kulturi ter marsikje nakazujejo tudi pomen in vlogo planinstva (enako kot tabornikov, TVD Partizan itd.) Tako planinska društva, ki niti ne dobijo denarja od drugod niti ga sama ne morejo dovolj zbrati z lastnimi dejavnostmi, omejujejo obseg In vsebino svojega delovanja, kar ni v prid usmeritvam telesne kulture v Sloveniji, kot je zapisano v študiji o teh problemih, ki jo je podpisal predsednik MeddruŠtvenega odbora planinskih društev ljubljanskega območja Peter Lav-rič. »Nekaterih izhodišč za pripravo programa telesne kulture za leto 1989, ki jih je pripravila strokovna služba TKS in ZTKO Ljubljana, planinska društva ne morejo sprejeti,« je zapisano v študiji, — Eno od teh izhodišč je, da »je treba posebej rešiti problem sofinanciranja planinske dejavnosti. Tu dejansko ne gre za redno vadbo. Zato naj bi programe planincev sofinancirali le s pomočjo pri vzdrževanju planinskih postojank In izobraževanju kadrov«, kar pomeni, da bi ostalo brez teh sofinancerjev organizirano vodenje planinskih pohodov, vzponov, izletov in taborov ter organiziranih dejavnosti alpinističnih odsekov, »Sestavljale! izhodišč nimajo prav,« piše v študiji, »ko planinske pohode, vzpone, izlete In tabore ter alpinistične vzpone vseh težavnostnih stopenj primerjajo z redno vadbo v dvoranah in na igriščih, ki jo vodijo poklicnf in honorarni trenerji in vaditelji. Takšno stališče kaže na to, da ne poznajo ali pa nočejo priznati načina in odgovornosti pri organiziranju In včdenju planinskih in alpinističnih akcij v največji telovadnici — naravi. Kot vodijo redno vadbo v telovadnicah strokovno usposobljeni trenerji in vaditelji, vodijo redno organizirano planinsko hojo in alpinistične vzpone strokovno usposobljeni mladinski, planinski in gorski vodniki ter alpinistični inštruktorji,« Prav tako se člani MeddruŠtvenega odbora ne strinjajo z izhodiščem, da bi TKS sofinancirala delo z najmlajšimi le društvom TVD Partizan, tabornikom, smučarjem in plavacem ter »specializiranim klubom« (košarka, nogomet, rokomet itd.). Odločno zahtevajo, da bi na enak način zagotovili sredstva tudi za organizirano planinsko delo z najmlajšimi planinci, predvsem pri akcijah ciciban-pianinec in pionlr-planinec. Enako pa bi morala TKS v okviru sredstev za vzdrževanje telesno-kuiturnih objektov zagotoviti tudi delno kritje stroškov za planinska pota, ki jih je mogoče primerjati z napravami, orodjem in opremo v telovadnicah in na igriščih. Pri tem ne sme motiti, da je večina planinskih poti, ki jih morajo vzdrževati ljubljanska planinska društva, zunaj ljubljanskih občin, saj po njih hodijo tudi ljubljanski planinci. DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLEZANJU V BOHINJU PAJKI POD SKALCO Sredi avgusta, v soboto in nedeljo, 12. in 13. velikega srpana, je bila Pod skalco ob Bohinjskem jezeru letošnja tretja tekma za jugoslovanski pokal in državno prvenstvo v Športnem plezanju. Med ženskami je zmagala Damjana Klemenčič Iz Alpinističnega odseka Škofja Loka, med moškimi pa Vili Guček iz AO Trbovlje. Po treh tekmah (Zagreb, Lokve, Bohinj) vodi zdaj v pokalu med članicami zmagovalka Bohinja, med člani pa alpinist AO Kozjaka iz Maribora Marko Lukič. Bohinjska prireditev v prostem plezanju je privabila Pod skalco toliko gledalcev kot nobena taka prireditev pri nas doslej; samo v nedeljo si je tekmovanje ogledalo več kot 3000 gledalcev, v soboto pa okoli 2000. Na odprtem državnem prvenstvu v športnem plezanju so nastopili plezalci iz večine slovenskih alpinističnih odsekov, ki Previs — pa kaj! Prosil plezalci zmorejo takšna »lene, ki so jih klasični alpinisti samo a spoštovanjem gledali Foto: Igor Modlc v tem Športu kaj pomenijo, tako iz Kranja. Škofje Loke, Trbovelj, Ljubljane-Matice, Soškega AO, Vrhnike, Raven, mariborskega Kozjaka, črnuč, Šaleškega AO, Železnikov, Idrije, Tržiča, Jesenic, Nove Gorice, ljubljanskega Dela in Akademskega AO. nadalje hrvaški plezalci iz zagrebškega Velebita in splitskega Mosorja ter naposled njihovi kolegi iz Italije, in sicer iz alpinističnih odsekov XXX. ottobre, Alp. de. Giulie in Trst. V celoti je nastopilo kar 46 tekmovalcev iz 21 alpinističnih odsekov Slovenije, Hrvaške in Italije. Tekmovanje se je začelo v soboto dopoldne s polflnalnim nastopom tekmovalk. Nastopilo jih je 11, od katerih jih je pet nekaj manj kot 12 metrov visoko smer, ocenjeno s VII. stopnjo, preplezalo v celoti, medtem ko se jih je v finale uvrstilo sedem. Isti dan je bilo tudi poltinale za fante, na katerem je nastopilo 35 tekmovalcev, od katerih jih je prav tako pet priplezalo do vrha smeri, pod katerim je večino zaustavil previs. Za vstop v finale je tako pri večini fantov odločala dosežena višina v p red tekmovanju, k! so jo merili z novo merilno napravo »distoma-tom« telemetrično — do milimetra natančno. Na nedeljskem tekmovanju je največ zbranosti pokazala že do tedaj prva v jugoslovanskem pokaiu Damjana Klemenčič, ki je bila v Bohinju za komaj 21 milimetrov višja od drugo uvrščene Mirande Ortar (Soški AO), medtem ko se je na tretje mesto uvrstila vsestranska alpinist-ka In plezalka Marija Stremfelj (AO Kranj). Enako napeto je bilo tekmovanje moških, na katerem je Vili Guček iz AO Trbovlje priplezal 85 centimetrov višje od tržaškega plezalca Marca Sternija. — Viti Guček do bohinjske tekme še ni imel nobene točke v tekmovanju za jugoslovanski pokal: v Zagrebu je bilo njegovo plezanje popolnoma ponesrečeno in si ni »zaslužil« nobene točke, v Lokvah pa sploh ni nastopil. Sedanja zmaga v Bohinju ga je pripeljala na sedmo mesto pokalne lestvice. Med 15 fanti — finalisti se je na tretje mesto uvrstil Tomo Česen, ki je naš najbolj vsestranski vrhunski plezalec (ali alpinist, saj ne vemo, kako naj ga imenujemo). Tudi on ni nastopil v Lokvah, medtem ko si je v Zagrebu na umetni steni priboril 9 točk in je tako zdaj v jugoslovanskem pokalu na petem mestu. Bohinjsko tekmovanje je bilo na zavidljivi ravni, za kar gre zasluga predvsem organizatorju, vedno aktivnejšemu Alpi-numu, bohinjskemu turističnemu podjetju, ki je med drugim oskrbelo ličen velik plakat ter ga razobesilo po Sloveniji, ter njegovemu uslužbencu Janku Humarju, alpinistu in vodju tekmovanja, ki mu je aslstiral Uroš Novak. Vodja bohinjske sodniške ekipe je bil Ivica Pilič Iz AO Mo-sor v Splitu, ki je lani kot predsednik mednarodne žirije tekmovanja za evropski Dobesedno na konicah prstov in 2 do konca napetimi mišicami: to Je eden od praviti športov za mlade pokal na Jalti v Sovjetski zvezi izpolnil kriterije in postal eden izmed petih mednarodnih sodnikov UIAA (Mednarodne alpinistične zveze). Vsekakor pa je treba posebej omeniti avtorja vseh smeri Sreča Rehbergerja, ki je bil hkrati tehnični vodja tekmovanja, in njegovo soavtorico Nušo Romih. Potem ko finalne moške smeri nI do vrha preplezal nobeden od tekmovalcev, se je je lotil Rehberger ter z elegantnim demonstracijskim plezanjem znova potrdil svojo vrhunsko pripravljenost. Zanimiv šport, ki si je tako v Bohinju kot s posnetkom na televiziji pridobil nove privržence ali nemara samo gledalce, bo v bližnji prihodnosti še kaj prispeval k drugačni popularizaciji planinstva pri nas. Planinski ves) nI k se bo, tal, s prihodnjim mesecem spet podražil. Ker je galop inflacije rekorderskl, do zaključka redakcije te Številke organi Planinske zveze le niso določili cene za zadnje trimesečje letošnjega leta. Cene bodo, kot Je mogoče predvidevati, skladne s predvidenimi cenami drugih podobnih revij v Sloveniji konec letošnjega teta. Kljub temu upamo, da boste svojemu Planinskemu vestni k u ostali zvesti naročniki.