RAZGLABLJANJA
Ferhat Šeta	_
islamska epigrafika v bosni in hercegovini1
1. UVODNE PRIPOMBE
Človek je že od davnine imel navado, da je svoje pomembnejše dosežke in določene dogodke zabeležil pisno v materialih trajne vrednosti, v kamnu, kovini, glini itd., da bi na ta način za seboj pustil trajni spomin. Iz takšnega obele/avanja se je razvila tudi posebna disciplina - epigrafika, katere namen je dcšitViranjc, raziskovanje in preučevanje napisov in zapisov. Hpigrafski spomeniki so dragoceno gradivo /a preučevanje časa in okoliščin, v katerih so nastali. Včasih so napisi tudi edini viri podatkov o času in osebnostih, na katere se nanašajo, tako da je v znanosti že davno prišlo do poudarjanja velikega pomena epigrafike z vidika družbenih, ekonomskih in pravnih ved, posebno pa z vidika zgodovinopisja.
Glede na njihovo umetniško vrednost in razširjenost zasedajo islamski epigrafski spomeniki posebno mesto v klasifikaciji svetovne epigrafike. Temelje islamski cpi-grafiki je postavil Max von Bere he m z delom Gradivo za korpus arabskih napisov. Njegovi poti so sledili številni raziskovalci in znanstveniki, tako da imamo danes številne publikacije s področja islamske epigrafike Te so nastale na temelju raziskav, ki se izvajajo skoraj celo stoletje. Najpomembnejše delo s to tematiko je pod naslovom Kronološki repertoar arabske epigrafike izdal francoski Inštitut za orientalsko arheologijo v Kairu, V Bosni in l Iercegovini je bilo ob bogati dediščini epi-grafskega gradiva iz različnih obdobij - do te vojne ohranjeno tudi večje število islamskih epigrafskih spomenikov v orientalskih jezikih, ki so v glav nem nastali v obdobju turške dominacije v naših krajih.
Prvo omembo epigrafskega gradiva z islamskih spomenikov v orientalskih jezikih v Bil I najdemo pri znanem turškem potopisen Evliju Oelebiju. ki je dvakrat potoval skozi Bosno in 1 lercegovino - leta 1660 in 1664 - in je v svoj Potopis uvrstil tudi napise s štev ilnih pomembnih spomenikov.
Z zbiranjem epigrafskega gradiva v orientalskih jezikih z območja Bosne in 1 lercegovine sta se svojčas ukvarjala tudi starejša Imsanska zgodovinarja Šalih Sidki Mu veki t in Muha? med laiverija Kadič, nekaj kasneje pa še Sej h Sej t ud in Kcinura m Hamdija Kreševljakovič.
I'o drugi svetovni vojni se je z zbiranjem in obdelavo epigrafskega gradiva najbolj intenzivno ukvarjal g. Mchmcd Mu-jezinovic. Rezultat njegovega predanega dela so tri knjige z naslovom Islamska epigrafika v BiH. Prva knjiga obsega epi-grafiko Sarajeva, druga epigrafike drugih delov Bosne, tretja pa epigrafiko Hercegovine. V te knjige so uvrščeni tudi vsi kronogrami Z objektov sakralne in profane arhitekture, tako da vsebujejo napise z džamij, vodnjakov, mostov, tekij~ me-dres/ mekteb. knjižnic, stanova nski h objektov musa-jirhankopališč in nagrobnih spomenikov
Te tri knjige so brez dvoma najpomembnejše delo iz tega področja, ki je bilo doslej objavljeno v bosanskem jeziku.
2. O NASTANKU IN RAZVOJU NIŠANOV (NAGROBNIH SPOMENIKOV) V BOSNI IN HERCEGOVINI
Vprašanje nastanka in razvoja muslimanskih nagrobnih spomenikov v Bii 1 vse do danes ni niti dovolj raziskano niti osvetljeno, čeprav gre za zelo pomembno in obširno tematiko.
Ob tej priložnosti se bomo vseeno ozrli na to temo v tolikšni meri, kolikor je povezana z epigrafiko, kajti epitafi z nišauot' govorijo o njihovem nastanku. Zanimivo je pripomniti, da na tlišanih bosanskohercegovske provenience skorajda ni napisov v orientalskih jezikih vse do pivih desetletij P stoletja, kar bi bilo šele treba pojasniti. Najstarejši niša ni \ BiH, ki so nastali med 15. in 17. stoletjem, se namreč po obliki m po oznakah znatno razlikujejo od Čisto osmanskth-lslamskih nišanov iz tega obdobja v drugih območjih. Niša ne iz tega obdobja v Bii 1 bi lahko uvrstili v tri glavne skupine:
-	V prvo med njimi, po videzu najstarejšo skupino spadajo niša ni v obliki večjih obeliskov, ki imajo pri vrhu skrajšane piramide, nad katerimi je izboklina, podobna po I krogli;
-	V naslednjo skupino nišaiiovsodijo tisti v obliki večjih rastočih sle!, ki se končujejo, podobno kot tudi sorodni steČkt. z dvokapno streho;
-	Tretjo skupino sestavljajo nišam z nevešče izdelanifl1 /urbanom, pri katerih so klesarji, nezadostno seznanjen1 z niSanonis turbanom, postavljali ¡urban neposredno rt;1 štelo.
Vse tl i omenjene vrste nišanov so številčno zastopane v osrednji in vzhodni Bosni, medtem ko jih je iiiarij v drugih predelih Bosne in Hercegovine. Vsi imajo skupne oznake. s(> arhaičnih ol>lik, precej grobo klesani. Na njih so pogosta znamenja polmeseca, loka s puščico, didovske bogomilsk^
1	Siim/jsis predavanju r Splošnem semiiiaHjt na (kldelktt za etnologijo in kulturno antropologija r študijskem letu 1996/97.
2	iekiju je derriški su mosta/i; marrttfej <>~ gmhiilcii mitsliiinuiskega švetnikii; vrelec, studenec (op prer. Vir Janko Jurct>tČi<--Srbski ill ft (itsL'u-slureitski slovar j
3	Med rest t je muslimanska srednja ali visoka ivrska Šola. Kip prer >
4	Mekteb je muslimanska osnovna Šola (O/ti pivvJ
5	Musafirhanajegasiiša'. ¡><<siinska izba zufxifxiwkc. (Op.ptvv.)
6	Stečakje bu^onjllski iia/iivbiiik, postavljali so jih met I Jj. in l(>. stoletjem. (Op. prer.)
26
GLASNIK SED 37/1997, šf, l'2
RAZGLABLJANJA
palice, sekir, mečev, zastav, na manjšem Številu pa so našli tudi živalske ter človeške figure, Napisi na vseli nišitnih so zapisani izključno v hosančici. lako je na niša) in Maluntita Bran kovica, člana fevdalne družine knezov Brankovičev, nastalem nekai pred letom I i^S izklesan naslednji napis v hosančici.
Ipogibe na liujii despotova A si bilfg Maluntita Brankii-rlča iui St-vjoJ h/i sli >n na Petrnvom /xilju Daje bliifioslavetui raka hoja klesa i ptsa h
Njegov niša ti je v obliki obeliska, nad napisom je izklesan ''k razpetega leva. kar je nedvomno grb hiše Brankovič.
Nadalje imamo v f atnk i pri Bileči niŠan v obliki večje Štele. "a katerem je izklesan naslednji kratek napis v hosančici: "A sebi, Skender Iz vira iz leta 1519 zvemo, da je bil dizdar11' Bit-sta Roga v naiu'/i] 1 Dlivno Skender. po rod vi iz. Fatnice, ki Umrl nekaj preti letom 1519 in je bil pokopan v njegovem l()|stnem kraju
^ Dumanjičihpri Rogaticise nahaja mirn j$ulimana Oškopi-Ct' ki izhaja iz začetka 16 stoletja, na njem pa v hosančici Ptše: "A si hih(> Si dima iui Oškopice" 1 V neposredni bližini ^'lirnanovega nišaua se nahaja tudi nekmpola s številnimi ' "Wmil.sk imi steči'.! Iz vsega navedenega je mogoče sklepati, imajo prvi niša ni iz najstarejšega obdob|a v Bili veliko ^Upnih elementov s srednjeveškimi bogom i Is k imi nagrob-ninii spomeniki - stečki in da označujejo grobove iskimiztra-prebivalcev Bosne in starih "dobrih Bošnjanov", m, končno, epitali. napisani /. hosančico, potrjujejo, tla se je Itydieija izdelovanju starih oblik niša nov v Bili ohranila vse prvih desetletij 17. Stoletja. (}hstoj epitafbv v orientalskih jezikih tudi na nišanih iz 16. ■^'letja nas nikakor ne sme zmesti, ker so takšni nišani iz-^'lucno skopskega porekla. Prepoznavni so po materialu, iz aieiega so narejeni, saj gre za kristalni marmor iz Arandelova P1' Skopju, fi skopski nišani so manjših dimenzij, visoki so r,d 0.5 tlo ] m kvadratnega temelja, s stranicami od 12 do 15 Na nišanih za moške so lepi in natančno izklesani tltr-n,'i. na ženskih pa okrasne kape Napisi na skopskih Hfirt-"ilt m, skorai vedno v prozi v arabskem jeziku.
Najstarejši skopski nišam v Sarajevu datirajo iz leta 1544, l1jhajaj( > sev Žagnčih, označujejc i pa grobove ¿-»a liha in A baza, uhamedovn sinova. Najstarejši nišent skopske provenience Sarajeva je tisti, ki se je nahajal v tttlftettr ob džamiji ' '"¡ži v Foči nad grobom Ibrahima. sina I lasana Nazirova iz !5<i6. \a žalost v Foči danes ni več niti džamije Akidže 111,1 Hirhcta - vse je do temelja porušeno, na tem mestu pa je ^■daj parkirišče za avtomobile.
az.en v Sarajevu in Foči so bili skopski niŠani šfc v Frači, kitici, l -stikolini, Čajniču, Sokolovičih pri Hudem, v Banja Ulk'in Tešnju.
iis'ednjo«tapOv razvoju niša Itd predstavlja 1H stoletje, ko
se tudi na domačih spomenikih začnejo pojavljati epitafi v orientalskih jezikih. Nišani iz tega časa so čista kopija skopskih, tako pO obliki, velikosti, Klesa rs kem delu, kot tudi po obravnavanju napisov jezika in sloga. Edina razlika je v materialu, iz katerega so narejeni domači nišam. V tem obdobju se jasno razlikujejo moški in ženski nišani, kar ni bilo značilno za domače spomenike iz prejšnjega obdobja. Grobove žensk označujejo nišam iz manjših ste/ - ali pa imajo na vrhu kapo, ki je pogosto tudi okrašena. Slednji ponavadi označujejo grobove deklet. Takšne domaČe niša ne. ki so narejeni po vzoru skopskih, najdemo v več krajih v BiH, v Sarajevu pa so znani tovrstni nišani Mukatadžija Šehsuvarja efendija. Mukabeklžija Osmana Čelebija - oba iz leta 1623 - in uišan Alija, Osma novega sina iz leta 1625. Vsi trije nišani so postavljeni ob Carjevi džamiji.
Posebno zanimivo obdobje pri oblikovanju nišaua je čas med začetkom 17. stoletja in avstroogrsko okupacijo leta 1K78. To skoraj dvestoletna obdobje je v prvi vrsti najbogatejše po fondu ohranjenih spomenikov ter po številčnosti in raznovrstnosti epitalov na njih, kajti skoraj vsak pomembnejši spomenik tega časa ima napis v prozi ali verzu in to pretežno v turškem jeziku.
Dekorativni elementi so raznovrstni in različni glede na različne regije, toda vseeno je še naprej prisoten vpliv ljudske ornameritike. Posebno bogato okrašeni so spomeniki v l ler-cegovini in v Bosanski krajini, medtem ko je ta ornamentika nekaj skromnejša v drugih predelih Bosne. V tem obdobju je zanimiv pojav, da z. uišanom želijo označiti stan. ki mu pupa tla pokojni. To so dosegali z različnim oblikovanjem sklepnega dela nišaua - 11 uhana, tako da je po obliki nišaua mogoče določiti poklic pokopanega. Od tod tudi nazivi za posamezne oblike niŠcmov, ki jih najdemo med ljudstvom, kot na primer:
-	lllemanski nišani (nišani učenih), pri katerih se v glavnem razlikujeta dve vrsti ¡urbanov.
1.	MuŠehek-turhan je izveden v plitvem reliefu iz prečnih prevojev; takšni nišam označujejo grobove zeit) izobraženih ljudi, mufttjev, muderisov^' iid.
2.	Drugi učeni ljudje imajo i. i. čatal-turhau ali turban na pero.
-	Tudi derviški nišani imajo več variant glede na to. kateremu derviškemu redu je pripadal preminuli.
-	Spomeniki še/hov in dereišet) mevlivijskega reda so značilni po t urbanu z nekaj horizontalnimi prevoji,
-	Nišani pripadnikov nakšibendijskega reda so podobni stožcu, pri dnu katerega je močneje izpostavljen horizontalni prevoj.
Tudi nišani kaderijimajo proge, ki gredo od vrha proti spodnjemu delu stožca.
-	A¡>ovski nišani so postavljeni nad grobovi ag, najpogosteje janičarskih poveljnikov, in jih razpoznamo po tem. da imajo lurhane na vrhu nekoliko širše, na obeh
B « '"*'"<■i< a bosanska dritten, je bosanska siethrjereškti ¡Usara (Op ¡wer )
"podel Je ob boju despotov. Bot J i spomin Mah mina Hran kovica na svojem posesten na Petrovem pt ¡tji t Naj hu blagoslovljena roka, ki
9	y'^'/a bi pisala "
10	Bender."
11	'i'1'"'' Stražnik prt vhodu r turško trdnjavo. /loivljnik nnške trdnjave, t Op prer J „' "I"Jesrez o; okra/ top prevJ
13	'/"'»itn Sidimanu Oškopiai "
14	\t,"h(':1'' '""dimanski mavzolej
/j/ '''	""isHmanski i trski predstavnik r kakšni deželi Mudertsp učitelj, profesor na muslimanski visoki t viski šoli. (()/>
Vi//; verski /lo^ltirar muslimanov: derviši so muslimanski ledorniki. <Op. prer J
GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2
27
RAZGLABLJANJA
vzdolžnih so vodoravno preseka ni in imajo več vzdolžnih naborov.
-	Paševski nišani su nad grobovi paš. vezirjev in drugih visokih dostojanstvenikov. Njihovi /urbani imajo štiris-trano, pri vrhu odsekano piramido. Na njih so tanki ploščati prevoji, včasih pa so označene tudi prog<s
-	Nišaili trgovcev, posestnikov in drugače pomembnejših ljudi imajo mrbtmev. nabori in enim prevojem čez njih.
-	Nišani c*jnie//f)v<obnnikov)so po oblikovanju podobni predhodnim niŠanom. le da so skromnejših dimenzij in brez prevojev
-	()<l leta 1832, ko so se v Bosni začele izvajati vojaške reforme, se pojavljajo nišam s fesom, na liišctnih vojaških poveljnikov pa se srečujemo s fesi s širokimi resami. Ta oblika nišaita zamenja dotlej znane agovške niša ne, medtem ko se druge oblike še naprej ohranjajo.
Vse omenjene razlike pri oblikovanju iiišaiurl^seveda niso bile zmeraj in povsod dosledno izvedene ter uporabljene Takšne nianse pri izdelavi niša nov m na jbo I ¡očitne v Sarajevu in drugih večjih mestih v BiH ter v nekoliko manjši meri v manjših mestih,
3. AVTORJI NAGROBNIH SPOMENIKOV -EPIGRAFIKI
Redko so znana imena avtorjev proznih napisov na nišanih, ker se ponavadi niso podpisovali, medtem ko pri večini kro-nogramov v pesmih najdemo in to ponavadi v predzadnjem siihu - pesniški psevdonim avtorja kronograma.
Za temi psevdonimi stojijo pesniki iz naših krajev, ki so pesnili v orientalskih jezikih, med njimi pa s<i pogosto tudi takšni, katerih imena so znana v zgodovini literature v turškem, arabskem in perzijskem jeziku .Sestavljanje kronogramov v stihih je posebna veščina. Avtor-pesnik mora v zadnjem stihu ali kronostihu izraziti točen datum rojstva in smrti umrlega, upi išrevajoč številčno vrednost črk tega stiha, rimo in vsebino. Šele ko upoštevamo, da je kronostih pravzaprav bistvo teh napisov, lahko uvidimo veščino njihovih avtorjev:
V času. o katerem smo govorili, je bilo veliko znanih in neznanih epigrafov: omenili bomo samo nekatere, iz 17, stoletja Fejzuraba Nihadija Harairiusiča, avtorja kronograma na Višegrajskcm mostu m na mostu na HentbaSli Zelo znani so številni epigrafiki iz IS. islolelja, med katerimi izstopajo
Muhamed Emir ls e vid, Meh med Džudi Čohodžič, Abdulah Nazri Bnfek, Mehmed Mejli Kuram itd
Tradicija skladanja napisov v orientalskih jezikih v stihu se je ohranila vse do novejšega časa. Med obema svetovnima vojnama sta se s pisanjem kronogramov zelo uspešno ukvarjala Muhamed En veri ja Kadič in Sejfudin Fehmi Keimira, po drugi svetovni vojni pa dr. Omer M ušle, dr, Šačir Sikiric ter med Se živečimi hafiz Kjamil Siiajdžič.
Nobenega dvoma ni, da bodo mladi orientalisti, ki jih ima Bosna danes v Izobilju, nadaljevali to lepo tradicijo kronogramov ki so jo nasledili od svojih prednikov
(Prevedel Rajko Muršič. >
LITERATURA:
•	BEJTIČ, A.: Spomenici osmanlijske arhitekture u BiH. v Priloži za orijenialnu fllologiju 3 i t.
•	KEMURAS. 1908: Iz Sejhatname Evlije Čelebije. V: Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo 20,
•	KRESE VIJ A KOVIC. H. 1961: Kulturno - liistorijski spomenici. V: Glasnik VIS-a.
•	MUJEZINOVIČ, M. 1962/63: Turški nalpisi iz XVII vijeka u Rili. Priloži 12-13.
■	MUJEZINOVIČ, M. 1974. 1977, 19K2: Islamska epigrafika u Bosfui Hercegovini. Knjiga I 1974. Knjiga 2 1977 Knjigi 3: 1982.
•	MUJEZINOVIČ, M : Epigrafika i kaligrafija pjesnika Mejlijc, V: Naše starine 4.
•	MUJEZINOVIČ M.: Še j h Sejtudin Eehmi etendija Kemura kao epigrafičar. V: Glasnik Islamskog starešinstva 9/3-^
•	MUVEKtT, S. S.: Izvirnik Muvekitove Zgodovine pod naslovom "Tarihi Bosna" je vOrijen talnem inštitutu v Sarajevu-Delo je prevedeno, vendar še ni natisnjeno.
•	ŠABANOVIČ, H. 1967: 1>utopiš Evlije Čelebije. Sarajevu
•	TRALJIČ, S, M. 1940: Muslimanski nadgrobni spomenici. V Kalendar Narodne uzdanice 7.
■	TRUHLIKA, C.: Turško - s lov je ns k i spomenici iz Dtib-rovačkog arhiva. V: Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo
•	VEGO, M Zbornik srednjevjekovnih napisa Bosne i Hercegovine 4.
Ferhat Šeta
islamska epigrafika u bosni i hercegovini
t. UVODNE NAPOMENE
Covjck je Ck.1 davnina prakticirao da svoja zna čajna ost varen ja i izvjesnedogadajepismenozabilježi u materijalitna trajne vrijednošti - kamenu, metali!, pečenoj glini i s!., kako bi na taj način iza sebe ostavio trajni spomen. Iz takvog obilje-žavanja razvila se i posebna disciplina - epigrafika. sa ciljem da dešifntje. ispituje i prdučava natpise i zapise.
Epigrafski spomenici SU dragbcjeri mâterijal /a proučavanje vremena i prilika u kojima su nastiili. l'onekad su nalpisi i
: jedini izvori podataka o vremenu i ličnostima na koje se odnose, pa je u nauči odavno israknuta velika važnost epigrafika sa gledišta opčedruštvenih, ekonomskih i pravnih nauka. *' naročilo sa stanovišta historije.
II klasifikaciji svjetske epigrafike značajno mjesto p ripa d.1 islamskim eplgrafskim spomen i cima, obzirom na njiltovU umjetničku vrijednpst i rasprostranjenost. Temelje islamsk"! epigçifiei poslavio je Max von Berchem u svom djelu Maien /ali za korpus arapskih Hatpisa. Njegovim putem su p»"1'' mnogi istraživači i naučnici. pa danas raspolažemo mnogi'11
28
GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2
J
RAZGLABLJANJA
publikacijama sa podaičja ¡skupke epigrafike, nastalim na osnov n is etaži vanja koja sv vr.še gotovo jedpo stolječe.
Najvrijednije djelo sa lom temalikom izdao je francuski lu-vttut in nri/eitlalmi ari teologi j it u Kairu, pod nazivom Krona laški tvpertoarpfitpske epigrafike. 1 Bosni i I lervegovini, uziv>gaiuhaštinuepigrafskih materija I a iz raznih epoli.i. liio je sačuvan do ovog rata i znata n hroj islamskih epigrafskih spomenika na orijentalnim jezicima, nastalih Uglav nom u doba turške dominacije u našim krajcviiua.
Prvi sp{unen epigrafskog materijah sa islamskih spomenika n'! ' 'rijentalninj jezicima n lili i nalazimo kot! pozpatog tur-skog pniopi.sca Pvlije Celebije, koji je prolazeči kroz Bosnu i Hercegm mu n dva na v rata - 1660. i 1j(j64. godine - u svoj tfi i/tis nv i sin > i natpise sa brojnih značaj ni h .spomenika, 1'riknplj.uljem epigrafskog materijala na orijentalnim jezi-dhia s.i podpičja Bili svojevienieno su se hit vili i dvojica darili lk)sanskill llistorika - Šalih Sidki Muvekit i Muhamed t-menja Kad i t: ie neštb kasnije Sejh Sejfiidin Kemnra i H a in* Krcševljakovič
' ''slije drngog svjetskog rata prikiipljanjem i obradom epi--''•'fsk. ig i n.itei ijala najintezivnije se ha vio g Mchuied Mu jezi 'lovie Rezultat tog njegtiVog preda nog rada su i tri knjige lsl(iimlui t'pii>mfika u BiH. Piva knjiga ohiihvala epigrafike ^■"'ijeva. druga epigrafike oslalog dijela Bosne, a t reče Her-1 n uk i ovc knjige uvršieni su >v i krom »grami sa i >bjekata ^kralne i profane arhitekture, pa tako sadrže natpise sa džamija, Oesmi, mostova, tekija, medresa, mekteba, bih-"'teka. sianibenih objekata. musafirhana, kupatila i nadgrob-!lli| spomenika
^ sujniije ie iri knjige su i najznačajnije Ujelo iz log po-l'"'c|a Objav I jene na in >sanskom jeziku.
2■ O POSTANKU I RAZVOJU NIŠA NA (NADGROBNIH SPOMENIKA) U BOSNI I
Hercegovini
p,
nic nastanka i razvoja muslimanskih nadgrobnih spome-u Kil l nije m do ilanas i lovoljno istraženo ni rasvijeiljeno. se lil d j o \ rlo važin >j i ohimnoj lemauci ■^'ivnnist ipak < )\( >m prilikO m na tu leinu < isvrnuli onoliko ' '"¡o je ona vezana za ep i grafiku, jer epitafi sa nišana govore 'ililit>vt,m ptjsiankii. Interesantno je napomcuuli da na '"uma hoNanskoherccgovačke provenijencije skoro i "atpisa na orijentalnim jezicima sve do prvih decenija ^ sioljeea. što ukazuje na fenomen koji Ireha objasnili. ;ill,k;iiajstarijiniSaniuBiHod polovineKV do počet k a XVII "'¡t ta /naim i se razlikuju po formi i < »znakama od Čisto < >s *M1 s ko-islamskih nišana loga doba u drugim regionima. is'"ie tog perioda u Bili mogli hismo svrstati u tri glavne Ipiile:
1 prvu medu njima, po svoj prilici najstariju skupinu, "padifii nišaIii u formi Večill obelisaka sa pri vrhu pi ikraceiiiim piramida tllitj nad kojima je ispupčenje s lično P"lulopii:
" < ajjedct
u skupinu nišana s pat la jli oni u obliku vetih '1 K,tt nih steja, završavajuči se. slieno usporenim stečeima, kl<)voiii na d vi je votle:
^ j 1 reču skupinu sačinjavaju nišani sa nevješto izvedenim 1 'anom, gtlje klesar, neti o voljno Up učen u nišan sa tur-stavija lurban direktno na stelu.
it ii1 ll' 'meniite vrste nišana su brojno zastupljene u cen-•^^M_'stoenoj Bosni, dok ih
je niahje u ostalim krajevima
GLAS^ŠED 37/1997, šf 1-2-
Bil!, Svi ima ju za jed nič ke oznake, arhaičnih su oblika, dosta gruho klesani: na njima su čt-sta znamenja poliimjeseca, Inka sa s trije lom. didovskog bogumitskog štapa, sjekira. mačeva, bajraka: na matijem broju su pionadene i životinjske te Ijutl-ske figure.
Na svim niša nima su natpisi pisani isključivo bosančicom. Tako je na nišanu Mahmuta Brankoviča, člana feudalne pprodice knezova Brankoviča, nastalom nešto prije 149^. godine, isklesan sljedeči natpis bosančicom:
"/ /M^flhe tut boju despoti»ti, A si bilifi Mahmuta Brctnk orn a nit senjvj bas/in i nit Pvtrutvin polju. Da /t' li/a^ns-toivna rutia koja k/esa i piset
Njegov nišan je u formi obeliska, a iznad natpisa je isklesan lik propetog lava, Što je svakako grh kuče Brankoviča.
Nadalje imamo u Ritnici kod Bileče nišan oblika veče stele, na kojem je isklesan sljetleči kratki natpis bosartčicotli: A se leži Skciiiler . Iz izvora i/ I S19 godine saznajemo da je dizdar gratia Koga u nahiji Duvno hio Skender rot lom iz Fat nice, koji je umro uešto prije 1519- i bio sahranjen u svom rodriom mjestu.
I na kraju, u Duilianjičinia kod Kogatice na lazi se nišan ,Suli-mana Oškopice, koji potječe s početka XV! stol ječa, a na kojem bosančicom piše: "A si bihX' Sulimana Oškopice' I nep< >srednoj bližini Sulimanovog nišana nalazi se i nekrbj">pla sa brojnim bogumilskim stečeima. Iz svega izloženog se da zaključiti da prvi nišani naj sta rije epohe u BiH iinaju dosta /a|ctlničkih e le m ena ta sa sretlnjevjekovnim bogumilskim nadgmbnim spomenicima - stečeima ida označavaju grobove islamiziranih stanovnika Bosne i starih "dobrih Bošnjana",
Konačno, epitafi pisani bosančicom potvruju tla se tradidja izratle starih formi nišana u Hil l održala sve do prvih decenija XVII stolječa.
I'oslojauje epi ta fa na orijentalnim jeziciitia i na nišanima i/ X\'I stolječa, kojih ima kako u Sarajevu tako i u još nekim mjestima u Bosni, nas ni u kojem slučaju ne treba zbunjivati, jer su takvi nišani jsključivo skopskog porijekla. fini su piv poznatljivi po materij a lu otl kojega su izraeni. jer se radi o kristalnom inramoru iz Arandelova koti Skopja. < )vi skopski nišam su manjih tlimenzija, višine od 0,5 do 1 m. kvadratne osnove sa stranicama otl 12 do 15 cm. Na nišanima za muškarce su lijepo i precizno is k lesa ni mrbani, a na ženskim Likrasne kape Natpisi na skopskim nišanima su gotovo redovno u prozi na arapskom jeziku.
Najstariji skopski nišani u Sarajevu da tira j ti iz 154 i. godine, na laze se u Žagričima, a označavaju giobove Šalih a i Abaza, sinove Muhametla. Najstariji nišan skopske provenijenci|e iz-van Sarajeva je onaj koji se nalazio u turbetu uz Aladžu džamiju u Poči. nad grobom Ibrahima. sina 1 lasana Nazirova iz I5-16. godine. Nažak>st, tlanas u Poči nema ni Aladže džamije, ni lurhela - sve je do temelja srušeno i na lom mjestu se s.id nalazi parking za automobile.
Osim Sarajeva i Foče, skopski nišani su se nalazili još i u sljedečim mjestima u Bil P Prači. Rogalici, 1'stikolini, Čajniču, Sokolovičima koti Rudog, Banja l.uci i Tešnju. Sljedeča etapa ti razvoju nišana je XVII stolječe, od kada se i na domačim spomenicima poči n ju klesati epitafi na orijentalnim jezicima. Nišani ovog vremena su čista kopija skopskih nišana. kako po formi veličini, k lesarsko m radu, tako i po Irctmanu napisa jezika i stila Jedina razlika je u materi ¡a hi otl kojeg su radeni domači nišani. I' ovoj epohi se jasno razlikuju muški od ženskih nišana, što nije bilo slučaj sa domačini spomenicima iz prethodne epohe. Grobovi žena označavaju se
29
RAZGLABLJANJA
nišanima man j i h štela ili. pak, na završetku imaju kapn, koja K' cesto i ukrašena Ovi posljednji obično obilježavaju djev< >jačke grolxive, Takvih domačih ni.šana iz XVII stol ječa. po uzom na skopske, imamo na više mjesta u BiH, a u Sara-je\ti su poznati nišani: Mukatadžije Sehsuvar etendije. Muka lx klži|e < )sman Čelebije - oha iz 1623. godine - te nišan Alije sm.i OsmanoVog iz 162S. Sva tri ni.šana s« smještena tiz C.arevu džamiju.
I oblikovanju niš a na posebno je interesantan od počet ka \\ II stolječa do austrougarske okupacije IK7N godine P rije s ve g a ovo razdi Sblje od gotovo dva sjolječa je najbogaiije po fondu sačuvanih spomenika brojnosti i raznovrsnosli epitafa na njima, jer gotovo svaki žnačajniji spomenik log vremena tma natpis u prozi ili stilni i to pretežno na turskom jeziku.
Dekorativni elementi sit raznovrsrii i različiti u odnosu na pojedine regije, medu ti m i dalje je prisutan uticaj narodne or-namentike. OsobilO sil bogato ukrašeni spomenici ti Hercegovini i Bošanskoj krajini. dok je ta ornamentika nešto skromnija u ostalim dijelovima Bosne. I toj epolii je Interesa ni na pojava da se nišanom Seli oznaniti stalež kojem umrli pripada ,i šio se posiizalo različitim oblikovanjem završnog dijela njšana - imlvina, pa se, prema to me; po oblikti niša na može odredin profesija pokopanbg. Odalle i nazivi k oje susrečeino u narodu za pojedine vrste ni.šana, kao šlo su:
r(emanski nišani (nišam učenih), gdjc se ra/likuju uglavnom ti v i je vrste tm bana
1.	Mušel>ek - turban je izveden u plilkom reljcfu od p<jprečnili preVOja: takvi nišani označavaju grobove visoko učenih ljudi, muttija. muderisa itd,
2.	Ostali učeni ljudi imaju ta koz v arij čatal turban ili tuibitn na pero
Derviški nišani imaju. ta k ode. više vanjami s obzirom na to kojem dervišfcom redu je pripadao preminuli Spomenici šejliova i dervisa mevlivijskog reda karakteristični sli po lurbanu sa nekoliko horizontalnih prevoja, Nišam pripadnika nakšiberidijskog reda su poput cunja pri čijem dnu je jače ¡stakniti horizontalni prevoj, a nišani kader ¡¡¿i si i takodc it formi sa piugama koje idu od vrha prema d< in jeni dijelu cunja
Aginski nišani postavljdfii su tiad gfobovima aga, ponajčešče ¡anjičarskih zapovjednika raspoznaju se po u ji ne što su im turbani pri vrlin nešto širi. na oba uzdužna su vodoravno ji res ječe ni i imaju više uzdužnih n:ibora
Paštnski nišani se niilaze nad grobnima paša. vezira i drugih visokih dostojanstvenika; njihovi turbani imaju četverostninu. pri vrhu presječenu piramidu. Turbani imaju tanke pljosuale pffvoje. a ponekad su označene i piuge
Nišani trgovača. pnsjednika i iriaČc vklenijiH ljudi imaju i urbane sa naboiiina te jedan prevoj preko njih.
Nji sani esnafa (zariatlija) su po oblikovanju slični pre-lltodnim nišanima samo skromnijih dimenzija i bez pre-voja.
< 'ti 1832 godine kad su se u Bosni počele provoditi \ Ojne rel'( >rme, javljajo se nišani sa lesom, pa na nišanima vojnih zapovjednika susrečemo fešbve sa širokim kičan-kama. Ovaj oblik nišana smjenjuje do tada poznate agin-ske niša ne. dok se ostale I on ne i dalje /adržavaju.
Sve spomcnute razlike u oblikovanju nišana naravno nisi i uv i|ek i svugdjc dosljedno sprovoene i primjenjtvane, Tak ve nijanse u izfadi nišana najnočljivije su u Santjevu i drugim večini gradovima u bil I te malo manje u manjim mjesUma,
3. AUTORI NADGROBNIH SPOMENIKA -EPIGRAEIČARI
Kijetko su kad poznata imena autora natpisa na nišanima u prozi, jer se oni obično nisu potpisivali, dok kod večine kronograma ti pjesmi na i lazimo i to obično u predzadnjem stihu na pjesnički pseudonim autora kronograma
[za ovih pseudonima stoje pjesnu i naših kraieva koji su pjevali na orijentalnim jezicima, a cesto medu njima ima i takvih, čija su imena poznala u istoriji literature na turskom. arapskom i peizijskom jeziku Sastavljanje kronograma u sli hovima je posebna vještina, Autor-pjesnik treba da u zadnjem stihu ili kronostihu izrazi datum rodenja i smrti umrlog vodeči račun o brojnoj vrijednosti slova tog stiha, rimi i sadržaju. Kad se ima u vidu da je zapravo kronostih srž natpisa, tek tada možemo vidjeti vještinu njegovog autora.
1 vremenu o kojem smo govorili bilo je mnogo znanih i neznanih epigrafičara Spomenučemo samo neke i to iz \\ 1! sto (ječa: Fej7.11 rab Nihadi Haramusič, aulor kronograma na Višegradskom mostu i moštvi na Bentbaši Naročilo je poznat veliki broj epigratičara 1/ XVIII sloljcca. od kojih se isttču Muha med Emir isevič, Mehmed Džudi Cohodžič. Abdulah Nazri Burek, Mehmed Mejli Kurani itd.
Tradicija skladanja natpisa na orijentalnim jezicima u siilui zadržala se i do novijeg vremena. Vrlo uspješno pisanjem kronograma izmeu dva svjelska rata bavili sli se Muhamed Enverija Kadlč i Sejfudin Fehmi Kemuni, a poslije drugog svjetskog rata dr Omer Music, dr Šačir Sikirič i od živili ha tiz K jami! Silajdžic
Nema nikakve sumnje da če mladi orijentalisti, kojih Bi >sna da nas ima u izobilju, nastaviti ovu lijepu tradiciju kronograma ko ju su naslijedili od svojih p re t laka
LITERATURA:
BEJTIC, A, : Spomenici osmanlijske arhitekture u BiH. I Priloži za orijentaInu filologiju. sv. 3 i 't. KEMURA, S. 1908: Iz Se j ha t na me Evltje Čelebije I Glasnik Zemaljskog muzeja 20.
KKE.ŠEVLJAKOVIČ ti 196!; Kulturno - historijski spomenici. t : Glasnik VtS-a.
MU.ICZINOVIC;, M. 1962-63 Turskt naipisi iz XVH vijeka u Hill. Priloži 12-13.
MUJE2INOV1Č.M. 197'i. 1977. 1982; Islamska epigratika n Bosni i l lercegovini. Knjiga 1: 197 i. Knjiga 2: 1977 Knjig*1 3: 1982.
MUJI-ZINOVIČ. M : Epigratika i kaligrafija pjesnika Mejlijc ti: Naše starine
MUJEZINOVIČ M,: Sejh Sejfudin Fehmi efendija Ketmin» kao epigrafičar. I : Glasnik Islainskog stai jcšinstva 9 3-^ MUVEK1T, S. S.: Original Muvekitove historije pod našlo vom "Tarihi Bosna? na lazi se u Orijentalnom insiitutu 11 Sarajevu. Ujelo je prevedeno, ali nije još štampano ŠABANt JVIC, H. 1967: P it t opis Evltje Čelebije. Sarajevo, TRALJICj S, M. 1940: Muslimanski nadgrobni spomenici 1 : Kalendar Narodne uzdanice 7.
TRIIFILIKA, G fursko - slovjenski spomenici iz Du1' rovačkog arhiva, D; Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo-VEG<), M.: Zbornik sred n je v jeko vn i h napisa Bosne i I Id' cegovine 4. str. 217.
30
GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2
M
RAZGLABLJANJA

» ''t
fcvirifr*«
"¡Iti:. i<
v4; '• • vs©yai
. ' v w ■ - - ■
■■ ■ - rV' - f,-	-
i V sv • /v
Star
niSan - lokom in puščico.
iS..
M:
Nišan alemdara hadži Abdidaha izleta 1859.
Derviški nišan nad grobom derriš Mir Abdije Sokaiavida iz leta iti(>3.
kopije reprodukcij iz navedene literature.
Vzglarni in nožni nišan nad grobom Sulinutna OŠ kopice z napisom r bosaučici na nekropoli v Dttmanjicih pri RogaticL
GLASNIK SED 37/1997, št. 1-2
31
RAZGLABLJANJA
Summary
ISLAMIC EPIGRAPHY IN BOSNIA AND HERZEGOVINA Ferhat Seta
lipigraphic monuments are a valuable material for studying the time and Circumstances in which they originate. Sometimes inscriptions are the only source of information about the time and personalities they refer to Science has long ago Started to emphasize (lie importance of epigraphy from the point of view of social sciences, economy, jurisprudence, and especially from the point of view of historiography.
\cct uding to their artistic value and wide spreadedness the Isalmic ep¿graphic monuments represent an important part in the classification of word epigraphy. The bases of Islamic epigraphy were set by Max von Berchem with his work Vlarenaljor fife Corpus oj Arabic lnscriptioiis. Many researchers and scientists followed his way and so have we nowadays got several publications from the field ot Islamic epigraphy, all originating on the basis of researches that are being carried out for almost a century. The most important work on these themes is tided Chronological Repertory of Xrabic Epigraphy and was published by the French Institute for Oriental Archaeology in Cairo. Along with the rich hci it age of'epigraphic material from different periods - several Islamic epigraphic mem< »rials in oriental languages, most of them originating in the period of {he Turkish domination in this territory, had been preserved in Bosnia and I lerzegovina until the last war.
I he first mentioning of the epigraphic material from islamic memorials in oriental languages in Bosnia and i lerzegovina can be found in the famous Turkish travel writer Evil Celebi, who made two travels through Bosnia and Herzegovina
in the years l66() and 1IS64. In his travelogue he included inscriptions from several important memorials After WW 11 it was Mr, Mehmet Mujezinovic who intensively occupied himself with collecting and treatment ot the epigraphic material. The result of his engaged work is three books titled islamic Epigraphy in Bosnia and Herzegovina published in Sarajevo between 197*4 and 1982.
The question of origin and development of Muslim tombstones in Bosnia and Herzegovina has neither been researched enough nor illuminated, although it is a very important and extensive themes. The oldest nisansin Bosnia and I lerze-gov ma which were made between !Slh and I7lil c. differ considerably by their shape and signs from the pure Osmanli Islamic niSaiis from this period in other areas. The fiisaks in Bosnia and 1 lerzegovina from this period can be classified into three main groups;
1 he oldest group c< insists of the > asm is shaped as larger obelisks with shortened pyramids towards the top above \\ Inch there i^ an embossment, similar to hemisphere;
- The next group of uisans comprises the ones resembling larger growing sickles which end (similarly as the related stead:) with a two-capped roof;
I he third group consists pt pi sans with an unskillfully made tnrhans in which the stone cutters inadequately acquainted with the nisan with a turban set the turban directly to the stele.
All inscriptions on uisans are written exclusively in "hosci ncica" (met I ia e va I Cyrillic script, formerly widely spread in Bosnia), From the above mentioned information we can deduce that the first uiSaus from the oldest period in Bosnia and I lerzegovina have several common elements with the mediaeval bogomilic ' tombstones - stechi (medieval tombstones in Bosnia and I lerzegovina shaped as plates, obelisks or stone coffins) anil that they characterize the graves of the Islauiized inhabitants of Bosnia and old "good Bosnians".
The next stage m the development of a nisan is represented by the IKlh century when epitaphs in oriental languages started being carved also on Bosnian memorials.
A particularly interesting period in shaping a nisaii is the period between the beginning of the 171'1 century and the A list ro I lungarian occupation in 1878. This period, lasting for almost 200 years, is the richest if we consider the fund ot preserved monuments and the large number and variety of the epitaphs on them, as almost even rather important mi iiHiment of this lime has an inscription in prose or in verse, which is often in Turkish, An interesting feature of this period is that nisan should represent the status of the deceased, which was achieved by different shaping of the top part < >1 a nisan turban. The occupation of the buried is therefore defined by the shape of a nisan. ('.<imposing elm mogiains in verse is a special skill. The author poet has to express the exact date of birth and death of the deceased, considering the numerical value ol the letters in that verse, rhyme and contents ft is only when we c< aisidei chr( inoverse to be the actual point of these tnscr iptions that we can become aware of the skill of their authors.
16 thigjiiiiilstrii n ils a medferaf ivligimis sect (smaim in culms > in the Balkans, esp. in Bosnia > translator's note).
GLASNIK SED 37/1997, 11 l'2
k
32