- man Stick (drugi glas) , Mel Col- lins (saksofon in flavta) in trije iz- jemni bobnarji - Gavin Harrison, Jeremy Stacey (tudi na klaviatu- rah) ter Pat Mastelotto. Kingi igra- jo veliko skladb prvič v živo, svoje klasike v novih aranžmajih, izvir- ne nove pesmi in instrumentalna dela, koncert pa obogatijo tudi na- stopi treh bobnarjev. Od njihove- ga prvega koncerta je minilo že petdeset let, v soboto, 6. julija, pa smo na Velikem trgu v Palmanovi, v živo okusili, kako se je v tem času R glasba skupine King Crimson raz-vila. Koncert je spadal med dogod-ke festivala Grado Jazz by Udin&Jazz in niza Estate di Stelle a Palmanova, organizirala pa ga je družba Euritmica v sodelovanju z Deželo FJk, Občino Palmanova, PromoTurismoFVG in družbo Ze- nit. V Palmanovi se je tritisočglava množica ljubiteljev glasbe iz Italije, Nemčije, Avstrije in Slovenije, ki se je zbrala, da bi v poletni večerni sapici uživala ob glasbi Kingov, morala bojevati z groznim neur- jem, ki je nemilostno napadlo me- sto, v obliki zvezde. Glavni prato- gonisti napetih ur pred začetkom koncerta so bili gotovo organiza- torji in varnostniki, ki so s strogimi pregledi in prepovedjo fotografi- ranja skoraj militarizirali dogajanje na trgu. Isti varnostniki pa so bili popolnoma nemočni kasneje, ko je veter začel nevarno premetavati visoke zaščitne panoje. Ti so bili postavljeni na robu trga, da bi one- mogočili gledanje koncerta vsem, ki niso kupili vstopnice, in ko so se prestrašeni in premočeni ljudje začeli prerivati in iskati zatočišče pred nevihto, varnostniki niso bili v nobeno pomoč. Kmalu je prišlo do neredov, prepirov in na trg je navalilo veliko ljudi brez vstopnic, ki sploh ni bilo podvrženih varno- stnim pregledom. Kljub nemirom in nejevolji vseh tistih, ki so kupili vstopnico in umirjeno čakali, da se je neurje izpelo, so King Crim- son ob 23. uri končno stopili na oder. S sicer okrnjenim programom so vse pri- sotne prepričali, da se je popolnoma iz- plačalo kljubovati stre- lam, dežju in vetru: kmalu je magija odela Veliki trg in bobni treh mojstrov so začeli ritmično odgo- varjati gromom, ki so se pre- strašeni končno oddaljili. Z zvoki Frippove kitare je občinstvo poza- bilo na nevšečnosti – zemlja in ne- bo sta se z arpeggi in elegantnimi akordi pogovarjala in v sozvočju z bitjem tritisočih src ustvarila ne- pozabno glasbeno izkušnjo, iz- vrstno umetniško performanco. Pred petdesetimi leti veliko glasbe- nih kritikov Frip- pove glasbe ni dojelo, ožigosali so jo za komplek- sno avantgardo, danes pa jo vsi sprejemamo, uživamo v njeni popolnosti, še vedno je sveža in inovativna. V Pal- manovi smo pri- sotni med prvo uro koncerta občudovali krasne, intenzivne, stare in novejše pesmi, kot so Fra- me by Frame, Indiscipline, Moon- child in druge, opolnoči pa smo bili ganjeni že ob prvih notah The Court of the Crimson King: preželi so nas močni občutki, katere je prebudila že prej pesem Epitaph – obe pesmi spadata k prvi plošči iz leta 1969. Ko so King Crimson zai- grali Starless , je bilo vsem popol- noma jasno, da se njihova umet- niška pot sploh še ni končala: pol stoletja je zanje minilo v trenutku. Za konec so postregli še z uspešni- co 21St Century Schizoid man, ki nas je popolnoma prepričala, da ostaja za skupino King Crimson še čas za preseganje mej in ustvarjan- je novih, močnih glasbenih iz- kušenj. Nedvomno je njen opus vedno označeval eksperimenta- len, cerebralen, skoraj znanstven Frippov pristop h glasbi, k rocku, ta je seveda vplival, in še danes učinkuje, na razvoj kulture, glasbe- nega okusa in fantazije starih in mlajših generacij glasbenih slado- kuscev. Kat Palmanova / Koncert na Velikem trgu King Crimson – petdeset let razsvetljene rock monarhije Aktualno 18. julija 2019 15 Hrepenenje po gorah ... Janez iz Krnice (1) ore so del mene, mojega življenja, mojih sanj. To vedo menda že vsi, prijatelji in znanci. In v gore zahajam vedno, ko imam kaj prostega časa. Ne iz prisile. K morju namreč grem, ker plavanje koristi, ker telo potrebuje sonce in vitamin D, ker po dolgi zimi ne prenašam več mlečno bele kože … Z gorami je drugače. Brez gora ne živim. Po njih hrepenim. Tam sem srečna. V gore grem, ker me tja vleče srce. Brez razlogov, brez izgovorov. Sicer zadnje čase najraje zahajam v visokogorje, na vrhove, seveda na tiste, ki jih moja bojazljiva narava zmore. In ko je vreme primerno za to. Minuli teden sem v gorah naletela na močne plohe. Premočena do kosti, sem se v vetru, neurju in toči prebijala do doline. Z nogami v vodi, ki je popolnoma preplavila planinsko stezo, sem se vračala s planin nad Zajzero. Po dveh urah mi je bilo čisto vseeno, da sem morala s čevlji do kolen v vodo, da sem lahko prebrodila podivjan hudournik. Itak so bili čevlji že prepojeni, z las in obleke pa se je cedilo. Naslednjega dne sem se seveda odločila za varnejši in krajši, vremenu primeren izlet do koče v Krnici nad Kranjsko Goro. Nekaj več kot uro dolga, skoraj položna, lahka pot, ki mi je bila G v mladosti zelo pri srcu, zdaj patja malokdaj zahajam, pa čepravje koča v Krnici vedno tako prijetna in gostoljubna. Koča, ki se pohodniku nenadoma prikaže v ozkem zatrepu, ki je izhodišče za Špik in Kriške pode, je v pravljico ujeta lesena hišica. Ko bi ne bilo na njej napisa planinski dom, bi si tu zamislila Janka in Metko ali celo teto Pehto, ki nabira in suši svoja zelišča. V gorah so doma pravljice, legende, skrivnosti. Morda zato, ker smo nižino že popolnoma udomačili in pozidali. Gore pa ostajajo divje, nepremagljive. Do njih vsakdo čuti tisto strahospoštovanje, ki ti da razumeti, da si navzlic vsemu samo človek. Narava je močnejša, veličastnejša, trajnejša. Narava je večna in krasna v svoji magični lepoti. Ko prispem do hišice, ki je taka, kot bi bila iz čokolade, me vsakič preplavijo spomini. Koča v Krnici. In mlado dekle, ki je sanjalo vrhove, gore, svobodo in divjino. Čeprav sem bila od mladih let nerodna in me je povrhu mučila vrtoglavica, me je alpinizem privlačeval. Prepadov me je bilo strah, a vendar, občutek svobode, sreče, ki ga doživiš, ko dosežeš vrh, se ne da primerjati z nobenim drugim zadoščenjem. Tam na vrhu postaneš del neskončnosti, breztežnosti, večnosti. Življenje, trpljenje, sanje so daleč spodaj za teboj. Brez pomena, ko si ujet v modrino, ki je neživljenjska, božanska, brezčasna. Koča v Krnici je bila, v časih, ko sem bila še študentka, moj najljubši cilj. Zatočišče pravzaprav. In sicer ne zato, ker bi bil to eden najlepših gorskih kotičkov. Krnica, priznam, to nikakor ni. Krnica mi je prirasla k srcu, ker je bila nekaj posebnega. Ker je bila dom, ne planinska koča. Upravljal jo je prileten možakar, oskrbnik, ki je bil del gora, ki je bil pravo nasprotje ljudi, ki sem jih vsak dan srečevala. Janez … Janez, za njegov priimek nisem nikoli izvedela, ni bil upravnik v pravem smislu besede. Koča v Krnici mu je bila dom. Bila mu je vse. In ljudje, planinci, ki smo tja prihajali, smo bili njegova družina. Ali je Janez kdaj imel družino, tega nihče ni vedel. Janez pa ni bil gostobeseden človek, še najmanj, ko je moral govoriti o sebi. O njegovem življenju pred Krnico so pripovedovali vsega, vsak drugače, a vem, da so bile vse te pripovedi izmišljene. Dejstvo je, da je nekoč, veliko časa, preden sem sama začela zahajati v gore, postal upravnik koče pod Špikom. In v mesto se ni vrnil nikoli več. Če se prav spominjam namreč, je bil doma iz Ljubljane. Po hrano je hodil v Kranjsko Goro peš, z nahrbtnikom, nekaj so mu ljudje tudi prinašali, veliko je nabiral, kajti narava mu je bila prijateljica in dom. Ko sem prvič prišla v Krnico, s prijateljico, me je premeril od nog do glave, z nezaupanjem, kot je znal le Janez. Jaz pa sem premerila njega in kočo. Ni bila pološčen gorski hotel, ki so jih nekateri vajeni. Bila je koča, ki jo je upravljal samski moški, dišalo je po vlagi, kajti lesene stene so bile nekoliko preperele, pod je nosil globoke sledi časa in stopinj, razsvetljava je bila na petrolej. Dišalo je po kuhinji, po začimbah, zeliščnih čajih, umazanih in premočenih gojzarjih, starih odejah in enolončnici, ki je bila vedno na štedilniku. Z oken je bil razgled na gozd in na Špik, po podstrešju so razsajali polhi. Janez jih je nekaj udomačil. Za družbo, da ni bil tako sam. Predstavil mi jih je veliko pozneje, ko mi je že zaupal. Spominjam se, da sem bila tistega poznega popoldneva, ko sva s prijateljico pripešačili do Krnice, premražena in utrujena. Toplota in občutek varnosti, ki jo začutiš v takih pozabljenih gorskih zavetiščih, sta me zazibala v sen. Zaspala sem na leseni klopci pod oknom. Ko sem se zbudila, sem bila pokrita z grobo, sivo volneno odejo, ki so jo tu in tam že načeli molji. Že med spanjem sem začutila, da me nerodne roke pokrivajo z njo. Potem mi je postalo toplo, sanjala sem o skalnatih poteh, medtem ko je na steni ugašala petrolejka in se je zunaj delal mrak. Tedaj sem razumela, da mi Janez zaupa. Čas je v koči pod Špikom vedno mineval počasi. Imela sem celo občutek, da ga ni več, da je ostal nekje daleč v dolini, v mojem rodnem mestu, ki je bilo zame, ki sem se sem pripeljala z avtobusom, neskončno daleč. Janez je v brezčasnosti pripravljal čaj, ki je dišal po gorskih pašnikih. Pomislila sem, da ga je morda tega naučila teta Pehta in da je on tisti Kekec, ki mi je polnil otroštvo. Pripovedi o Kekcu sem imela kot otrok najraje. Požirala sem besede in sanjarila o gorah. O gorah, ki so mi bile že kot otroku tako blizu. Otipljiva pravljica, pobeg iz vsega, kar me je v mladosti težilo, svet magične skrivnosti, ki me je navdajal s strahospoštovanjem in budil v meni sanje. V gore smo hodili, ko sem bila otrok, vsako poletje za teden ali dva. Na počitnice in na zdravljenje. Moji starši so bili v to primorani zaradi mojih problemov z dihali. Noč, preden smo odpotovali, nisem zatisnila očesa. Čakala sem na prvi svit in na budilko. Nato smo znosili kovčke in prtljago v avto in se odpeljali. Ni trajalo za vedno, tisti teden ali dva sta hitro, prehitro minila. Jaz bi ostala, ujeta med skale in gozdove. A vendar smo se vračali v sivo predmestje, kjer deklica, ki je sanjarila o Kekcu, nekaj dni enostavno ni mogla zadrževati solz. Nisem bila rojena za mesto. Z Gregorčičevo knjigo v rokah sem sedela na balkonu, zrla v daljavo in prebirala tiste verze... nazaj v planinski raj. / dalje Suzi Pertot Poletnosti 2019 Kopica nepozabnih doživetij udi letos se s koncem šol- skega leta živžav okrog Mladinskega doma ni ta- koj polegel. Nastopile so namreč Poletnosti, ki so jih vsi že ne- strpno pričakovali. AVANTURE V ponedeljek, 17. junija 2019, se jih je pred Mladinskim domom zbralo kar 27, nekaj že prekalje- nih starih mačkov, precej pa tudi novincev. Vse skupaj pa je družila želja po tednu v koči sv. Jožefa v Žabnicah, ki jim bo prinesel no- ve dogodivščine in obenem pri- ložnosti za preseganje lastnih meja. Prvi dan Avantur je udeležence pot vodila do naravnega rezerva- ta ob jezeru Cornino, kjer so si poleg jezera s sinjo vodo lahko ogledali tudi kolonijo beloglavih jastrebov. Za mnoge je bila to edinstvena priložnost, da so si lahko tako od blizu opazovali to veličastno žival. Vroč dan pa je T pred prihodom v kočo zahtevalše postanek ob reki Tilment, kjerso se v hladni vodi dodobra osvežili. Sončno jutro naslednjega dne je že napovedovalo pohod v dolino Zajzero, kjer so otroci imeli prvo, a ne zadnjo priložnost za izkazo- vanje poguma, ki je bil tudi rdeča nit našega letovanja. V tem pri- meru je šlo za večkratno prečkan- je deročega potoka med razisko- vanjem vintgarja. Popoldan je bil namenjen delavnicam, kjer so iz- delovali lanternice in zeliščni na- poj za pogum. V spanec pa jih je kot vsak večer zazibala pravljica. Naslednjega dne so jo že navsez- godaj mahnili proti Sloveniji, na- tančneje v dolino Tamar. V Pla- nici pa se jim je že takoj nasmeh- nila sreča, saj so lahko opazovali trening skakalcev. Po pohodu so v bližini koče najprej namenili nekaj trenutkov meditaciji čuječnosti, nato pa je sledil vrhu- nec dneva, lov na čisto prave dragulje. Ko je že vsak pri sebi stiskal svoj dragulj, so namenili ne- kaj časa razmisleku, kaj v našem življenju pred- stavlja dragulj. Je to lju- bezen, družina, prijatel- ji, svoboda, vera …? Zvečer pa sta naše pla- nince čakala še roj- stnodnevno prazno- vanje s torto in ogled animiranega filma Po- gum. Četrtkov dopoldan so preživeli ob bližnji reki, kjer so strastno tekmovali v vodnih igrah, popoldan pa je bil na- menjen slikanju na majice, peki slastne pizze ter pripravi tabor- nega ognja. Komajda so dočakali prvi mrak, ko so lahko prižgali taborni ogenj, ob njem zapeli in pekli marshmallowse. Sledil je še preizkus poguma, na katerega so se ves teden pripravljali: po- hod po temnem gozdu, ki so ga osvetljevale le lanternice. Zadnji dan letovanja se je pričel s spravljanjem in pospravljan- jem, nato pa so jo preko Slove- nije in po postanku v dolini Le- pene mahnili proti domu z obljubo, da se naslednje leto zo- pet vrnejo. DOŽIVETJA A vanturam v Žabnicah je sledil teden dejavnosti dnevnega polet- nega središča, ki mu pravimo Doživetja. Deset otrok, ki večino- ma obiskujejo Mladinski dom tu- di med šolskim letom, je ekipa vzgojiteljev vodila skozi počit- niške dopoldneve. Kot se za otro- ke spodobi, je bil precejšen del časa namenjen igri. Potekale so različne ustvarjalne delavnice: iz- delovali so zapestnice, okraske iz das mase, bralna znamenja; no- vost je bila “tehnična delavnica”, ker otroke pač zanima, kaj je v notranjosti elektronskih naprav, a doma tega po navadi ne smejo pogledati. V četrtek so se odpra- vili na izlet, na morski zrak, k najkrajši reki v Italiji, Timavi. V petek so se razšli z mnogimi le- pimi vtisi in najboljšimi željami za nadaljevanje počitnic. S težkim srcem so se poslovili od vzgojiteljice Tanje, obenem pa so bili polni hvaležnosti za njen “pretekli” trud. Takšno počit- niško sobivanje omogoča vsem še globlje zaživeti vse tisto, kar skušajo v Mladinskem domu uresničevati med šolskim letom. V TEKU... Mladinski dom sodeluje tudi pri drugih poletnih dejavnostih za mlade in družine, ki jih organi- zirajo sorodne goriške ustanove, kot so Skupnost družin Sončni- ca, župnija sv. Ivana in skavti. V bližnjem Zavodu Sv. Družine v organizaciji Sončnice poteka dnevno poletno središče Srečan- ja, namenjeno otrokom od 3. do 11. leta, sredi julija bodo poteka- li skavtski tabori (Gojače, Čez- soča in Koroška), v začetku av- gusta pa bodo v Žabnicah letovale najprej družine z otroki, nato pa še skupina ministran- tov. ŠOLA ZA ŠALO Po dvotedenskem dopustu ob veli- kem šmarnu se bo- do konec avgusta zopet zbrali v Mla- dinskem domu go- jenci in drugi dijaki na pripravi na novo šolsko leto. Tako imenovana ŠOLA ZA ŠALO bo namreč od 26. avgusta do 6. sep- tembra. Še so mesta na voljo, če bi se nam hotel kdo pridružiti. Poletnosti 2019 Mladinskega do- ma poleg posameznikov s svojo podporo omogočajo: Dežela FJK, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vincen- cijeva konferenca Trst, JSKD pre- ko ZSKP Gorica, Fundacija CaRi- Go, Zadružna kraška banka in Cassa rurale FVG. MAJ 13. festival v Mavhinjah18. julija 201916 Z 9. strani Modrica Talija ... b koncu tega zapisa osvežimo spomin na letos podeljene nagra- de. V kategoriji otroških sku- pin so nastopile štiri skupine. 1. nagrada je pripadla pred- stavi Odvratne rime v izvedbi srednješolske dramske skupi- ne Breg in režiji Bože Hrvatič; v utemeljitvi (prebirali sta jih Sanja Vogrič in Samanta Ko- bal) piše med drugim: “Deset mladih nastopajočih iz Brega se je soočilo z zahtevnim tek- stom in odrsko postavitvijo, ki je predpostavljala hiter tempo in zanesljivo uporabo rekvizitov /…/ Nastopajoči so pokaza- li, da igranje obvladajo in se ne bojijo tudi zah- tevnejših vlog, saj so obenem nastopali v vlogah pripovedoval- cev in pravljičnih juna- kov. 2. nagrade je bila deležna predstava Življenje v starih časih med Trstom in Krasom. V utemeljitvi piše tudi: “Najmlajši otroci so bi- li igralsko prepričljivi, nastopali so samozave- stno in besedilo poda- jali jasno in glasno. Kljub razčlenjenosti do- gajanja in različnosti scen se je igra odvijala brez zastojev, v izvedbi učencev Občinskega vrtca v Šempolaju in režiji Andrejke Terčon. 3. nagrado si je prisvojila predstava Zvez- de pomladi v izvedbi OPZ Ve- sela pomlad, Osnovnošolske in srednješolske dramske sku- pine Tamara Petaros - Društvo Finžgarjev dom, Ma- lih mišk SOMPD Vesela pom- lad in ŠČ Melanie Klein Slo- venskega otroškega in mla- dinsko pevskega društva Vese- la pomlad in režiji Patrizie Ju- rinčič Finžgar. Žirija je med drugim zapisala: “Vsak nasto- O pajoči je dobil možnost, da seizkaže, in to ne samo na igral-skem področju. Igro so nam- reč bogatili tudi petje in pri- jetne koreografije. Treba je poudariti prisotnost glasbeni- kov, ki so igrali v živo”. V kategoriji mladinskih sku- pin so se za nagrade potego- vale tri skupine: 1. nagrado je dosegla predstava V garderobi v izvedbi gledališke skupine Prosvetnega društva Šmihel na Koroškem in režiji Alenke Hain. “Dovršena gledališka celota, grajena s precizno režijo, ustrezno vsebino, na- tančnimi koreografijami in ustrezno igralsko izvedbo se pred našimi očmi odvije v enem korektnem zamahu. Energija in prezenca nastopa- jočih najstnikov sta ves čas na višku in nas smelo vodita skozi življenjske pripetljaje odraščajoče mladine”, je o predstavi menila komisija. 2. nagrado je prejela predstava Radio Pirat v izvedbi Skupine brez spomina in režiji To- maža Susiča. “Za mlade tržaške igralce pod vodstvom Tomaža Susiča je bila izbira teksta originalna in polna iz- zivov, vendar so svojo nalogo dobro izpeljali. Kljub težavam, ki jih lahko pov- zroča transpozicija filmskega scenarija na odrske deske, je številna skupina pokazala ve- liko navdušenja in volje do nastopanja pred publiko”. Tretja nagrada ni bila podelje- na. V kategoriji odraslih skupin je tekmovalo 7 predstav: 1. nagrado je osvojila predstava Ime v izvedbi Dramske družine SKPD F. B. Sedej Števerjan in režiji Jasmin Kovic. “Za skupino primeren tekst je v njeni izvedbi zaživel dramsko izpilje- no, igralsko premišlje- no, komično. Vsi na- stopajoči so bili pre- pričljivi, poznali so svojo vlogo, obvladali so prostor in komični tempo. Besedilo so po- dajali jasno in artikuli- rano, dikcijsko neopo- rečno. Funkcionalna scenografija in barvno koordinirani kostumi so ustvarjali likovno popolno, očem všečno celoto. Skupina ceni dramsko umetnost in se njej posveča z zavzetostjo in požrtvovalnostjo. To je po- trdila na odru z nastopom, ki se je v svoji celovitosti pri- bliževal profesionalizmu. 2. nagrada je pripadla pred- stavi Čaj za dve v izvedbi dramskega odseka PD Štan- drež in režiji Jožeta Hrovata. “Nastopajoči so v svojih vlo- gah, ki so bile med seboj do- kaj različne, nastopili suvere- no in prepričljivo. Jezikovno je bila predstava nadvse zani- miva, saj smo med dialogi glavnih protagonistk lahko poslušali izpiljeno, čisto slo- venščino ter kmečko briško narečje. Na odru se je vedno kaj dogajalo, tako da je bil na- stop od začetka do konca živahen in komičen”. 3. nagrado si je prislužila predstava Bosa v par- ku v izvedbi dram- skega odseka PD Štandrež in režiji Ja- neza Starine. “Vsak igralec se je vživel v svojo vlogo in vsak je nastopil suvereno in prepričljivo. Svoje vloge so podajali glasno in razločno, pri tem pa pazili na lepo govorico. Ker je ta gledališka skupina dobro uigrana, so z lahkoto reševali svo- je premike po odru in pogovore med se- boj. /…/ S svojim nastopom so vsi igralci pripomo- gli, da je igra zaživela, in so ustvarili tekočo, prijetno in zabavno pred- stavo. Žirija je na letošnjem festi- valu podelila tudi posebna priznanja: v otroški kategori- ji sta posebno priznanje za sce- no in kostume v predstavi Življenje v sta- rih časih med Trstom in Kra- som prejeli An- drejka Terčon in Ingrid Sedmak. “Likovna podo- ba predstave je bila presunljiva in natančna v svoji izraznosti, likov- nosti in z veliko pozornostjo na de- tajlih. Bilo je sko- raj tako, kot da bi vstopili v muzej in tam začarani opa- zovali podobe iz drugih časov. Li- kovna podoba je bila v funkciji gledališke predstave in ne sama sebi na- men, in to daje tako sceni kot kostumom dodano vred- nost”. Posebnega priznanja za vlogo Rdeče kapice v predsta- vi Odvratne rime je bila de- ležna Clementina Gamboz. “Rdeča kapica, ki ni od muh in se postavi domiselno in ze- lo presenetljivo v bran volku ter na koncu pomaga še prašičku, da se reši volkovega napada. Z dobro mi- miko in spontanimi premiki je mlada igralka dokazala, da obvlada odrski pro- stor in se je dobesed- no vlila v duhovite ri- me zanimivega tek- sta. Clementina Gam- boz je pokazala, da zna biti sproščena, ljubeča, navihana, sa- mozavestna, nežna, nedolžna, in po po- trebi tudi kruta. S svojo igro je pokazala, da je sproščena in da dobro obvlada razne situacije na odru”. Občinstvo je z glaso- vanjem proglasilo za najboljšo predstavo festivala Življenje v starih časih med Trstom in Krasom. Zmagovalci so preje- li grafiko z naslovom Odprta vrata, ki so jo izdelali gojenci vzgojno zaposlitvenega sre- dišča iz Mavhinj v sodelovan- ju z vzgojno delovnim cen- trom iz Sežane. Brez nastopajočih igralcev in občin- stva ne bi bilo le- tošnjega festivala, a ga ne bi bilo niti brez zelo delavnih mladih in manj mladih članov ŠKD Cerovlje - Mavhinje, ki so kot izredno utečena ekipa vsak dan bili zelo aktivni na festivalskem pri- zorišču, tako da je vse steklo v na- jlepšem redu. Tudi njim gresta aplavz in vsa hvaležnost občinstva, ki je dan za dnem prihajalo na mavhinjski trg in uživalo ob predsta- vah, ki so jih igralci in njihovi mentorji črpali iz slovenske in tuje dramske zakladnice. Žanrsko pa so bile vse bolj ko- medijsko obarvane. Odvratne rime, prvonagrajena predstava v otroški kategoriji / foto damj@n V garderobi, prvonagrajena predstava v mladinski kategoriji / foto damj@n Ime, prvonagrajena predstava v odrasli kategoriji / foto damj@n Nagrado občinstva so prevzeli mali oblikovalci nagrajene predstave Življenje v starih časih med Trstom in Krasom / foto damj@n Posebno priznanje za sceno in kostume je prejela predstava Življenje v starih časih ... / foto damj@n Posebno priznanje za vlogo Rdeče kapice je prejela Clementina Gamboz / foto damj@n Skupina požrtvovalnih in delavnih članov ŠKD Cerovlje-Mavhinje z Igorjem Tuto in Sanjo Vogrič / foto Radivoj Mosetti