foštuina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48*—, polletno din 96'—. celoletno din 192‘—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
44.
kos.
V LJUBLJANI dne 1. junija 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA:
209. Navodilo o poslovanju in dolžnostih ereskih sanitetnih referentov.
270. Pravilnik o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in 6tarost.
271. Carinski pravilnik za mednarodne vzorčne sejme.
272. Izdajanje diplom o opravljenih izpitih in fakultetni izobrazbi.
273. Omejitev glede dovolitev za uvoz zdravil iz inozemstva.
274. Telefonski promet z inozemstvom.
275. Razne objave iz ^Službenih novirK.
Uredbe osrednje vlade.
269.
Na podstavi § 70. zakona o uradnikih in da se doseže enotnost v poslovanju predpisujem tole
navodilo
o poslovanju in dolžnostih sreskih sanitetnih referentov.*
Člen 1.
Dolžnosti sreskega sanitetnega referenta so:
1. da čuje nad zdravjem prebivalstva v vsem srezu in skrbi za napredek zdravja in odpravljanje škodljivih vzrokov;
2. da zbira podatke o gibanju prebivalstva in o življenjski statistiki v območju svojega sreza;
3. da opazuje razvoj in napredovanje ljudstva, zlasti vpliv dednosti in varstva zakonov;
4. da proučuje ljudsko patologijo in gibanje ljudskih prenosnih in nalezljivih bolezni vobče in dela za njih zatiranje;
5. da proučuje vzroke in razmere o gibanju tuberkuloze, spolnih bolezni, malarije, trahoma in drugih kroničnih in prenosnih bolezni;
6. da raziskuje vzroke umrljivosti, obolelosti in vseh pojavov, ki vplivajo na ljudsko življenje, zlasti pa na matere, dojence, male in šolske otroke;
7. da skrbi za zdravo preskrbo ljudstva s pitno vodo, da zbira podatke in raziskuje prehrano ljudstva, da nadzira zdravo prehrano;
* >SIužbene noviue kraljevine Jugoslavije« z dne 19. maja 1938., št. lll/XXXV/2(i8.
8. da sodeluje pri telesni vzgoji ljudstva in ga spodbuja k pravilnemu negovanju telesa;
9. da nadzira vse zdravstvene naprave in organe, da podpira v vseh smereh zasebna prizadevanja za povzdigo in napredek ljudskega zdravja;
10. da posluje kadar koli kot sodni zdravnik in sodni zvedenec, dokler se ne uvedejo posebni strokovni sodni zdravniki.
Člen 2.
Da bi te naloge izvajal, je sreski sanitetni referent dolžan:
1. da opazuje in proučuje vse zdravstvene odnošaje in razmere v srezu, pri čemer mu morajo pomagati iu dajati potrebna obvestila in podatke vsi zdravniki, sanitetno osebje in naprave v območju sreza;
2. da raziskuje ljudsko življenje in proučuje vse vzroke, ki vplivajo na pojav dednih bolezni in h ib in ki zmanjšujejo rasno-biološko vrednost ljudstva in ji škodujejo;
3. da oddaja o vseh pojavih in škodljivostih za zdravje ljudstva mnenja, ki morajo biti jasna in izčrpna, tako da se morejo pristojni organi po njih ravnati, in zastopa pri vprašanjih iz sanitetne stroke stališče, ki ga zavzema sodobna veda in zdravniško izkustvo;
4. da skrbi, da se zdravstveni zakoni izvajajo in natančno izvršujejo;
r>. da propagira z vsemi sredstvi sodobne pedagogike razširjanje treznosti, telesne kulture in higienskega načina življenja in podpira razvoj sokolstva, planinstva, krajevne družine za varovanje ljudskega zdravja, zdravstveno zadružništvo in druge akcije za zdravstveno napredovanje, kakor tudi da se bori zoper socialna zla, zlasti zoper alkoholizem;
6.	da sestavlja po veljavnih predpisih trimesečna poročila o gibanju prebivalstva v srezu in jih s predpisa-
nirn spremnim poročilom in ob priključitvi spiska za nalezljivimi boleznimi umrlih oseb za dotično trimesečje na obrazcu št. 4 pravilnika o prijavljanju nalezljivih bolezni pravočasno odpošilja;
7. da vodi v svojem srezu spisek umobolnih, bebcev, slepih, gluhonemih, božjastnikov, najdencev in siromašnih neozdravljivih bolnikov;
8. da po določbah zakona o zatiranju nalezljivih bolezni glede opravljanja poslov, ki jih je prevzela država kot predmet svoje skrbi, nadzira delo za prosveto, pomoč in zdravljenje ob tamkaj navedenih kroničnih boleznih in opravlja vse ostale posle, ki so s tem v zvezi, kolikor ne spadajo v področje občinskega zdravnika, v katerem primeru nadzira to poslovanje;
9. da stalno nadzira živila na svojem sedežu, občasno pa ob vsakem službenem obhodu in podaja o tem trimesečno poročilo do 15. dne naslednjega meseca;
10. da v zvezi s pravilnikom o nadzoru nad pitno vodo skrbi in si prizadeva za preskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo in skrbi za odpravo vseh škodljivih posledic, ki bi utegnile nastati v tem pogledu;
11. da nadzira pokopališča, skrbi za mrliško ogledovanje ob obveznem sodelovanju občinskih zdravnikov in po uradni dolžnosti na svojem sedežu ogleduje mrliče, če ni občinskega zdravnika;
12. da zbira podatke in pošilja poročila o vseh od-nošajih in pojavih v srezu, ki so predpisana z zakoni, uredbami in pravilniki ali pravilniki banske uprave o poslovanju sreskih sanitetnih referentov;
13. da daje v danem mu roku na vse ankete in vprašanja o posameznih zdravstvenih pojavih obvestila in odgovore, ki se od njega zahtevajo;
14. da opravlja vse dolžnosti, ki so mu predpisane z zakoni, uredbami, pravilniki in navodili ministrstva in kraljev, banskih uprav.
člen 3.
Sreski sanitetni referent je strokovni organ sreskega načelnika, ki vselej in povsod podpira poslovanje sreskega sanitetnega referenta. Če se pokaže potreba, zaprosi sreski načelnik potrebne rešitve od kraljevske banske uprave.
Člen 4.
Neposredni strokovni nadzor nad poslovanjem sreskega sanitetnega referenta vrši VI. oddelek kraljevske banske uprave po šefu odseka za zdravstveno službo, o poslih, ki spadajo v področje higienske službe, pa po banovi pooblastitvi higienski zavod.
Člen 5.
Sreski sanitetni referent mora biti v stalni zvezi z vsemi strokovnimi napravami in organi v svojem območju. Daje navodila in nadzira poslovanje celotne občinske zdravstvene službe.
Vsi zdravniki v javni in zasebni službi so dolžni dajati sreskemu sanitetnemu referentu vsa obvestila iz njegove pristojnosti po členih 1. in 2. tega navodila.
Člen 6.
Kraljevske banske uprave in higienski zavodi skrbijo za zalaganje sreskih sanitetnih referentov s potrebščinami za zdravljenje in preventivno cepljenje proti nalezljivim boleznim, kakor serumi, vakcinami in zdravili za zdravljenje malarije, sifilisa, trahoma in drugih socialnih bolezni.
Higienski zavodi in njihove naprave so dolžni podpirati sreskega sanitetnega referenta pri izvrševanju nalog in dolžnosti iz tega navodila tako s strokovnimi navodili, nasveti in delom kakor tudi s potrebno strokovno pomočjo za reševanje posameznih vprašanj. V območju sreza so dolžni izvajati posle ob sodelovanju sreskega sanitetnega referenta.
člen 7.
Siromašne prebivalce iz občin, ki nimajo občinskega zdravnika, ali ki niso kako drugače zavarovani, pregleduje in zdravi sreski sanitetni referent brezplačno.
Člen 8.
Sreski načelnik preskrbi za sreskega sanitetnega referenta pisarno, ambulanco za pregledovanje obolelih in čakalnico, po možnosti pa tudi še eno ali dve sobi s potrebnim številom postelj za sprejem hudih ali za osamitev kužnih bolnikov. Prav tako mora skrbeti sreski sanitetni referent, da izposluje po sreskem načelniku od pristojne banske uprave v breme banovinskega ali državnega proračuna, da se nabavijo potrebna oprava in najpotrebnejši instrumenti za raztelešanje, manjše operacije, vbrizgovanje kakor tudi pisarniški material, obrazci, potrebni zakoni itd.
Člen 9.
Kraljevske banske uprave smejo na podstavi tega navodila glede na § 41., t. 8., zakona o banski upravi izdajati posebne predpise, s katerimi se določa sreskim sanitetnim referentom služba, jemuje pri tem v podstavo to navodilo. Prav tako predlaga sreski sanitetni referent glede na posebne razmere v srezu po sreskem načelniku kraljevski banski upravi, naj izda posebne predpise za ureditev posebnih zdravstvenih odnošajev.
člen 10.
Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje kot vrhovni nadzorni organ nad poslovanjem sreskih sanitetnih referentov predpisuje posebna navodila in daje pojasnila kraljevskim banskim upravam za poslovanje po tem navodilu.
y Beogradu dne 19. februarja 1938.; S. br. 4533.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Drag. Cvetkovič s. r.
270.
Pravilnik
o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost.*
Člen 1.
(>) Za dajanje podpor ob onemoglosti in starosti • tistim osebam, ki zaradi odlaganja izvedbe zavarovanja za onemoglost, starost in smrt doslej niso mogle pridobiti pravico do invalidske in starostne rente, se zbira podporni sklad za onemoglost in starost.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
9.	aprila 1938., št. 80/XXVII/20Q.
(;) Podporni sklad za onemoglost in starost ni samo-stalen sklad, marveč del imovine zavarovalne panoge za onemoglost, starost in smrt, ki ga upravlja osrednji urad po predpisih tega pravilnika.
Clen 2.
(*) V podporni sklad za onemoglost in starost se odvaja prvih pet poslovnih let po 6 % na leto, drugih pet poslovnih let po 4 % in tretjih pet poslovnih let po 2 % predpisanih prispevkov za onemoglost, starost in smrt.
(•) Za prvo poslovno leto se šteje čas od 1. septembra 1937. do 31. decembra 1938., ostala pa po § 236. statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov od 1. januarja do 31. decembra.
(3) Od prispevkov, predpisanih za čas od 1. septembra 1937. do 31. decembra 1942. in določenih za podporni .sklad za onemoglost in starost, se sme porabiti največ ‘/a za zdravljenje članov po § 10. tega pravilnika.
(*) Razen dohodkov, navedenih v odstavku 1. tega člena, more imeti podporni sklad za onemoglost in starost tudi še druge dohodke, kakršni so: darila, volila, napravljena v namen, naveden v odstavku 1. člena 1. tega pravilnika, in ostali nepredvideni dohodki.
Člen 3.
(’) Podpore za onemoglost in stardst, ki se dajejo iz podpornega sklada za onemoglost in starost, se določajo po zavarovanem zaslužku zavarovane osebe v poslednjih treh koledarskih letih pred letom, v katerem se poda prijava za podporo, če pa dotična oseba v tem času niti 40 tednov ni bila zavarovana za bolezen, v tistih poslednjih treh koledarskih letih, v k?.'erih je bila zavarovana vsaj 40 tednov. Čas nesposobnosti za delo zaradi bolezni se ne všteva v teh 40 tednov.
(=) Zavarovani zaslužek v poslednjih treh letih se dobi, če se seštejejo zavarovane mezde za vse tiste dni zaposlitve, ko je oseba bila zavarovana v poslednjih treh letih pri osrednjem uradu, dodavši za vsak delovni dan, ko prosilec ni bil zavarovan, mezdo III. mezdnega razreda (9'60 dinarjev).
(3) Mesečni znesek podpore se določi, če znaša triletni zavarovani zaslužek:
več	ko	36.000	dinarjev,	z	200 dinarji;
več	ko	27.000	dinarjev,	s	160 dinarji;
več	ko	18.000	dinarjev,	s	120 dinarji;
več	ko	12.000	dinarjev,	z	80 dinarji;
manj ko 12.000 dinarjev, s 60 dinarji.
Osebam, ki so bile v času po 1. juliju 1925. zavarovane več ko 500 tednov, se zvišajo gorenji zneski za 50 %, t. j.
na 300 dinarjev, če je njegov triletni zavarovani zaslužek večji od 36.000 dinarjev;
na 240 dinarjev, če je njegov zavarovani triletni zaslužek večji od 27.000 dinarjev;
na 180 dinarjev, če je njegov triletni zavarovani zaslužek večji od 18.000 dinarjev;
na 120 dinarjev, če je njegov triletni zavarovani zaslužek večji od 12.000 dinarjev;
na 90 dinarjev, če je njegov zavarovani triletni zaslužek manjši od 12.000 dinarjev.
(5) Od teh zneskov podpore se odbije znesek nezgodne rente, ki jo dobiva prosilec od osrednjega urada, bratovskih skladnic ali državnih prometnih naprav.
(*) Osebam, ki žive v skupnem hišnem gospodarstvu, se določi podpora po njih skupnem zavarovanem zaslužku
kot ena podpora. Če pa so te osebe tako onemogle, da so stalno navezane na oskrbo in strežbo drugih oseb, se jim ne daje podpora po njih skupnem zavarovanem zaslužku, marveč dve podpori po vsakem njih posameznem zavarovanem zaslužku.
Člen 4.
0) Podporo smejo dobivati v mejah sredstev, ki jih sklad ima, tiste osebe, starejše od 21 let, ki so
a) ali onemogle po tretjem odstavku § 66. zzd. in bile po 1. juliju 1925. pri krajevnih organih osrednjega urada za zavarovanje delavcev zavarovane za bolezen najmanj 250 tednov ati ki so dovršile 70 let starosti in bile po 1. juliju 1925. pri krajevnih organih osrednjega urada za zavarovanje delavcev zavarovane za bolezen najmanj 500 tednov;
b) siromašnega stanja in navezane na podporo;
c) ki se po svoji zaposlitvi ne morejo šteti za uslužbence, zavezane pokojninskemu zavarovanju nameščencev;
č) ki nimajo pravice do pokojnine, ki bi jih po t. 2. prvega stavka § 4. zzd. opraščala obveznosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, niti do invalidske in starostne rente po zakonu o zavarovanju delavcev ali do nezgodne rente, višje od rente, do katere bi imele pravico po členu 3. tega pravilnika;
d) ki se prijavijo v roku, ki je določen za dotičnega prosilca v tem pravilniku.
(3) Osebe, ki spolnjujejo prednje pogoje, dobijo podporo, kolikor dovoljujejo sredstva podpornega sklada za onemoglost in starost, po sklepu ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev; pri tem imajo prednost najpotrebnejši. Pravne zahteve do podpore iz podpornega sklada za onemoglost in starost ni.
(3) Podpore ob •smrti se iz podpornega sklada za onemoglost in starost ne dajejo.
Člen 5.
0) V času do dne 31. decembra 1943. bo priznaval osrednji urad podpore samo začasno na leto dni in samo v tolikšnem znesku, kolikor dovoljujejo dohodki, določeni za podpore v členu 2. tega pravilnika.
(5)	Konec leta 1943. ugotovi osrednji urad višino potrebnega glavničnega kritja za tiste podpore, ki bodo tedaj tekle; dalje ugotovi višino nerazdeljenih dohodkov do konca leta 1934.* kakor tudi predvidno višino sredstev, ki jih more podporni sklad za onemoglost in starost v letih 1944. do 1952. še pričakovati iz 4% oziroma 2°/o predpisanih prispevkov za onemoglost, starost in smrt, računaje za ta čas letno višino prispevkov s tistim zneskom, ki- se da po povprečni dotedanji letni višini za onemoglost, starost in smrt predpisanega prispevka pričakovati. Če bodo ta sredstva za potrebno kritje zadoščala, določi osrednji urad dotične podpore kot trajne rente za onemoglost ali starost; če ne bi zadoščale, izvrši osrednji urad revizijo uživalcev podpor, da bi se znižalo njih število in tako tudi znižalo potrebno kritje; če bi se z revizijo uživalcev podpor potrebna znižba ne dala doseči ali če osrednji urad ne bi hotel preveč znižati število uživalcev podpor, zniža za potrebni znesek višino podpor vsem uživalcem. Če bi bila predvidna sredstva podpornega sklada za onemoglost in starost večja od potrebnega kritja, podeli osrednji urad ▼ mejah razpoložnih sredstev nadaljnje podpore tistim
* Prav pač: 1943. — Op. ur.
prejšnjim prosilcem, ki sicer spolnjujejo pogoje, katerih prošnja se pa zaradi nezadostnih sredstev ni mogla upoštevati, in za katere spozna, da so potrebni.
(") Nato se podporni sklad za onemoglost in starost ukine; v odstavku 1. člena 2. tega pravilnika predvideni prispevni odstotki se ne bodo več odvajali, priznane podpore pa se bodo imele za trajne rente zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Člen 6.
(') Osebe, ki mislijo, da bi smele dobivati podporo j/, tega sklada, se morajo prijaviti s potrebnimi podatki ali dokazili najkasneje do dne 1. julija 1938. tistemu krajevnemu organu osrednjega urada, pri katerem so zavarovane ali pri katerem so bile prej poslednjič zavarovane. Če pri tem krajevnem organu niso bile zavarovane niti 4 tedne, se morajo prijaviti pri tistem krajevnem organu, pri katerem so bile prej vsaj 4 tedne zavarovane.
(•’) Osebe, ki spolnijo pogoje šele po 1. septembru
1937,,	se morajo prijaviti v letu dni, odkar spolnjujejo pogoje.
(") Zakasnele prijave se ne vzamejo v postopek. Po
1.	juliju 1943. se prijave za ta podporni sklad ne bodo Več sprejemale.
(*) Prijave, ki prispejo k nepristojnemu krajevnemu organu, mora dotični krajevni organ neutegoma poslati v postopek pristojnemu organu.
Člen 7.
Prijava mora poleg potrebnih osebnih podatkov navajati tudi vse potrebne podatke o prosileevem zavarovanju za bolezen za tisti čas, ki je potreben, da se dobi podpoia in določi višina podpore, in razlog, zaradi katerega prpsilec misli, da sme zahtevati podporo; poleg tega je treba priložiti prijavi tudi potrdilo občine bivališča o imovinskih razmerah prosilca in vseh njegovih sorodnikov, ki so ga po predpisih državljanskega zakona dolžni vzdrževati. Osrednji urad predpiše za te prijave poseben obrazec.
Člen 8.
(J) Ko prejme pristojni krajevni organ prijavo, preveri kar najhitreje vse, kar je potrebno, da se ugotove pogoji za podporo in za višino podpore, in opravi potrebne zdravniške preglede. Rentni odbor krajevnega organa pregleda predložene prijave in poda svoje predloge o podporah, ki bi jih bilo priznati oziroma upoštevati v mejah tistega števila in zneska podpor, ki gre krajevnemu organu po višini njegovega predpisa prispevkov za onemoglost, starost in smrt. Tako preverjene prošnje obenem s predlogi rentnega odbora pošlje krajevni organ prvič dne 1. oktobra 1938., kasneje pa vsako leto za prijave, dospele do 1. julija, najkasneje dne 1. oktobra istega leta osrednjemu uradu, ki odloči o njih do konca leta.
(•’) Vsak krajevni organ ima pravico, predlagati za vsakih 1000 dinarjev prispevka za onemoglost, starost in smrt, predpisanega v času od 1. septembra 1937. do 30. junija 1938., po 4 dinarje mesečne podpore; poleg tega naj predloži osrednjemu uradu v postopek še nadaljnjih prijav za enako število prosilcev. Ostale prijave zavrne krajevni organ sam. Krajevni organ ugotovi pred predložitvijo predlogov to višino predpisanega prispevka za onemoglost, starost in smrt, oceni obenem, kateri del predpisanega prispevka odpada približno na osebe, zavezane pokojninskemu zavarovanju nameščencev, in od-
bije ta znesek od višine predpisanega prispevka, ki je upošteven za predlaganje podpor. Osrednji urad odloči v mejah svojih skupnih prispevkov, predpisanih za onemoglost, starost in smrt do dne 1. septembra 1938., dokončno o podporah. Praviloma prizna podpore po predlogu krajevnega organa, od katerega sme iz upravičenih razlogov tudi odstopiti, obdržati pa mora za vsak krajevni organ njegov kontingent.
(3) O podeljenih podporah obv esti osrednji urad pristojni krajevni organ.
(*) V naslednjih letih predlagajo krajevni organi vse pravočasne prijave s svojim mnenjem osrednjemu uradu. Obenem pregledajo spisek podeljenih podpor iz prejšnjih let in podajo svoje predloge glede podaljšanja teh podpor. Ob tej priliki tudi navedejo, katere izmed prijav, ki so bile predložene prejšnja leta osrednjemu uradu, niso pa mogle biti upoštevane, bi bilo treba v tem letu glede na število podpor, ki so medlem odpadle, upoštevali. Osrednji urad upošteva pri podaljšanju podpor in priznavanju novih podpor vse prispevke, predpisane za onemoglost, starost in smrt do 31. avgusta tekočega leta, po odbitku prispevkov za osebe, ki so prišle pod pokojninsko zavarovanje nameščencev.
Člen 9.
0) Izplačevanje podpor, priznanih v enem letu, se začne s 1. decembrom lega lota in traja do konca naslednjega leta, če se ne obnovi za prihodnje leto.
(2) Podpore iz podpornega sklada za onemoglost in starost se ustavijo tistim osebam, ki se z izvršno sodbo kazenskega sodišča obsodijo na kazen, s katero je združena zguba častnih pravic, za dobo, dokler trajata kazen in zguba častnih pravic;, smejo se pa ustaviti tudi osebam, ki se obsodijo zaradi prestopkov, storjenih v pijanosti ali ob potepanju ali beračenju.
(3) V ostalem veljajo za odmero teh podpor, njih uživanje, znižbo in ustavitev naličim ustrezni predpisi zakona o zavarovanju delavcev za invalidske in starostne rente.
Člen 10.
(*) V odst. 3. člena 2. lega pravilnika navedena ena tretjina dohodkov se uporabi za posebno zdravljenje, da se prepreči pojav onemoglosti, oziroma da se onemogli zavarovanec usposobi za pridobivanje (§ 73* zzd.).
O To posebno zdravljenje se sme dajati v obliki bolniškega, sanatorijskega ali kopališkega zdravljenja ali zobne oskrbe ali drugega strokovnega zdravljenja, združenega z izrednimi stroški.
j'1) Posebno zdravljenje se sme dati tistemu zavarovancu, ki je izčrpal podpore za bolezen, če je bil zavarovan, preden je zbolel, pri krajevnih organih osrednjega urada za zavarovanje delavcev najmanj 250 tednov. Uživalcem podpor po tem pravilniku se daje to posebno zdravljenje predvsem na račun njili podpore in samo večji stroški tega posebnega zdravljenja se povrnejo iz dohodkov, omenjenih v odstavku 1. tega člena.
(*) Posebno zdravljenje odobri v vsakem posameznem primeru osrednji urad za zavarovanje delavcev na predlog krajevnega organa v okviru njegovega kontingenta.
(*) Ko podaja predloge, naj gleda krajevni organ na to, da predlaga za posebno zdravljenje samo tiste osebe, za katere je dosti upanja za uspeli zdravljenja. Dalje naj upošteva tudi primernost posebnega zdravljenja glede
* Prav = § 72. — Op. ur.
na omejena sredstva in na stroške takega zdravljenja. Izmed več oseb z enakimi pogoji naj da prednost pri posebnem zdravljenju tistim, ki so dalj čas člani in imajo zase medicinsko obrazložitev.
(6)	Trajanje posebnega zdravljenja je treba po zdravstvenem stanju dotične osebe vnaprej določiti. Prav tako je treba tudi za vsako podaljšanje posebnega zdravljenja predlog osrednjemu uradu medicinsko trdno obrazložiti.
(T) Krajevni organi smejo poslati osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v odobritev samo toliko predlogov za posebno zdravljenje, da ne presegajo skupni izdatki 2°/n dotlej za onemoglost, starost in smrt predpisanega prispevka, in sicer do vštetega 31. decembra 1942. Razen tega naj pošljejo osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev še enkrat toliko predlogov za nadaljnje prošnje, da bi bilo osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev mogoče izbrati nadaljnje osebe, če ne bi usvojil podanih predlogov za posebno zdravljenje. Ostale prošnje za posebno zdravljenje zavrnejo krajevni organi v svojem področju.
(") Rodbinski elani oseb, katerim se daje posebno zdravljenje, nimajo med tem zdravljenjem pravice do nobene podpore (polliranarine).
Člen 11.
Za vse, kar v tem pravilniku ni izrečno drugače r-odpisano, veljajo naličnp ustrezni predpisi zakona o zavarovanju delavcev.
Na podstavi člena 4. uredbe o izvajanju zavarovanja delavcev za onemoglost, starost in smrt
o d o b r u j e m tale pravilnik o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost, sklenjen v.seji ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 22. novembra 1937. po členu 2. sejnega zapisnika.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v . Službenih novinah .
V Beogradu dne 31. marca 1938.; St. št. 29.015.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič s. r.
—• — --------
271.
Na podstavi odst. 3. § 21. finančnega zakona za leto 1938./39. in člena 273. carinskega zakona predpisujem tale
carinski pravilnik za mednarodne vzorčne sejme.*
Člen 1.
Določbe tega pravilnika se nanašajo na inozemsko hlago — vzorce —, ki se uvaža, da bi se razstavilo na mednarodnem sejmu v kraljevini Jugoslaviji.
Člen 2.
Pri mednarodnih sejmih poslujejo carinski razdelki, ki se odprejo na pismeno prošnjo uprave dotičnega sej-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. maja 1938., št. 101/XXXIIl/243.
ma, če izjavi v prošnji, da prepušča brezplačno potrebne prostore, opremljene s pisarniško opravo, kakor tudi da bo trpela vse izdatke za razsvetljavo, kurjavo in vzdrževanje snage v teh prostorih.
Člen 3.
Področje carinskih razdelkov pri mednarodnih sejmih je isto, kakršno je področje carinarnic, h katerim spadajo; opravljajo pa vse ekspedicije blaga, ki se pošilja na sejem za razstavo.
Člen 4.
(‘) Prostor, ki ga zavzema mednarodni sejem, kakor tudi vsi objekti, postavljeni na njem, se štejejo za carinsko razkladališče dotičnega carinskega razdelka.
(’) Ves la prostor z vsemi objekti in uvoženim blagom vred, ki je tu spravljeno, je pod stalnim carinskim nadzorom.
Člen 5.
(*) Delovni čas carinskih razdelkov pri sejmih je po potrebi nepretrgan; toda njegovo osebje ima pravico do povračila za posle, opravljene izven delovnega časa, določenega za carinarnice.
(’) Povračila carinskemu osebju za čezurno delo obremenjajo upravo dotičnega sejma.
Člen 6.
Listine, ki spremljajo inozemsko blago, namenjeno za razstavo na mednarodnem sejmu, se morajo glasiti na upravo dotičnega sejma. Drugače se prenesejo te listine na upravo dotičnega sejma.
Člen 7.
(’) Inozemsko hlago, ki je poslano na sejem za razstavo, se prepelje takoj, ko prispe, od prevoznega sredstva, v katerem je prispelo, do sejma pod carinskim nadzorom.
(3) Če se blago ne bi moglo spraviti na samem sejmskem prostoru, odredi carinski razdelek na pismeno vlogo sejmske uprave, kje naj se spravi, in ukrepe za carinski nadzor, ki naj se v takem primeru opravijo.
Člen 8.
Blago, ki se uvozi na sejem, se preda carinskemu razdelku z nakladnico ali odpremnico po dotičnih splošnih predpisih, izvzemši primere iz členov 9. in 13. tega pravilnika. Obenem z nakladnico ali odpremnico je predložiti vselej tudi specifikacijo blaga, navedenega v na-kladnici.
Člen 9.
(’) Tisto blago, ki je pri carinarnici že sprejeto, a ja namenjeno za razstavo na sejmu, se pošlje s posebnim spisom carinskemu razdelku pri dotičnem sejmu.
(’) V takem primeru se carinski razdelek s tem spisom obremeni, carinarnica pa se s potrdilom o prejemu blaga, katero ji carinski razdelek takoj pošlje, razbremeni.
(*) Na isti način je ravnati tudi tedaj, kadar voznik zahteva, naj se blago brez raztovoritve takoj pošlje na carinski razdelek pri sejmu.
(*) V vseh teh primerih nadomešča nakladnico spis, s katerim se pošilja blago na carinski razdelek pri sejmu.
Člen 10.
Inozemsko blago, ki je bilo sprejeto pri carinskem razdelku pri sejmu kot blago, namenjeno za razstavo, je treba imeti ločeno od domačega in drugega necarinskega blaga.
Člen 11.
(l) Blago, ki se pošlje za razstavo na mednarodne sejme, je po točki 4. člena 10. v predlogu zakona o občni carinski tarifi začasno oproščeno carine s pogojem, da se vrne v 6 mesecih.
(3) Rok 6 mesecev teče od dne, ko je bilo blago carinskemu razdelku pri dotičnem sejmu predano.
(3) Po preteku tega roka je ravnati z ne vrnjenim blagom po zadevnih predpisih carinskega zakona.
Člen 12.
Pri uvozu živine in drugega blaga, ki spada pod veterinarski pregled, je opraviti vse predpisane veterinarske formalnosti.
Člen 13.
(l) Pošiljke iz uradnih kolektivnih skupin, ki jih razstavljajo posamezne države, in predmeti, ki jih razstavljajo posamezne osebe, se smejo poslati z enega mednarodnega sejma v državi na drugi mednarodni sejem v državi s spremnico ali odpremnico, kateri je vedno treba priložiti specifikacijo o tem blagu.
(3) Odpravni carinski razdelek s to spremnico in s potrdilom namembnega carinskega razdelka o prejemu blaga razbremeni svoje knjige, namembni carinski razdelek pa se s prejeto spremnico ali odpremnico obremeni.
Člen 14.
Skladno z odstavkom 3. § 21. finančnega zakona za leto 1938./39. blago, uvoženo po tem pravilniku, ni zavezano plačilu ležnine za ves čas, dokler je spravljeno na prostoru, ki ga sejem zavzema, ali na krajih zunaj sejma, na katerih je spravljeno z odobritvijo carinskega razdelka.
Člen 15.
Predmeti, uvoženi po določbah tega pravilnika, se ne smejo spraviti z določenega kraja ali dati v svoboden promet brez odobritve pristojnega carinskega oblastva, oziroma preden se ne opravi z njimi carinski postopek.
Člen 16.
0) Ekspedicije inozemskega blaga, razstavljenega na sejmu, da bi se oddalo v svobodni promet, opravlja carinski razdelek po uradni dolžnosti in na priznanico o blagu manjše vrednosti do vrednosti 5.000 dinarjev, nad to vrednostjo pa po predloženi deklaraciji.
(3) V obeh teh primerih se sme radi uporabe minimalnih stopenj sprejeti namesto potrdila o izvoru pismena izjava sejmske uprave o izvoru dotičnega blaga.
Člen 17.
0) Sejmska uprava odgovarja za vse carinsko blago, poslano na sejem, ki s sejma izgine, se uniči ali poškoduje, in sicer za ves čas, dokler je blago na prostoru, ki ga sejem zavzema.
(3)	Prav tako odgovarja sejmska uprava tudi za tisto blago, ki je bilo spravljeno na njeno prošnjo zunaj sejma.
Člen 18.
Blago, uvoženo po določbah tega pravilnika, se po-vrača v inozemstvo s spremnico ali odpremnico, toda brez zavarovanja valute.
Člen 19.
Vse ekspedicije blaga, namenjenega za razstavo ntt sejmu, je imeti za nujne.
Člen 20.
Radi kontrole nad carinskim blagom, ki je na sejmu razstavljeno, imajo pravico prostega pristopa z osebno legitimacijo tako organi dotične carinarnice kakor tudi organi višjega carinskega oblastva za ves čas, dokler je blago na sejmskem prostoru.
Člen 21.
0) Ugodnosti tega pravilnika se uporabljajo tudi na predmete, ki se pošiljajo za razstavo na stalnih mednarodnih sejmih, če njih uprave oddelku za carine pri ministrstvu za finance pismeno izjavijo, da se želijo koristiti s tem pravilnikom in da sprejemajo vse njegove določbe.
Določbe toga pravilnika se smejo smiselno upo-. rabljati tudi na predmete in blago, ki se pošiljajo na razstave ali v tako zvane salone, in to po predhodni odobritvi oddelka za carine.
Člen 22.
Za vsa opravila, predvidena s tem pravilnikom, so pristojni carinski razdelki pri dotičnih sejmih; oddelek za carine pa daje za opravila, predvidena v njem, potrebna pojasnila in izdaja potrebne odločbe.
Člen 23.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 21. aprila 1938.; št. 11.650/1V.
Minister za finance Letica s. r.
(Ta pravilnik je bil prvič objavljen v »Službenih no-vinah« z dne 27. aprila 1938., št. 93.)
Izdajanje diplom o opravljenih izpitih in fakultetni izobrazbi.*
. Minister za prosveto je na podstavi člena 256. občne univerzitetne uredbe z odlokom I br. 14.479 z dne 14. maja 1938. odredil, da je na vseh univerzitetnih fakultetah, ki še nimajo nove fakultetne uredbe v skladu z občno univerzitetno uredbo iz 1. 1931., predpise teh fakultetnih uredb o izdajanju listin o opravljenih izpitih na fakulteti razumeti tako, da opravljajo kandidati izpite po predpisih teh fakultetnih uredb, da se jim pa kot dokaz o fakultetni izobrazbi ne morejo izdajati spričevala o
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 26. maja 1938., št. 116/XXXV1/281.
opravljenih državnih (diplomskih) izpilili, marveč le diplome. Vsak kandidat, ki je opravil vse izpite, predpisane s fakultetnimi uredbami, in ki želi, da se mu izda listina, ki naj svedoči, da je dovršil univerzitetne nauke in da ima fakultetno izobrazbo, mora vložiti prošnjo, naj se mu izda diploma po členu 227. občne univerzitetne uredbe. Kandidatom se sicer smejo izdajati spričevala o opravljenih državnih (diplomskih) izpitih; toda ta ne morejo nadomeščati diplomo in je tudi ne more nadomeščati kako potrdilo o diplomiranju ne glede na to, koliko je kolkovano.
Iz ministrstva za prosveto dne 18. aprila 1938.; I br. 14.479.
— •
273. •
Omejitev
glede dovolitev za uvoz zdravil iz inozemstva.*
Ker so opazili, da se obračajo razne osebe, naprave ali lekarne do tega ministrstva za dovolitev uvoza zdravit iz inozemstva, ki v naši državi niso registrirana, in to šele potem, ko je zdravilo že dospelo k carinarnici, je na podstavi § 27. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in člena 17. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah namestnik ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, minister za trgovino in industrijo z odločbo z dne 29. aprila 1938., S. br. 11.088 odredil takole:
»Izdajanje dovolitev za uvoz takih zdravil iz inozemstva se omejuje na izjemne primere, in sicer na take, ki so podprti z zdravniškim potrdilom, da je zdravilo ne-obhodno potrebno.
Naročiti se sme zdravilo šele po dobljeni uvozni dovolitvi.«
Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
271.
Telefonski promet.**
I.	Nove telefonske zveze s temile	taks-
nimi enotami v zlatih frankih:
7.	izza dne 1. marca 1938.:
Ljubljana—Niedernfritz	3'45
,	Sv. Lovrenc na Pohorju—Preding	2'70
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«	z dne
19. maja 1938., št. lll/XXXV/272.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije«	z dne
25.	februarja 1938., št. 43/XIII/97 (k I., 1. in 2.,	II., 1.
in III.), z dne 10. marca 1938., št. 54/XVI1/133 (k I„ 3. in II., 2.), z dne 25. marga 1938., št. 67/XXII/lG2 (k I.,
4.,	5., G., 7. in 8.), z dne 7. aprila 1938., št. 78/XXVI/197 (k L, 9.), z dne 9. aprila 1938., št. 80/XXVII/207 (k I.,
10.	in 11.) in z dne 19. aprila 1938., št. 88/XXIX/225 (k I., 12.).
2.	izza dne 15. februarja 1938:
G uštanj—Feistritz-Puls	2‘70
Kranj—Bodensdorf am Ossiachersee	2'70
„	— Frohnleiten	345
Ljubljana—Lanzenkirehen	4'20
„	—Peggau	3'45
„	—Steinkirchen am Forst	4'20
. Maribor—St. Paul in Lavanttale	2'70
Medvode—Wien	4-20
Poljčane—Klagenfurt	2'70
3. izza dne 15. marca 1938.:
Jugoslavija—republika Haiti, za pogovor 142 50, za pripravo 20'—
4. izza dne 1. aprila 1938.:
Ljubljana—Grčija: s I. grškim pasom 5'70, z II. grškim pasom 6'30, s III. grškim pasom 7'50
5. izza dne 1. aprila 1938.:
Bled—Tolmezzo	2'55
„ —S. Remo	4'20
Bohinjska Bistrica—Abbazia	2’25
Celje—S. Remo	4-20
Jesenice na Gorenjskem—Postumia	2'25
Kranj—Ancona	8'liO
„ —Bari	420
Lju bi jana—D uttoglian o	2'25
„ —Pescara	3'GO
„	— IMezzo	2'25
„	—Savogna	2'25
„	—Valle Mosso	4'20
„	—Visignano dTstria	2'55
Majšperg—Fiume	2'55
Maribor—S. Remo	4'20
Oplotnica—Postumia	2'25
Pragersko—Venezia	3—
Rateče na Gorenjskem—Fiume	2'25
Ribnica na Dolenjskem—Postumia	2'25
Sodražica—Trieste	.	2'25
št. Jurij ob juž. žel,—Cruscevie	2'25
Št. Vid nad Ljubljano—Postumia	2'25
Žalec—Milano	3'60
6. izza dne 1. aprila 1938.:
Cerknica—Wien	4'20
Golnik—Wien	4'2Q
Gorje pri Bledu—Wien	4'20
Hoče—Wien	3'45
Ježica—Wien	4'20
Kranjska gora—Wien	4'20
Križ—Wien	4-20
Krško—Wien	3'45
Leskovec pri Krškem—Wien	3'45
Medvode—Wien	4'20
Mursko Središče—Wien	3'45
Poljčane—Wien	3'45
Preddvor—Wien	4'20
Ribnica na Dolenjskem—Wien	4'20
Ruše—Wien	3'45
Šent Vid pri Stični—Wien	4'20
Stražišče—Wien	4'20
Sv. Lovrenc na Pohorju—Wien	3'45
Toplice pri Novem mestu—Wien	4'20
Topolščica pri Celju—Wien	3-45
Trbovlje—\Vien	8'45
7. izza dne 1. aprila 1938.:	
Ljutomer—Gleisdorl	2'70
8. izza dne 1. aprila 1938.:	
Bled—Lienz	3‘45
Celje—Lienz	3‘45
Maribor—Lienz	3'45
9. izza dne 15. aprila 1938.:	
Bohinjska Bistrica—Abbazia	2*25
Dob pri Domžalah—Basovizza	2*25
Ljubljana—Rho	3'60
„ —Salerno	4'20
„ —Vicenza	3'60
Maribor—Volosca	2'25
ltakek—Firenze	3'60
Rateče na Gorenjskem—Fiume	2-25
„ „ „ —San Martino ili	
Castrozza	3'60
Št. Vid nad Ljubljano—Postumia	2'25
Šmartno pri Litiji—San Pietro del Carso	2'25
lil. izza dne 15. aprila 1938.:	
Trbovlje—Radenthein	2'70
11. izza dne 15. aprila 1938.:	
Apače—Salzburg	3'90
Celje—Innsbruck	4'35
Kokra—Wien	4'20
Ljubljana—Steinkirchen am Forst	4'20
Maribor—Hollabrunn	3'45
„ Mistelbnch	3'45
Rajhenburg—Wien	3'45
Rogaška Slatina—St. Polten	3*45
Slatina Radenci—Salzburg	3-90
Št. Ilj—Wels	3'90
Vurberg pri Ptuju—Wien	3'45
12. izza dne 15. aprila 1938.:	
Celje—Wildbad Einod	270
Ljubljana—VVildbad Einod	3'45
Maribor—TVildbad Einiid	2'70
11. 1. Osnovna taksa je izza dne 8. januarja	1938.
znižana za pogovore ob sobotah: Brazilija — od 100 na 75 zl. fr., Egipt, Irak, Palestina in Sirija — za 25 zl. fr.
2.	Peru — Osnovna taksa za pripravo je zvišana izza dne 17. februarja 1938. od 11 na 11*10 zl. fr.
III.	Telefonski promet z Griijo — Opredelitev raznovrstnih dopustnih pogovorov.
275.
Razne objave iz »Službenih novin*.
Številka 90 z dne 21. aprila 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. marca 1938. so bili premeščeni po službeni potrebi: k direkciji pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani: La-
panje Franc, inšpektor V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; Prajnfalk Anton, Markelj Leopold, Pokorni Tomaž, Vojsk Vladimir, Kit Ivan, Košir Maks, Jakše Jožef, Stanonik Frančiška, Peči-r e r Ana, Pečenko Lidija, Hribar Gregor, Cerar Peter, črnjač Ivana, višji kontrolorji VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; Kopač J osip in a, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 3; Autrata Angela, černjač Antonija, P r i -stovšek Stanko, Pipan Franc, Erker Julijan, kontrolorji Vil. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana t: Božič Vekoslav, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 2; Megušar Antoni j a , višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 3; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 2: N a d r a It Ferdinand, Alič Janko, Mesojedec Marija in Skubic Olga, višji kontrolorji VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; Sfiligoj Bogoljub, kontrolor VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 7 Lavrič Ana, kontrolor VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1.
Številka 91 z dne 23. aprila 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. marca 1938. je napredoval na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani dr. Stele Franc, izredni profesor IV. položajne skupine 2. stopnje, za izrednega profesorja IV. položajne skupine
1.	stopnje.
Z odločbo ministra za finance z dne 31. marca 1938., štev. 4775/1, je bil Bračko Anton, pomožni arhivar IX. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani, upokojen.
Številka 92 z dne 26. aprila 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. aprila 1938., štev. 37.561/11, so napredovali pri dravski finančni direkciji v Ljubljani: za računske. inšpektorje VI. položajne skupine Žitnik Franc, Uran Andrej, Osana Mirko in Janežič Josip, računski kontrolorji VII. položajne skupine; za računske kontrolorje VII. položajne skupine Petrič Anica, Bajec Marija, Plestenjak Anton in Bogataj Franc, knjigovodje VIII. položajne skupine.
Z odločbo ministra za finance z dne 12. aprila 1938., štev. 12.580/1, je bil postavljen za finančnega pristava VIII. položajne skupine Mlekuš Stanko, uradniški pripravnik za VIII. položajno skupino pri dravski finančni direkciji v Ljubljani.
Številka 93 z dne 27. aprila 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. aprila 1938. je bil premeščen po službeni potrebi To-lija Ivan, p. h. uradnik Vil. položajne skupine podružnice Poštne hranilnice v Sarajevu, k podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d. J Ljubljani; njen predstavnik: Ptinar Mihalek y Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 44. kosu IX. letnika z dne 1. junija 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	St. 417G/4	1596
Razglas.
Tvrdka »Novobor«, splošna industrijska d. d„ Ljubljana—Novo mesto, namerava zgraditi v Luknji, občina Prečna v srezu novomeškem, na potoku Prečna napravo za ukoriščanje vodne sile s hidrocentralo na parceli št. 839 k. o. Prečna, Jakost naprave bi znašala nad '25 bruto k. s. Z zgraditvijo te naprave bi bila uničena dovoljena, tik pod projektirano napravo stoječa vodna naprava Seidla Franca iz Novega mesta ter med drugimi tudi parcela št. 796/2, k. o. Prečna, ki je obremenjena s služnostno pravico zasilne poti v korist parcel št. 856/1 in 856/3 k. o. Prečna. Končno so gornji tvrdki v njen namen potrebne naslednje v kat. občini Prečna ležeče parcele oziroma njih deli, in sicer št. 838/1, 796/6, 850, 851/1, 844/1, 845, 796/1, 796/2 in 795/2.
Imenovana tvrdka prosi za razlastitev omenjene vodne naprave in služnostne pravice ter omenjenih parcel oziroma njih delov.
Na osnovi predpisov §§ 11. i. sl. zakona od 18. februarja 1878., avstr. drž. zak. št. 30, in v smislu predpisov § 11. zakona o ukoriščanju vodnih sil (»Služ-1 beni list« št. 333/52/1931.) razpisuje kraljevska banska uprava dravske banovine razlastitveno razpravo
na sredo dne 15. junija 1938. s sestankom komisije ob 8. uri 30 minut na mestu samem.
Načrti in razlastitveni pripomočki so od dne objave tega razglasa v občini Prečna do vštetega dne 14. junija 1938. razgrnjeni pri občini Prečna, kjer jih morejo interesenti med uradnimi urami vpogledati.
K razpravi se vabijo vsi interesenti s pristavkom, da morejo do dne 11. junija 1938. vložiti pri sreskem načelstvu v Novem mestu pismeno ali ustno med uradnimi urami ugovor zoper zahtevane razlastitve; najpozneje pa se morajo taki ugovori prijaviti ustno ali pismeno vodji komisije pri razlastitveni razpravi do njenega zaključka. Poznejši taki ugovori se glede na predpis § 15., odst. 1., cit. zakona iz 1. 1878. ne bodo upoštevali.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 27. maja 1938.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
Dr. Hubad s. r.
*
K V-No. 4856/51—1938.	1599-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za do-
bavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod v Št. Vidu pri Stični
IV.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. junija 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti predplačilu na-pravnih stroškov med uradnimi urami istotam, soba št. 46.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 145.742'—. Upoštevale se bodo le ponudbe nižje od din 134.855'80.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 28. maja 1938.
VIII. No. 3444/1.	1577	2-2
Razglas.
Gospod Fran Bonač, industrialec v Ljubljani, je zaprosil za obrtno odobritev in gradbeno dovolitev, da sme zgraditi tovarno za nebeljeno in beljeno sul-fitno celulozo v Vidmu pri Krškem.
Zato se na osnovi §§ 107., 109., 110., 114. in 122. ob. z., čl. 1. in 2. banskega pravilnika K. V. No. 3870/1 (Služb. 1. št. 432/67 iz 1933.), § 144. zakona z dne
9.	februarja 1857., štaj. dež. zak. št. 5., in § 11. zakona z dne 12. marca 1866., štaj. dež. zak. št. 6., odrejata
komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje za četrtek dne 9. junija 1938. s sestankom komisije o 9. uri na kolodvoru v Vidntu.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kralj, banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Brežicah. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 8. junija 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 24. maja 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
IV P 386/38-2	1607
Oklic.
Tožeča stranka: Rupert Anton, posestnik na Igu št. 196, ki ga zastopa dr. Darko Cernej, advokat v Ljubljani, je Vložila proti toženi stranki Rupertu
Francu, prej posestniku na Igu, poslednji naslov Salida Bax 641 Coli. USA., sedaj neznanega bivališča, radi priznanja sklenjene pogodbe in dovolitve vknjižbe lastninske pravice k opr. št. IV P 386/38 tožbo.
I.	narok se je določil na 4. julija 1938.
0 poli devetih dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 38.
Za skrbnika se postavlja toženi stranki Šteblaj Alojz, posestnik na Igu št. 18, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 25. maja 1938.
•g.
1 121/38-13.	1325
Dražbeni oklic.
Dne 7. julija 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rožni vrh vi. štev. 99 in 154.
Cenilna vrednost: din 61.393'50.
Vrednost pritekline: din 2709'—, vste- • ta zgoraj.
Najmanjši ponudek: din 40.929'—.
Vadij: din 6.140'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražb?, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VT.,
dne 19. aprila 1938.
I 3331/37-23.	1543
Dražbeni oklic.
Dne 8. julija 1938. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jungert vi. št. 157.
Cenilna vrednost: din 35.109'57.
Vrednost priteklin: din 727'—.
Najmanjši ponudek: din 23.406'38.
Vadij: din 3.510'95.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 9. maja 1938.
$
I 86/35-43.	1239
Dražbeni oklic.
Dne 8. julija 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tratna vi. štev. 324, *
Cenilna vrednost: din 119.527'—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 70.685'—.
Varščina: din 11.95270.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VF.,
dne 14. aprila 1968.
•j;
I 41/37.	1229
Dražbeni oklic.
Dne 7. julija 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču soba št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kunova vi. št. 56, 12, 20, 47.
Cenilna vrednost: din 77.160'—.
Vrednost pritekline: din 4.215'—.
Najmanjši ponudek: din 51.440'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne -22. aprila 1938.
Va I 1066/37—11.	1608
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dobrova vi. št. 705 in 719 v sedmih skupinah.
I. skupina: cenilna vrednost: din 12.245'—, najmanjši ponudek: 8.164'— dinarjev, varščina: din 1.225'—;
II. skupina: cenilna vrednost: din 59.584'—, najmanjši ponudek: 39.723'— din, varščina: din 5.959'—;
III. skupina: cenilna vrednost: din 335.157'—, najmanjši ponud.: 223.425— din. varščina: din 33.514'—;
IV. skupina: cenilna vrednost: din 196.944'—, najmanjši ponudek:	din 131.296'—, varščina: din 19.695'—;
V. skupina: cenilna vrednost: din 42.732'—, najmanjši ponudek: dinarjev 28.488"—, varščina: din 4.274'—;
VI. skupina: cenilna vrednost: din 5.952'—, najmanjši ponudek: din 3.968, varščina: din 596'—;
VIT. skupina: cenilna vrednost: din 22.428'—, najmanjši ponudek: dinarjev 14.952—, varščina: din 2.243'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. a, dne 21. maja 1938.
V I 416/38.	1553
Dražbeni oklic.
Dne 8. j u 1 i j a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predm. I. del vi. št. 773: hiša v Ljubljani, Beograjska ul. 47 in vrt.
Cenilna vrednost: din 174.750'—.
Najmanjši ponudek: din 87.375'—.
Varščina: din 17.475'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 11. maja 1938.
V I 3819/37.	1552
Dražbeni oklic.
Dne 8. julija 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vinje vi. št. 61 (hiša št. 3 v Vinjah, vrt, travnik, njive in gozdovi toda brez parcele št. 31 i).
Cenilna vrednost: din 24.50870.
Najmanjši ponudek: din 16.340'—.
Varščina: din 2.472'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 14. maja 1938.
I 663/37—19.	1452
Dražbeni oklic.
Dne 6. j u lija 1938. ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pijavce vi. št. 29, k. o. Cirnik vi. št. 133.
Cenilna vrednost: din 93.039'55.
Najmanjši ponudek: din 62.026'36.
Vrednost priteklin: din 7.740'—.
Vadij: din 9.303'95.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 9. maja 1938.
I 970/38—18.	1481
Dražbeni oklic.
Dne 6. j u 1 i j a 1938. o p o 1 i devetih bo pri podpisajiem sodišču v sobi.
štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Dragonja vas vi. št. 53, d. o. Mihovci vi. št. 144, d. o. Šikole vi. št. 253, d. o. Cirkovei vi. št. 179, in sicer v 6 skupinah.
Cenilna vrednost po skupinah: I. din 44.061'-, II. din 16.833'—, III. dinarjev 12.363'-, IV. din 4.154'40, V. din 2.309'10, VI. din 2.647'20.
Vrednost priteklin I. skupine: dinarjev 2.980'—.
Najmanjši ponudek po skupinah: I. dinarjev 29.374'—, II. din 11.222'—, III. din 8.272 —, IV. din 4.155'—, V. dinarjev 1.540'—, VI. din 1.765'—. ’
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 9. maja 1938.
•J-
I 2866/36—38.	1482
Dražbeni oklic.
Dne 6. j u 1 i j a 1938. opoli d e s e -l i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Pobrežje vi. št. 454.
Cenilna vrednost: din 48.442'50.
Vrednost priteklin: din 140'—.
Najmanjši ponudek: din 32.295'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	1
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 9. maja 1938.
*
I 3366/37—12.	1564
Dražbeni oklic.
Dne 6. julija 1938. opoli enajstih bo. pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. a) Zabovci vi. štev. 151,
b)	Sp. Breg vi. št. 513, c) Sv. Marko vi. št. 127, v treh skupinah, in sicer vsako vložno številko zase.
Cenilna vrednost: ad a) din 34.136'—, ad b) din 9.471'—, ad c) din 6.125'—.
Vrednost priteklin: ad a) din 4.240'—.
Najmanjši ponudek: din 22.758'— za T. skupino, din 6314'— za II. skupino in din 4084'— za III. skupino.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 20. maja 1938.
I 495/37-22.	1544
Dražbeni oklic.
Dne 6. j ulij a 1938. ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba y nepremičnin zemljiška knjiga Platinovec y, vi. št. 123, 221, 280 in zemljiška knjiga Bodrež V2 vi. št. 429 ter cel vi. št. 436.
Cenilna vrednost: din 46.95172.
Vrednost priteklin: din 2.500'—.*
Najmanjši ponudek: din 31.30114.
Jamčevina: din 4.695'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče' Šmarje pri Jelšah,
dne 5. maja 1938.
Konkurzni razglasi
599.	1609
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini »Slalom kluba 34 v Ljubljani .
Konkurzni sodnik: dr. Kotnik Fran, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Homan Alojzij, advokat v Ljubljani.
Oglasitveni rok do 20. junija 1938. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 24. junija 1938. ob 9. uri v sobi 138.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III,,
dne 27. maja 1938.
St 5/38—2.
.j.
600.	1566
Potrditev poravnave izven konkurza.
Poravnalna stvar: Jonke Edvard in Amalija, posestnika in peka, Celje, Gosposka ulica št. 28.
Potrjuje se poravnava, ki sta jo sklenila s svojimi upniki dolžnika Jonke Edvard in Amalija dne 21. 5. 1938. pri tem sodišču in ki določa, da se poravnajo prednostne terjatve in terjatve, v katere poravnava ne poseza, v celoti, ostali upniki pa dobijo 40%no kvoto, plačljivo v 30 enakih obrokih, od katerih zapade prvi 60 dni po pravnomočni potrditvi poravnave.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. maja 1938.
Por 5/38—22.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. št. 50.680/37.	1610
Razpis.
/Mestno poglavarstvo v Ljubljani odreja za pleskarska dela v poslopju Meščanske iinoviue — Kresije I. javno pis-
meno ponudbeno licitacijo na dan 10. junija 1938. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 20 gospodarskega oddelka v Ljubljani, Beethovnova ulica 7/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe od 1. junija t. 1. dalje proti plačilu napravnih stroškov din 5'— med uradnimi urami v pisarni gospodarskega oddelka soba št. 21.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek uradno ugotovljenega proračuna, ki znaša din 16.000'—, oziroma za varianto din 13.000'—.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 31. maja 1938.
Za predsednika: podpredsednik dr. Ravnihar Vladimir s. r.
*
VI št. 22952/38	1612
Razglas.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje napravp vodovodne instalacije v šoli na Ledini. Licitacija bo dne 13. junija 1938. ob enajstih v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Razpisni in tehnični pripomočki se dobe proti plačilu nabavnih stroškov v pisarni tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra št. 2/11.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 31. maja 1938.
Zastopa predsednika: podpredsednik dr. Ravnihar Vladimir s! r.
$
T No. 748/22.	"	1590-3-1
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg razpisuje v skrajšanem roku 10 dni
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo za popravo lesenega mostu čez Besnico v km 37.820 državne ceste št. 17
na ponedeljek dne 13. junija 1938. ob 11. uri
v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Revidirani proračun znaša din 25.000, kavcija din 3.000'—.
Popoln razglas glej prilogo k »Službenemu listu«, kos 38., z dne'11. maja 1938.
Sresko načelstvo Marihor-levi breg, tehnični razdelek,
dne 28. maja 1938.
❖
1582
Razpis.
Mestna o! čina Novo mesto razpisuje za oddajo vseli de! pri gradnji občinske ubožnice, adaptacije in nadzidavo
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. junija 1938. ob 14. uri v mestni občinski posvetovalnici.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu nabavnih stroškov med uradnimi urami v občinskem uradu.
Ponudbe nai se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na
znese	de odobrenega proračuna, ki zna-		
ša za	1 posamezna dela:		
a)	težaška in zidarska		din
	dela		#	181.081'38
b)	tesarska dela . . .	s	32.313'60
c) krovska dela . . .			3.448*50
č) kleparska dela . .		.	18.12608
d)	mizarska dela . .	.	39.085'—
e)	steklarska dela . .		8.290'06
f) ključavničarska dela			2.198*—
g)	strelovodne naprave		3.000’—
h) vodovodna inštalacija			19.251'—
i)	pleskarska dela . .		5.296'—
j)	slikarska dela . .		3.520'23
k) pečarska dela . . .			
1) električna instalacija		9	6.720'—
m)	parketna dela . .		20.11237
n)	tapetniška dela . .		3.700'—
Podrobnosti razpisa so		razvidne iz	
razglasa 0 licitaciji, ki j<		a	nabit na
uradni deski pri občini Novo mesto.
Predsedstvo občine Novo mesto,
dne 27. maja 1938.
*	1586-3-1
Razpis.
Na podstavi odločbe g. ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 23. maja 1938., S. št. 14620, razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« 11 (enajst) mest zdravnikov uradniških pripravnikov.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti po § 3. in 4. zakona o uradnikih je vložiti neposredno pri sanitetskem oddelku ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Tz upravne pisarne obče državne bolnice v Ljubljani, prez. št. 1103/38.
❖
ER št. 3596, 3745.	1595-3-1
Razpis licitacij.
Na podstavi odločbe ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 11. in 20. maja 1938., O. št. 7234 in 7946, ter ostalih zakonskih določil razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za bolnične potrebe do 30. septembra 1938. v skrajšanem desetdnevnimi roku III. licitacijo, in sicer: dne 13. junija 1938. ustno za meso, slanino in drobovino, dne 14. junija 1938. pismeno za «h-vczilni material in samtetske lekarniške potrebščine,
dne 17. junija 1938. pismeno za zd ravila.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice.
Pogoji in vsa druga pojasnila z navedbo višine potrebne varščine za posamezne vrste blaga se dobe pri eko-nomatu bolnice.
Uprava obče državne bolnico v Ljubljani,
dne 28. maja 1938.
Št. 0489/88.	1581
Razpis dobave.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 15. junija 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznega vodo-vodno-instalacijskega materiala. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija državnega rudnika Velenje dne 25. maja 1938.
•j.
Št. G177/38.	1580
Razpis dobave.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 15. junija 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo za rudnik Velenje: 390 m3 kisika in 150m3 dissousa. Za rudnik Zabukovca: 100 m3 kisika, 50 m3 dissousa in 150 kg kalciumkar-bida 5—8 mm 0. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija državnega rudnika Velenje
dne 25. maja 1938.
&
Opr. St. 20/11-38.	1594
Razglas.
V 44. kosu »Službenega lista« z dne
I. junija t. 1. je objavljen »Pravilnik o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost iu starost« pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev.
Okrožni urad opozarja vse interesente, zlasti občine na ta pravilnik s prošnjo, da opozore nanj tiste občane, ki izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za dosego teh podpor. Prijave za priznanje onemogiostne podpore morajo biti vložene najpozneje do 1. julija t. 1. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 20. maja 1938.
Predsednik:
Franc Kremžar s. r. Namestnik ravnatelja:
Dr. Kuhelj Mirko g. r.
*
Opr. št. 30/65-38-11	1585
Razglas o licitaciji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za nabavo ob-vezilnega materiala za II. polletje 1938,
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. junija t. I. ob 11. uri dop. v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti 20, soba 212. Ponudbe je vložiti v vložišču urada do 10. junija t. 1. do 11. ure dopoldne. Ovitek ponudbe mora imeti napis: »Ponudba na opr. št. 30/65-38-11.«
Ponudbene pripomočke in pojasnila daje uradov ekonomat proti plačilu ali nakazilu din 10'—.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 27. maja 1938.
Št. 405/38/Spl.	1591
Natečaj
za notarsko mesto v Ljubljani in mesta, ki se izpraznijo s to zasedbo.
Na podstavi odločbe ministra za pravosodje z dne 23. maja 1938., št. 51.586, se razpisuje natečaj v smislu § 12. zakona o javnih beležnikih za notarsko mesto v Ljubljani, izpraznjeno s smrtjo javnega notarja Plei\veissa. Karla ter za mesta, ki bi se z zasedbo tega mesta izpraznila.
Prcdpisno opremljene prošnje (§§12. in 6. zb. in čl. 6. pravilnika) naj vložijo najkasneje
do 28. junija 1938. javni notarji in notarski pripravniki pri podpisani komori, drugi prosilci pa po nadrejenem oblastvu tudi pri tej komori. Zakasnele, četudi predpisno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale.
Javnoboložniška komora v Ljubljani,
dne 28. maja 1938.
$
Št. 811/38.	'	1593
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Krulc Franjo z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Mariboru, Marijina ulica 10.
V Ljubljani dne 24. maja 1938.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani: podpredsednik:
Dr. Krivic Rudolf s. r.
Razne objave
1605
Vabilo na XV. redni občni zbor,
ki ga bo imela Prometna banka d. d. v Ljubljani
dne 20. junija. 1938. o }(4. uri (o poli
štirih popoldne) v sejni dvorani zavoda v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 1 /I.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1937.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3. Odobritev bilance in računskega zaključka za leto 1937. in sklepanje o razdelitvi dobička.
4. Volitev upravnega sveta za poslovno dobo 1938—1942.
5. Volitev nadzorstva za eno leto.
6. Slučajnosti.
Po § 9. in 10. družbenih pravil objavljamo, da imajo pravico glasovanja na
občnem zboru delničarji, ki polože pri Prometni banki d. d. v Ljubljani šest dni pred zborovanjem najmanj deset delnic. Ce so delnice že v depotu pri zavodu samem, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti tega občnega zbora, najkasneje do 14. junija 1938. v uradnih prostorih Prometne banke d. d. v Ljubljani, kjer se jim izroče legitimacije. Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas (§ 11. družbenih pravil).
V Ljubljani dne 31. maja 1938.
Upravni svet.
*
1611
Objava.
Po sklepu XXVIII. rednega občnega zbora z dne 31. maja 1938. se izplačuje za kupon štev. 28 dividenda v znesku din 4'—, odštevši 10% ni davek na dividendo, torej neto din 3'60 za kupon. Dividenda se izplača proti predložitvi kupona štev. 28 pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani i. s. od 1. junija 1938. naprej.
Ljubljana 31. maja 1938.
Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
*
Objava.
Ukradena mi je bila evid. tablica št. 177.165 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Madile Beno ml. s. r.,
Tržišče 48.
*
1597
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico in evid. tablico za kolo in ju proglašam za neveljavni.
Nartnik Pavel s. r.,
Bevke pri Vrhniki.
❖
1583
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (št. evid. tablice 3670) in jo proglašam za neveljavno.
Dr. Reja Dušan s. r.,
Št. Jernej na Dol.
*
1589
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 2-2189/38 za motorno kolo, last Tršarja Antona z Vrhnike, in jo proglašam za neveljavno.
Roter Vililtald s. r., Ljubljana.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur i Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek s Ljubljani. i