TRGOVINA BALAŽIČ t 5 Iji športna obutev 1 • tekstil A 4 V ■ \ t [’ ^^jtaski dnevi ! "prav zabavno - tako $e je počutil tudi predsednik Milan tivne razseinosti. temu kljub vsemu ni tako, kajti v lem I I do golega VELETRGOVINA Kubiki str. 8 L I Paket •'aKMFTIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU pekoCe paprike v G. Radgoni v hali B pred Kurbosovim M (N POHtSrVA rastlinjakom str.7 ___________=____________________ preživeti avgust, sobota. Z VREME zasebni agrotrg bk,^^USka nodietiavVabU lovciz .1 mlekom ■l str .5 ilVElIKA IZBIRA POHIŠTVA! I I Romunskega ilegalca slekli primeru gre tudi za odvzemanje legimilete pravosodni oblasti, kot neodvisni veji oblasti. Nenazadnje se odpira vprašanje, Čemu stalni očitki o nekompetentnosti pravosodne ohla- čnCHiOVCt, tet.; 70796 UGODNO: • žensM, moški in otroški cev- na rd 21. Zdenko Trgovina Ela Vlaj Vidonci ima na zalogi premog. Tona lignita velja 6,495SIT, rjavega premoga pa 11.500 SIT, Iranko železniška postaja Murska Sobota. Na zalogi imajo cement, vreča stane 536 SIT. Imajo tudi maltit, apno in vse vrste krmil. tve so možne v ponedeljek. - pomembno je, da se k Muri vrača življenje; Mura si zasluži nekaj neopisljive moči in čarobnosti. V nedeljo je bilo v Ižakovci h zanimivo, sproščeno in Vestnikov koledar 19. avgust, četrtek. Bole-slav 20. avgust, petek, Ber- Naročila sprejemajo tudi po telefonu 51-170 in 21-976. 32-464. ISALON nilHSTV«, MMUBM 65, VEGROS SHOPPING CENTER' Utm UMNJ, MMMM Ruška 104, tel. (062) 102618 na traverzo str.3 gotovo so ena od najbolje pripravljenih in najbolj ^loŽično obiskanih prireditev v pokrajini ob Muri. Naj ^a^avno -Itulturno, etnološko, ekološko ali versko obarvano Kučan- bbp I Konec tedna bo spet sončno in vroče. Osveži- podjetj^^vabn^ni na razgovore - sklepanje pogob ^^'oprogram. 22. avgust, nedelja, Marija 23, avgust, ponedeljek, Roza 24. avgust, torek, Jernej 25. avgust, sreda. Ludvik Pregovor Rada po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja. s ti in poudarjanje pravilnosti postopkov s strani izvršne oblasti, v konkretnem primeru obrambnega ministrstva, i Trenutno so sami predstavniki te veje oblasti najmanj krivi, j če zakonodaja, po kateri problem raziskujejo, ni primerna, j Za to nenazadnje niso krivi pravosodni organi, ampak I izvršna oblast s parlamentom na čelu. V oči bode tudi stalno poudarjanje nedotakljivosti izvršne oblasti. Skratka, nenehno poudarjanje o delovanju pravne driave in izpostavljanje tega, da ta ne deluje zaradi hipoteke preteklosti, preprosto ne vzdrži več. Dogodki zadnjega Časa nam dokazujejo, da to preprosto ni več možno, ne glede na to, s kakšnimi strukturami imamo opravka, ker preprosto ne razpolagamo več s temeljnim psihoškim vzvodom za delovanje katerega koli sistema, to je zaupanjem. V tej smeri nas na to že opozarjajo nekatere analize naših dogodkov v tujih medijih. in nenazadnje, kakorkoli se vrti to kolesje, je trgovino Z orožjem potrebno raziskati in ji dati epilog, kajti priznanje soboškega podjetnika, da se je s tem biznisom ukvarjal, in njegovo skrivanje za plaščem obrambnega ministrstva, odpira novo dimenzijo problema. Samo priznanje pa nam dokazuje še nekaj več, namreč, da »sibirska« provinca ni več nepomemben dejavnik za nečedne posle, ki naj bi se odvijati pri nas. Celo več, postajamo eno od pomembnih regionalnih središč, kjer se bo obračalo vse več tovrstnih poslov. J. VDTEK Muska Sobota, 19. avgusta 1993 • Loto XLV • Št. 23« Cena 80 SIT -----------------------------------------------z' ------------------- Kar Žalosten sem postat, ko sem zvedel, da je marsikateri »turistični« gigant odpovedat svojo tradionalno »fešto« takšne in drugačne noči. Še posebej se mi je stožilo po portoroški noči, kise je ponavadi »zgodila« ob »velki meši«. Res je sicer, da se te »feSte« nikoli nisem osebno udeležil, toda zmeraj sem z zadovoljstvom spremljal pokanje petard in ognjemet, ki so mu na osrednjem elektronskem mediju pač posvetili največ pozornosti. Toda še preden sem se dobro zavedel, da portoroške noči ne bo, se je v vsem svojem sijaju portoroškega ognjemeta razplamtela letališka noč. Po domače povedano razkritje ' velike količine orožja na mariborskem letališču in razčiščevanje te afere, ki je zares podobna pravemu ognjemetu. Toliko bolj smo ga lahko »veseli«, ker je začelo prasketati tudi na našem koncu. Res je sicer, da to prasketanje ni neposredno povezano z osrednjo »letališko« nočjo, pa ni nepomemben člen pri razplumtevanju ognja v celotnem ognjemetu. Medtem je direktor podjetja Barex v Delu javno priznal, da je prekupčeval z orožjem. No, vsa zadeva pa kljub vsemu ni veselica, kot se to zdi na prvi pogled, kajti vse bolj očitno je, da oblastni apetiti nimajo meja. Zadeva se namreč veČ ne raTpleta na ravni vpletenosti oziroma nevpletenosti posameznih akterjev v »šverc«. Na tej ravni postajo nepomebne tudi trditve, ali je bil organizator posla zagrebški imam in ali je obrambno ministrstvo opeharilo bosanske kupce ati ne, kar je to tudi zanikalo. Celotna zadeva je speljana rta raven konflikta in medsebojnih obtoževanj med izvršno in sodno oblastjo. Oroge je eksplodiralo Vprašanje je, kam nas ta konflikt vodi. Ce bi sicer sledili pozitivni teoriji konflikta, bi lahko trdili, da ima le-ta pozi- V Ižnkovcih so bili svojevrsten dogodek Živeti in PMOAJA IliiAVAiiinn HI 1^H I B I ' "''--/xtf *''^' '-'T:" / / ■ I \ ■ O \\ I |bwv i[\ \ \ stran 2 vestnik, 19. avgusta aktualno okoli nas Evropa na razpotju Kriza evropskega denarnega sistema Dogodkom, ki so pretresali evropske finančne trge prejšnji teden, so se čudili domala vsi, ki im^o kaj opravka z ustvarjanjem »skupnega evropskega doma«. Še najmanj je bilo pri vsem skupaj jasno politikom Evropske skupnosti, ki so pred dvema letoma v nizozemskem Maastrichtu jasno začrtali smernice evropskega združevanja - političnega in gospodarskega. In medtem ko je politična združitev, vsaj na ravni skupnega evropsk^a parlamenta, ministrskega sveta, komisije in sodišcč Evropske skupnosti ze bolj ali manj tudi gotovo dejstvo, pa je gospodarski del načrta še daleč od uresničitve. Temelje gospodarskega dela projekta »Združene države Evrope« sestavlja odstranitev vseh ovir za prosti pretek blaga, storitev. dela in kapitala znotraj meja Evropske skupnosti. Liberalizacija gospodarstva na podlagi prvih treh zgoraj naštetih elementov naj bi postala dejstvo že letos. Da temu še ni čisto tako, je že druga zgodba, vendar pa dogodki v zadnjem letu dni kažejo, da bo predstavljal največ težav evropskemu združevanju ravno zadnji element potreben na poti do evropske gospodarske »popolnosti«, to je prosti pretok kapitala med državami članicami ES in pa vprašanje skupnega denaija. Pojdimo torej po vrsti. Zgodovina in politika Da bi bolje razumeli zmedenost (konfuznost) dogodkov zadnjih dveh tednov, si najprej obudimo spomin na vsaj tri mejne letnice za razvoj Evropske skupnosti: podpis rimske pogodbe leta 1957, sprejem Španije in Portugalske v elitni klub dvanajsterice leta 1986'(s čimer je bil vsaj začasno sklenjen tako imenovani politični del konstituiranja Evropske skupnosti, ki se je vse bolj nagibal tudi k uresničevanju ekonomske zamisli o prostem carinskem trgovanju v Evropi), julija 1987 in potem decembra 1991, pa sta nemški kancler Kohl in francoski predsednik MiCterrand, vodilna predstavnika zgodovinsko konku-rirenčnih si evropskih narodov, na- narja, ki ne bi podlegel vsaki sapici na napredvidljivih trgih blaga, storitev, dela in predvsem kapitala, je dosti starejša od spoznanja o mnoštvu trgov v gospodarstvu in prav gotovo sega v obdobja iznajdbe denarja samega. Sodobna mednarodna denarna ureditev bo ravno naslednje leto zabeležila petdeset let od zgodovinskega dogodka, ko se je 44 predstavnikov držav v ameriškem Bretton Woodsu dogovo- na ta način zaslužila kar 7 milijard avstrijskih šilingov. Da pa je trg zlata izpostavljen vse prevelikim nihanjem, kar je bil tudi eden od bistvenih razlogov za opustitev »zlatega standarda« leta 1944, dokazujejo dogodki iz začetka tega tedna, ko se je cena unče zlata v samo eni uri trgovanja na blagovni borzi (Commodity Exc-hauge) zmanjšala za enajst dolarjev in je na koncu pristala na 388,5 dolarja za unčo. Vendar se raje odtrgajmo od zaslepljujočega bleska te enkratne materialne dobrine ter se povrnimo k naši zgodbi o »območju stabilne valute«, ki se po zadnjih pretresih na deviznih trgih, vse bolj spreminja v idejo o »območju stabilnih. med seboj konkurenčnih si mora biti devizni tečaj stabilen, v okviru 2,25 odstotnih nihanj 1 i Reeskontae obresti Pri nas imenovane tudi INTERVENCIJSKE ediresti predstavljajo nekakšno kratkoročno (za 14 in 28 dni) medbančno bžno obrestno meto za posojila, ki jih dajejo centralne banlte. GOMFX VNcmčiji TENDERn« anglosaškem govornem pi^o^ pa REPURCHASE ah KEPD-RATE. v Avstriji GOMEX je kratica za »Geldmarkt-OffenmaTkt-Satz« in se je v zadnjem času razvila v najptTmeaibnejšo obrestno mero, ki jo uporabljajo poslovne banke opravljanju refinancijskih poslov (predvsem pri poslovanju z vredt^tiimi papirji). Avstrijske komercialne banke se m Čas TS-odstotno refinancirajo po stopnji GOMBX in 25-cidsto(tio po diskontni stopnji (menice). Lom-bardna stopnja je v tem pnmem postala popolnoma brez ^mena. Primer iatervencije nemške centralne banke, kot »banke evR^ skih bank«, na trga kratkoročrnh medbančnih posojil nnm kaže, kako te stvari potekajo v praksi. Nemška Bundesbank je 3. av^ta napovedala znižanje kratkoročnih reeskontnih obresti za 15 odstotnih točk. Naslednji dah je potem nemSea ctattridna banka obrestovala sveže kredite v skupin vredne^ti 3ti,S nuIijardDEM po 6,8--odst(rini obrestni meri (14 dnevni krediti) in 6,7-odstotiii ot^sstiii meri (28-dnevDi krediti). navzgor in navzdol (torej 5 odstotkov) vsaj dve leti ter da nominalne obresti na dolgoročne kredite ne smejo presegati povprečja inflacije treh dežel članic, ki imajo najnizžjo stopnjo inflacije, za več kot 2 odstotka. Če si ogledamo dejansko stanje gospodarskih kazalcev, ki so zajeti med kriterije v letu 1991, vidimo, da je le redko katera od držav članic blizu tistemu »stičišeč«, ki ga določa dogovor iz Maastrichta. Tega leta so samo tri Članice ES-a zadovoljile konvergenčne kriterije in ne pozabimo, da je dve leti po objavi teh podatkov gospodarska recesija v Evropi rn svetu dosegla določen »napredek« - gospodarska situacija je postala še slabša. Ekonomija in politika Poglavitni razlog za tako majhen »pok« na evropskem trgu deviz lani septembra, kakor tudi za velik pok pred enim tednom, tiči v nemški centralni banki (Bundesbank) ali širše povedano, v priključitvi Vzhodne Nemčije k Zahodni. Vzhodna in Zahodna Nemčija sta leta 1989 po zrušenju berlinskega zida pravzaprav stopili v denarno unijo, ki bi lahko predstavljala nekakšen model tudi za sistem EDU. In kaj se je zgodilo ? Takoj po združitvi je nemška centralna banka, najverjetneje pod političnim pritiskom nemške vlade, začela menjavo vzhodna-zahodna marka v razmerju 1:1. Vzhodna marka je tako, kljub dosti nižji produktivnosti dela v vzhodnonemškem gospodarstvu, umetno prido- TABELA 3: Po dunajskem dnevniku Der Standard porT**"*^ nekatere podatke o različnih oblikah naložb na začetku tcgtldt । njihovih donosih osem mesecev pozneje, številke nam kažejo,^ bkšna bi bila vrednost 100 000 avstrijskih šilingov na dan 23- ' 1993, če bi jih italužili v alternativne vrednostne oblike. _________________________________________vrednost 100 000 Al^^ oblika naložbe ZLATO BORZA - New Vork - Frankfurt - Dunaj VLOGA NA BANKI - 5,25% obresti - 2,5% obresti Vir; Der Standard 2.8. 130 560 4K I' 114 828 117 760 131200 103 010 101438 rilo za regulacijo mednarodnega finančnega sistema. Poleg Mednarodnega monetarnega daljevala svetjo povojno tradicijo fonda (IMF), Svetovne banke ter kanclerja Adenauerja in predsednika de Caula ter blagoslovila najprej polnomočje enotnega evropskega akta (EEA) in potem še sporazuma iz Maastrichta. Po eni strani pomeni EEA dopolnitev sporazuma iz Rima, po TABELA 1: Zaloge zlata na prebivalca država Švica NizozeaK&a Arsti^ Belgija Francija Nemčjja Italija ZDA švedska Kanada Velika Britlili|a Danska Japonska (*) 1 Čista unča = 31,1 g ' Vir. WK0 čista unča M prebivalca (*) 12,U 336 236 231 135 1,12 1,18 1,05 0,71 039 0,33 0,32 0,20 drugi strani pa je v njem določeno sodelovanje na področju skupne evropske gospodarske in denarne politike, katere konkretne zamisli o treh korakih na poti do Evropske denarne unije (EDU) so potkob-neje opredeljene v tako imenovanem Delorsovem poročilu iz leta 1989. V maastrichtskem sporazumu, ki so ga sedaj ratificirale že tudi vse države Članice ES, je med G ATT- a, je bil takrat ustoličen tudi tako imenovan brettonwood-ski sistem menjalnega tečaja, ki je temeljil na zlatu in ameriškem dolarju (35 USD po unči zlata). Možnost poravnave (adjustment) valute, ki je zašla preveč vstran od svoje fundamentalne torej predpisane vrednosti, predstavlja bistveno razliko od sistema zlatega standarda, ki je, vsaj uradno, veljal do takrat. Ameriški dolar je bil tako temeljna svetovna valuta vse do začetka sedemdesetih let. Takrat pa je rast ameriškega proračunskega primankljaja (vojna v Vietnamu) in pojav novih gospodarskih velesil Japonske in Zahodne Nemčije prisilila predsednika ZDA Richarda Nixona, da je leta 1971 naredil konec zamenjavi blaga v razmerju 35 USD po unči zlata in s tem tudi monetarni ureditvi iz Bretton Woodsa. Danes imamo - v glavnem - obdobje drsečega ali, kakor mu še pravijo nekateri, plavajočega deviznega tečaja (floating exchange rate) in mogoče bomo imeli kdaj tudi kakšnega Se boljšega. Vendar je zlato, predvsem njegov volumen, še zmerom blago, s katerim se rade hvalijo posamezne državne zakladnice. Tako trna Švica naj- L TABELA 2: Konvergenčni kriteriji za evropsko ekonomsko in denarno unijo (EDU), določeni z maastrichtskim sporazumom leta 1991. država Danska Franclja Luksemburg Nemčija!**) V.Britanija Belgija Nizozemska Italija Irska Grž^ Španija Portugalska Avstrija!***) EDU-lttiferiji 2,0 1,4 2,5 33 -2,5 1,4 2,2 1,0 1,3 1,0 2,5 2,7 3,0 (6) 103 9,4 1,4 4,6 8,7 9,4 63 103 15,8 8,6 153 3,9 3,4 (1) stopnja inflacije;' (pri EDU kriterijih je vzeta povprečna stopnja (islib treh članic ES, Id imajo najbolj stabilne cene), (2) proračunski deficit; delež zadolženosti javnega sektorja glede na bralo domači proizvod (BDP), (3) kvota zadoHenosti; delež javnega dolga na BDP, (4) dolgoročna obrestna mera; donos dolgoročiiih državnih obveznic (pri EDU kriterijih je vzet povprečni letni donos tistih treh Sanic ES, ki imajo najbolj stibiae cene), (5) gospodarska rast; letna rast realnega BDP izračonana po tržnih cenah, (6) stopnja brezposehiost); po enotni definiciji OECD. (*) proračunski presežek, (**) EDU-kriteriji upoštevajo celotno Nemčijo, gospodarska rast pa je mišljena samo za Bjen zahodni del. Vir; OECD, IMF, OeNB. podjetij na vzhodu Nemčije ter do razvoja socialne nestrpnosti, ki se kaže predvsem v obliki sovraštva do tujcev. Poglejmo sedaj Se. zakaj je prišlo v Nemčiji po zdrušitvi do tako naglega dviga obrestnih mer. Realni devizni tečaj, torej dejanska kupna moč neke valute, ki jo ima ta valuta potem v neki drugi državi, določata dva dejavnika: pričakovani dolgoročni donos kapitala in količina prihrankov (osebnih in državnih). Ogromne možnosti investiranja v slabo razvito vzhodnonemško gospodarstvo dolgoročno obetajo nadpovprečni dvig produktivnosti dela in kapitala, kar pomeni, da bodo kapitalski donosi v priključenih vzhodnih zveznih deželah segali daleč nad evropsko povprečje. Tako pridobijo naložbe na privlačnosti, varčevanje pa se avtomatično zmanjša, kar vodi v večanje dotoka kapitala, ki realno vrednost nemške marke podi v višino. In prav tu, na preveč močni nemški marki in visokih obrestnih merah, se je zalomilo v obeh primerih. Tako lani septembra, ko angleški funt in italijanska lira nista več vzdržala pod pritiski nastopajoče gospodarske recesije in sta znižali svoje obrestne mere za več kot dovoljenega 2,5 odstotka ter se odločili, da izstopila iz evropskega sistema usklajevanja deviznih tečajev (exchange-rate mechanism), kakor tudi 29. julija letos, ko nemška centralna banka kljub pritiskom francoskega franka, drugače trdno vezanega za marko, ni hotela znižati svoje diskoptne obrestne mere. Nemška Bundesbank je namreč od nemške vlade in potemtakem od politike neodvisna finančna institucija, kar predstavlja v krogu evropskih centralnih bank pravo redkost. Zaradi te - vsaj uradno zagotovljene - neodvisnosti je včasih precej natančno svojeglava in se drži strogih pravil monetarne de- 'llJ^ 1 122 01» j 136*2“,.. 101 -------------- iH tega, tako ekonomskega-^i vsem poliiičnega. Po ef” filf bilo treba prepričati N«'!? znižanje njihovih vodil”' nih mer {diskontne in ra« preprečilo nadalnjo 4,iisf vacijo francoskega fran* ' krone in nekaterih dr”*"; 3^ skih valut, po drugi stra’” ! »a /^hrnnit^v finOraZUlfa, ejt za ohranitev sporaž'*'’’^. Maastrichta in mogoče C« r TABELA 4: meznih valut v košaric imenovani ECU Valuta _ DEM Dan. Frank angl.Funt holan. Gulden ilal.Lira helg.Frank španska Peseta danska Krona irski Funt portug.Escudu grška Drahma Inaemb.Frank__ SKUPAJ _______ Vir: Der Standard "jl* M! 11^ Išl Ir;: s i’ J s "llfi ITl I ske skupnosti saP®- . pi | nami sistem, : nizmu usklajevanja « jev, je bil te dni prsd ’ i luna. večje zaloge zlata po prebivalcu. ZDA, ki v svojih skladiščih hranijo naj večje zaloge zlata na svetu, pa so po količini zlata na prebivalca v tej razporeditvi Sele na osmem mestu (glej Tabelo 1). Mimogrede naj Še omenimo, da so centralne banke držav z velikimi drugim zapisana letnica (1997, v najs^bšem primeru 1999), ko bi zalogami zlata v direndaju prejšnjega tedna zaslužile velike vsote naj v Evropski skupnosti zavladala enotna denarna valuta, to je ECU, denarja, ko je cena unče zlata po- ln tako srno že pri drugem, bolj skočila na 407 ameriških dolarjev. veselem delu naše zgodbe. Zgodovina in ekonomija želja po območju stabilnega de- Avstrijska narodna banka, ki ne sodi ravno med največje »skladiSč- valut« v Evropi. Prvi korak uresničevanja EDU je bil, s sklepom ministrskega sveta ES- a, opravljen že ob koncu osemdesetih let - gospodarsko zbliževanje držav članic je bilo na najboljši poti do končnega uspeha: skupnega evropskega trga. V drugem koraku, oziroma drugi stopnji na poti do EDU pa bi naj države članice izvedle gospodarke in politične programe za izpolnitev v Maastrichtu sprejetih tako imenovanih konvergenčnih ali po slovensko stičnih kriterijev, ter pripravile bila na svoji vrednosti, kar je bil razlog, da vzhodnonemška industrija naenkrat več ni mogla ohranjati konkurenčnega nastopa na svetovnih trgih vsaj v tej meri, kot ga je pred združitvijo. Posledice so znane: razlike v stroških dela med vzhodom in zahodom so danes ogromne, to pa je pripeljalo tudi do vala stečajev pravne pogoje za ustanovitev nike« te žlahtne kovine motnega evropskega sistema centralnih bleska, je na primer v nekaj dneh sistema bank, ki bi predstavljal nekakšno neodvisno evropsko centralno VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobote časopisni svet: dr. Jože Bedernjak. Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Gader, Cilka banko. Ekonomija Osnovo za ekonomski del ce- lome zgodbe, na kateri EDU prav- Vl^Uh ^laUU^ cnill, U4UILIUI UOUCl . Jakelj, flajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar za prav stoji in pade, predstavljajo Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažic-PeCek. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan JerŠe. Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 2J-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1993 je 980.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT. za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50(00-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 18/1B z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. konvergenci kriteriji, določeni na sestanku v Maastrichtu. Predpogoj za nastop tretje faze uresničciive Evropske denarne unije, ki predvideva enotno evropsko valuto, pa je ravno praktično doseganje stabilnosti posameznih gospodarstev držav članic ES-a (glej Tabelo 2). Maastrichtski sporazum tako predvideva, da inflacija v posamezni državi članici ne sme presegati povprečne inflacije največ treh cenovno najstabilnejših držav za več kot 1,5 odstotka, da proračunski deficit ne sme biti višji od bruto domačega proizvoda (BDP) za več kot 3 odstotke, javni dolg pa ne višji od 60 odstotkov. Dalje, da ^pred ponedeljkf>^^,55{ evropskih borz so se -vorili. Nemška mark^ i,^ gulden ostaneta v stotnem pasu nihaoj evropske valute pa gustu »drsijo« ali *P.. odstotkov v plus " nekakšno odpravl)a"f^ slabe vesti Je dva 4' potem prišlo še do skontnih obresti za ročnih efi U-«’ - _b pravzaprav name teorije, ki postavlja ekonomske interese pred politične. Poleg vpliva tega ima ta vplivna evropska institucija s sedežem v Frankfurtu na na obresti poslovanje . čani in zgolj »tehnično kore Maini tudi ustavno dolžnost, da , s svojo denarno ^litiko preprečuje viznih trgih. rast inflacije. Nadaljevanje konti- nuitete v zniževanju nemških obrestnih mer pa bi naj inflacijsko spiralo zopet pognalo v tek. Samovoljnost (ali ekonomska doslednost, kakor je komur prav) nemške centralne banke, je v noči z 31. julija na I. avgust pripeljala do sestanka evropskih finančnih ministrov in predsednikov centralnih bank. Na kocki je bilo dosti Visoka ’ Vztrajanje čvfcp^n •M na 'Ja ■ nega sistema na nega sibiem« »7 .p r 1 . držav članic je pripeljalo cjf! do 20-milijonske pili Ista napaka kot lejM ista napana standarda v bilo vztrajanje n» ; giA zlato, kljub tal F TABELA S: Realna obrestna mera, stopnja nezaposlenosti in vrednost posamezne valute napram nemški marki v državah članicah ES, katerih valute so članice Evropskega mehanizma usklajevanja deviznih tečajev. v odstotkih (%) __________ depresiji, se Na mesto zlat^ močna nemška '"Loiri*' se z visokim potrebnih ^siroSkeoa"^, 0 država DEM valuta napram ObrestiC') neztposlenosl JO.jiiEja 4. avgusta Nemčija Danska 3,4 Francija 3,3 Nizozemska +03 Belgija 1,6 Irska 0,1 Španija 2,4 Portugalska 11,8 7.1 5,5 5,4 6,7 7,4 2,6 4.5 8.2 12,3 -2,3 113 -1.9 9,5 5,0 0,0 16,8 16,6 4,8 -2,0 -0,3 -5,0 -43 w___________________________________________________________________ (*) realna obrestna mera ŽT.Jolija letos, izračunana na podlagi četrtletnih tržnih obrestnih mer in z odbitkom inllacije. Vin The Economist. l! mer. pv„,_____ visoke stroške oa*'-' „ nju »političnega Nemčiji, lilraia nomistično (ne onaJni želji po kontrolirani stopi’.” ” j/i JI' p. "J JI , tl- Kakorkoli “ evropskem tl evropskem ifcofo- hanizmu a Eni in Enntnif;‘li»na**> I®'.*®** (Državna založba Slovenije, Mladinska J*biL n «■ ^hniška založba Ljubljana in Založba Obzoija H** **4rt*J ** precej navili. Toda veseli smo lahko - tisti, .............................................- 1 sprt precejšnja gneča, kajti dn začetka 1* sta le še slaba dva tedna. Kut je znano, je 'k le-teh (Državna založba Slovenije, Mladinska Ali se bo Las-Jo Lengyel branil na la način, da bo odkril nekaj primerov podkupovanja? se sprašuje precej ijudi. Sam Lengyei pa j pravi, da mu tega ni treba storiti, kajti proces se bo verjetno zavlekel, medtem pa bo gotovo prišlo na dan nekaj »grdih stvari« kar samo od sebe. Na ovadbi pa je odgovoril, da si poslanci v skupščini mečejo v oči še hujše stvari. Konec koncev pa, če mu i drugo ne preostane, bo odsedel tri leta, pravi. V to pa pravzaprav I nihče ne verjame, kajti ničkoliko afer se je končalo z rezultatom »ni ne krop ne voda«. Poglejmo si le nekaj najbolj znanih. Dvoboj med ministrskim predsednikom in predsednikom stranke malih posestnikov traja ie skoraj dve leti. Premier je - četudi posredno - ovadil gospoda Torgydna, da je bil tajni agent. Stvar je nekaj Časa burila duhove, potem smo Jo pa počasi pozabili. Toda sum se Je zbudil. Ali je ta (g. Torgydn} res bil agent in ali la (predsednik) res ima dokaze za to? Precejšnje zanimanje je zbudila afera med dvema informativnima oddajama madiarske televizije, Dnevruk (je precej naklonjeni vladi) Je ovadil uredništvo Večerne bilanse (najbolj priljubljena informativna oddaja na televiziji), da je pri montiranju manipulirala s posnetki. (Slo je za občutljivo notranjepolitično zadevo.) Eksperti naj bt ugotovili, ali se je res zgodilo nekaj takega. Eksperti pravijo, da se nič ne da ugotoviti. Stvar se zavlačuje, javnost pozablja... toda sum - nekdo taie - je spel prisoten-H tjril nfffr TdS trii Skupna značilnost vseh teh afer je, da so brez konca in kraja. Blatijo pa tako obtoience kot loiHce. Saj kot pravi pregovor: »Pod katerim grmom srake veliko rege- lli čejo, tam mora biti kaj v njem,r Marijana Sukič TURRI-IN - Vprašanje 50 delavk ali pravne države? Delavke Turri-Ina zahtevajo • • • .^6 dobi?',,'’* j® storjeno vsaj to, kajti sicer bi si nekateri spet ' fa račun naših otrok. ‘’l, »Vredne smo manj kut živina,« so bile jezne delavke tovarne Turri-ina, ki $0 zaradi svojih zahtev, kijih nihče ni upošteval, ostale tri dni na občini in izvedle 4S-urno gladovno stavko. In Če jim zahtev ne izpolnijo, bodo v ponedeljek, 23. avgusta, začele ponovno stavkati. Delavke so se sklice-vede na besede Jožice Puhar, da za čas, ko podjetje zanje ni plačevalo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (zadnjih osem mesecev), ne bodo ostale brez delovne dobe, ter da ministrstvo zagotovi delavkam zajamčene plače. Kasneje se je izkazalo, da vse ni točno tako. Že predsednik ljutomerskega izvršnega sveta Ludvik Bratoša in predsednik skupščine občine Milko Prelog sta delavke opozorila, da jim ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve to ni zagotovilo. Kasneje so tudi od ministrstva dobili pojasnilo, da se sredstva za zajamčene plače ne zagotavljajo iz republiškega proračuna, zato ministrstvo za te namene tudi nima predvidenih ptoračunskih sredstev, jih ne more zagotoviti in jih tudi niso. Nakazali pa so možnost, da bi v primeru prijave stečaja delavkam lahko pomagali z določenimi sredstvi, in sicer kot akontacijo, dokler postopek za stečaj ne bi bil končan. Po besedah Danila Šipoša, Svobodni sindikati tega niso v celoti potrdili. Glede zavarovalne oziroma pokojninske dobe pa Je ministrstvo zagotovilo, da delavke v nobenem primeru ne morejo biti oškodovane za obdobje, ko delodajalec ni plačeval prispevkoiov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Skladno z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in po zakonu o prispevkih za pokojninsko invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje je namreč delodajalec dolžan obračunati in plačevati prispevek za zavarovanje po prispevni stopnji kot zavezanec. Hkrati pa v imenu in za račun delavca obračunati in plačevati prispevek za to zavarovanje, za katerega je zavezan delavec. Če delodajalec teh dveh prispevkov ne obračuna in ne plača v roku, ki ga predpisuje zakon, delavec zaradi tega ne more nositi posledic. Delavkam Turri-ina se torej šteje v zavarovalno oziroma pokojninsko dobo vse vse obdobje, prebito v delovnem razmerju. Vendar pod pogojem, da delodajalec svoje obveznosti poravna. Kdor ima monopol, si namreč to lahko tudi privošči. Če so hoteli vsaj drobec te pogače, so se morali v tržne pogoje Modrega Janeza v glavnem vključiti tudi drugi. V Pomurju so to knjigarne Pomurske založbe, enako pa so ravnali tudi nekateri zasebniki. Le o nagradah nismo nič slišali. Ampak, ali je to sploh potrebno? Mar ne bi namesto njih raje znižali cene? Kar se tiče same oskrbe z učbeniki, v mislih imamo predvsem osnovno Solo, pa je letos na srečo precej bolje kot lani. V knjigarnah so že skoraj vsi, Čakajo le še na izid novih, in sicer berila za 4, razred. Nemškega Jezika 4 in vaj za zgodovino v 8. razredu. Za srednješolce pa je bolje, da še malo počakajo, kajti več novih učbenikov še niso natisnili. JOŽE GRAJ so še zvezki, svinčniki, radirke, trikotniki, copati, telovadke,.. Vsekakor bo naenkrat manj »stisnilo« tiste, ki so se odločili za prednaročilo in obročno odplačevanje, .Med knjigarnarji (prodajalci) se Je Že maja in Junija odvijala dokaj močna bitka za pred-naročnike. Dokaj »bojevit« je bil zlasti tako imenovani Modri Janez, pri čemer Je šlo za akcijo Državne založbe Slovenije, Kupcem je obljubil, da jim bo v zelo kratkem času poslal paket z učbeniki in drugimi naročenimi stvarmi, a se Je spet nekaj zata- Za nadomestilo so jim za krajše obdobje ponudili delo v tovarni obutve Peko. Vendar delavke ne morejo skleniti delovnega razmerja s tržiškim Pekom, dokler ne bo prišlo do stečaja Turri-ina. Zato si tudi prizadevajo, da bi čim prej prišlo do stečaja, s čimer bi se razrešile prenekatere težave. Prav gotovo pa ne vse težave obupanih delavk, ki so že nekaj mesecev brez plač in ne vedo, kako se bo zadeva Turri-In razvijala naprej. Izvršni svet je po tem vsaki delavki dodelil 10 tisoč tolarjev enkratne pomoči. Tridnevni Strajk v občinski dvorani je bil tudi izhod v sili, da dobijo zasluženo plačo in delovno dobo. Pri tem pa niso trpele samo ženske, ampak tudi njihove družine. In nekaj žensk je moralo poiskali zdravniško pomoč. >14 thljNiiL '"JarkniH dolske , K J" 1 za po- f^oremo n otroci t,i^l(r, 'li 'tl otroci J‘iitelji >^P''®‘'Pisano; iJ'® zahtevajo “■oM. r. SC* Pri le k ICI S^uk četrtošolec. ' vsemu ne kajti za uč- . zvezke bo "trog 5.625,00 tolarjev. Osnovna cena za 1- razred je 7.500,00, za drugi 6.220,(30 in za tretji 7.566,00 tolarjev. Tudi ti zneski naj bi bili še kar znosni. Najtežje pa bo staršem sedmošoicev, kajti za njihove učbenike m delovne zvezke bo treba odšteti čez 22.000,00 tolarjev. Osnovna cena za 8, razred Je nekaj čez 20.IX)0,00, za šesto-šolca bo treba plačati nekaj čez 19.000,00, za petoSolea pa okrog 12,600,00 tolarjev. Na žalost j>a to ne bodo edini izdatki, kajti kje knilo. Pa tudi precej lepe nagrade so bile razpisane, toda vprašati se kaže, čigav denar bo (je) Sel zanje. Prav gotovo bi lahko rekli, da so ga (bodo) pri- bi glavnem naročniki sami. Vse 10 je bilo namreč vkal- spe vali v kulirano, to je vračunano v cene. v Podjetje Turri-In pa ni samo vprašanje petdesetih delavk in njihovih družin. Je vprašanje pravne države. Je vpraSnje. kako smo dovolili vstop tujcu, ki je izkoristit naše državljane in našo državo. Zato se mora naša mlada država zavedati, da dovoli oakup naših podjetij samo tujim kupcem, ki imajo ustrezno mednarodno finančno garancijo, ALEKSANDRA NANA RITDPER stran 4 vestnik, 19, avgusta gospodarstvo I Ekološko modrovanje o Čistosti na Otoku ljubezni v Ižakovcih Liberalizem V politiki -protekcionizem v ekonomiji? Gospodarsko ministrstvo pri avstrijski vladi je neverjetno hitro reagiralo na prošnje cementnega kartela ter uvedlo količinske omejitve uvoza cementa iz vseh držav sveta, pri čemer je treba dodati, da $0 iz avstrijskega ukrepa izvzete dežele Evropske skupnosti in EFTA-e. Tako je že dobra dva meseca v veljavi odločba, ki predvideva omejitev uvoza na 100000 ton cementa letno, kar pa pomeni samo dodatni uvoz k .300000 tonam, ki jih Avstrija letno že uvaža iz Češke Republike, Slovenije, Romunija m Poljske. Vendar pa cement ni edini proizvod, katerega stroški proizvodnje v Avstriji daleč presegajo tiste v deželi izvoznici, Po predkratkim objavljeni študiji »Sveta za gospodarska ter socialna vpršanja« (Beirat fčr WiTtschafts - und Sozialfragen), poceni uvoz iz dežel vzhodne Evrope, poleg cementne, ogroža še nekatere sektorje kemične industrije, industrije gradbenega materiala, proizvodnjo enostavnih finih optičnih izdelkov, poljedelskih strojev, vlivanega železa, proizvodnjo lesenih izdelkov ter potencialne proizvode v kmetijstvu in gozdarstvu, kakor tudi industrijsko proizvodnjo živil. Glavni krivec za (pre-)poceni uvoz iz zgoraj navedenih vzhodnoevropskih dežel, katerim se je v zadnjem času pridružila še Madžarska, niso samo višji stroški dela m kapitala v Avstriji, marveč predvsem naložbe v okolju prijaznejšo proizvodnjo. Gre torej za tipičen primer v ekonomiji vedno bolj prisotnega ekološkega dumpinga, ko so cene proizvodov in storitev ekološko bolj osveščenih držav višje kot v državah, ki jih podjetniška miselnost o varstvu okolja v praksi še ni dosegla. Tvorci avstrijske gospodarske politike, med katerimi zaseda pomembno mesto tudi Ewald Nowotny. profesor na dunajski ekonomski univerzi ter poslanec social-demokratske stranke v avstrijskem parlamentu zadolžen za gospodarsko politiko, zagovarjajo najnovejše zaščitne ukrepe gospodarskega ministra Wolfganga Schiisella. Le-ta je kon-lingeniiranje cementa razširil Se na uvedbo omejevanja pri uvozu umetnih gnojil (6OOCX) ton letno) ter nadaljevanje anti-dumpinskega procesa za uvoz poljedelske mehaniza- cije. kakor tudi na »veterinarsko-politično« prepoved uvoza in predelave mleka in mesa, ki pa jo je nedolgo zatem že tudi delno odpravil. Pri uvedbi uvoznih kontingentov bi naj Slo. tako po nasvetu raziskave »Sveta«, kakor tudi po mnenju tistih predstavnikov gospodarskega lobija, ki se zaradi poceni uvoza iz Vzhoda čutijo ogrožene, zgolj za zaščito tistega dela avstrijske industrije, ki ne more enakovredno parirati cenam proizvajalcev iz dežel, kjer ne upoštevanje visokih ekoloških standardov omogoča cenovno konkurenčnejši nastop na avstrijskem tržišču. Tako vse kaže, da bodo prave male trgovinske vojne, podobne tisti letošnji pomladi, katerih razlog tiči predvsem v strahu, ki ga imajo politiki pred poglabljanjem recesije v Evropi, postale pravilo tudi v bodoče, Ta trditev bo veljala, vse dokler se cenovne razlike med »razvitim« in »razvijajočim se« delom Evrope ne bodo vsaj koliko-toliko uskladile. Res je. da takšni in drugačni razlogi za postavljanje I trgovinskih zaprek pridejo prav vladnim predstavnikom vsake države, ki zaradi rastoče nezaposlenosti, padanja industrijske proizvodnje ter napovedovane nične ali celo negativne gospodarske rasti, počasi izgubljajo živce. Za politike je značilno, da je njihova zmožnost dolgoročnega razmišljanja omejena z obdobjem med volitvami. Da pa je tudi večini ekonomistov ušlo dejstvo, da v ekonomiji pač obstajajo gospodarski cikli, pa opazovalca, ki zaupa v zmožnost ex post analize ekonomskih gibanj, seveda vsaj nekoliko začudi, Jan Stankovsky. vodilni strokovnjak za proučevanje ekonomskega razvoja vzhodnih gospodarstev pri avstrijskem institutu za ekonomske raziskave (WIFO) odobrava temeljitost raziskave »Sveta za gospodarska in socialna vprašanja«, vendar ne pristaja na sklep raziskave o nujni uvedbi uvoznih omejitev. Gospodarska statistika trgovine z vzhodnoevropskimi državami kaže namreč čisto drugo sliko. Število avstrijskih joint ventures v teh deželah se je od leta 1990 povečalo kar štirikrat in je v tem času naraslo na 6700 podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala. Medlem ko je celotni avstrijski izvoz na Madžarsko, Poljsko ter v naslednici nekdanje Češko-Slovaške Se leta 1988 znašal 4 odstotke, pa je lansko leto dosegel že 7,5 odstotkov. Skupni izvoz v vse dežele vzhodne Evrope je leta 1992, v primerjavi z enakim obdobjem lani, narasel za 7.4 odstotke, kar pomeni, daje »vzhodni« prispevek na aktivni strani avstrijske trgovinske bilance dosegel kar 11,6 odstotka ali 56,5 milijard avstrijskih šilingov, Stanovsky poudarja, da pomeni 8 milijard ATS trgovinskega presežka tudi eno od novosti v trgovanju s temi deželami, saj je bila trgovinska bilanca pred tremi leti še izenačena ter, da je treba ta podatek obravnavati predvsem v zvezi z ustanavljanjem in zagotavljanjem delovnih mest v sektorjih avstrijskega gospodarstva, ki so se uspešno odzvali na padec železne zavese leta 1989, Procesi v Evropi, ki smo jim priče zadnjih nekaj tednov, torej zopet kažejo, da se ideja gospodarskega liberalizma v Evropi srečuje s podobnimi problemi, kot se je za časa njegovega največjega zagovornika Adama Smitha pred 200 leti: politični strah je še enkrat prevladal nad ekonomsko racionalnostjo. ANDREJ HORVAT Cuvaiji Mure če bi vsi, ki so minuli konec tedna obiskali reko Muro, najsi bo D f na Petanjcih, v Krogu, pri Veržeju, v Ižakovcih ali prt Bistricah, j' Ji v prihodnje pazljiveje ravnati z odpadki, opuščenimi studenci (ki t niso in ne smejo biti odlagališče odpadkov ali greznice), kanaliza- j , cijskimi odtoki ter okolju škodljivimi pralnimi praški in zaščitnimi j sredstvi, bi pred reko Muro prav zares lahko postavili velik napis 1 z REKA MURA - ČISTA REKA. Tako pa je bil to zgolj naslov okrogle mize oziroma besedovanja na Otoku Ijubzeni v Ižakovcih. Bilj raški dnevi v Ižakovci h so bili letos bolj ekološko obarvani; k temu je pripomogel tudi republiški minister za okolje in prostor Miha JazbinSek, ki je v pokrajini ob Muri preživel kar nekaj dni. Marsikdo je porekel: Upamo, da bo zdaj vsaj vedel, kakšna in kje je Mura in da bo od tega tudi kaj koristi. Očitno se je minister Jazbinšek z vso resnostjo lotil spoznavanja »obmiirske krajine« - obiskal je farmo prašičev v Nemščaku, si z zanimanjem ogledal ponovno oživljeni in napolnjeni z vodo rokav reke Mure, sodeloval pri pogovoru s svojimi zamislimi, predvsem pa veliko spraševal,,, vendar pa izprašane! (odgovorni s posameznih področij v Pomurju) vedno niso bili kos ministrovi radovednosti. Kon- kreten primer: ne moremo se pogovarjati o zaščiti krajinskega parka ob reki Muri, če ne veste, kje so meje katastrskih občin in kakšno je (bo) lastništvo. Okroglo mizo pod visokimi jelšami na otoku, obdanim z .mursko’ vodo, je domiselno vodil dolgoletni ekolog Štefan Smej, Na kozi za zabijanje pilotov (priložnostnem govorniškem odru) so se zvrstili Številni govorci z levega in desnega brega reke Mure, Stojan Habjanič (občinski poklicni ekolog) je opozoril, da je težišče ekološkega razmišljanja še vedno v mestih, moralo pa bi biti na podeželju; Žita Novak je spregovorila o rezultatih dvodnevnega ekološkega tabora; Martin Žižek se je iz trgovca spremenil v zagretega * . A" I Xi' J I Oživljeni rokav reke Mure naj bo vspodbuda, da bi se čim veČ ! ljudi vračalo k vodi in življenju. SKLAD KMETIJSKIH ZEMIJISC IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE Dunajska 22,61000 Ljubljana, Slovenija Telefon:OČI 125-133, l'23-217Tclefax;(»l 126-073 JAVNO OBVESTILO ZAKUPNIKOM KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE ' Po 5. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP, ■ Uradni list RS, št, 55/92 in 7/93) so s 5,12 1992 postala last Republike Slovenije oziroma občin vsa kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini, s katerimi so do tedaj upravljala in razpolagala podjetja, ki se lastninijo po navedenem zakonu. S 27, 3, 1992 so na podlagi 74. člena zakona o zadrugah (2Z, Uradni list RS, št, 13/92 in 7/93) postala last Republike Slovenije vsa kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih zadruge dobile na neodplačan način. S 11. 3, 1993 so na podlagi 14. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZG, Uradni list RS, št. 10/93) postala last Republike Slovenije oziroma občin še preostala kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so bili do tedaj v družbeni iastnini. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije gospodari (upravlja in razpolagaj s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije v njenem imenu in za njen račun (2. člen zakona o Skladu). Vsi prihodki od gospodarjenja z navedenimi nepremičninami so od 1, 1. 1993 dalje prihodek Sklada (15. člen zakona o Skladu) Iz navedenih predpisov sledi, da na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so prenesena v last Republike Slovenije, dotedanji upravljala (podjetja, kmetijske organizacije, kmetijske zadruge itd.) nimajo več razpolagalne pravice in ne morejo 2 njimi vršiti nobenega prometa ali jih dajati v najem. Vsak promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki ga prejšnji upravljate! kljub temu izvajajo mimo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, pomeni nezakonit poseg v lastnino in premoženje Republike Slovenije, do tako pridobljenega denarja pa od 1. 1, 1993 niso več upravičeni. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije opc zarja vse najemnike kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji, da prejšnji upravljalci kmetijskih zemljišč ne smejo obračunavati in pobirati najemnine za leto 1993. Po 15 členu zakona o Skladu je najemnina za leto 1993 prihodek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sklad pravkar organizira strokovne službe v lokalnih izpostavah, ki bodo do konca letošnjega leta uredile vsa najemna razmerja za leto 1993 in obračunale zakup nino. Najemniki kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Republike Slove nije, lahko dobijo vse potrebne informacije o zakupih na sedežu Sklada, Dunajska 22, Ljubljana oziroma na tel. št. 061 125-135 vsak dan od 10 do 12 ure. Marija Lukačič v.d direktorja 11 ■ t I ■ * L Tinček Mlinarič, eden od organizatorjev Brij raških kovcih, je na »kozi« spregovoril o pomenu čistosti reke je žila aorta naše pokrajine, toda ta žita ne more obsi^* majhnih žilic.« naravovarstvenika in vzkliknil: »Nič ni vredno brez čistega okolja!« Tudi Andrej Gerenčer, predsednik soboške občine, je prepričan, da je prihodnost naše pokrajine v pridelovanju zdrave hrane in mehkem turizmu. Kljub številnim kritikam na račun velikih onesnaževalcev na »kozo« stopil tudi Albert Smodič, direktor farme Nemščak in opozoril ministra, da je čistilno napravo za domžalsko farmo republiški proračun, i)*! IcpuuiiiRi pruiavui.- . I o, , JazbinSek je poudarj*- jJ mora biti skrb za čisto 'o l prav tako »biznis« »a •’> .................. /.ifftllfr ^ki biznis,« po njegovcio<>’i^ i farmi morali urediti i reolu . jjni Slovemp^^r JR kompostarno,; več pestra dežela, — lahko privoščila številna. gališča odpadkov; zasluf' j soko tehnologijo predelo P JR' odpadkov. b« Septembra bodo na farmi Nemščak montirali poskusno čistilno napravo - BioloŠko-mehanski način predelav^ gnojnice GAT projekt v NemšM Težko je napovedati, Če se farmi Nemščak, kjer 1«RU JV »opUTVUOlh milili »M— tisoč prašičev, obeta temeljita ekološka sanacija, izkušenj imamo namreč že z pia ekoiosKu »anuvijs. . .tr'' neuspelimi poskusi pogo*® Iraoih narrtnv. Vse ic jani in izdelovanja drugih dragih načrtov. Vse je -denarja, rezultatov pa nobenih. Tudi Rizmalu^ gnojnice v velikih lagunah in namakanje s vodo pri farmi v Podgradu pri Gornji Radgoni nj rezultatov - menda zato, ker ne upoštevajo navodu- g#. farme v Podgradu naj bi v kratkem razselili (zato f**® hlevov na podeželju!), usoda farme Nemščak P® drugačna. Na tej farmi so se odločili, da bodo zarezali ostro - sprejeli so veliko strožje ukrepe za vse zaposlene, pa tudi za obiskovalce. Pogoj, da lahko ostanejo še naprej v službi na farmi je, da nimajo doma svinjakov I' > 5> k I i 5 «1 *l I i. <4' lastnik načrta m - ' lastnik načrta in hi rj ječe čistilne aupr^''^;^ č bodo začasno farmo Namtčak. - '..lit’’' bodo začasno obratovanje I i bo lahko prepričal cfrnlrfivniake ' Strokovnjake 151," J 4 če bo poskusna čistilna naprava, ki jo bodo v Nemščak, dala dobre rezultate, se bodo lot**' * trajne in naprave. in ne prašičev. Nekateri so morali pustiti službo, kajti reja prašičev doma jim predstavlja pomembnejši vir dohodkov kot pa plača. Drugi so se spet odločili. da se odpovejo reji prašičev - do konca septembra morajo z vseh kmetij, od koder so zaposleni na farmi, odstraniti prašiče. To pa je le ena izmed novosti, ki jo bodo uvedli na farmi. Septembra naj bi bodoči nemški partnerji montirali biolo- ško-mehansko čistilno na- pravo, ki jo imenujejo GAT projekt. Firma GESUTRA iz Bremerhavena v Nemčiji je I .1 i 1 I i l i ) Wl' p-;/ bodo jinKdili preiskave. D«"’'?;- iSf/ TRALALBOa ' bolj podobitf Ker bomo oO/ LA pTedsu'^''' naj le toliko. tefčcti *' Jjji VSČ bodo JUirep'" so TRA številki, naj in (lamcšččn ' ( 1 I I I 1 I 1 membnejše 5 - | i ILIUI sni.'.-' n»r -(ti-ji stopek. ndfl naj bi bila n*® f‘ J • br*I .d pekarni k^ P' ptf I t, M.Pi oa bo asU' v njej p3 sladko-kisl®^ i jgstnik, 19, avgusta 1993 stran 5 gospodarstvo Živeti in preživeti z mlekom St avgustom je slovenska vlada spet dvignila odkupno ceno l v lin 1 izpolnila dogovor, Id ga je dosegla s predstavniki junijskem štrajku. Avgustovska cena sicer še ne bo obl’ 4? odstotkov pridelovalnih stroškov, vendar je vlada riala s jJfi "**’ oristotek riosežen že v septembru. Za liter mleka tolŠČe, odrianega v avgustu, bodo rejci tako *6li 1 lolaij«* zraven pa še 1,50 tolaija državnega nadome-da je okrogla cena za liter mleka 30 tolarjev. Z dvigom dajme cena mleka se sicer oblikuje na osnovi izračunov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem inštitutu Slovenije, vendar so po njegovem mnenju ta izhodišča preveč enostranska in se kriteriji že nekaj časa niso spremenili. cen so se v skladu z odredbo dvignile tudi drobnopro-Vij. Icuhzumnega mleka, prav o cenah mleka pa je bilo j* W veliko povedanega in napisanega. Največ kritik predrt***'' mlekarne, zato so v odboru za mlekarsko vili - J'' i**™' industrijo pri poslovnem združenju prehrane pripra-analize, nekai teh ueiitnvitev na homii skušali nred- ^ravlj.ir - analize, nekaj teh ugotovitev pa bomo skušali pred- ■viavn. ^«pisu. Mlekarji pravijo, da s tem ne želijo nikogar slabo luč, pač pa želijo prispevali k objektivnejši ** ^Pfsšanjih. Mlekarsko predelovalna industrija lovjj "''^*9danjih polemikah namreč ni posebej intenzivno sode-tSzli^.P^^^i^bdaso sc morali ukvarjati predvsem s cenovnimi tu m mašenjem finančnih lukenj v poslovanju. S^njskih j, Je eden od šestih živ- artiklov, nad katerimi naihjor država, za oceno '^l«*alT,ili---------- rtii - itij aitiiti stroškov pa služi laciia^**'V^'^'^^ ^'^delna kalku-Slovem- "’^‘'jskega Inštituta do lanskega aprila ftiarca se od-nila mleka ni spreme--.uit; pridelovalni ur' lil P’‘'>l’lem so po-Mi “b.V^lcev opozarjali >1 ■ vendar zmagali sevej^, omisli, Vse to je IV so Pfipeljalo do nezado- 'n n, '^zadnje do Strajka, na 7——J'- -M tla pristala na zahteve, ^'In*pn:i cena mleka odstotkov pride-do■ S tem je pri-^P^bt med ''’«'lek '■ letijo tudi P^ *bieh očitkov ■ . tbomo zato skušali o Sprejet je bil nov pravilnik kakovosti mleka, vendar prve reakcije kažejo, da kmetje nanj niso pripravljeni, čeprav je še vedno pod kriteriji, ki veljajo v Evropi. Naš pravilnik je Pa - sestavo vseh stro- 'Tli9aji:i lu malopro-vtnovf ■ ki potrebuje, mlekarji pa trdijo, da pretežni deJ izgube odpade nanje, saj jim vsi stroški skupaj predstavljajo 61,63 tolarja, mleko pa je v maloprodaji veljalo 55,40 tolarja. Ti izračuni se seveda nanašajo le na paste- rizirano in homogenizirano Baling iz Lendave računa na najavljeno prosto trgovinsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko Sam svoj gospodar Jože Balaško, diplomirani inženir iz Lendave, je v resnici sam svoj gospodar, saj je edini redno zaposlen v lastnem Podjetju za inženiring, trgovino in svetovanje, kjer je tudi direktor. Kljub temu si je ta družba, s sedežem v lendavski Kroni, v treh letih delovanja nabrala ogromno izkušenj, poznanstev, mednarodnega sodelovanja in zanesljivih partneijev. oblikujejo svobodno in zato so le-te previsoke. Visoke pa so po besedah Mira Steržaja tudi zato, ker so obremenjene Se z drugimi stroški, ki niso stvar predelovane industrije in je v tujini tudi ne bremenijo. Pri tem ima v mislih stroške dostave mleka, ki znašajo od 9 do 13 odstotkov in jih pri nas pokrivajo mlekarne, v svetu pa spadajo med pridelovalne stroške. Cene mlečnih izdelkov na domačem trgu so, kot smo že zapisali, obremenjene še z nepokrito razliko med odkupno in prodajno ceno konzumnega mleka, z nepokritimi razlikami izvoznih spodbud ter s stroški neurejenega plačilnega prometa, saj mlekarne še vedno kreditirajo trgovino. Izguba jugoslovanskega tržišča je od mlečno predelovalne industrije zahtevala preusmeritev na zahtevnejše tuje trge in slovenski mlekarji so Jože Balaško je pred odločitvijo za zasebno podjetništvo opravljal funkcijo di- in oljne gorilnike. In kako opravijo na Madžarskem montiranje zahtevne opreme, ko pa vemo, da je število dovolilnic za I rektorja tozda Primat v Lendavi. Izkušenj je imel dovolj in tudi kot zasebnik se je usmeril v tehnično smer. Kljub temu se je v začetku izogibal posla, s katerim bi bil konkurenčen bivšemu podjetju. Letos je podpisa! pogodbo z enim od madžarskih podjetij za prodajo izdelkov LOGO iz Lendave in INDUS Ljubljana; ker je madžarski partner Sele začel s tržnimi aktivnostmi, računa, da bodo prve viličarje izvozili konec letošnjega leta; ni namreč enako prodajati pralni prašek ali ogromne viličarje. Naj večji posel, na katerega je Balaško zelo ponosen, je pridobitev pomemb- delo omejeno? »Lastno opremo sicer lahko montiramo, če pa gremo v neko večjo investicijo, moramo sprejeti tudi njihove delavce ali pa imeti za naše delavce posebne dovolilnice, ki pa so omejene. Vsi razgovori na raznih nivojih so eno, resničnost pa drugo. Prav tako so velik problem na Madžarskem atesti. Sedaj sem dobil informacijo, da še do konca leta ne bodo podpisali nobenega sporazuma, s katerim bi na Madžarskem priznali zahodne ateste. Imeli smo konkreten primer, ko smo v Varisu testirali Em mi-Tu fo ve ekspanzijske posode, vendar jih niso sprejeli. Vzeli so jih v obzir, vendar smo morati ponovno dati skozi vso proceduro.« Zaradi atestov pa Balaško ne bo izgubil volje, kajti upa, da se bo ob koncu leta res začelo prosto trgovinsko poslovanje med Slovenijo in v enem letu uspeli osvojiti evropski trg. Je pa dejstvo, da se bodo temu trgu morali prilagoditi tudi s kakovostjo, saj kar 35 odstotkov vsega mleka v obliki izdelkov izvažajo. S ce- mleko s 3,2 odstotka maščobe v kartonski embalaži. Drugi izdelki se seveda dražijo drugače kot mleko, saj je pri njih oblikovanje cen prosto, vendar pa slovenske mlekarne od 28 do 32 odstotkov vsega odkupljenega mleka prodajo kot pasterizirano mleko. Če dobijo konzumni program plačan približno v enakem času kot rejci vse mleko, pa ostaja še od 72 do 68 odstotkov mleka, ki ga mlekarne predelajo v druge izdelke. plačilo zanje pa je seveda različno. Če za primerjavo nevedemo samo sire, morajo ti zoreti 2 meseca in če jih dobijo plačane v 60 dneh, po- Miro Steržaj, predsednik od- bora mlekarsko predelovalne nami hi na teh trgih sicer dose- gali njihove, vendar pa ne do- . industrije pri Poslovnem združenje prehrane Slovenije: »Neža razumljiva, nesprejemljiva in pravno neurejena uvozna politika spravlja slovenske mle-kaije v še težji položaj, prehodni, vendar ga bomo morali prilagoditi zahtevam, ki bodo veljale v EGS-u s L januarjem 1994, saj sicer z mlekom in mlečnimi izdelki ne bomo mogli na svetovni trg in bo okoli 35 odstotkov mleka moralo ostati pri kmetih. Navkljub vsemu pa je Miro Steržaj optimist, saj naši kmetje niso nič slabši od drugih v Evropi, segajo spodbud, ki jih te dr- žave nudijo svojim mlekarjem. Tem namreč razliko v ceni Š v celoti pokriva država, medtem ko pri nas pokriva država le 30 odstotkov te razlike. Ob vsem tem pa je nerazumljiva Se naša uvozna politika, ki je nesprejemljiva in pravno neurejena. Nerazumljivo je, da ob 35 odstotkih domačih presežkov mleka dovoljujemo nenadzoro- nega dela v bolnišnici v madžarskem mestu, ki je okrog 30 kilometrov oddaljeno od slovensko-madžar-ske meje. Poleg tega, da so na madžarski trg uspeli prodreti v okviru inženiringa s kuhinjsko tehnologijo, so pred kratkim opremili intenzivno nego bolnišnice; ker so bili madžarski naroč- in takrat MAdžarsko ker uvažamo iz- van uvoz. '■^govinah, pri tem , __________________________ meni, da morajo mlekarne na odkupno plačilo čakati 120 dni. medtem ihavr ■* '■'•v vuoit/ina ko rejcem plačajo mleko pov- in povprečno prečno v 25 dneh. Ob sedanji z J '' 7 od- ceni kapitala pa je tudi to stro- gost 'bakteriološko kako- šek. ki ga morajo nositi mlekarne. ^ii SlllD '”1“ ia -*'''’icvan ooKupno odstotka ' v višini 7 od-’ ^^kteriološko kako- Višja stopnja dodelave Trenutno dela v Sloveniji 15 delke, ki jih tudi sami izdelujemo, pravno neurejeno pa zalo, ker smo dali dovoljenje za 50 ton kontingentnega uvoza, v prvem polletju pa smo uvozili 170 ton mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega pa r ( april 92 marec 93 april in maj 93 'S, " M, 19,9« 21,92 % pi‘več. marec-april 93 ' 10,15 junij % poreč. Ipo 20. juniju) 23,79 april-junij H,53 v Or. ' C*vu- viš. S,S378 6,()Wt9 6,6«H3 1,4« 1,54 10,0 1,67 X,44 mlekarn, ki izdelujejo nekaj lahko na naših policah v trgovi- čez 100 vrst mlečnih izdelkov, nah najdemo Še izdelke iz uvoza, ki vsebujejo dodatke, ki jih naša zakonodaja ne dovoljuje. Kaj bi torej bilo potrebno narediti, da bo slovensko mlekarstvo začelo poslovati pod Navkljub temu pa smo v primerjavi s svetom še .vedno preozki in bo potrebno paleto proizvodov še razširiti. Sedanje 'I*. «,«6 U,«4 1,5« «,04 250« « 1,5« 0,04 0 U proizvodne zmogljivosti slovenskih mlekarn so zadostne, bi bilo vsako vlaganje normalnimi pogoji? Po mnenju Mira Steržaja je potrebno zdaj zato ‘Kije S J I, 21,4« 25,1«) 16.82 27,181 8,11 v nove zmogljivosti neupravičeno, razen morda na hribovi- vso skrb nameniti temu, da tih območjih, kjer bi prišle osvojimo ustrezne pravilnike, saj bomo le s kakovostjo lahko uspešni na tujih trgih. To mora biti skupna skrb tako rejcev vso lil '^tena Cena 47,2« 51,8« 9.74 53,50 3,3 v poštev manjše zasebne mie-karne. So pa pri sedanji predelavi še vedno nedorečene deli- Jože Balaško iz Lendave je navezal številne poslovne Stike in uspel prodreti na madžarski trg. BBP 1:2,1« 1:2,117 1; 1,896 tve med posameznimi mlekarnami, kar povečuje stroške 1^*9* "»lekarn tnn^'’’’*' '^t‘idelave foLaija J*’ J^’ osnovna ™lelio s 3,6 26,50 to- Surovina skupaj Embalaža Predelava Surovina mlekarna Marža trgovine Prometni davek Vse skupaj Maloprodajnacena Izguba mlekarne 22,53 1.54 0,74 2,42 27,23 13,68 22.60 2,45 58,73 51,80 6^93 deleži od MPCv% «.49 2,97 1,43 4,67 lUF 26,4I_ 4163 i2^r 4,73 "iivT ~00 13,37 21. 6.~30. 6. 93 24.70 1,68 0.87 2,85 ^30,10 ^7 11,94 '^ŽLoi 2,50 ”«,31 ^53^ 6,81 deleži od MFC v */o 3,14 1,63 5,32 56^ ” 16,95’ 22,32 ” 39,27 1232 4,67 312,72 ~76o 12,72 l. 7,-31. 7. 95’ 26,50 1,50 0,92 2,56 31,38 12,33 ^25_ 6,40 2,60 61.63 55,40 6,23 deleži od MPCv% 4W 2.71 1.48 4,62 ~56,64 ’ ^1610"? 22.26 ■ "^8Š36 11,55 4,69 ”^'11,24 100 “1,24 opremo dobavlja MEDICO? iz Černelavec. Kar težko je bilo »premagati« na tem področju že vsi- d rano švedsko firmo AGGA. In kako je uspel navezati stike s pravimi poslovnimi partnerji? Če je poslovni interes dovolj velik in Če svoje delo dobro opravljaš, ni težko najti pravega partnerja, ker te nenazadnje ti sami poiščejo; v poslovnem svetu je Se vedno najbolj zanesljivo tisto priporočilo, ki pride iz ust. To je nekakšen moto Jožeta Balaška iz Lendave. Ta čas se ukvarja največ z raširitvijo hidravlike na madžarski n(eo. ^b.ivo cene pa- bora m) ‘ Poslovnern idr^^', homogenizira- indus’-’’’)®.? ------ '16 '91 f.2maš- ’abe]g JC prilo- ’'*^’hentarja ne d ženju prehrane Slovenije, pa bi bilo potrebno bremena enakovredno razporediti med vse udeJeženec, ki .sodelujejo ki V proizvodni verigi- Odkupna ške in ktikovosl. Dejstvo ob vsem tem pa je, da bodo morali slovenski mlekarji doseči čim višjo stopnjo dodelave, saj ni cilj, da bi izvažali mleko in polizdelke. Zdaj, ko je porušeno ra-merje 1:2,1 med odkupno in prodajno ceno konzumnega mleka, morajo mlekarne izpad dohodka v tem delu iskati pri drugih izdelkih, kjer se cene pri upravljanju, sama predelava pa pri pravilni delitvi dela med mlekarnami. Mlekarji pa pričakujejo tudi pravno uredi- 1 tev na področju plačilnega pro- j meta ter pri izvozu in uvozu, in ko bodo rešena, vsa ta vprašanja, se bodo slovenski mlekarji lahko še uspešneje vključevali V kove. svetovne gospodarske to- LUDVIK KOVAČ viru poslovanja Balinga v lanskem letu največji odstotek dohodka. Prodaja zobniške črpalke, reduktorje in strojne elemente, v glavnem zobnike. V kratkem bo podpisal tudi pogodbo o podobnem zastopstvu za mešano italijansko-madžarsko podjetje v Budimpešti, ki izdeluje plinske bodo vsi, ki imajo že danes tesne stike z madžarskimi partnerji, v bistveni prednosti. Za konec pa Se zanimivo razmišljanje podjet- ' nika o prihodnosti lendavskega gospodarstva: । »Dejstvo je, da izviram iz proizvodnje in Se vedno menim, da proizvodnja mora ostati - iz tega izvira vse drugo. Mislim pa. da bi v Sloveniji lahko premaknili gospodarstvo z mrtve točke z dobro organiziranimi pro- , izvodnimi programai. Nehati se mora s tem. da vse še vedno temelji na jugo-trgu in se jočemo za jugom. Zavedati se moramo, da je po- i trebno večino izdelkov prodati na evropskem ali svetovnem trgu. Drugo: mislim, da je Lendava v preteklosti dobivala iz bolj razvitih območij Slovenije le zelo zastarele in neakomulativne programe. Ves zastoj proizvodnje pa se je začel ravno tu, v Lendavi, ker smo imeli predvsem Investicijsko pro- , izvodnjo - za investicije. Ko ' začne v gospodarstvu škripati, se začne najprej krčiti denar za naložbe. In nekako smo bili navajeni misliti, da nas nekdo iz Maribora ati Ljubljane vodi. Mislim, da je potrebno najprej spremeniti prav to razmišljanje. Treba je biti sam svoj gospodar. Prav tako mislim, da ogromno delavcev v Lendavi ne dela tako doma, kot dela v tovarni.« BERNARDA B. PECEK k stran 6 vetrn lir., h J . a M MLijm nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovani bralci in bralke, tokrat bo tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 10. K in ponedeljkom 16. 8. 1993. 12. 8. sta na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pričeli kotirati dve novi delnici in sicer redna in prednostna delnica Hipotekarne banke Brežice. Obe delnici sta nominirani na 2000 tolarjev. Vrednost emisije je pri rednih delnicah 600 milijonov tolarjev, pri prednostnih pa 152 milijonov, obe pa glasita na prinosnika. Skoraj povsem pa je zamrl promet z delnico Probanke, s katero je v zadnjem tednu le še nekaj sto lotov prometa, medtem ko se je pred tem njen promet meril v nekaj tisoč lotih. Čeprav se je njen enotni tečaj zadržal na visoki ravni, pa delnice po tem tečaju ni mogoče prodati, v kar so se prepričali številni investitorji, ki ponujajo to delnico. Redna delnica SKB je porasla za 30 odstotkov, zato je vodstvo banke moralo po odloku objaviti razloge za takšen porast. Vodstvo banke meni, da ni nobenih posebnih razlogov za takšen porast. Nasprotno pa je za 30 odstotkov padel tečaj delnice MK Založbe, vodstvo pa do sedaj še ni objavilo razlogov za ta padec. Kotacija II - delnice Delnico Salus So imetniki 12. 8. ponujali po tečaju 6000, kupci pa SO jo bili pripravljeni kupiti po tečaju 5600, zato do sklenitve posla ni prišlo, pa tudi ostale dni se s to delnico ni trgovalo. 10. 8. je enotni tečaj delnice LEK padel iz 19500 na 18167 (ca. 7 odstotkov), ko je bilo s to delnico za 60 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 10 loti po tečaju 18176 (-1-9 tolarjev), v četrtek pa je njen tečaj nekoliko porasel na 18290 pri 286 lotih prometa, V ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 30 loti po tečaju 18327. Uvrščena fcotacija I - obveznice v Enotni tečaj obveznice RSL 1 je tem tednu rahlo nihal, saj se je spreminjai le za 0,2 odsotne točke, velik pa je bil tudi promet s to obveznico. Tako je 10. 8. 1993 porasel iz 91,9 na K.O ko je bilo za 5583 lotov prometa, se naslednjega • dne vrnil na 91,9 pri kar 23864 lotih prometa, v Četrtek pa ponovno rahlo poskočil na 92,1, ko je bilo na 3466 lotov prometa s to obveznico. V petek je njen tečaj neznatno zdrsnil na 92,0 (21330 lotov prometa), v ponedeljek pa ostal na istem nivoju pri 3202 lotih prometa. Obveznica RSL 1 z davčno olajšavo je 11. 8. prijavljen aplikacijski posel z 18 loti po rahlo znižanem tečaju 86,8 (-0,2, odstotne točke), naslednjega dne pa Se z 20 loti, V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli z 12 loti, njen tečaj pa se je vrnil na prejšnjih 87,0. Tudi enotni tečaj obveznice RSL 2 je v tem tednu nekoliko nihal. Tako je 10. 8. porasel za 0,4 odstotne točke in sicer iz 92,7 na 93,1, ko je bilo za 512 lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne nekoliko padel na 92,9 pri 517 lotih prometa, v četrtek pa ponovno poskočil, tokrat na 93,0 (1927 lotov prometa). V petek je njen tečaj neznatno padel na 9^,9, prometa pa je bilo za 1775 lotov, v ponedeljek pa se je vrnil na 93,0 (1654 lotov). Uvrščena kotacija 11 ~ obveznice Prosti trg - obveznice Z obveznico Gorenje so bili IL 8. prijavljeni le aplikacijski posli s 163 loti po tečaju 95,1, kar predstavlja porast tečaja za 0,3 odstotne točke, v petek pa še s 15 loti po enakem tečaju. V ponedeljek je tečaj te obveznice rahlo padel na 95,0 (13 lotov aplikacijskih poslov). Enotni tečaj obveznice LEK 2 je 10. 8. poskočil za kar 0,9 odstotne točke in sicer iz 99,9 na 100,8 prometa pa je bilo za 40 lotov, S to obveznico se je nato trgovalo še v Četrtek, ko je bilo ponovno prometa za 40 lotov, njen tečaj pa je porasel še za 0,2 odstotni točki (101,0), Tudi v ponedeljek je tečaj te obveznice porasel (101,3), prometa pa je bilo za 110 lotov, 11. 8. je obveznica Občina Laško zadržala nespremenjen enotni tečaj 77,5, prometa pa je bilo za 20 lotov, po enakem tečaju pa so bili v petek prijavljeni aplikacijski posli s 15 loti. Rahlo je 11. 8. padel enotni tečaj občine Šmarje pri Jelšah m sicer iz 82,0 na 81,8, ko je bilo s to obveznico za 32 lotov prometa, Z obveznico občine Zagorje je bilo 10. 8. za 240 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je padel za'kar 1,8 odstotne točke V petek je zamenjal lastnika še I lot le obevz-nice po tečaju 67,2, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj ponovno padel (66,4), prometa pa je bilo za 58 lotov. Enotni tečaj obveznice PTT Celje je 11. 8. porasel za 0,5 odstotne točke in sicer iz 98,0 na 98,5, ko je bilo za 99 lotov prometa, naslednjega dne pa še za 1,5 odstotne točke na 100,0 pri 30 lotih prometa, V petek je enotni tečaj te obveznice zdrsnil za 1,0 odstotno točko (99,0), ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 42 loti. V ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 8 loti po tečaju 99,3. Nihal pa je v tem tednu enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica. 10. 8. je tako porasel iz 95,0, na 96,5, ko je bilo za 75 lotov prometa, naslednjega dne sicer rahlo padel na 96,3 pri 158 lotih prometa, v četrtek pa ponovno poskočil, tokrat na 97,0 (20 lotov prometa). V petek 30 bili s to obvez- nico prijavljeni aplikacijski posli z 30 loti po tečaju 96,1, v ponedeljek pa je bilo za 15 lotov prometa, njen tečaj pa je poskočil na 96,4 Enotni tečaj obveznice FTF Ljubljana je 11. 8- neznatno padel iz 99,7 na 99,6. ko je bilo za 360 lotov prometa, naslednjega dne pa rahlo porasel na 99,8, prometa pa je bilo za ,380 lotov. V petek je bil sklenjen aplikacijski posel z 2 lotoma te obveznice po nespremenjenem te- Z obveznico Rogaške 1 se je v tem tednu trgovalo Šele 13. 8., njen tečaj je ostal na istem nivoju (77,0), prometa pa je bilo za 100 lotov. Po skoraj mesecu in pol se je 10. 8. ponovno trgovalo z blagovno obveznico Rogaške, lastnika so zamenjali 4 loti le te, njen tečaj pa je padel iz takratnih 12500 na sedanjih 12100. Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je tudi v tem tednu v porastu, 10, 8, je porasel iz 368000 na 368667, ko je bilo za 20 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 374000 pri 8 lotih prometa, v četrtek pa na 377000 (6 lotov prometa). Tudi v petek je enotni tečaj te delnice poskočil, tokrat na 379222, prometa pa je bilo za 9 lotov. V ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 14 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 372786. V tem tednu ni bilo prometa z delnico Grad, imetniki pa so jo 12. 8. ponujali po maksimalno povečanem tečaju 2695 (3. 8. je bi) njen enotni tečaj 2450), vendar kupcev zanjo ni bilo. Kot sera omenila že na začetku, sta v tem tednu, natančneje 12. 8. pričeli kotirati redna in prednostna delnica Hipotekarne banke. Kaj nam pomeni urejeno podeželje človek je Že od nekdaj živel z naravo. Le-ta mu je dejala vse od dela, veselja in včasih tudi žalost, ko seje narava poigrala s svojo močjo. Tudi danes prihaja večino ljudi do tega spoznanja. Ni lepšega. Če se pelješ ali greš peš med polji, vinogradi in gozdovi, ko zagledaš ■ na obronku urejeno vasico z značilnim »turnom* vaške kapelice. Vsi si želimo določeno ureje- Kajti kmečki stan je bil zapostavljen, nezaželen. Posledice tega Se danes čutimo, kar se Se posebej odraža v ukrepih sedanje vlade za kmetijstvo. NaSa kmečka vas se bo vseeno ohranila, ker ima zdravo osnovo - kmečke ljudi. Za ohranitev naSe kulturne dediščine mora skrbeti tudi država. Tako danes pristopamo k izdelavi projektov celostnega urejanja podeželja, Ti plani CT i 93 I X J VESTHIK urejenosti nastati na podeželja osnovi interen dežel)"' ljudi, ki živijo na po<-Kajti le oni vedo, Ijenje odvija na vasi, k imamo pri tem delu odgo nalogo. Ustvariti morami )vom pogoje, da bo Iti . podeželslt’^ I. friAFIŽJ*! štor primeren za kmetovanie, prijeten nje ljudi, ki živijo na funkcio"^ deželi^ privlačen za turiste. Zavedati se moramo. deželje ni namenjeno dar safif Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 11. 8. zadržal.nespremenjen enotni tečaj 88,1. ko je bilo za 20 lotov aplikacijskih poslov, v Četrtek pa je njen enotni tečaj nekoliko padel in sicer na 87,9 prometa pa je bilo za 31 lotov. V petek je enotni tečaj te obveznice ostal na istem nivoju, ko je bilo za 35 lotov prometa s to obveznico. Z obveznico Mesto Ljubljana so bili 16. 8. prijavljeni aplikacijski posli s 4 loti po tečaju 84,3 (-1-0,1 cdstotne točke). «41 ■ o It T JU O H t E**t» pevih borc«v K 6eE5O 9^0600 T*Wl*k* eS-SSe c««ta 5*, UuMjan* ClOOO troti IM-ISS TtMaka: OO 131-347 rptmnuTfn Mniifcl, posredniki- H laičnih opazoval- J k v kmetijstvu pa je. 4 in itačrfu- politiko, delijo 'Mio izgubo kmetoval- '*u, 11 mtetna poročila-■ na obmrito 1 ‘- ^ 'f i. ** tJl e. - [ i!.. s.L* ta rL ^''1 1 k.***- & A* ^Pradi n^|i,ih '4 Podi reorganiri- u čas v 2a- Vitkovi- 'je,-© pa Sadu, Beo- vs t II : v ■- Pred priznanjem je tudi nova sorta radiča. Tretji del dejavnosti so vege-(acijski poskusi. Mislim, da smo edini, ki vzporedno s Kmetijskim inštitutom Slovenije Še sami delamo Miša Pušenjak in IB zaposlenih na Selekcijskem centru Ptuj skrbijo za kakovost semena Semenarne ljubljena. poskuse vsega našega semena, zato da imamo prvo informaciji sorino-sti vsega, kar mi pridelamo in uvozimo. Hkrati sejemo tudi vzorčke, ki jih kupim v trgovinah, tudi avstrijskih. Želim rtamreč videti, na kateri ravni smo glede kakovosti.« Četrta dejavnost, s katero želijo izpopolniti domači sortni sistem tam. kjer ni dovolj avtohtonih vrst in sort, je »introdukcija novih sort«. Letno posejejo okrog 300 vzorcev tujih sort vrtnin in poljščin. Vse sorte natančno spremljajo in J>l J Ml pridelek ovrednotijo ter na ta način izdelajo priporočila za njihovo uporabnost v naših klimatskih pogojih, V prihodnje želijo razširiti to dejavnost s preizkušanjem sort glede primernosti le-teh za gojenje v zaščitenem prostoru (rastlinjaki, tuneli). Skrb za dobro seme je odgovorna in draga dejavnost. Vsekakor je nekaj povsem drugega le kupiti vrečo semena v tujini, ga prepakirati v manjše vrečke in ga brez odgovornosti prodati domačim kupcem - tako prodajo mačka v Žaklju. Kdor .se hoče dlje časa ukvarjati s semenarstvom, bo pazil, kakšno seme bo prodajal in kaj bo v resnici vzklilo iz prodanega da paprika ABC Pomurka ni takšna, kol je ’ * “J Sdk lULt„' i: _1_____k___’ -AA-Ji-lr I posifjali svoj poRkiiMii vzorček« semena ► BERNARDA B. PEČEK Ker se preživljamo s pridetovanjem in prodajo semen in ker to želimo in hočemo počeli še dolgo, nam ni vseeno, v kakšnem kontekstu se uporablja ime naše firme. Polega tega pa dobivamo po vsej Sloveniji številne reklamacije, češ da smo jim mi prodali napačno seme babure, kar ni res - največ klicev je z Dravskega polja, saj je neki zasebnik iz Kidričevega kupil kor 2,5 kilograma semena ABC Pomurke... Približno taka je bila vsebina prvega telefonskega pogovora med odgovornimi v Semenarni in uredništvom Vestnika, ko je bil objavljen članek Nekaj pekočega je v deželi... in v njem Jeričevo omenjanje Semenarne v zvezi s količino paprike in višino odškodnine, ki da jo morajo plačati. Semenarno bi obiskali tudi brez njihovega poziva, kljub temu pa nam je laskalo, da tudi tako pomembna semeuarska firma iz Ljubljane spremlja pisanje našega tednika. Dejstvo je, da so bili z zamenjavo senena aajbolj oškodovani kmetje (finančno okrog štiri milijone) in moralno podjetniki, ki so prodajali sadike paprike. Vsem, ki so spomladi kupili seme ABC Pomurke in Panunke, je namesto sladke babure šorokšari zrasla pekoča podolgovata paprika nedoločljive sorte. Zvedeli smo, da ta paprika ne bo postala rdeča, kot to trdilo Naš sogovornik, diplomirani inženir agronomije ZORAN JERALA iz POC Rudnik, je poudaril, da Semenarna nima nič proti ABC Pomurki, saj z njo že dolga leta dobro sodeluje. Veliko bolj jih motijo številne »garažne firme«, ki se ukvarjajo z uvozom in prodajo semena neopredeljive kakovosti; prav tako pa bi radi vplivali na mišljenje ljudi, ki so napačno prepričani, da je vse tuje (čeprav kupljeno od trtej razrednega pridelovalca) boljše od domačega. Cena semena je tako nizka v primerjavi z drugimi stroški kmetijskega pridelovanja, da se pri semenu res ne splača varčevati. Zakaj so brli letos problemi s čebulčkom, krompirjem in koruzo? Zakaj bo morebiti že jeseni nastal velik problem s kakovostjo pšenice? To bi morali vprašati tiste preprodajalce, ki prepričujejo kmete, naj kupijo cenejše seme neopredeljenega izvora. Vsi ti uvozniki (okrog 40) lahko torej brez problema uvažajo seme, res ni nobenega dodatnega nadzora? »Te firme so registrirane za promet s semenom; eno je prodaja, drugo pa proizvodnja semena. Slednjega je precej manj. Večina teh firm se ukvarja s tem, da pač seme od nekod uvozijo, so nekakšni generalni zastopniki. Mislim, da seme v vrečkah uvaža celo ABC Pomurka, pa VMS, Seme Maribor... Veliko teh firm je, ki temeljijo na tem. da potegnejo seme iz tujine in ga tukaj prodajajo.« Ali se seme v vrečkah lahko uvala, ne da bi prej naredili tukaj poskuse? »Lahko, to je zakonsko dovoljeno. Uvozno dovoljenje obvezuje uvoznika, da on odgovarja za kakovost semena. 2a kakršnokoli seme gre, je na uvoznem dovoljenju posebej poudarjeno, da je odgovorna oseba uvoznik. S pomočjo vseh papirjev lahko potem uvoznik - če je prišlo do nekega problema - posreduje naprej pri dobavitelju.« Kakšen je postopek preverjanja uvoženega semena pri vas v Seme- nami? »Mi imamo Še vedno organizirano semensko proizvodnjo na Hrvaškem in v Makedoniji, pa tudi zunaj teh držav, kar je povsem normalno pri katerikoli semenarski firmi. Na primer nizozemske firme prodajajo tako velike količine semena, da jih praktično ne morejo pridelati na Nizozemskem. Ena stvar je torej čisli nakup semena, drugo pa proizvodnja po pogodbi - v tem primeru mi damo seme, predpišemo tehnologijo in nadzorujemo rast rastlin in proizvodnjo semena. To je na neki način Se vedno naša proizvodnja, saj je povsem pod našim nadzorom. Nekatera semena pa moramo kupiti, ker ni semenarske firme, ki bi imela lOO-odstotno proizvodnjo. So velike svetovne firme, kjer si želimo. i Zoran Jerala , dipl, inž gat. Semenarne ljuUjana da smo njihova stranka. Določene firme najprej preizkušamo z manjšimi količinami, jih stestiramo, in če so rezultati dobri, potem z njimi sodelujemo.« Drugi uvozniki nimajo možnosti takšnega preizkušanja? »Ne da bi jaz imel informacijo, da jo imajo. Je pa reden postopek pri uvozu, saj ministrstvo izda dovoljenje za uvoz Sele takrat, ko se uvoznik obveže, da bo dal seme v testiranje Kmetijskemu inštitutu Slovenije...« Vendar pa testiranje največkrat še ni končano, ko oni že razprodajo seme — tako Je bilo tudi v primem pekoče paprike? »Semenarstvo je na neki način tvegan posel in kar precej temelji na tradiciji.,.« ...pa veliko dobička lahko prinese? »Veste, kako je: Čisti uvoz in čista prodaja je lep dobiček! Je pa stvar posamezne firme, na čem temelji. Če hoče biti dlje časa v poslu - mi smo že skoraj 90 let - potem ve, da to ni posel od enega do drugega dneva in da je potrebno Še marsikaj vložiti, kar je po svoje problematično. Na primer selekcijska postaja za nas ni rentabilna, jo pa moramo imeti, če se hočemo obdržati. Končno je v naši firmi zaposlenih 300 ljudi.« Vaš konkurent je izjavil, da plačate letno dva milijona tolarjev odškodnine? »Ne, ta trditev ne drži, prav tako ne količina uvožene paprike. Glede reklamacij pa: mi vsako reklamacijo obravnavamo resno. Letos smo imeli precej reklamacij za šorokšari, ko pa smo vse raziskali, smo ugotovili, da niso sejali našega semena. Ljudje v trgovinah očitno še ne pazijo, od koga kupijo seme. Na institutu dokazujejo, da je iz našega semena zrasla kakovostna šorokšari. Druga paprika pa ni poznana. Tam je rečeno, da »vsaka paprika postane rdeča.« Zaradi številnih novih sort na trgu je prava zmešnjava — včasih so ljudje vedeli: to dobro uspeva pri nas, la ima takšne odlike, druga drugačne? »Zaradi tega je v bivši Jugoslaviji obstajala sortna lista. Tudi jaz bi rekel, da je bila po eni strani preveč zaprla, težko je bilo priti noter. Druga stvar pa je ta promet s semenom. Konkretno lahko vidite, da je na pakiranem semenu v manjših vrečkah nekaj na e tli strani, nekaj povsem drugega pa na deklaraciji na drugi strani. Problem je v tem, da je Sla ta registracija preširoko, ljudje pa so to zagrabili kot super biznis. Veliko jih sedaj špekulira na majhne vrečke - za 60 ali 120 tolarjev, kolikor da za eno vrečko, se nikomur ne da iti na sodišče. Stališče naše firme je, da je prva stvar, ki jo je potrebno narediti, zakon o semenu. Mi menimo, da je seme preveč pomembno za celotno slovensko kmetijstvo. Resda strošek semena v kmetijski prizvodnji ni tako velik, varira od 7 do 8 od- Stot kov , toda končno lahko na- stane zelo velika škoda. Nabaviti nekakovostno seme je veliko tveganje. Seme ni zgolj trgovsko blago, čeprav nastopa v procesu prodaje in tudi pravno kot trgovsko blago. Mi zagovarjamo stališče, da je seme eden cmJ najpo-membeneSih osnov kmetijstva - v končni fazi je živo bitje in mislim, da se premalo poudarja, da je to osnova kmetijstva. BERNARDA B.PEČEK stran S vestnik, 19. avgustal^ reportaže Vestni kova akcija Romunski begunec Bili so časi, ko je bila državna meja, zlasti še med Slovenijo (prej tudi nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo) in Mizarsko za navadne smrtnike skoraj nedostopna, razen pri mejnih prehodih Dolga vas-Lenti in Hodoš-Bajansenve. Vse do osamostvojitve naše države pred dvema letoma sojo budno stražili vojaki na obeh straneh; nekoč je bila na madžarski strani tudi dokaj visoka dvojna žičnata ograja, vmes pa zorano minsko polje. V takšnih razmerah je bilo skoraj nemogoče ilegalno prestopiti tu mejo z namenom, da bi v drugi državi skušal dobiti politično zatočišče ali pa od tam emigrirati še dalje. Zdaj je ta meja dokaj svobodna, tako da bi ji lahko rekli tudi zelena meja. To pa izkoriščajo številni begunci iz vzhodnoevropskih držav, še zlasti iz Romunije, ki skoraj vsak dan poskušajo ilegalno priti na našo stran, potem paše v Italijo in... kdo bi vedel, kam dalje? Z našo akcijo smo imeli namen ugotoviti, kako lahko nekdo ilegalno prestopi madžarsko-sloven-sko mejo in kaj vse se mu potem zna zgoditi. Se posebej nas je zanimalo, kako na begunce gledajo in jih sprejemajo ljudje v obmejnih krajih in ali morda obstaja kakšna zveza za nadaljnjo ilegalno pot v Italijo. žarsko. Za en ali dva dni so namreč odprli mejni prehod, da so se lahko ljudje srečali, se pogovorili, poveselili... To je bilo res prijetno doživetje. Preoblečem in preobuje m se v gozdu malo pred Prosenjakovci, skifi Šilingov in 150 nemških mark, nek račun iz Bolgarije (tara sem bil julija na letovanju ob Črnem morju), prazen list papirja in dva listka, na katera sem napisal v popačeni srbščini, da sem emigriral iz Romunije ter da želim pobegniti v Italijo, zato prosim, če mi lahko pri tem kdo pomaga za plačilo v devizah. Nazadnje sem zapisal Še svoje izmišljeno ime in priimek (Jonu Komanescu) ter naslov sedeža romunske novinarske organizacije v Bukuresti, ki sem ga prepisal iz lastne novinarske izkaznice izkaznice. Nekaj časa grem po makadamski poti proti vasi, ne da bi koga srečal ali videl. Potem zagledam nekega traktorista, ki zavije s poljske poti. Najprej k frizerki Kar tako, če ne bi spremenil svojega videza, bi me najbrž hitro prepoznali, Zato se mi zdi, da si moram priskrbeti vsaj lasuljo. Kličem nekatere frizerske salone v Murski Soboti in povsod mi odgovorijo, da pri nas nihče ne .drži’ več lasulj, ker da zanje ni povpraševanja. Najbolje je, če se zapeljem v Gradec v Avstrijo. To bi mi vzelo preveč Časa in tudi stroški bi bili najbrž previsoki. Še enkrat poskusim dobiti telefonsko zvezo s salpnom Gi-žele Grah (nisva v sorodu), kamor sem nekajkrat zastonj klical. Končno zvoni in oglasi se šefinja. Pove mi. da ima nekaj lasulj, vendar so vse ženske. Pa se ne bi dalo, da eni nekoliko spremeni videz (s frizersko veščino), da bom vsaj malo videti kot moški? jo sprašujem, Odgovori mi, da bo nekaj že poskušala narediti in torej naj le pridem. Dogovorjeno - storjeno. Zdaj pa še nekoliko obrabljeno srajco, hlače in Čevlje, da bom res videti kot kakšen romunski begunec (v ta namen se tudi dva dni nisem obril), potem pa na pot. Ali proti Lendavi ali do Hodoša ali pa v Prosenjakovce? Sodelavcu je vseeno, on me je pripravljen peljati kamor koli. Nazadnje se odločim za Prosenjakovce, kjer sem bil pred leti tudi na otvoritvi nove stražnice - takrat je bila v njej vojska JLA, zdaj je prazna - in kjer najbolje poznam pot, saj sem se lani tam mimo peljal tudi na Mad- 1^ " p Čakanje na zvezo (policijo) v gostilni Jošar v Prosei(jakovcih, nato pa me sodelavec odpelje do ’ mejnega prehoda, pravzaprav le do prve zapornice na naši strani, nekaj deset metrov naprej pa grem peš. Nikjer ni nikogar. Okolica nekdanje stražnice pa je Se kar lepo urejena. Stopim do madžarske mejne zapornice, od koder se potem začne moja dejanska ilegalna pot v Slovenijo, z navidezno željo, da bi mi kdo pomagal priti še čez mejo v Italijo. s culo na rami na pot Albert se odpelje do vasi sam, jaz pa jo mahnem peŠ s polivinilasto vrečko na palici, v kateri imam le vete mi jopič, steklenico bolgarskega žganja in hruško, V srajčna žepa pa dam okrog 3,500 avstrij- hULAN HORVAT, načelnik in^fctorata policije pri UNZ Murska Sobota je menil, da bi bilo bolje. Če N nekdo od vodiva postaje policije vseeno sedel za akcijo, da bi lahko v določenem trenutku. Če In prišlo do kakšnega _ problema, .odreagiral' in me tako zaščitil. Lahko bi se trn zgodilo kaj ' nepričakovanega tudi v stikih z občani, če hi se jim poskušal upirati, trni pa so me bdi pripravljeni aa vsak način zadržati. NadaJje me je g. Horvat seznanit, da se problematika ilegalnih prehodov meje med Madžarsko in Slovenijo povečuje* Največ beguncev prihaja iz Jšoin unije m občasno tudi iz afro-azijskih držav, ki potem poskušajo na različne načine oditi v Italijo, Na Madžarsko pridejo v javnem legalno s potnimi listi, saj ne potrebujejo vizumov. Tudi k nam lahko vstopijo brez vizumov, vendar ji lahko naši delavci na mejtiili prehodih zavrnejo glede na diskrech-adajo, ki smo jo sprejeli po osamosvojitvi, fe sko pravico in zakonodajo . , . . . namreč tujec ne izpolnjuje določenih pogojev (sredstva za preživ- ijanje idr.), 'Večina, ki jih na mejnih prehodih zavrnejo, pa potem skuša priti k nam po ilegalni poti. Nekatere uspejo prijeti že takoj, druge odkrijejo nekje v notranjosti Slovenije alt pri poskusu ilegalnega prestopa meje z Italijo, nekaterim pa to tudi uspe, če jih odkrijejo v Italiji, jih vrnejo k nam, mi pa potem v državo, od koder je kdo prišel, »V večini primerov jih vračamo preko Madžarske. Še najbolje za nas je, Če to lahko storimo v Ti utah, kajti potem jih lahko predamo Madžarom na mejnem prehodu Dolga vas ali Hodoš, drugače pa moramo najti druge poti, tecimo letalski prevoz, kar pa našo državo veliko stane. Če namreč nekdo nima nobenih dokumentov in ne moremo na drugi način ugotoviti njegove identitete, ga motamo odpeljati v sprejemni center v Ljubljani. Pi^topek za ugotavljanje jijegove osebnosti lahko traja v tem primeru več tednov ali tudi mesecev.« - Na dan naše akcije ste objavili podatek, slišal sem ga na Murskem valu, da ste prijeli 5 beguncev. Kje poskušajo le—ti prestopiti mejo, jim kdo pri tem pomaga in ali ste že odkrili tudi kakšne zveze? , »Omenjenih 5 beguncev smo prijeli v občini Lendava, kjer je tudi največ poskusov ilegalnih prehodov bes, mejo. Povečuje pa se tudi število prebegov na območju občine Murska Sobota. "To so večinoma tako imenovani priložnostni ilegalci. K nam prebegnejo zato, ker so jih naši delavci na mejnih prehodih zavrnili ali pa so Že vnaprej vedeli, da jih ne bodo spustili k nam. Pri tem jim torej ne pomaga kakšna orgamzirana zveza. Imamo pa registriranih 10 kanalov, kjer ocenjujemo, da gre za organizirano .sprovajanje’ beguncev čez mejo. Gre za plačan posel - do 500 mark ali 3fK) ameriških dolarjev - zveza pa poteka od Romunije do Madžarske, Slovenije in Italije. Večji del slovenskih .pomagačev’ deluje v Ljubljani, vključili pa so se tudi nekateri v Pomurju. Mi smo te ovadili 13 ljudi, za katere mrslimo. da imamo dovolj materialnih dokazov, da jih bo sodišče spoznalo za krive,- Načelnik inšpektorata policije pri UNZ Murska Sobota mi je tudi povedal, da so med begunci nekateri tudi taki, k! poskušajo tihotapiti mamila ati kaj drugega, poleg tega, pa kradejo avtomobile. vlamaljajo in zagrešijo druga kazniva dejanja. Zato je jlobro, če takšne .goste' ljudje čimprej prijavijo policiji. ________ _ _ I?, [i- Pa še podatek za. Setoibi iS' prijtii ni letuje prvu pt^letpc: delavfa UNZ-ja obmo^ pLnttiitJu-. ^^S^iieinipev tz tujine < (povprečno 4 dnevno), vrnili pa so jih 801. j ./. d škega jezika), naj lepo sedem za mizo in če želim, lahko dobim pijačo, Tedaj zaslutim, da je to le njegova .taktična’ poteza, da bi me zadržal v lokalu do prihoda policije. Nekateri se v madžarščini o tem pogovarjajo (to sem celo razumel), medtem pa vstopi moj sodelavec Albert. Sprašujejo ga, če je z njim morda novinarka Ella Pivar (večkrat so ju že videli skupaj), on pa odgovori, da je tokrat z njim Jože Graj (torej jaz), ki da ,dela’ neko reportažo. Nihče ne posumi, da sem pravzaprav med njimi. Ko se nama oči srečajo, bi skoraj prasnila v smeh, toda treba je igrati naprej. Iz vrečke vzamem steklenico z bolgarskim žganjem, malo srknem in ga začnem ponujati drugim gostom. Vsi se branijo, le Albert odgovori, da bo poskusil. Drugi mu rečejo, naj tega raje ne stori, kaj pa če imam zastrupljeno pijačo. On pa vseeno .tvega’. Nato začnem spraševati za avto in šoferja, ki bi bi me peljal proti Italiji. Lastnik gostilne me miri, naj še malo počakam. Češ da bo avto kmalu prispel. Sodelavec in ostali gostje se pogovarjajo, za koliko bi se me splačalo peljati dalje. Poenotijo se, da bi morda za tisoč mark šlo. Naj pokažem. Če jih imam toliko, mi reče eden (bilje g. Vukan, lastnik gostišča v Motvarjevcih). Seveda so me le preizkušali, saj je bilo očitno, da vsi že komaj čakajo prihod policije. Postane precej napeto Naenkrat zaškripajo zunaj zavore. Aha, to bo najbrž policija, si Mlajši lastnik gostišča Jošar (na desni) v Prosenjakovcih in Elek Lepoša iz Pordašinec nista mogla verjeti, da sem bil begunec v resnici jaz. Maham mu. naj ustavi, a nič. Grem dalje in z- bližnje njive prihaja neka'starejša ženska. Stopim proti njej in ji pomolim v roke enega od listkov s prošnjo in naslovom. Nezaupljivo me gleda, sprašuje, če govorim madžarsko ali slovensko, jaz pa spregovorim le nekaj besed v nemščini. Nazadnje mi reče (v slovenščini, kar seveda razumem, Čeprav se pretvarjam, da temu ni tako), naj grem v gostilno, kjer me bo že kdo odpeljal z avtomobilom do Italije. Igra se začne... Mimo grem dalje in malo pred prvo hišo na levi strani zagledani drugo starejšo žensko. Tudi njo poskušam nagovoriti (z nekaj besedami v nemščini in listkom), naj iPi najde nekoga, ki bi me peljal do meje z Italijo. Rezultat mojega prizadevanja je enak prejšnjemu: tudi ona me napoti v gostilno. Mislim si. kaj pa Če je tam res kakšna skrivna zveza za begunce. Igra, ki jo igram, me začne vse bolj zanimati. Grem torej naprej in na asfaltirani ploščadi zagledam fanta, ki se pripravljata, da bosta igrala tenis, Stpoim do prvega, mu izročim tisti že omenjeni listek in čakam, kaj bo odgovoril. Najprej pove prijatelju, kaj je prebral, nato pa me vpraša, če govorim nemško. Ogovoril sem. da malo razumem, nakar mi je dejal, da mi ne moreta pomagati, ker nimata avtomobila. Ponuiam iima 5.000 nemških mark, če mi uredita avto in šoferja, a vse zaman. Treba bo torej stopiti v gostilno. (V njej sem bil že večkrat, službeno in zasebno,). Odprem vrata in vstopim. Pri točilni mizi zagledam skupino moških. Nekatere poznam, tako tudi lastnika g. Ju-šarja Napotim se proti njemu, medtem pa zazvoni telefon. Nekdo ga nekaj sprašuje, on pa odgovori, da je .ravno sedaj nekakšen čuden mc^ki z dolgimi lasmi vstopil’. Tedaj Se nisem vedel, da je govoril ' s policijo. S(O[Jitn Se bližp in,mu' ■ pomolImtjistek, Pogleda,.prebere./. mislim, in res. Kmalu vstopita moža postave. Delam se, kot da se me to ne tiče. Zato eden od njiju potrka po mizi. Stresem se, kot da bi se prestrašil, pogledam policaja in ugotovim, da enega še kar dobro poznam. Mislim si, da me bo najbrž kmalu prepoznal tudi on. Toda nič takega. Igra postane zato še bolj napeta. Sprašujeta me za potni list, jaz pa odgovorim »No pas-sport« in jima pomolim listek z mojo prošnjo in naslovom, ki mi je še ostal v žepu. Nekaj časa Se poskušata zvedeti, kje imam potni list, ker pa se delam Se naprej ,neumnega'. mi ukažetafveč z rokami kot z besedami, ker sem bil pač dokaj prepričljiv romunski begunec, romunsko po nobeden ni vedel), naj grem ven. Še prej malo pogledata pod mizo, če nisem morda kaj nastavil. (Toje bila tudi želja enega od gostov). Zunaj moram dati roke na avtomobil in se .predati’ (prvi) telesni preiskavi. Postopek je zelo korekten in nič slabega ne reče nobeden. Ker nič takega ne najdeta, mi rečeta oziroma pokažeta, naj vstopim v avtomobil. Tedaj si mislira, da bi se odkril, da se mi ne bi zgodilo morda kaj neprijetnega. Ker pa enega od policajev torej poznam, se premislim in igram dalje. Peljemo se proti Murski Soboti. Nekaj časa se delam, da sem utrujeni in da se mi dremlje. Policaja se pogovarjata, kakšna revščina da je v Romuniji, da so ljudje prisiljeni bežati iz države. Jaz pa se jima sicer zdim nekoliko preveč .rejen'. t in mi reče (čeAe prav spomnim, je r i bila to mešanica slovensko-nem- Začetek poti lažnega begunca ii Kumunije. I tB'* Spet se mislim .odkriti’ in končati to pustolovščino, a me začne zanimati, kaj čaka pravega begunca. Za takega Še vedno veljam tudi jaz. Zapeljemo se na dvorišče polieij- spodnje hlače. Tudi to sem ubogal, saj so postopali i -strogo profesionalno. "3®", « se lahko takoj spet oblekel- ■ me že mislili voditi nekam uNj sef ske postaje v Murski Soboti, Onadva izstopita, mene pa za trenutek pustita samega sedeti v avtomobilu. Z drugimi sodelavci se pogovarjata, da nimam nobenega dokumenta, da nista imela z mano nobenih težav in da je bil tam tudi .novinar’ Abraham. Potem mi odpreta vrata avtombila ter mi velita, naj izstopim in grem z njima v stavbo. Tara si moram sesti v poseben Čakalni prostor, kjer si me pridejo ogledat še nekateri policaji. Se vedno me nobeden ne prepozna. Čez čas moram dati na mizo denar. Vsi skupaj ga preštejemo (jaz spregovorim nekaj besed po nemško); vsota se jim zdi Se kar primerna. Eden mi reče, da lahko denar spet pospravim v žep. Tako tudi storim. Še malo moram čakati, nato pa me odvedejo v bližnjo sobo na zaslišanje. Še vedno poteka vse dokaj korektno - brez kakšne grobosti ali žaljivk. Vsi so zelo vztrajni, naj povem ali pokažem, kje je moj potni list, jaz pa vztrajno ponavljam: »No passeport!« Nato me sprašujejo, kako ee imenujem in kje sem doma. Pretvarjam se, da ne razumem. »Adresa?« reče zasli-ševaiec. Tedaj povem listi naslov, ki sem ga imel napisanega na listku. Oni pa ,vrtajo’ dalje, kje je potni list, kako sem prišel v Slovenijo, kdaj sera rojen in Če imam morda avtobusno katto (to bi bit dokaz, da sem res prišel iz Madžarske). Kaže, da sem dokaj prepričljiv s svojimi kratkimi odgovori. Ker Se vedno nimajo nobenega otipljivega dokaza, da sem res ro- Štefka v ukan; Da, jaz sem preklicala na policijo, ker je prišla k meni Marika Bogdan in povedala. da je videla nekega čudnega moškega z dolgimi lasmi, ki da je romunski begunec, munski državljan in da sem prišel v Slovenijo iz Madžarske - tako bi me potem lahko vrnili (deporti-rali), kot so mi kasneje povedali - mi velijo, naj si najprej sezujem Čevlje, nato slečem srajco in zatem Še dolge hlače (kavbojke). Ker mi potni list Se vedno ni od nikoder .izpadel’, sem si moral sleči Se Srečanje na Blaguškem jezeru Društvo podeželske mladine Videm ob Ščavnici organizira v ne- deljo, 22. avgusta ob Blaguškem jezeru zanimivo družabno prireditev. Srečanje mladih na Blaguškem jezeru bodo pravzaprav igre na suhem in v vodi, po končanem tekmovalnem delu pa še ples in zabava ob vodi. Prijavijo se lahko sedemčlanske ekipe. Prireditev bo prav gotovo zanimiva, saj so zanimivi že naslovi iger: Žaganje s »fičefolon«, f'------- •*—' ■ ...— Metanje 'črevla, Vožnjtv V splasvrn, 1 Vožnia's peddliniji. Posebria disci- staleta^Skakanje s pomola in Vožnjji's peddliniji. Posčbi... plina borTek okro^jezera. Srečanje"^ bo začelo ob 13. uri. nekdo dejal, da je t-Se čop, kaj če sem skril potu kak dokument tja. Konec igre j Sedaj mi postane zares vem, da bodo tako prevaro z lasuljo. In res. odkrili s-»‘“»S vetj^’' eden sname, ne morejo _■ , jim očem. Mirno jim P®I* t*-' je bila to Vestnikova šen je bil njen namen in opravljal le svojo Čutim, da so ■ t sem n&uW"^ ____unle ei'rjr im. da so nekoliko jih tako spretno ifiino. Rečejo mi, jj ofl t- —u JT gavSčino. Rečejo mi, < dobro, če bi za akcijo njihov šef. Le-ta me liko ošteje, češ da semJ«” čil nepotrebno delo in prav, če bi kdo vede' * Strinjam se z njim, a im, 3 bi lanrav rt potem akcija ne 1 kot je, da pravzaprav prava akcija. Preden odidem, nte ________________ kaj bi se zgodilo z je 3' "'m res romunski begunec m OJ pri sebi nobenega doku -a zaslišaoj’^,,)* niku za prekrške, vedli bi me Se na najhitreje odpeljali v tv LiajlJIlLVJV -* za emigrante v Ljubiji čakal, da bi preverili, * -^7» romunski državljan, i« potrjeno, bi mi vrnil' h '-pjliit In kako so me tako »Vedeli smo za Sotlilm. Je prcJea d« P' A - i. vsioP''’)3l .ptttlini. pc.v-a. , ^||CP. f je odgovoril dežurm R i zuiui r želel 1^551^ *•—"IJS -T ' dosii več pa m zen Se to, da so i(o™’ s terena. P« sledi akcije I Greva torej «e ! ureva torej »» i njakovce. Tokrat se ■ viva v g<»sliliu J-*; je polinjj odpel)"!' U-1, t, -z*! uč - -J n mem lasuljo. Oba ^pjjseat in naročiva pijačo-lastnik in zanima laiO dilo kai zanimivega- dilo kaj zanimivega _ da je bil malo prej P . ski emigrant in da policaji. Še slutil ni. 5^1" jP kateri drugi 6'’®'!®.'» ».■ pravzaprav jaz. Spl« zdel nodoben. ko & Jjtfrrf zdel podoben, ko snraieval.čeniini«'?,prej^, , spraševal, če ni -- brkov, kot so moti 2» -..linvedel _ ]ri kihi mc jr I**” rpjNt/ da sLiCi Ni r , hlljVK Rekli so mi. da pjK-ijl Vukanov!. <> j® stopiti Se tja, Janez . ravnokar nekam i- ju in spraševala. <*■ p bilo z beguncem- »Jaz sem je prišla k mem ', _ mi povedala, da b 1119 puvcvciit*« - ' _ p ■ I proti gostilni jo srečal, op. P (. gimi lasmi, ki diJ’ nec,« je takoj 6 Tudi ona ni bil tisti .begunec P J! , Tako je bilo akcija se je !“!''^ Zdi se Pii, tln uspela. Nisem skrivne zveze^’ ■ p^, cev 7 čcpfJi'' jf * Kj pf 'L/j Oliuajijiž-dcimačiit! ieli> P« nenazadnje Neznanci so l^JJ I/ tsm ali pj namen. V ; p \ Tudi ona m Tako je bilo cev tildi h’ namen. » lahko sodelovanja njim v prid. Akcijsld da«* ■ Udeležencu- 1993. I .ile*»lev ga ne fotograf). 1 vestnik, 19. avgusta 1993 stran 9 r I i I 1 t kmetijska panorama Predsednik na prizadetih pomurskih poljih '' fomuiju ž« »I Pusledke in če ptavočasniii ter ustreznih - ruvvcasnm ter ustreHun “lepdv, bod») t- "V’.*'.'' j^ski suši, opozarjaj« kmetijei in **^etijsk( strok«vniabi. Na naihiili te še lege kot po ljudi, 90 odstotkov jih je vsaj delno Kmetje so tu v preteklosti veliko odvisnih od kmetijstva, najbolj pa vlagali v hleve, ki pa se zdaj praz-je prizadetih okoli tisoč čislih kme- • - . .... ------ tij, ki so takorekoč ob dohodek nijo in če ne bo pravočasne pomoči Predsednik Milan Kučan se je zavzel za ustrezno pomoč države, seveda v okviru proračunskih možnosti, obljubil pa je tudi, da bo v času kmetijskega sejma skupaj s kmetijskim ministrom ponovno prišel med pomurske kmetijce in takrat se bodo že skušali dogovoriti za konkretne oblike pomoči po suši prizadetemu kmetijstvu. L. KOVAČ Sortni izbor ozimin za jesensko setev Uspešnost pridelovanja v kmetijstvu temelji v veliki meri ' na pravilnem izboru sorte, ki v danih razmerah da čim vi^i kakovostnejši pridelek. Za pravilen izbor sort za naŠe območje uporabljamo v glavnem rezultate preizkusov, ki jih izvajamo na polju-Srednje kmetijske šole v Rakičanu. Poleg rodnosti in kakovosti upoštevamo še ranost, odpornost na nizke temperature, poleganje in glivične bolezni. Na osnovi večletnih rezultatov so letos priporočljive nazadnje sorte: Pšenica: PINKA - je madžarska sorta, ranejša, resnica. Odlikuje se po veliki rodnosti. Po večletnih preskusih v Rakičanu je dala najboljše rezultate. Po kakovosti spada med dobre krušne sorte. Optimalni rok setve je sredina oktobra, Ker je resnica, je primerna za območja, kjer delajo veliko Škode ptiči v času zorenja. GK Orseg - je srednje visoka, madžarska sorta, brez rese, odporna na rje, srednje odporna na pepelasto plesen. Spada med krušne sorte. Primerna je za severovzhodno Slovenijo. Po rodnosti je v samem vrhu. ANA - je zelo razšitjena sorta, nižje rasti, odporna proti poleganju, srednje odporna proti pepclasti plesni. Po kakovosti spada med dobre krušne sorte, | MARIJA - med priporočenimi sortami je trenutno naj-bolj razširjena, odporna proti poleganju, boleznim rjavenja pšeničnih plev, manj odporna proti pepelasti plesni, srednje nizka sorta. ŽAGI 87 - je rodovitna sorta, srednje nizka, odporna proti poleganju. srednje občutljiva na pepelasto plesen, spada v skupino krušnih sort. ZRINKA - je podobna kot ŽAGI 87, srednje nizka, odporna proti poleganju, srednje občutljiva na pepelasto plesen, krušna sorta in spada v II. tehnološko skupino. DŽERDŽANKA - je srednje visoka, srednje občutljiva na pepelasto plesen in rjavenje pšeničnih plev, proti pčde-ganju dokaj odporna. Po kakovosti spada med dobre krušne sorte. DVANAESTA - je odporna proti poleganju, srednje odporna proti pepelasti plesni, občutljiva pa na rjavenje pšeničnih plev, srednje nizka, krušna sorta. ' ŽITARKA - je nižja sorta, srednje občutljiva na plesen, primerna za ranejSo setev, krušna sorta. PITOMA - je starejša sorta, odporna proti poleganju tn glivičnim boleznim, primerna za ranejšo setev. Zaradi močnega obraSčanja se priporoča setev 400-500 kalivih zrn na m^, krušna sorta. IKARUS - je precej razšitjena sorta v Avstriji, visoka, pozna sorta, krušna sorta, CLAUDIUS - ima visoko slamo, je pozna sorta, po kakovosti je podobna Ikarusu. HUBERTUS - je visoka sorta, pozna in ker se dobro obrašča, jo priporočamo redkeje sejati (400 zm/m^). Je driSave, se bodo mnogi izpraznili. Iimm Kr: y «i Predsednik Milan Kučan sije v spremstvu predstavni k»v zadruge in občine ogledal nekatera najbolj prizadeta polja na beltinskem območju, kjer so posledice suše očitne. Foto: LUDVIK KOVAČ. '4 N® najbolj ! nhniikJ.^h jmbli ir. ..™, nlhiiii^jih » inuli ic pri pridelkih ozim-iiKiit t' S,riJ“fonipitju b« ponekod ^‘.“^doStlodstotkov^ri ko- ® odstotkov, SUŠO pa "S*®*** i.,. .T * iMkiriAnfLonio kTm le i..ik j, pumamitania Krme i® živinoreja, kjer lej, '''* zmanjševanja sta-•“•Rikii^ ■ mleka in osnovna ' ‘ivrtni j,veii in posebne loinKiiv rqr komisije NjoStiS'**" ^tirugah že ocenjii-it uj. pripravljajo predloge v driavi^Zj ^l^repe, medtem ko Pred ustreznega odziva. *ta si najbolj priza- 'rfeiikt '* Sloveniji ogledala tl dr. Jože Osterc tirie ^s®dnik vlade Lojze Pe-pa je bil na '^iLohlZ Mib na beltin-prtiljvalnit dr-' El n,=j "Učan. Na pogovorih občine in beltin-^taniLm zadruge seznanili '‘^luiitev ribmočju in za •Hoč držiu zahtevali tudi 7 - •'tskeni' širšem bel- 8® je suša =T:niki lu t il pogovorih I po- prizadela, živi okoli 12 tisoč 37. Mednarodni kmetijsko-živilski v soboto odpira vrata letošnjem ocenjevanju slovenskih vin ^ajvečji in zapolnjen stopa v četrto itesetletje svojega delovanja, saj 31, po viMi; medtem si je pridobil u^ed in zaupanje, ' P* ** porok, da se bo sejemska dejavnost Za letošnji sejem organizatoiji trdijo, daje ' "l■d. mg na niiem nastopa veliko novih niladib podjetij r^’ pujbvlja prvič. Za sobotno otvoritev ' ie^U^ uradno odprl slovenski kmetijski niinisler dr. Jože **' naik/j**^ nared, zagotav^gio pa, da bo po obsegu najvei^ "»mll^ 7614 in le bil dejansko razdan že pred dvema mese- Kakovost slovenskih vin 1 Bogastvo sluvensltih vin se zrcali v t^hovi raznolikosti, siy je na razmeroma majhnem geografskem prostoru moč najti veliko izbiro različ-nih vin. Z tisoč hektarji vinogradov pa vse možnosti še niso izkoriščene, saj Slovenija razpolaga s 3S tisoč hektarji idealnih vinogradniških površin, kakovost vin pa je porok za uspešno prosbtjo. Strokovnjaki ugotavljajo, da se kakovost slovensih vin iz leta v let« izbojjšiije, kar gre pripisali uspešnemu strokovnemu delu z vinogradniki, pa tudi številnim ocenjevanjem, ki jih pripravljajo posamezna društva vinogradnikov. Ob sejmu Vino v Ljubljani sodi med največje tovrstne sejemske manifestacije prav gotovo tudi kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, kjer je poslalo ocenjevanje slovenskih vin že tradicionalno. Če so se sprva na tem se^mu predstavljali le zasebni vinogradniki iz podravskega vinorodnega* rajona, je to ocenjevanje zdaj že preraslo v vseslovensko ocenjevanje vin zasebnih in družbenih vinogradnikov. Komisija je letos dobila v ocenitev 505 vzorcev vin (lani 247, predlani 331 in leta 1990 le 191) iz vseh treh slovenskih vinorodnih rajonov, po množičnosti pa je to ocenjevanje tudi rekordno, saj je, denimo, na lanskoletnem sejmu Vino ’92 bilo le 380 vzorcev slovenskih vin. Po besedah mag. Toneta Vodovnika, predsednika strokovne komisije, ki je ocenjevala vzorce vin, je takšna množičnost predvsem odraz kakovosti lanskega letnika, ki sodi celo med ene od boljših v tem stoletju. Kot smo že zapisali, so na letošnjem ocenjevanju sodelovala vina iz vseh treh slovenskih vinorodnih rajonov, največ seveda iz podravskega, ki je predstavljal 65 odstotkov vseh vzorcev, primorski je bil zastopan z 20 in posavski s 15 odstotki. 13-članska komisija pri tem ni imela lahkega dela, saj je morala v petih dneh oceniti najrazličnejše vzorce vin, od namiznih do penečih in arhivskih. Je pa navkljub vsemu ocenjevanje potekalo brezhibno in komisija je ocenjenim vinom dodelila 16 priznanj, 29 diplom, 154 srebrnih, 270 zlatih in 36 velikih zlatih medalj. Poleg tega so dodelili Se tri šampionske naslove najvtSje ocenjenim vzorcem pri vinih posebne kakovosti ne glede na vrsto, pri vinih normalne trgatve in pri rdečih vinih. Med rdečimi vini normalne trgatve je šampionski naslov pripadel merlotu letnik 85 Vina Koper, med belimi vini normalne trgatve sivemu pinotu Petra Ernožnika, med vini posebne kakovosti pa je bil najboljši vzorec suhega jagodnega izbora laškega rizlinga letnik 90 iz kleb Čurin- Praprotnik. Čeprav je letos komisija podelila kar 53 odstotkom vzorcev zlate j medalje, pa po mnenju mag. Vodovnika ni bila pristranska in popustljiva, saj je tako dobra kakovost predvsem odraz kakovostnega lanskega letnika. Kljub temu da komisija ni izločila nobenega vzorca, pa je le ugotavljala nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti predvsem pri kletarjenju. Gre predvsem za manjše napake pri uporabi žvepla in Se pri nekaterih kletarskih ukrepih, ki pa je jih bo z ustreznim strokovnim delom dalo odpraviti. / dobra krušna sorta. Vrednost in kakovostni i azred se spreminja in je pri vseh sortah odvisen od letnih padavin, intenzivnosti agrotehnike, količine in Časa gnojenja predvsem z dušikom. Pregled pridelkov priporočenih sort v mikropreskusih na polju Srednje kmetijske šole v Rakičanu (t/ha) Sorta PINKA G orseg ANA MARUA ŽAGI 87 ZRINKA DŽERDŽANKA DVANAESTA ŽITARKA PITOMA 1991 11,65 10,82 10,28 9,41 9,74 9,31 9,00 .9,42 10,12 9,91 1992 11,58 1993 5,84 dejansko razdan že pred dvema mese-i’’ potrjuje, da si je sejem v Gornji Radgoni utrdil slovenskem kmetijskem prostoru in tudi širše. Kljub je ‘Wi pavif razstavni prostor precej razširili, saj so zgradili tri ’ ‘*'700 kvadratnimi metri razstavnih prostorov, S J' mogli zadovoljiti vseh potreb razstavljalcev, zato V razstavni prostor precej razširili, saj so zgradili tri S Se *“vgii zanovoijni vsen poireo razsiavijaicev, zato le.'^ •'®prej razmišljati o Širitvi sejemskega prostora. Na metrih tistih razstavnih površin, od teh jih je ftstrov zaprtih, se letos predstavlja 1.200 raz-držav, razstavni program pa ostaja standardni, saj >iilS***ljai ^P^^^laliziran kmetijski sejem. Razstavljale! na njem K..??' opremo in reprodukcijski material za kmetijstvo. reprodukcijski material za kmetijstvo, predelovalne industrije, na ogled bo pestra raz-^*£li. konjev in prašičev do drobnice, perutnine in 1^^ nh,- ..P'’’ ■tejftn pa bo spremljal tudi bogat program stre ^ajftn pa bo spremljal tudi bogat program stro-f** In-1'"^ prikazu kmetijske mehanizacije so dali ^fnetijski mehanizaciji, ki soji odmerili dve tretjini buj''- Na 1 iretjini pa bo prikazana velika kmetijska mehani-lava t ''^sdratnih metrih vzorčnih nasadov, ki jih oskr-u'''*ljičin Sola iz Rakičana, bo prikazana tudi pride- p programa prireditev velja omeniti okroglo mizo lotjj ^rvoj/^^l^rriih slovenskega kmetijstva v luči sprejete kme-kt^P®sepfj^*rategije, ki bo potekala prvi dan sejma, organiza-radi aktualnim dogajanjem v kmetijstvu, zato NSpripr.j^...T*’®OTnML namenjajo namakanju, saj bodo tudi ‘ strokovno posvetovanje. Ob tem pa seveda niso h^^^i.saj oK® ^r-iine obiskovalce, ki na sejem pridejo zgolj po ulici za prodajalce moč kupiti tudi blago široke ptvi{ iz r*'" ^i^ru v Gornjo Radgono vsak dan vozil tudi ' u^jvečji obisk pa pričakujejo prvo in zadnjo S((L’’®7^ onalno daljinsko smer, kil daj slabo izkoriščena 0*' volj veliko in relativno zemljišče za suhozemm' 1 nai (b), dovolj nacionalni šane (Dobrovnik. Kohhjs/^ij. lovne sile za manipulativ^ , ritve (c), vsi večji .-gš centri (sedaj občinska so precej enakomerno Ijeni (10-15km). razdalji do hodov (Pince, j -bližno enaki (40km)> ir RJ - :/■ smeri Slovenska Bistrica-Ptu-j-Ormož-Ljutomer-Lendava meri čez 100 km, kar pomeni, da bi trajno uničili več kot 100 km^ najboljših slovenskih njiv ali skoraj polovico manjše slovenske občine. Smer Mi-klavž-Videm-Veržej-(Kobi-Ije), ki je bila predložena na zadnjih posvetih, je približno za polovico krajša, večja teh. nična dela pa odtehtajo Že manjše cene zemljišč, da o njihovi kakovosti sploh ne govorimo. Pri izbiri obeh smeri je govor o nevarnosti bližine hrvaške meje najbrž odveč, zdi 1 ___ p j, __________) pa se mi sporna rešitev na vprašljiva) se vedno sklicujemo prekmurski strani. Že sedanja Zalaegerszeg je kakovostno na koprsko pristanišče. Verjetno je tudi cestna povezava v isti smeri z vidika nacional- magistralna cesta M. Sobota- -Lendava dobesedno meji na Hrvaško, tako da bi morebitna nega gospodarstva najbolj južna cesta na levem bregu smotrna in tudi za Madžarsko dovolj privlačna, če ne zaradi Kopra pa zaradi Trsta, ne glede na prvenstvo Reke. Madžarov in Italijanov ne združujejo le iste nacionalne Mure posegla na Hrvaško ozemlje in uničila nastajajoči krajinski murski park, severno od magistralne ceste pa bi povzročila tako opustošenje naravne dediščine (črna jelša) in Ijeni (113-15 km). nrit**' pomniti, daje ta za polovico krajša ko P cj čez Slovensko Bish'^ mož, prizadene veliko^, k boljših kmetijskih . daleč izogne hrvaški vsem občinskim dvofO” verovzhodni Slovenijr^j^ zernlJ’^, i« i* rtiivo, da je severna toliko pomembna za ,^1 da načrtujejo iz obmursko cesto po ozemlju, ki bi se zagrebško glavno cesto ^^1 v vzhodnem tfl kakor bi bilo dobro, •^^■1 meljito preučili predno bo sprejeta Slovenijo morda v odločitev. B- sf’ Ključarovski krvodajalci —A rt ■ lovanje gob šampionov. Potovanje Ufi ITIPTII Ijevali do romarske cerkve Svete - znana božja pot s tremi cerkvami Bilo je sobotno jutro, ko se je naš avtobus je prekrasen razgled. Prijazen gosp^^ s 57. potniki, povečini krovodajalci, odpravil ki nas je tam že pričakoval, nam novim izletniškim dogodivščinam naproti. Ve- dobrodošlico ter nam orisal zgodovu seli pa nas, da so se nam letos pridružili mnogi ter simboliko slik. Prevzeti od t mladi, kar pomeni, da bomo imeli v prihodnje svečanosti trenutka smo se mu več mladih krvodajalcev. Ko že pišemo o kr- lili ter odrinili proti Bizeljskemu, kj vodajalstvu, naj zapišemo še, da je naša orga- čakalo naročeno kosilo. Odličri^ „(7^^ nizacija Rdečega križa Ključarovci vedno na kosilo ter izvrstna vinska kaplj’^-® / vidnem mestu, to je na drugem, največkrat pa osebje in seveda naš harmonik^ tudi na prvem mestu v občini. vplivalo na razpoloženje pri sek)’ Sedaj pa lepo po vrsti: Bizeljskem, p ■ ■ ■ Ustavili smo se v enem čisto novem »ka- svoj meh, mi pa smo veselo fiču«, popili jutranjo kavico in se odpravili do zaplesali. Izlet je dosegel na Biz^-J ^ji Atomskih toplic, kjer smo pomalicali ter si nec vsestranskega razpoloženja i'* ..n Ojlledali la biser Slovenskih zdravilišč. Obi- doživetja. Ob pogledu na srečnej skovalcu, ki zna ceniti uaravo, oplemeniteno obraze ugotavljaš, kako jp’ z mojstrovinami skrbnih vrtnarskih rok, mora srečanja. Bizeljčani so bili * zaigrati srce od navdušenja nad tolikšno le- znamo Prleki tako zabavati. poto. Naslednji postanek je bil v Olimju, kjer spoznali, da tudi drugod živijo jr smo si ogledali ta biser kulturne dediščine na prijazni ljudje. Toda ko je najl^P Slovenskem. Na hitro smo si ogledali cerkev končati! Nenapisano pravilo, in samostan, pater pa nam je orisal zgodovino razume in pozna. Iztekel se cerkve. Čeprav je na zunaj zelo preprosta, je gostoljubnosti, dobre volje in v notranjosti izredno lepa. Posebno lep je Veliko bi lahko Še napisali o baročni oltar. V enem izmed samostanskih naravi Olimja, Svete Gore in prostorov je bila ena od najstarejših lekarn mer se turistični delavci tako v Evropi. Tu so menihi izdelovali razna zdra- kakšen biser imajo. Napisali P^. jgH-vila iz zdravilnih rastlin. Na stenah in oboku nih prijaznih in gostoljubnih lekarne so še danes ohranjene freske iz tistih bodi za danes dovolj. Vračatno ' f^jsRi časov. Škoda, da je cesar Jožef 2. ukinil ta da smo dobro izkoristili naš samostan in je tako propadla tudi lekarna. Pri da bomo te kraje Se kdaj Ježovnikovih v Olimju smo si ogledali rezer- pnsJi^' f vat za jelene in muflone, nekateri pa še pride- razpoloženje pri Po kosilu je nai I na Ktnn veselo 1'''*^ JP I in .išK' i , gstnik, 19. avgusta 1993 stran 11 kulturna obzoija I l 1 I Dotik je skladnost med človekom in stvarnostjo Za zeleni jezik (43) 't®*' - FeMs. Pesnik dotika. Pesnik, ki v svojih pesni* ** dotik«, podnaslov^eni kot konceptualni multi-išče skladnost, skladnost med člove- se nikoli v celoti ne zavedamo. možnost. In ta možnost se kas- Vsak tekst gradim na resnično- neje gradi v naslednjih skicah . . _____,____ ___________________ ___ ■ sti, oziroma kar me v svetu pri- Septime. Pesem o dotiku pa je i®, Pesmi o dotiku je cikel sedmih proznih tegne ali zbega. Ampak nekaj tudi pesem o nemožnosti celo- ■"■-,■„„^1^,,,^ resiDi o aoiiKU je ciKei seamui prornin PetiBiH/’ likovno dopolnita akademska slikarka Dilka ICfli tAFAi En nAcnSžLS HePS a alAtalrii^ torej so pesniški listi o dotiku? ° dotiku je pesem i '>ziroma nemožno- ^veknm”^« človekom in ta. človekom in božjim Snn in ■■ jih pred lelju svojemu prija- niku PtPiskcmu pes- daizMk^^erju, Rekel je, sito si'" l^^^^l^kih listov dejan- Podlagi m pesmijo. Na o sti dfitii ter pesmijo. za pa pride od zgoraj, od božjega, vitega dotika. Vsi veliki krv-To dvoje (tosvetno in božje) pa niki, vsi diktatoiji, vse poSa-je težko razcepiti. In tega raz- sti.,. so dejansko postale poša- nega dela, so delček neskončne cepljenja tudi ne bi tvegal. Da sti zato, ker niso znali urejati božje ljubezni. Ta ljubezen pa bi poskušal povedati, kaj je stvari znotraj sebe, ker se niso se nikoli ne konča, ker se nikoli niti ne začenja, temveč je od vekomaj.« »Vse tnale ljubezni, tudi med moškim in žensko, se F tvoji poeziji niti ne začnejo,« »Ja, saj to je zanimivo. V poeziji opisujem samo tiste ljubezni, ki se ne začnejo. Tistih enostavnih ljubezni nikoli nisem dal v poezijo. Mislim, da resnično in kaj je nekaj več. dotikale iz sebe, Tu se človek Literatura ni preslikana resnič- zave potrebe po introspekciji, nost, ampak je višja realnost, potrebe po notranji skladnosti. Realnost, ki sicer to realnost Kajti ta dotik med človekom, povzema in jo celo presega.« »Kakšen pomen ima zate literatura, kako jo doživljaš?« »Literatura ni enostavno ka- subjektom in stvarstvom, kjer je prisoten, je možen samo v skladnosti. Dotik je skladnost med človekom in stvar- nalizacija za vse tvoje čustvene stvom. In Šesta pesem je pesem r.nMnj. . - r--------- bom... najbrž. Saj sem dolgo Moign s ' ' J® I'®® pesnika vztrajal na poziciji trpečega ■ ^7- pesnika. V bistvu pa ta pozicija jeltt ggp]. '^'ulfimedialni pro- romantičnega, trpečega pes- . umn LP nika izhaja iz neke moje trpeče dotik. In kon- f*' c j* °^so™r na to nika izhaja iz n< lustracijske sii ■ ampak je obremenjenosti I pesniku dan dotik kompleksom, P frustracijske situacije. Zaradi I I tegi Mfi', . , i z Ojdipovim pesniku dan dotik kompleksom. Pozicija trpečega stvarstva,« romantičnega pesnika, ta zid^ funkcijo obrambe pred od- *'^tik' govornostjo. Tudi odgovornost tifora t»istvu moja me- do pesmi. V bistvu vidim med Za odnos. Najenostav- prvo pesmijo in sedanjimi te- , —LTtlJtilViLaV- pivu pCMlJIJU lil i' 'lužen^.J®,^“nieti v odnosu metjno razliko - v Pesmi k odgovornosti, odgovornosti J'; '^tedutočcii na od- rast. Rast i 1 r I i na oa-’ ‘®®ska, predvsem Naslednjih iz tega prvinskega pahljačo; človekom dotik ra-ItitH ** Mrse. Gre rbdncic do sveta, do pesmi, do bož- , , .. ___________I jega. To trojstvo sem v prvi '■ Naslednjih Sest pesniški zbirki poimenoval eno- Svetohodstvo, Franc Just je v kritiki, ki je bila objavljena v reviji Mentor, to moje Svetohodstvo razčlenit na ljubimca, izbruhe. Je izris tvojega temelj- nega odnosa do stvarstva. Literatura oziroma pesem je vselej o grozljivi neskladnosti tega. Kar Hitler dejansko je,« »A se ti nezdi, da so ti ljudje po drugi strani nadpovprečno sposobni?« »To imaš mogoče prav. Samo njihova nadpovprečna sposobnost je obrnjena v nepravo smer. Ti ljudje svoje nadpovprečne sposobnosti niso vedeli pravilno uporabiti. Človek je možno biti samo z moralo in etiko do samega sebe in stvarstva. Kajti, karkoli dosežeš navzven, če tega ne dosežeš navznoter, se pravi skladnosti med sabo in stvarstvom, nisi dosegel nič. Če imaš navznoter .totalno katastrofo*, navzven pa si uspešen, to ne pomeni čisto nič. To mislim dobesedno.« »Velikokrat omeniš Boga in ! »led ■ vernika (svetohodca samega na ■ Gre za odnos sebi) in pesnika. Na koncu pes- nekaj več. Od zgoraj nekaj vero. Razloži, kaldea je tvoj vstopi v pesem. V tistem tre- . delčkom niške zbirke Carpe diem! nutku, ko pišem pesem, sem t^lotnim stvar- ostane samo dotik med pesni- dejansko ločen od tega sveta. i’'®”! Mu*'" ___ TbeEf,T' > tudi, da je del- E 4 .. ua jc uc-i* f fcp odnos moški Ib ' ^eni tak dotik ^torna nam je po- la nam je po- ostane samo dotik med pesnikom in piesmijo, ostalo je zanikano. Pesem o dotiku je premik iz Carpe diem-a! v Romantiko. Romantika pa je odgovor na to vprašanje o možnosti oziroma nemožnosti celo- Nočem dopustiti, da bi moj odnos do tega,« »Moja vera je iskanje skladnosti med človekom in božjim, ker mi Kristus pomeni Ijube- mali ego v tolikšni meri vplival -zen. Apostol Pavel pravi: Se...................... daj, ko je Kristus odšel, ostane C*- iJ>*- » nikoli ne io polne tja- vitega dotika. Odgovor pa je f. ne '2ni ne moreš kon- v to?«: možnost. Ker ni samo možnost dotika, ampak dotik je - in je bistvo našega življenja.« »Koliko je v tvoji poeziji fikcije in v kolikSni meri si na pesem, da bi bila ta pesem zamenjava za življenje; jaz sem nekaj čisto drugeg kot moja pe- sem,« »Pa Se nekaj. Na koga si mislil s fPuhrerja' F Pesmi o dotiku?« »Na FUhreija. t ( l Si nikoli «'o-mak ljubezen ne do last- prisoten sam?« »Zanimivo »JV« Hitlerja?« »Ja, na Hitlerja,« »Kako se je on znašel v tvoji Lahko bi se tudi vprašali, ko- vprašanje, poeziji?« - ■ »v bistvu se možnost ozi- liko je v resničnosti fikcije in roma nemožnost dotika v Pe- koliko smo prisotni sami. Tega srni o dotiku pokaže kot rahla samo vera, upanje in ljubezen. Najvei^a od tega je ljubezen, ljubezen do stvarstva. Ta ljubezen, to stvarstvo povzema, je svetohodstvo. Se pravi ljubezen do ženske, ljubezen do božjega in ljubezen do poezije. In ljubezen do Ženske je najmanjši košček tega svetohod-stva, a najpomembnejši. In kdor nima ljubezni, nima vere. To je moja vera.« ALEKSANDRA NANA RITUPER (O Potrošnikovi razprodaji nekurantnega blaga) V prodajalnah veletrgovine Potrošnik so že pred časom razobesili napise, ki kupce z levega in desnega brega Mure obveščajo o posebni razprodaji; potrošnikove! so jo imenovali Razprodaja nekurantnega blaga. Poimenovanje je med kupci povzročilo nemalo zmede in vprašanj. Znanci so nam jih zastavljali kar na ulici, precej jih je bilo tudi pisnih. Vsa pa so se nanašala na besedo nekurautno. Spraševale! namreč ne poznajo njenega pomena in ne vedo, kakšno blago v Potrošnikovih prodajalnah pravzaprav razprodajajo. Da bi lahko dali korekten odgovor, smo se najprej šli pozanimat na kraj sam, torej v eno od prodajaln, nato pa smo preverili Se ustrezna gesla v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Verbinčevem Slovarju tujk. Prijazne prodajalke v soboški Blagovnici nismo presenetili in nam je razložila, da razprodajajo blago, ki »se ne prodaja«, ki torej »ne gre« oz. se slabo prodaja. (Kakor smo slišali, pa Žal niso vsi Potrošnikovi prodajalci tako dobro poučeni o vrsti blaga, ki ga razprodajajo!) V obeh omenjenih slovarjih pa smo pogledali pod geslo kuranten-a-o. Verbinčev Slovar tujk nas najprej pouči, da ta pridevnik izvira iz francoščine (courant - takoC), nato pa izvemo, da pomeni: »1. tekoč, idoC, 2, splošno veljaven«, figurativno pa »vsakdanji«, Izčrpnejši je v pojasnjevanju dvojnice kurenten-a-o (redkejša raba), kjer v ponazoritve-nem gradivu poleg kurentene pisava in kurentnega denarja navaja tudi kurentno blago in ga pojasnjuje kot »blago, po katerem je dosti povpraševanja«, SSKJ II (I-Na, str. 532) besedo označuje kot knjižno in jo pojasnjuje kot »vsakdanji, tekoč«. V ponazoritve nem gradivu navaja besedno zvezo kurantno blago in jo razlaga kot »blago, ki se lahko, dobro prodaja«. Protipomenka nekuranten-a-o ima seveda nasproten pomen. Tako tudi besedna zveza nekurautno blago pomeni blago, kise slabo, težko prodaja oz- po njem ni povpraševanja. Ko smo tako - upamo, da dovolj izčrpno - pojasnili, kakšno blago v Potrošnikovih prodajalnah razprodajajo, pa se nam vsiljuje vsaj Se eno vprašanje: ali bi potrošnikovci lahko izbrali kateri drug izraz namesto omenjenega? V rubriki zagovarjamo stališče, da tisto, kar lahko povemo po domače, tako tudi povejmo. Vendar zgornjega vprašanja tokrat ne utemeljujemo s tem načelom, torej z očitkom o prevzetosti (tujosti) besede nekuranten-a-o, (Mimogrede; za to, po statusu sposojenko, bi morali ustrezen enobesedni domač izraz Sele poiskati,) Utemeljujemo ga z dejstvom, da je prišlo do svojevrstnega komunikacijskega kratkega stika, ko se sporočevalec in naslovnik ne razumeta povsem oz. je polje razumevanja znatno okrnjeno. Torej; ali bi pri Potrc^niku lahko izbrali kateri drug izraz? Glede na sploSnost besedne zveze nekurantno blago, ki ne konkretizira, katere vrste blaga se slabo prodajajo, bi lahko kupce vabili kar z napisi Razprodaja, Ob primerno urejenih prodajnih pultih bi le-ti potem že sami ugotovili (tako kot morajo zdaj), katero blago je v razprodaji. Ker pa to blago veijetno potroSnikovcem povečuje zaloge oz, je del njihovih zalog zaradi njega tako rekoč trajen, bi lahko svojo akcijo poimenovali npr, Ra^rodaja trajnih zalt^. Ti dve poimenovalni možnosti (seveda jih je še več) smo navedli kot primer, da je mogoče stvari ubesediti tudi tako, da preprečimo komunikacijski mrk. Ta namreč ne koristi nobenemu: ne sporočevalcu (Potrošniku) in ne naslovniku (potrošniku). (Seveda pa smo z drugim delom razmišljanja zgrešili cilj, če so v Potrošniku to razprodajno akcijo tudi poimenovalno skrbno načrtovali in jo utemeljili na psihološkem učinku sposojenke nakuranten-a-6); ^luen kot izziv y kolonija, 21, po vrsti, poteka letos neko-.'•“'etniki, kipaiji, že od začetka avgusta na ki k ■ ® tonskih marmornih kamnov oblikujejo krasile Lendavo. Ker bodo kipe razvrstili po SL*)utla..7^ kipaiji mestu, pokrajini in ambienlu, kjer t * i, a' uajvečjim kiparskim izzivom, so se poskusili Japonec Takumi Matsomoto in naš rojak č Zidave. »Kamen je tak kot deklica, kjer moraš FRANCI JUST ■*n-n\ h,, P^^t^tden. Material je živa stvar. Težko je reči v-n ki..J tlast.li., v____________2-,___________________X*_; . ^'^^talo. Kamen je poln presenečenj,« je ocenil kiparske kolonije? »Prej ali slej bomo , interierij, v manjše skulpture, kot jih ‘ Ptoblem so predvsem materialni stroški. Toda "OIOFi'* JV uresničujejo dolgoletne sanje ~ ’ "UJII S^nizator Franc Gerič. kulture Jš ,13 Tetino. ,« je ANR '■■ daje Okarina etno festival uspel, Čeprav Pitsta^ ■ “^virag spet hotel zagosti dež. Pa so j*rav n ■' dvorano, Raspoloženja pa ni Pokazalo se je tudi, kako blizu je Ha še posebej madžarska narodna ih. '-1 .‘‘o druif»™ ___t.!!.. _______Č., ■ ri . ^1 tla rl,». ’ rnJStuvj umuMJian« ..m.,,------ itt mi večeru je bilo Živahno, Se ugotovi- vsiljuje; mlade v Sobc^i ta ^asba ne * Vil nradi sv I vi Av 2?^ J® * j® Večeru kulture kar trlo ljudi. In pesmi pred množičnim iii . » v Soboti bolj redko. Tudi je $ svojo predstavo Miirske device n **^^7. O Čemer se je Se nekaj časa govo- . kulturniki pomislili, da bi podobne .. " mogoče k reki Muri, Otoku ljubezni ANK iL kulturni koledar Razstave MURSKA SOBOTA! V soboški galeriji si lahkio ogledate razstavo mladega kiparja Kipi Mesečniki. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka. LJUTOMER! Slike in risbe akademskega slikarja Vladimirja Potočnika so razstavljene v galeriji Anteja Trstenjaka. MORAVSKE TOPLICE! V galeriji hotela Ajda so na ogled pasteli Lidije Fišer iz Raven na Koroškem. Razstavo si lahko ogledate do 27. avgusta. RADENCI: V muzeju Radenske si lahko ogledate eksponate in prikaz razvoja njihovega naravnega zdravilišča. Muzej je odprt vsak dan od 10, do 12. ure, v soboto in nedeljo pa od 15. do 17. ure. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. Na ogled pa je tudi stalna razstava Oloris. MURSKA SOBOTA! V pokrajinskem muzeju sta na o^ed stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10.00 do 12.00 ure. IMreditve soboškega gradu ob 20. uri predstavitev pesniških listov Roberta Titana - Felixa PESEM O DOTIKU, prve skice konceptualnega multiniedial-nega projekta SEPTIMA. LENDAVA: Lendavski center za estetsko vzgojo organizira poletno Solo igranja na cimbale ter poletno igralsko šolo. Igralska Sola poteka ob sredah fiopoldne. Za igranje na cibale pa zaenkrat Se ni dovolj prijav, zato je še ne izvajajo. LENDAVA: Na dvorišču podjetja Gidos se odvija kiparska kolonija, na kateri sodelujejo kiparji: Colin Poster iz Anglije, Takumi Matsomoto iz Japonske tet Ferenc Ki ral y iz Lendave. Njihovo ustvarjanje si lahko tudi vsak dan ogledate na dvorišču Gidosa. RADENCI; V glasbenem paviljonu v parku pripravljajo glasbene koncerte klasične glasbe in operetne melodije. Prisluhnete jim lahko v ponedeljek, sredo in soboto od 17.00 do 18.30 ter v nedeljo od 10,00 do 11.30. BOGOJINA: V okviru Košiče vega tedna kulture bodo v soboto 21. avgusta, ob 20, uri odprli razstavo o življenju in delu duhovnika Ivana Catn- MriBCKA aoBOTA-Vin ' Gutmana. Ob rek 24. avgusta, bo V • 'J *rt .. pM JMiff galeriji okteta Talita. stran 12 vestnik, 19, avgusta ne zgodi $e vsak dan 1 v« « I ( Prekop se bo sesul Stene Korintskega prekopa, ki krajša pot iz Jonskega v Egejsko morje in ki je bil zgrajen pred natanko sto leti.^e bodo porušile, če jih ne bodo začeli takoj popravljati. Korintski prekop, ena od najbolj znanih grških znamenitosti, se bo sesul. Če ga ne bodo kmalu začeli obnavljati. Odkar so ga pred sto leti izročili v promet, ni skoraj nihče skrbel za njegovo vzdrževanje. Ker je na potresno nevarnem podroqu, je takojšnja obnova še bolj pomembna. V drugi svetovni vojni je bil poškodovan med nemškim bombardiranjem. Po vojni so ga obnovili in ga leta 1948 spet odprli. Že leta 1987 so bili izdelani načrti, toda denarja ni bilo mogoče zbrati. Računajo, da bo vlada dala manjkajoči denar za obnovo. Avgusta bo minilo sto let, odkar je po 6 kilometra dolgem, 8 metrov globokem in pov- Največja soška postrv prečno 22 metrov širokem prekopu zaplula H prva ladja, To je bila grška vojaška ladja. Ko j W so na morjih zavladale velike sodobne ladje je J , Korintski prekop izgubil svoj pomen, saj je e " premajhen, da bi mogle pluti skozenj. Včasih | 'i;;' .n at:;:" Ib'' I I je prinašal visoke dohodke, zadnja leta pa zaslužijo z njim milijardo drahem. o k/: X. J i':^' I Prelepo svetisce v italijanski Siracusi je tik pred koncem gradnja velikanskega, zelo nenavadnega in prelepega svetišča, posvečenega Mariji solz (Italijani ji pravijo Madonna delle Lacrime). Pravzaprav manjka svetišču le še velikanski bronast Marijin kip, ki bo stal na vrhu poslopja, V svetišču bo prostora za 11.000 romarjev, poslopje je visoko 74 metrov, posvetil pa ga bo po vsej veijetnosti papež Wojtyla. • V* Najbogatejši Avstralec J!' P ■ i s..'. i« T4k kak sak&ft l«to, j» "‘začetek 11 tole" pred Tou 9» vijdi po ton^ ka se dveri knjigarn pa dverami, pApi rnid t* Odpirajo k*k »o» ke se Je nika nej sprcinejnilo le pedas^t noj knjigarnij, pa noj' v ioLstvi. Sni knjig eiče nega* one «o v tiski, ono v vezavi, one inajo, samo Je noj gvUino, ka do zatou, ka so tliuo ha f J L pouti, nova posodobljeni v duhu novoga časa, ..... Okoli cejloga iolfitva pa Bela ma I napredhsga ioul a 9» ono pa prppznala1 90 teksti demokratičnoga toga, ka Jo prod kratkih velko raziskavo britanskega prosvetnega novinaj brige vidD I Jo ugotovilo, školnik za ka JO “poučevanje sak4i deseti ministrstva, I savolo rezu L tat 4 taro novo povsom fiOspOSObOn" . nastavloni Kak bi takti rezultat pri nas vč vido, go mamo samo poskuse v tolstvi, pa ovak odno velko anrhijo ka s« sl lojko mislimo. V napredni driavaj. ttoro roda te dosta dajo na informatiko, učno programe Campus v učilnico pronatajo projk kablof po satoli tof, tiča, duže 2000, nas pa komaj kakia vokia 4ola m4 on računalnik ali dva. Bremenski profesor napredni vzgojiteli ie informatike izobraževanj e spozna 1i, ka pr^vj,, I bi moglo ka informacijskoj drUtbi določeno m«d ten pa v večini ioleki centrof eiče Okosteneli birokrati, Bterl po vsej sili izda ' biti insči, držijo v]adajo metode pa programe preminouči generacij. Bola učne pri pijta ali mi neičemo biti informacijska družba ali pa oAčo 81ejpi\kak mladi mački? Brat Džouži OVEN BIK DVOJČKA RAK Na vsakoletnem seznamu avstralske revije Business Review Wckly je tudi letos na prvem mestu medijski magnat Keny Packer. Premoženje 55-1 etnega poslovneža, ki v prostem času ha-zardira in igra polo, ocenjujejo na tri milijarde avstralskih dolarjev (2,1 ameriških), Od lanskega leta se je povečalo za 300 milijonov dolarjev. Packer je lastnik najbolj gledane avstralske televizijske mreže in številnih Časopisov. Medvedova usoda li.;'-'- F M /I Ta riba je največja doslej odkrita sočka postrv oziroma glaVatica. $ 24 kilogrami, 117 dolžine, 73 centimetri obsega, 26,4 centimetra dolžine in 18,3 centimetra višine glave je absi**^ svetovna prvakinja med soškimi postrvmi. Stara je bila 12 let. I I I J McKenzie je ta hip najbolj popularen evropski medved. Dolgo je bil navaden medo iz Viteza, do golih ruševin zbombardiranega bosanskega mesteca. Medvedov lastnik, gostilničar je med vojno za Vitez padel, njegov medo pa je počasi umiral od lakote. Našli so ga vojaki modrih čelad in se '' zanj posebej zavzeli. Z veliko napora in težav so obnemoglega stokilogramskega medveda končno prepeljali v živalski vrt v Splitu. V teku je akcija, da bi medvedka prepeljali v neki grški rezervat. Louvre ima 200 let ji'i' I Generacije in generacije slikarjev in kiparjev so romale v pariški Louvre in tam študirale dela mojstrov, jih prerisovala in v njih iskala inspiracijo. Muzej praznuje letos 200 1 obletnico obstoja. V čast visoke starosti je priredilo njegovo vodstvo veliko razstavo »Posnemano in novo izum- i Ijeno«, v kateri bo prikazanih 300 del iz treh stoletij, ki so nastale po louvrskih umetninah. Slikar Paul Cezanne je bil leta in leta redni gost Louvra. študiral je antične kipe in religiozne motive, predvsem take, na katerih so bile narisane nage ženske. Umetnik je bil namreč preboječ, da bi najel lasten model. Britanski slikar Lucian Freud, vnuk znanega zdravnika Sigmunda, je v Louvru našel navdih za erotično risbo ‘ s kredo. Skrivnostna slika Gabriele dEstres, ki jo je narisal neznani mojster v 16, stoletju, še vedno vzbuja pozornost, saj do danes umetnostni zgodovinarji niso mogli sprejemljivo pojasniti, zakaj drži plemkinja s prsti prsno bradavico svoje prijateljice, i Kraljevska jahta je predraga pri pa •o jarde tolarjev na leto. Na našem posnetku jahta Britannia, v Angliji je zadnje čase slišati vedno več ujedljivih pripomb na račun stroškov, ki jih državi povzroča kraljeva družina. Posebej veliko kritičnih besed je izrečenih v zvezi s kraljevsko jahto Britannia, največjo na svetu (5769 BRT, 21 častnikov, 256 članov posadke), ki jo družina uporablja le dva ali trikrat na leto, njeno vzdrževanje pa velja davkoplačevalce (preračunano) 2,35 mili- xvexde vam kBžejo Moškim so všeč krhke ženske, toda redim vtis nanje, je rek*^ [t - J neiic^ ■ ■ " -■ me (49), Njen kolega pardieu (44) pa je "d? Chaterine je moški, kas , od nekdaj želim biti tudi ska igralka Chaterine \y J* ? I Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo, pazi, da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se ne zanašaj na pomoč drugih! On; Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugodno si prodal svojo, izoroma (prvotno) njegovo zamisel, Se najbolje, kar lahko storiš je, da pohitiš in čimprej pobereš vsaj svoj det zaslužka,., ali pa še kaj več. Ona: Če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, ki si mu že dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, vendar pa to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk. On; Še vedno se ti obeta prav zanimiva naložba, toda bolje bo, če se boš vsaj malo podvizal, Tudi druga stran je zainteresirana predvsem za dobiček in do tebe ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev... Ona; Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav ničesar dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš več možnosti? On; Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo (sicer posrečeno) pogruntavščino boš porabil ogromno energije, preden se bodo za podoben korak odločili tudi ostali. Nikar prehitro ne obupaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. Ona; Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja! On: Čeprav ti gre v tem trenutku kar najbolje, bi bilo koristrro, da bi poskrbel tudi za prihodnost. Nobena stvar ni tako zanesljiva, da se ne bi uspela "pokvariti^! Toda predvsem brez panike. LEV DEVICA tehtnica Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja. On; Čeprav boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, zaradi tvoje trme ne boš popustil. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, ki je doslej sploh nisi opazil. Ona; Dolgo si varovala svojo skrivnost, sedaj pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar si že zdavnaj pozabila, Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja čustva, kar pa se lahko izkaže kot izredno tvegana zadeva. On; Vse boš postavil na kocko in čakal, kako se bo celotna zadeva razvila, V resnici pa bo to le zunanja krinka za nekaj veliko večjega. Poskusi se obvladati in stvar vsaj še nekaj časa pustiti v tajnosti. Ona; Če ne boš naredila ničesar za svoje dobro, tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnega. Potrudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj se ti sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo. In nikar ne čakaj! On: Srečo imaš, da se je vse skupaj končalo tako hitro, saj bi se lahko kaj hitro znašel v nevarnosli, da bi se ti čustva vse preveč pomešala s tvojim poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal grenak priokus... Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane napovedi, ampak si raje pusti malo več »igralnega« prostora. Prijateljica ti bo najprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z novonastalo situacijo. On: Še najbolje bo, da se odrečeš tveganim načr- ŠKORPuniM J® možnost, da se ti bo vse skupaj ponesrečilo. Bodi raje zadovoljen z majhnim, kaj več pa bo prišlo kar samo. Nekdo te bo prijetno presenetil... STRELEC KOZOROG VODNAR --__ RIBI nekem Zaposleni ........ skem nebotičniku dolg® dognali, zakaj se dvig® dan pokvari, tako, jjd med šestim in sedmii® -j • " -iznjegaR^. 'iiZ. r-■ V J]]' med šestim in stropjem. Ko sta iz zaljubljenca razgretih I'' jeza minila. ddt?, Regina bila ker sta se Bernd in Bielfelda sta nase, nega skrivališča za Zavila sta jih h vse skupaj položila v J nik. Nekega dne hala na počitnice, električni tok, ti je pa pozabila. Sos®®^’ dila nadzorovat zagledala poplavo , valnikom in ukrep ' pokvarjene shranke J® atlP‘, JJ' vs v smetnjak. A lehelflb® Neka tovarna je Jitika ---------- halatorje, iz po gnilih jajcih treba drugega, (efi vdihniti smrad, p^ e sljivo mine. Ona: Obeta se ti izredno razburljiv in P® |^| si prijeten konec tedna. Ne bo sicer vse tak ; [i predstavljala na začetku, vendar pa se ® gitiis^L znašla in na nek način tudi izkoristila if r On; Opravil boš dolgo odlašajoče | ------boš lahko zadihal s polnimi ’^-ti i novno boš lahko zadihal s polnimi i ne bo uspelo urediti svoje ljubezensko I lO UV uopoiv UlOUItl JVUrjQ obnašaš, kot da ne veš, kaj hočeš. Potrudi žal. 10'- Ona: Dogajale se ti bodo nenavadna, prijetne in zanimive stvari. S v začetku nekaj težav, pozneje pa uspela ugotoviti skupne interese. Z denarj ne razmetavaj! . »r; On: Z iepo besedo ti bo uspelo | z grobostjo in nasiljem. Na koncu so rezultati, kar pa seveda ne pomeni, sredstva. Nekdo ti bo poskušal nagaj®^'' bo ravno najbolje uspelo. 3^ ajati, ** ■ 4 Ona: Prisrčno se boš nasmejala sijaju, ki pa ne bo usoden ne zate In sijaju, M pu m uu usuuoii "S- — nonu*'’' j. ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s ‘®'^ izkoristi, saj se ti zlepa ne bo On; Pomisli tudi na svoje prijatelje, s®! nem primeru kaj hitro ostal sam. Phl® . m je predvsem v tem, da ga znamo ( tudi ostale. Premisli in ukrepaj, če ne, spe* jTr I Ona: Neka zadeva ti bo najprej sic®' pa boš poskusila znova, boš dosegla uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil loženje, neuspeh iz preteklosti pa h®[jjfi. P ftž: On: Če boš zatiskal oči pred te^hic®. spoznanja, da boš s tem Škodil le - te bo sicer hudo mamilo, vendar pa t pravilno odločiti Torej bo še vedno vs® / se I’ y g^M9. avgusta 1993 stran 13 za vsakogar nekaj Ste alergični na sadje? Sadje je zdravo, saj je v njem veliko vitaminov. Nekateri ljudje P® So na Sadje alergični; ko zaužijejo to ali ono vrsto sadja, se jim ”■4 rekah in ustih naredijo srbeči spuščaji. Smo alergični na sadje samo ali le na ostanke zaščitnih sredstev, \kRterimi je sadje škropljeno pred škodljivci? Včasih smo zares [j alergični 'i kemična sredstva, včasih pa alergija nastane zaradi l ki je v lupini sadežev, na primer limon, pomaranč in ■ nianr4 . ’ JUpiJll &QUC-4rtiV, 11« ]JLIJL1C>J HUICZU, pczjjf qj ailC lil lli kislina razje zaščitni sloj na površini kože. le-ta pa 11 * ( sproži sadje ali pa vsaj sredstva, ki so na ,1 ^0» sadežev , ¥1 pri llživn, ■ , se zavarujemo tako, da smo nekoliko previd- Otroci so presrečni, če je njihova soba nekaj posebnega. Radi imajo, da je v njej nekaj, česar nima noben njihov Hišni vrt z zelišči V starih hišnih vrtovih so bile zelenjava, cvetje in dišavnice posejane vsevprek, tako da so dajale videz obilja in neprisitjeno-sti- Toda vsa ta različnost rastlin ni naključna, saj je znano, da nekatere vrste dejansko okrepijo rast in vitalnost, če rastejo skupaj. Večina zelišč potrebuje dobro osušeno prst in veliko sonca tako da mora biti zeliščni vrt obrnjen na jug in zavarovan pred vetrom. Do zeliščnega vrta in okoli njega naj vodi utrjena pot, da vam ni treba natakniti gumijastih škornjev, če hočete prinesti vejico materine dušice. anji! sadja. Ko olupimo sadeže, ki jih uživamo brez ■ po lupljenju takoj umijemo roke z milom in vodo. Voda °Prim'* kajti ostanki kemikalij v lupini se trdovratno sadju, ki ga užijemo z lupino vred, pazimo, da sadež »n k' ----J,...-------------------------f.-...--- ^'^''giji vitaminov, zato pa se izognemo neprijetni K '“Pine, si ssfiia Ji I I I t neSkropljenc, naravno pridelane sadeže, Z lupino sicer Otekle veke in podočnjaki Izbor kuhinjskih zelišč: Za majhen vrt lahko med trajnimi zelišči izberete npr. eno rastlino pehtrana, mete, materine dušice, visokega korenčka in planinskega drobnjaka, skupaj s tremi rastlinami dvoletnega kodrastega peteršilja, štirimi rastlinami bazilike in eno rastlino enoletnega majarona. Če zelišča prepustite samim sebi, postanejo neurejene, se prepletajo ali divje širijo. Lažje jih negujete, če jih razporedite v skupine in poudarite meje med rastlinami. Večina zeliSč je bolj odporna proti boleznim kot druge vrtne rastline in uspevajo Obe Prem Sla običajno posledica nerednega življenja, 'i' ha svežem zraku, ponočevanja, .P'’ ‘vdi psihičnih napetosti. Najprej je treba torej 'an težave, koristi pa tudi, če ob tem upošte- -'ti preizkušenih nasvetov. - haj ne bo preveč ploska in ne pretrda. (jj^ležemo k počitku, si z ruto ali povojem pritr-mrzle kamilične obkladke ali obkladke z ohla-Zavrelico iz mete. pr ri zvečer skrbno očistili obraz, namažimo ve.ke • 1 n Poshbno kremo za nego oči. ? 'J v prijatelj. Razveselimo jih, stalo nas ne bo skoraj mč. I v revni prsti, čeprav jih pa slabo odtekanje vode lahko’ uniči Časopisi namesto tapet; eno od sten v najstnikovi sob. Ob.lno gnojena prst lahko povzroči, da rastlina raste prebujno prelepimo s starimi Časopisi (učinek bo večji če bo med ............................... • ....... J ' njimi tudi nekaj tujih) ter jih zaščitimo z lakom ali prozorno barvo. tvv čiščenje zlata in pbtine kar jo oslabi in zmanjša vonj, okus in njeno učinkovitost. Zeliščni vrt je najbolj urejen in poln obetov zgodnj poleti, ko je večina rastlin že bogato odeta z diSavnimi listi. ing. agr. MARIJA KOFJAČ Če imate namen očistiti zlato ali platino, je prav, da veste, kako se pravilno lotiti dela. Platina ne potemni in tudi kislina ne vpliva nanjo. Zato jo čistite z razstopino detergenta ali milnico in jo popivnajte do suhega. Površin dragocenih zlatih predmetov pa se ne dotikajte, razen kadar z njih rahlo obrišete prah s čisto suho krpo za brisanje prahu ali iz jelenje kože. V navadnih krpah so lahko ostri delci prahu, ki poškodujejo kovino. Potemnelo zlato z manj karati očistite s sredstvom za čiščenje srebra z dolgotrajnim delovanjem. Kadar predmeta ne potrebujete, ga zavijte v krpo iz Japonski “ ■“ jelenje kože ali v mehak papir, ki ne vsebuje kisline. Sicer pa bo '"''knig ?’Fokovnjaki pravijo, da je staranje odvisno od načina najbolj prav, čc čiščenje najdragocenejših zlatih predmetov za-se postaramo pet let prej kot nekadilci, če upate zlatarju. zelene in rumene zelenjave, pa lahko staranje in v ikivu. uživanju Šampanjca in vina, ker zadržu- korenje proti staranju Jai 15 let. sni,, 'i'’ 'h rumeno zelenjavo uvrščamo tudi korenje, špi-Zelje, Te rastline vsebujejo veliko betakarotina, iz ^taja v človeškem telesu vitamin A, Betakarotin nas c molilo V.hidi '*»*iiii ki ! n, os ''ii^anje zel, pred rakom in srčnimi težavami. ostati dolgo mladi, naj torej nehajo kaditi. alkohola, uživajo naj malo mesa in veliko "a PP.Bier •‘«41 liC -e zelenjave. Čedalje bolj pojavljajo tudi sokovi iz zelenjave V4;u«ijc uijtj pojavljajo luui sokovi iz zelenjave, n Vse to je pripravno 1 ^^ravja in upočasnitev staranja. H Nožne kopeli Kopeli za noge so staro preskuSeno sredstvo proti prehladom. Toda takšno domače zdravljenje je priporočljivo tudi tedaj, ko zdravnik že predpiše antibiotike. Kopeli za noge izboljšajo prekrvavitev in vplivajo na J učinkovitost zdravil. Kopel pripravimo tako, da si nato- | čimo do meč vode, ki ima sprva 36 do 38 stopinj Celzija. I Potem počasi dolivamo vročo vodo, tako da se v desetih f 1 I li I 1 li ll .l| Kuhajte z nami Slivov narastek ^Usbene lestvice ,SKLA]>B minutah povzpne temperatura vode na 42 stopinj. Po 20 1 minutah namakanja nog najmanj pol ure počivamo v poste- • Ij'- Nožne kopeli so seveda priporočljive, če je človek zdrav, saj povzročijo boIjSo prekrvavitev, s tem pa tudi boljše počutje. ž 1 ■* 'li-* ' pJ?U nJ^the 1 SAtv;lcCM-n'Movc '‘sRo ■■ Train_ ^''4CrQsby 45^»BEAMS - Billv Ju<1 i.c^-^Gianno MAnnSa*: I p ’ Spin Doetors -Eros RainazzoUl W1ND-Etia James FORGET - En-Sonic - Soul Asy)ui>i dl Phil Collins i?iNi '■'Gianna Nannini ■ ’ Nun Blundes ; ?4Ei-r, 17-tii... ^feLje-a ■-'Zih, [''ki-!*. zabavne, glasbe - Miran Rudan band 'ajger - Uran« Drvarič - Bene inTnmn Siitiona Wciss I r«f’v'‘''’^^'^“*''NEGLA.S«E ’ "-EKJtON PA Z MAKEUtF kvintet Slovenski kvintet • Franca MilicliCa - Ans Slovenija Ans Vita Muženiča ‘ Hanfek , A Nipič in I - Tontžia Žagarja Alfi Nipič in njegovi muzikami S * do četrtka, 26. avnusla 1W3, RADIO MV - MORSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz /ww ■111111'ni M/JOb AM Plitek - 5.40 Prebujajte se z namL - 7.00 Druga jutranja Kronika - 7.30 Informacije slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mah oglasi - 9,15 Borzni utrip -9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11 15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do irinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 PecoČila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 AIternai»vno - JS.OO MV-dur ' 18.3(>4?orodila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - S,40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSCim. nemščini in madHartčini - 7.40 Tržnica - 8.00 _ □ n A 11 kAlJ O 1iJ^, ni “TSka Sobota, m glasbrne lestvice. kSnšt.33 — 4 ‘H| 'm ’4| IS? I ™ b i*c m ''^ivna let naslov I _-_.J - 17 30 Mali oglasi - 18M Na narodi farmi - IS.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek * 5-40 Prebujajte se i nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini» nemščini in madžarščini - 7 35 Svetuje kmetijski strokovnjak - R.OO Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9 !5 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10 30 Pika na i - 11,15 Mali oglasi - 12,00 Poročila BBC ~ 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes tio trinajstih - 13.30 Popoldne ra MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obveslib - 16 30 Poročila - 17.00 To . » . ■, «_ irt rsrkTftrflui sem jaz - IkOO NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi BRITANSKI POLARNI RAZISKO. I VALEČ GOSTINSKI STREŽNIK ETNIČNA SKUPINA HA NOVI GVINEJI I STRAST, ,P0ŽEijNj4 ALUMINIJ 4 REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno; Bris ml. livarna, Ivanček, žar, Est, NL, aitta, J, vajet, INA, epi, volk, Zvereva, hotelir, osamilo, l>T, Asen. J stran 14 vestnik, 19. avgusta j podlistki Iz župnijskih kronik: Dokležovje (39) Masa po štirih desetle^ih I Pisni viri omenjajo prvi (?) sakralni objekt v Dokležovju 1669. leta. To je bila kapelica, zgrajena iz lesa, enako tudi zvonik, vendarle pa od znotraj in od zunaj ometana in pobeljena. Posvečena je bila sv. Janezu Krstniku. V njej sta bili še podobi sv. Štefana, ogrskega kralja, in sv. Emerika, igegovega sina. Tako kot mnoge domačije je večkrat narasla reka Mura ogrožala tudi ta objekt (naselje je sicer na 184 metrih nadmorske višine, torej nižinsko), zato je tlela želja, da bi zgradili cerkvico, ki bi kljubuvala vsakršnim razmeram in času. Cerkev v dveh letih Dokležovje je starejša naselbina. Vas je omenjena ze 1322. leta, ko je spadala pod oblast dolnjelendav-skih grofov Banfyjev. V starejših beltinskih matičnih knjigah in še-matizmih (letopisih) sombotelske Škofije se ta kraj imenuje Deklesin. Sedanjo cerkev, ki so jo posvetili Štefanu, madžarskemu kralju. SV. imel dovolj duhovnikov na razpolago, je prosil za pomoč salezijance v martinišču v Murski Soboti. In tako je Martin Tbmar prihajal v Dokležovje ob nedeljah in praznikih vse do 20. avgusta 1942. leta. Po rodu je bil iz Črenšovee. Čeprav samo začasni duhovnik se je zelo zavzemal za vernike in za cerkev. V njegovem času so prebelili in so zgradili v letih 1845 - 1846; to je v času, ko je bil beltinski župnik Stefan Kutič, ki je imel očitno polno razumevanja do Dokležov-čanov, saj so imeli do župnijske cerkve v Beltincih 5 kilometrov poti. Cerkev, skupaj z vežo, je dolga 19 metrov. Široka 8 in v ladji visoka prav tako 8 metrov. Zvonik, v katerem so trije zvonovi, je visok 21 metrov. Samostojna duhovnija in pozneje redna župnija pa je Dokležovje postalo skoraj sto let jm>z-neje. Več o tem v nadaljevanju tega zapisa. Zdi se. da so bili verniki Dokle-žovja močno navezani na sosednji Veržej, ki je sicer na drugi strani Mure. Dokler ni bilo na Muri prvega (lesenega) mostu, so se z enega na drugi breg (kraj) vozili z btodom. Dušnopastirski stiki z Veržejem so se, kot ugotavlja nekdanji dokležovski župnik Martin Jurčak. po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje pripadlo k Jugo-slovijt, še poglobili. Odtlej je Dokležovje sicer formalno pravno spadalo v župnijo Beltinci, dejansko pa pod župnijo Veržej, ki sojo vodih (in jo Se vodijo) redovni bratje salezijanci. »Veržejski salezijanski zavod je prebivalcem Dokležovja zelo veliko nudil in dal. tako v prosvetno--k ul turnem (predavanja, prireditve, godba) in še bolj v verskem oziru (tridnevnice, duhovne vaje, misijoni). Ob tem je poživljala tudi njihova narodna zavest,« je zapisal v uvodu župnijske kronike župnik Ivan Koren, »Leta 1941 (začetek druge svetovne vojne) je Mura spet postala meja med Veržejem in Dokležov-jein oziroma med Nemčijo in Madžarsko. Stiki med obema krajema so bili skoraj nemogoči. Tedaj so se vaščani Dokležovja začeli potegovati za lastnega duhovnika. Takratni beltinski župnik Rudolf Va-dovič je dovolil, da je bila v dokte-žovski cerkvi od 1. novembra 1941 dalje ob nedeljah in praznikih redna božja služba. Ker sam ni deloma poslikali notranjščino cerkve, postavili so križev pot, stranski oltar Srca Jezusovega, prižnico in krštilnik. Nabavili so tudi baldahin (Sotorasta streha, pritrjena na drogove) za procesije 1 Cerkev sv. Štefana v Dokle-žovjn stoji že od 1845. leta, medtem ko je tam sedež župnije šele od 1944. leta. Letos so obnovili streho zvonika in prekrili cerkveno ladjo, kmalu pa naj bi ustrezno izolirali Še stene. Fotografija; Š. 5. in v cerkvi so uredili spominski božji grob,« beremo v zapisu duhovnika Martina Jurčaka. Ustanovitev župnqe Po prizadevanjih doklezovskega rojaka dekana Ivana Jeriča je soin-botelski Škof Jozsef Grbsz izdal 15. avgusta 1943. leta ustanovno listino za samostojno duhovnijo v Dokležovju. Za prvega ekspozita je bil imenovan Ivan Koren. V ustanovni listini so bile določene tudi dajatve za vzdrževanje dušnega pastirja, cerkveni občini pa je bilo naročeno, naj čimprej pozida TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE, d.«.«. V PUCONCIH IN DOKLEŽOVJU - telefon: 45-011, 45-012 TRGOVINA NA VELIKO IN MALO: - uvoz - izvoz prodaja obrtniških izdelkov - prodaja železn. tehnič. blaga, inštalacijski material, gradbeni material - talne obloge iz uvoza (topli podi, itisoni, tepihi, tapisont), kmetijska mehanizacija "in stroji - oprema za kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo (PVC-posode, kadi, črpalke, cevi, nerjaveča posoda), črna in barvna metalurgija (cevi, pločevina, kotna in plošč, železa), barve, laki, razredčila NUDIMO STORrrVE: - razrez na hidravličnih Škarjah (možnost razreza do 8 mm debeline) - razrez na ekscentričnih Škarjah (možnost razreza do 1 mm debeline) - izsek na ekscentričnih strskainicah {5t. 401, 1251) - varjenje (električno, točkovno in avtogeno). PROIZVODNI PROGRAM: - izdelava cistern za kurilno olje - kleparski izdelki (kljuke za žlebove, objemke, žlebovi) - kovinski izdelki za gradbeništvo (sidra, konzole, nosilci, tesar, spone) - dolge spone raznih dimenzij (od 20 cm do 60 cm - pocinkane) - predpražniki pocinkani, minizir. (500 x 300, 600 x 400, 2000 X 200) - rešetke za svetlobne jaške balkonske ograje raznih oblik - oprema za vinograde (sidra, objemke, natezatci, sohe) - odrski vijaki in podložke vseh dimenzij — ročne blagajne - orodje za kampiranje - poštni nabiralniki j’.t‘ župnišče. Dve leti pozneje pa je Dokležovje že postalo samustujna župnija. Ustanovno listino je 8. oktobra 1944. leta izdal takratni som-botelski šk«f Aleksander Kovacs. Dotedanji ekspozit je postal prvi dokležovski župnik. Ivan Koren je bil doma v Renkovcih, K a pl a nova 1 je pri Mali Nedelji, v Lendavi, Dobrovniku, nekaj časa je bil župnijski upravitelj v Kobilju, v času okupacije pa je bil kaplan na Madžarskem, odkoder je prišel 1942. v Dokležovje. »Takoj v začetku samostojne du-hovnije (za časa madžarske okupacije) je vpeljal v cerkvi slovenski jezik in vse pobožnosti, ki so v navadi v rednih župnijah. Zgradil je novo župnišče, ki ga je leta 1944. blagoslovil dekan Ivan Jerič, Leta 1950 je bilo dograjeno še gospodarsko poslopje. Nabavil je veliko bogoslužnih oblačil in posod. Leta 1953 je prebelil cerkev znotraj in zunaj. Cerkev in zvonik je nanovo prekril. Seveda vse to z velikodušno pomočjo župljanov, ki so za cerkev radi prispevali. V času nje- govega prisilnega dopusta je župnijo upravljal Ivan Špan, salezija; ski župnik iz Veržeja.« in- nove maše je ob čudovito lepem vremenu bita 14, julija. Že prejšnji večer se je skoraj vsa vas udeležila slovesnega sprejema novomašnika, naslednji dan pa se je pridružila ogromna množica vernikov iz bližnjih in daljnjih vasi - vseh skupaj gotovo 4 tisoč. Ker smo računali na množično udeležbo nove maše, saj je bila edina v Pomurju, smo posta' ' ' ' derkvem vili oltar pred cerkvijo. nove ma^e, ko je vas ie spadala k iupniji Beltinci. No, iz Dokte-iovja pa je izšlo najmanj 6 deklet, ki so postale redovnice, in sicer: Alojzija-Gaudina Bakan, usmiljenka; Veronika Bakan, hČi Marije pomočnice; Marija^l^nacija Cipot, šolska sestra; Viktorija Nemec, hči Marije pomočnice; Uršula-Avgu-ština Gjorek, magdalenka; Ana--Terezija Vindiš, magdalenka. 50-lemico maSniSkega Čenja zaznamoval salezij^ti*' duhovnik Štefan Pintarič. zbor je z ubranim petjem lepo prispeval k slovesnosti. Seveda pa ni manjkalo ljudskega jretja, ki je bilo ob toliki množici nekaj enkratnega. NovomaŠni govor je imel domačin Štefan Pintarič, ki je med drugim omenil, da je Dokležovje doslej dalo (s sedanjim novomaSni-kom vred) 8 duhovnikov. Po novo-mašni slovesnosti se je mnogo ljudi oglasilo na novomašnikovem dorrtu in sl ogledalo izredno lepo okrašeno dvorano za goste. Vsi obiskovalci so bili postreženi s kupico vina, kavo in sendvičem, kar je mnoge prijetno presentilo. Splošno mnenje'je, da v Dokležovju še ni bilo tako lepe in velike slovesnosti.« Branko Balaiic je prvi novomaš-nik iupnije Dokleiovje. Brej našteli doklečovski duhovniki so imeti Prva birma . ,. Prva birma v župniji sv. Stefana ! t v Dokležovju je bila 1948. leta, i Birmo vat je tedanji mariborski i škof dr, Maksimilijan Držečnik. Leta 1962 so župljani doživeli prvo duhovno pomlad, saj so imeli misi- jon. Leto 1967 pa je prineslo v župnijo veliko žalost. Na praznik Kristusa Kralja 29. oktobra 1967, leta je župnika Ivana Korena med jutranjo mašo zadela srčna kap. Pokojni župnik je bil pravi duhovni oče župljanov, ki se je do izčrpanosti žrtvoval za župnijo. Rad je pri- hajal na pomoč tudi sobratom ob včlikth spovedih in vsakokrat, ko so ga prosili. Bilje vedrega značaja in dobrega srca. Njegova posebna ljubezen pašo bili otroci tn bolniki. Spomin nanj je še živ med župljani. Po smrti župnika Korena je tri leta vodil župnijo domačin Mihael Jerič, ki je bil tedaj zaradi bolezni že upokojen, bival pa je v Veržeju. Ko je videl zaskrbljenost ljudi, ki so ostali brez dušnega pastirja, se je žrtvoval in sprejel upravo župnije. Celo po 1. januarju 1970, ko se je preselil v Ljubljano, je prihajal ob nedeljah in praznikih v rojstno Dokležovje, da bi maševal in otroke poučeval v verskih resnicah. Toda dolga in pogosta potovanja so bila prenaporna za telesno slabotnega upiokojenega duhovnika, zato je škofijo zaprosil, naj Dokležovju spet dodeli rednega duhovnika. S 1. avgustom 1970. leta je župnijo prevzel salezijanec Martin JurČak, rojen v Vojniku, ki je dotlej deloval v ljubljanski Škofiji. V dokležovski župniji je ostal do 1985. leta. V času njegovega poslanstva so kupili nov zvon tn z njim nadomestili tistega, ki je p6Cil, Leta 1972 so obnovili notranjščino cerkve in bogoslužni prostor v skladu z novimi liturgičnimi predpisi (daritveni oltar, obrnjen proti ljudstvu in drugo), V cerkvi so položili nov tlak in namestili nove klopi. Prizidali so zakristijo in pred vhodom v cerkev jKJStavili vežo. Obnovo cerkve so opravili po načrtih arhitektov Jožeta Frasa in Jožeta Kušarja. Ob zlati maši častnega kanonika in bivšega dekana, sicer pa domačina Ivana Jeriča, je cerkev pridobila nove elktronske orgle. V naslednjih letih so lepo uredili kor in župnišče. V letih 1985-1989 je bil dokle-žovsku župnik Anton RozmariČ, doma iz Veržeja. Od leta 1989 pa je dokležovski župnik Andrej Rigler, salezijanec, rojen v Prapročah na Dolenjskem. Osem novih mas Dokležovje je do 1941. leta dalo 7 novomaSnikov, Njihova imena in leta posvetitve: Ivan Jerič (1924), Alojzij Kovačič, salezijanec (1934), Alojz Fras, salezijanec (1941). Ivan Bakan, salezijanec (1936). Mihael Jerič (1936). Stefan Pintarič, salezijanec (1940), Alojz Zver, salezijanec (1941). Leto 1985 pa je bil v župniji spet srečen dogodek, saj je po 44 »sušnih« letih spet en Do-kležovčan daroval novo mašo. Tedanji župnik je v Stopinjah, letnik 1986, zapisal; »... Potem je prišel dolgo pričakovan dan majniškega posvečenja, ki ga je prejet 25. maja 1985. leta na Rakovniku v Ljubljani naš domačin in salezijanec Branko Balažič. Slovesnosti se'je udeležilo poleg staršev in bratov tudi večje število sorodnikovi in. drugih domačinov. Slovesnost j 400 nedeljnikov Župnija sv. Štefana vklju- čuje samo eno vas - Dokležovje. Ima 960 krSčencev. Nedeljske božje službe obiskuje v povprečju 400 vernikov. V minulem šolskem letu pa je k veronauku prihajalo 118 otrok. Pouk je v večji učilnici na župnišču, ki so ga v letih 1990-1991 temeljito obnovili, saj so med drugim dali nanj novo ostrešje, kritino, uredili centralno ogrevanje in tako naprej. Leta 1990 je bila v Dokle-žovju zlata maša, s katero je je bila v Dokležovju binna-i>*,. sijon pa so nazadnje n”'' 1983. leta. Tistega letajea^ val zlato mašo župnik Juračak. Letos so na t ski cerkvi opravili zahte*^ dela: na ostrešje zvonih., 1 dali bakreno pločevino, I na ladji cerkve pa so pf^*^ (deloma s staro, tlelt^ , z novo) opečno kritino- • zadeva statistične podath- . jih tako rad navajam * staro. II podlistku, saj govore o s* | v nekem Času, naj . leta 1991 so imeli v doklej župniji 5 porok, 3 krste j” 13 pogrebov. Stanje je spodbudno lani, ko je hile^. župniji 10 krstov, 1 sicer ni spodbudno), pa je bilo 9. Do konca 1993 je bilo krščenih 9 poročila sta se 2 para, pa so se od 7 umrlih. .. ŠTEFAN SOBOL JANEZ V ,L1 ,1 l- : I š. č.; i '4 48 1 Ob orisu vseh spomenikov Akvilovega slikarstva, ki so fi>' razpostra njeni - —''^5 dandanašnji i' v treh državah oz. deželah, je naposled mogoče podati oceno, da gre v zgodovinskem oziru za kulturni in umetnostni fenomen, ki priča o razgibani ustvarjalni produkciji v sred- I 'jtap njem veku. Nemara nam je i dejstvo, da tudi naS prostor >rl ( , V ll gravittra v t.i. srednjeevropske kulturne tokove nekoliko tuje, dasiravno nas položaj v minu- t; lih stoletjih prepričuje ravno o nasprotnem, V tem pogledu je umetnostna zapuščina Ja- k ne za Akvile ve C kot zgovorna, -l: saj na najboljši možni način go- vori o identiteti ljudi in okolja, severna prezbitenjska stena v v katerem so spomeniki nastali. nekdanji ir’ eremitski cerkvi, medaljona z apostolom tn preroki« P** ___________ ___________________ ________________________________ ._ osrednjin. prisega na sintagme pravo ver- pušči ni enega izmed naj večji h umetnostnih nost), venomer ne dosega italijanskih slikarjev Giotta di gre za rokopisne-ravni, ki bi na objektivni način Bondoneja (1266-1337) ter ske spomenike predstavljala podobo oz. o njej njegovih sodobnikov, delujo- stensko in tabelno* ^^9 « ustrezno razlagala in razložila čih v Sieni, Pietra in Ambrogia Prislovična, vse vzroke in posledice. Če bi Lorenzettija, ob njiju pa velja sovna odmaknjen^^.|j;fl-^i opus Janeza Akvile poskušali omeniti vsaj Se Simona Marti- umetnostnih J ovrednotiti po t.i. umetnostno- neja (1284-1344), takratnem Znanost, pa najsi Se tako razširili po več kot imenitni za- rajo iz ja (1284—1344), takratnem pe _ Z njihovim delom, še zlasti v primeru P’’ se pri tem sklicevali na tiste pa z nasledniki, ki so potlej biti ustrezajoči silnice, ki vpenjajo tudi prostor skozi celo 14. stoletje Sirili nji- noienju ustvanali'‘-^|j^ delovanja mojstra in njegove hova spoznanja, se je vpliv ita- šega mojstra. delavnice v srednjeevropskem lijanskega gotskega slikarstva skozi raziskovanje geografski metodi, kajpak pa srednjeevropskem lijanskega gotskega slikarstva skozi raziskovanje kulturnem krogu, bi - po Ste- razmahnil po ostali Evropi, opusa vesCas dog^J' letu - morali uvrstiti njegov Številne potujoče slikarske de- celo neupravičeno opus v t.i. celinski kulturni lavnice, ki so preko Alp popo- pomen slikarja prostor. Ob spoznanju, da so tovale vse do naših krajev in Se z ostalo umetno ob mediteranskem prostoru, ki dlje, so zanesle novo umet- cijo. S tem se je je skozi zgodovinska obdobja nostno vzdušje, ki se je pretvo- kot da gre za nemalokrat določal umetnostni rilo v celostni slog. 2 gravita- mivega, toda profil slovenskega kulturnega cijo politične moči, tam sredi čevalnosti nianj prostora, cepljenega na struje 14. stoletja v nemške, zlasti pa slikarja, ki je . drugega, se pravi alpskega češke dežele, kjer si je svoje umetnostne po* umetnostnega miljeja, se teza cesarsko domovanje omislil plemstva m kler*_ ||jj3h p/ o celinskem kulturnem pro- Karel IV, Luksemburžan, so se Po temeljitin^^^ o celinskem kulturnem pro- Karel IV, Luksemburžan, so se Štoru vendarle v splošnem po- oblikovali tudi novi umetnostni merjavah pa ^e ' ir.r f 'd- trjuje. centri. Po do tedaj dominirajo- Akvila kot \ Pri bolj natančnem določa- čih italijanskih umetnostnih ustvarjalne m®*''* nju vplivov pa moramo biti do- podjetjih so iniciativo prevzele stu je zato nujf^ ' k' ločnejSi. Mediteranske in, če češke in nemške stavbarnice nekatera ■ v —.»—J — , r .rR.. w-- -------- --- ------- ...... •rtOuU'^ J'41 uporabim parafrazo, »alpske« ter delavnice. v prid moji umetnostne poteze pa se naj- Vplivne silnice so se tako skem mestu dejo tudi v zapuščini našega spremenile, da potlej lahko go- srednjeevropski.^ mojstra. Nikakor namreč ni vorimo o t.i. severni oz, nav- zadnje Četrtine mogoče spregledati številnih li- pični referencialni osi. Znotraj vsak način Ju kovnih, pa tudi vsebinskih, to- te se tam po letu 1370 umešča mogoče odreči IVVV.i.l*. v««. v s«..z -SK ■ - ------------l . rej pomenskih formulacij, ki tudi slikarstvo Janeza Akvile. karskih vrQ0"*^ ' t gcivorč, da zadaj sKjjijo sever- Večkrat omenjene stilne po- demonstniap ^iih ", W noitalijanskl ; , untetnosnii bude, ki so v njegove likovne o;?jp4 v jl-jr ................................................................. Zgled/. .Ji,SO' ¥i po 'Srednjee- rešitve zašle preko dunajskegj^ vropskem prostoru posebej in Štajerskega prostora,i-jz)4- ’ .'>-jidiliej ■ -lil 1 f I >■ yQ^nik, 19, avgusta 1993 stran 15 :is: kronika I w 1 t praznična nedelja . koncu prelšnicca 5^ I« Ma na obmoqu nmožka tttristič-in Še kakih prt^(1», { t I I r Še so gasilske slovesnosti Gasilsko društvo Petanjci šteje 70 članov, ima lep gasilski dom, motorno brizgalno, temu pa sta prišli društvi iz av- naj dodam, da se takih tekmo-strijskih Žetinec in Gorice, vanj pridno udeležujejo tudi ostale tekmovalne enote pa so petanjski gasilci, saj so že ali pa Ujemite tatu! kt Turnišču pa so Mi ^isfce pobožnu-čy<^9»disejcBate W^^ala seveda soboto in ve« in »« je “*O PB Jo je bUu tidm SL>«®8iti. Obstal« C^^^Ldabodoravo-w 1« >»fc«l^«, todi dkubtdnd kMtected^taba !■ ^a. . torej brez - *tedaih prometnih hft le sobota in tie- »B«« f" ■ tedna. Se- *»nje vpra- sedan k * previdni? Je bilanca “ lij J ali pa so se 'injn?.'f®.»B8H9enikKWi-veK- učinkom alkohola). re^ ______ Pttev^lili ozirmna se ne kaže ii^^"'Ojiin in življenjem . ■ 11 so, letos ^4 Sttf, w- H^in' je-te' U.L J’ ustavtu '‘DTi B —-“»jua sei je.m i Prizade- . A dijj' 1» 'lAfei ostalo š. s. ! Il I Vsak telrlek Vestnik orodno vozilo in za nameček še lado caravan. Letos bi radi kupili večjo motorno brizgalno, da bi tako bi v primeru požara kar najbolj uspešni. Za nakup nove motorke pa je treba kar lep kupček denarja. Petanjski gasilci so na dobri poti, da zamisel izpeljejo. Nedeljska prireditev jim je namreč {kot Že marsikatera prejšnja) navrgla precej denarja. Pripravili so namreč tekmovanje v dveh gasilskih disciplinah: vaja z motorno brizgalno oziroma tro-delni napad ter gasilski štafetni tek 9 krat 50 metrov, torej na 450 metrov. Gre pravzaprav za n. memorial Bojana Novaka, na katerem je sodelovalo 27 moških in 9 ženskih enot, skupaj torej kar 36 gasilskih skupin. Od teh jih je bila ena tretjina iz soboške občine, 5 iz radgonske, 1 iz ljutomerske in nič iz lendavske občine, nasproti bile iz notranjosti Slovenije. Še bodo sodelovali na 30 takih Celo iz Begunj na Gorenj- spominskih in tekmovalnih sre-skem. Izmed članov so se naj- čanjih širom po Sloveniji. * " ■ " ■ ' * *: Podobno tekmovanje pa Šmartna na Pohorju, Rožič- bodo imeli 28. avgusta gasilci bolje odrezali tekmovalci iz kega Vrha, Mute, Šenkovega * Filo™h. Tam so ga poime-Turna, Puževec, SodiSinec, Sv. novah v Memorial Matevža Jurja, Dolnjih Slaveč, Križevec Haceta. Nekaj ekip se je že “ - prijavilo, Se več pa se jih še bo. v Prekmurju in Begunj. Ti so dobili pokale v trajno last. Zmagovalna ekipa iz Šmartna Tako naj bi prišli tudi gasilci iz bližnjih društev na Madžarskem in v Avstriji. Pričakujejo na Pohorju pa je prejela še pre- , . .. . hodni pokal in še en pokal za okrog 600 gasilcev. Upati je, najmanj porabljenega Časa da bodo imeli tudi filovski ga-v trodelnem napadu. Izmed podobno kot petanjski, tekmovalk pa so bile najboljše dovolj pokroviteljev, ki bodo skupine iz Begunj, Hajdoš in »b “k ali drugačen način po-Vuhreda. Gasilke iz teh krajev magali. Seveda pa se bodo so dobile pokale v trajno last. Tekmovanje na Petanjcih je trajalo od 13. pa tja do 20. ure, ko so razglasili rezultate. Sodelovalo je menda kar 1.500 gasilcev, Veliko veliko več pa je bilo tisti, ki so spremljali ta prikaz in si gasili žejo. K temu podvizali tudi gasilci sami. S. S„ F. R. SREDNJASTROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA MURSKA SOBOTA, Šolsko naselje 12 KRIŽIŠČE - Cestno podjetje Murska Sobota je s po-močju sklada za odpravo tako imenovanih črnih točk (le-ta je pri republiški upravi za ceste) uredilo v Ljutomeru križišče dveh regionalnih cest: Ljutomer- Ormož in Ljuto-mer-Razkrižje. V tem križišču, ki ni bilo ustrezno urejeno, se je prej namreč zgodilo veliko prometnih nesreč. Prednost sedanjega prometnega ražima je tudi nov vozni pas za zavijanje v levo za smer Razkrižje. Po preureditvi križišča so pridobili nekaj prostora za parkiranje osebnih vozil. Če pa bodo kdaj v tem križišču postavili Še svetlobne prometne znake, prostora ne bo treba razbijali, saj so v zemljo že postavili ustrezne cevi. - Fotografija: Š. S. smo krajevno skupnost Stara Cesta razpisuje naslednja prosta delovna mesta; 1. ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM 1 učitelja NEM/ANG 1 učitelja PP v strojništvu s predhodno končano poklicno šolo avtomehdhik 1 učitelja Krojnega risanja s kombinacijo PP v tekstilu 2. ZA DOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM 1 učitelja strokovno teoretičnih predmetov v tekstilu 3. ZA 1 učitelja PP v tekstilu “ DOLOČEN I ČAS S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM 1 učitelja GEO 1 učitelja ANG Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi razpisa na gornji naslov. Nastop dela pod točko 1. je od 1.9. 93 dalje pod točko 2. in 3. od 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994. Pregovor »Priložnost dela tatu-« se vse bolj potijuje tudi na našem pomurskem ob-moqu, saj veijetno ne mine dan, da ne bi kako podjetje, društvo ali zasebnik prijavili, da je bilo vlomljeno v določene prostore in odneseno to in ono. Tako je bilo tudi prejšnji teden. Pa poglejmo, kakšna protipravna dejanja so bila prijavljena policiji! Med 7. do 8. avgustom je neznanec vlomil v zasebno podjetje Keor, poslovalnica Beltinci, s čimer je naredil manjšo gmotno škodo; preiskal je prostor, vendar odnesel ni ničesar. Očitno je, da ga je zanimal le denar, tega pa ni bilo. 9. avgusta okrog 18. ure je neznanec vlomil v hišo Aleksandra G. v Markovcih. Vlo-milčev izkupiček ni bil bogve velik, saj je odnesel le 310 tolarčkov (več ni bilo), v malho pa si je nabasal nekaj domačih potic. Cvetka B. iz Murske Sobote je 12. avgusta za krajši čas zapustila nezaklenjeno stanovanje, nakar je prišel neznanec, ki je na zazmrzovaini skrinji našel Žensko torbico, v njej pa denarnico s 120,000 tolarji-Denar je ukradel, torbico pa na hodniku odvrgel. Ivan K. iz Veščice pri Ljutomeru je oškodovan za 210.000 tolarjev. 14. avgusta je namreč nekdo vlomil v njegovo stanovanjsko hišo in odnesel različne predmete v omenjeni vrednosti. Morebitne kupce opozarjamo pred nakupom po znižani ceni. Neznani storilec je med 9. in 13. avgustom vdrl v počitniško hišico v Gornjih Petrovci h, katere lastnik je Jaroslav K. iz Murske Sobote. Odnesel je ba- terijsko svetilko in 1.100 tolarjev., 13. avgusta je bilo vlomljeno v jaometni urad železniške postaje v Lipovcih. Storilec je poskušal s silo odpreti dve železni blagajni, a sta bili zanj pretrd oreh. Iz teh poročil lahko sklepamo, da na našem območju »operirajo« predvsem posamezni tatiči (tudi tatice), ki iztegnejo dolge prste, kadar se ponudi priložnost, To pa je takrat, ko odidemo k sosedovim (s katerimi nismo skregani) »na kavico«, stanovanje pa pustimo nezaklenjeno. Nepridipravu se priložnost ponuja v »osamljenih« počitniških hišicah, kajti mnogi so st jih zgradili zaradi prestiža, dejansko pa jih uporabljajo letno le par-krat, na primer med trgatvijo. Za tatiče so zanimiva gradbišča, saj slutijo, da je v nedograjenih hišah in barakah okrog njih Se kaj drugega, ne le cement in apno. Pogoste so tudi kraje z dvorišč, kar pa ne preseneča, saj nekateri puščajo določene predmete kar na prostem, pri tem pa se izgovarjajo, da tisti, ki ima namen krasti, ukrade, četudi je določena reč »pod ključem«. In ker sem pri tem nizanju prišel do ključa, naj spomnim, da je ta reč velikokrat kar pod predpražnikom. Pogosta mesta shrambe so tudi cvetlični lončki. Pogostokrat pa ključ najdemo lepo obešen kar na steni ob vhodnih vratih. Priložnost dela tatu! Mar nismo tudi sami krivi, da je tatičev vse več? No, ja: z njimi bomo nekako Se shajali, kaj pa bo potem. Če se začetniki preobrazijo v lopove? Ujami te tatu, da ne bo prepozno! Š, SOBOČAN Na Gorškem indijska konopfjaf^ y tem sušnem poletju omagala marsikatera tradicionalna pomurska poljščina, ne pa nasad indijske konoplje, iz katere se pridobiva zlogia-sno mamilo hašiš. Gojil jo je . Branko F. iz Rogašovec, in sicer 142 sadik. Kriminalisti in policisti ,so nasad antčfli, OMimJicjKja pa vj podali kazen^o ovadbo. Skrivnostni grob ob kapelici ' t;««. Oesnitikiit vov. Stara Cesta nai bi dobila ki pa so ponekod že nekoliko fJ«? poslovanja, ampak najbrž tudi za kako novo delovno mesto »tuje« delovne sile. V Mekotnjaku oziroma na Stari Cesti pa Človek nikakor I 'F tih. . Desnjak in vov. Stara Cesta naj bi dobila za ime po nekdanji rimski cesti, I I Tako sestavljeni iz ob kateri so našli novce in žare, 2 imujo v v m 1839. leta pa so na neki njivi ki pa so ponekod že nekoliko obrabljene oziroma poškodo- J I __________ — ■”'* r- - ____________ "F-izkopali celo rimski zlatnik. P« sta Be- v tei va^i sta se rodila tudi MiVta': ^^omnevam, I hiš kaka pa sta Be* V tej vasi sta se rodila tudi Rudi PuSenjak-Uragan, poli- M,J -J.-------1 tični delavec, in Danilo Toma- Tako žiC, nevrolog. Na Stari Cesti je . h.k . v... . začetku tega stoletja učiteije- '** P'*®*kih in val Ivan Tomažič, narodni de-,zatt|LL. P®®Bhiezni kraji lavec in organizator uCitelj- .'ki srb je »me- liJi^FJ ITTFV 1_JUU j* Ormožu), niso j!„jy,'^*k pu itmi zdaj ne, ko sicer ni toliko ljudi, ■ ali po do-............................. ne more prezreti gasilskega doma, ki so ga svečano odprli v lanskem letu. Gasilci so tudi dobro opremljeni, saj imajo kombinirano vozilo in še in >fJ I vane, zato jih prav v tem času »krpajo«, V vseh krajih imajo H tekočo pitno vodo, ki so jo pri-_ ” dobili pred tremi leti. V kra- f"* jevni skupnosti, ki ima okrog ' 200 gospodinjstev oziroma 640 prebivalcev, so z letošnjim no- । vim letom vključili 85 telefonov. Zanje so primaknili 2.700 matfk, v tolarski protivrednosti seveda, kar se morda komu zdi »malo« (marsikje stane telefon H okrog 4.000 mark), vendar so M v krajevni skupnosti Stara Cesta naložbo pocenili, kajti, kot w ih J? >£| I mnogo drugega, kar morajo imeti dandanšanji požamiki. Gasilski dom pa ta i^s gradijo tudi v Desnjaku, Tam pa naj bi Izstavili Se nadomestno kapelico, kajti dosedanjo je močno načel zob časa. Lepo kapelico pa imajo na Stari Cesti, pravzaprav v zaselku Benetek. Soseda Marija Vrabl mi je povedala, da je posvečena Brezmadežnemu spočetju device Marije. Seveda so ta sakralni objekt lepo prenovili. Oči pa so mi zastale na grobu ob kapelici. Sogovornica je povedala, da sta na tistem mestu poko- - - jC ;.“c. Kot je razvidno iz teh podat- ezk kov, ki sem jih povzel po kra-“ , zase- jevnem leksikonu, ti kraji, od- . - zaselek daljeni nekaj več kot 5 kilome-lmI Ljutomera (smer proti " ■ ■ kar tako. Tudi 't ,k CJ iiH 'Hb padel 1943. je ]S^7. ljudski ?' /godovi- ............. .’6ti , * ■■ mi je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Miran Vor- ki bi posebej izstopali, pa vendarle. To, kar jih nekako daje v ospredje, so izredna prizadevanja ljudi, Še posebej pa krajevnih funkcionarjev, da bi Sli v korak z drugimi naselji ali pa jih morda celo prekašali. Za lo pa niso dovolj le pobožne želje, ampak žrtve! Se mar niso dovolj žrtvovali, ko so pred leti plačevali kar 8-odstotni krajevni samoprispevek? Si mar tudi zdaj ne odtegujejo od ust. h. Zaselek Benetek t. Marijino kapelico, ob kateri sta pokopana Nemec in Italijan. Njuni svojci niso nikoli prišli pogledat, četudi ^1 so tistit ki so ju pokopali, imeli njuna naslova. So tudi oni padli? ■ Sič, so se močno angažirali s prostovoljnim delom. Tako so sami kopali jarke za položi-_ I tev telefonskih kablov in jame S za drogove, oboje pa so tudi položili oziroma postavili. Dela so sicer potekala preko / pogodbenega sodelavca poSt- pana nemški in italijanski _ jak. Nemec naj bi se pisal Franc Hirschl, umrl pa je zaradi partizanske (?) krogle. Njegovi soborci so ga pokopali, ne da bi ga dali v krsto. vo- postajo. Tako bo kmalu tudi na tem območju močnejša električna napetost, ki ni potrebna le za nemoteno delovanje strojev in aparatov v gospodinjstvih, ampak tudi na zasebnih kmečkih gospodarstvih, vsekakor pa v malem gospodarstvu. Želijo si, da bi dala občina Ljutomer tudi za njihovo območje izdelati Studijo o naravnih danostih in smereh možnega razvoja. Tako imenovana gospodarska infrastruktura bo po ureditvi problema z elektriko še kar ugodna, zato bo treba ljudem, ki imajo voljo in znanje (tudi ambicije) na ustrezen način pomagati, da bodo dosegli svoje cilje. V podkrepitev te pobude pa kaže zapisati, da ne gre zgolj za možnosti samoza- Drug pokojnik, ki so ga pokopali pri kapelici nekaj dni pozneje, pa naj bi bil umrl zaradi brce konj. Tega so dali v krsto, pokropil ga je kurat (vojaški duhovnik), pa salve so izstrelili, Na obeh grobih so postavili lesena križa, ki pa so ju »skrivači« pobrali, četudi so sosedje znova in zvova postavljali nadomestna znamenja. Končno so se (skrivači) naveličali in nega podjetja. Na Stari Cesti i so zgradili Se prostor za zazdaj f 200-Stevilčno centralo, na ka-I tero je sicer vezana Se krajevna ■ ko imajo krajevni samoprispe-je po vek (tokrat 3-odstotnega). ' medtem ko marsikje drugod že skupnost Cezanjevci, sama leta za- 'i.'bi. -'č Vrazo-je "^^nskih _______________ zato In 1'1 la 'inskih li- počasi pozabljajo, kaj pomeni (v dobrem in slabem). Če ti vsak mesec odtegnejo nekaj odstotkov od že tako slabe Milan VorŠič, sveta KS Stara Cesta: »Nekoč smo imeli celo H-odstotni kra- centrala pa na telefonski koak-_ sialni kabel na relaciji Ljuto-predsednik mer-Ormož. Te dni pa opravljajo na Stari IL It; mogo iroh- In kaj imajo v vaseh krajevne skupnosti Stara Cesta? Že dlje časa asfaltirane ceste. jevnt samoprispevek, do konca Cesti sklepna obnovitvena dela leta 1995 pa bomo plačevali Še električnega omrežja. Potegnili 3 odstotke od osebnih dohod- so nekaj novih električnih žic kov.-« in zgradili transformatorsko zdaj že nekaj desetletij stojita nedotaknjen skupen grob in križ »sovražnih« vojakov. Vzdržujeta ga Marija Vrabl in sosedova Marjetka. Lepo in v duhu sprave! »sovražnih« Š, SOBOČAN stran 16 vestnik, 19, avgusta 1^ Šport Ob otvoritvi igrišča z umetno travo v Lipovcih Igrišče evropske kakovosti v Lipovcih so predali na- ~ menu prvo igrišče z umetno travo za hokej na travi v Sloveniji, Za to priložnost so pripravili slovesnost s pestrim programom. Po skoku treh padalcev soboškega aero kluba na igrišče so se pred številnimi krajani in uglednimi gosti zvrstili nagovori Franca Maučeca, predsednika HK-ja Lipovci, Janka Bezjaka, predsednika KS Lipovci, dr. Rajka Šugmana, predsednika Športne zveze Slovenije, Andreja Gerenčerja, predsednika skupščine občine Murska Sobota, in Evgena Titana, predsednika Zveze za hokej na travi Slovenije, V kulturnem programu so sodelovali domači mešani pevski zbor, brata Tivadar in plesna skupina. Objekt je predal namenu Ivan Obal, sekretar za kmetijstvo Slovenije, ter blagoslovil beltinski župnik Jože Hozjan. Novo igrišče z umetno travo v Lipovcih, ki je dolgo 94,40 X 57 metrov, je vredno 350.000 DEM in pomeni pomembno pridobitev ne le za hokej na travi temveč tudi za igranje nekaterih drugih športnih panog, kot je nogomet, tenis in drugo. Poleg združenih sredstev krajevne skupnosti, soboške občine in pokroviteljev so pri gradnji igrišča prispevali velik delež hokejisti Lipovec in Se nekateri drugi ljubitelji tega i 1 iPlr I ■ '1 i.« 'A f i j W ■‘if.. •• .9 • A. ' »r- I ■Sl' športa, saj so opravili kar 16.000 prostovoljnih delovnih ur. Na slovesnosti so zaslužnim podelili priznanja KS Lipovci, Dobili so jih: Ivan Obal,- Ludvik Zelko, HK Lipovci. Alojz Forjan, Franc Maučec, Janko Bezjak in Cestno podjetje Murska Sobota. V imenu glavnega pokrovitelja Cestnega podjetja Murska Sobota pa je k delovnemu uspehu Lipovča-nom čestital Pavel Pongrac, Po slavnostni otvoritvi je bila prijateljska tekma v hokeju na travi med veterani Lipovec in Pomurja, ki so jo dobili Lipov-čani s 4:0. Strelci golov so bili, Sraka 2 ter Fule in Tivadar, Ob tej priložnosti je tudi izšla športna knjižica Kronološki pregled hokeja na travi v Po-muiju, katere avtorja sta bila Feri Maučec in Ludvik Zelko o novem igrišču v Lipovcih so povedali: Janko Be^ak ~ predsednik KS Lipovci: ■ Igrišče z umetno travo v Lipovcih je nastalo po skupni odločiP-i sveta krajevne skupnosti in dogovoru s športniki z namenom, da bi izboljšali pogoje za delovanje mladi generaciji. Objekt je izrednega pomena za krajevno skupnost, občino, Pomurje in slovensko državo, saj bo poleg hokejistov lahko služil tudi za dejavnost drugih Športnih panog. Z dograditvijo druge in tretje faze centra pa bomo lahko obiskovalcem ponudili bogato športno-turistično dejavnost, ir Ludvik Zelko - sekretar Športne zveze Murska Sobota: i>Novi Športni objekt je nastal po večletnih skupnih prizadevanjih hokejistov Lipovec in Pomurja. Uresničili smo ga v Lipovcih, kjer je najstarejši hokejski klub. Ponosem sem, da nam je to uspelo, saj igrišče pomeni zelo veliko za nadaljnji napredek hokeja na travi, kot Športni objekt pa ima več namembnosti. Koristili ga bodo lahko nogometaši, teniški igralci in še nekateri drugi športniki.« Franc Maučec - predsednik HK-ja Lipovci in predsednik gradbenega odbora: »Hokej v Lipovih ima dolgoletno tradicijo, saj ga igrajo že osemindvajset let, vendar niso imeli lastnega Igrišča. Zato je ta Športni objekt za Lipovce ■5*; £Ls a;! 'i?...!; jsaU; J tv _-i a Oj ter je na prodaj po 600 SIT, Kupiti jo je možno na Športni zvezi v Murski Soboti, Knjiga so predstavili tudi v gostilni Slavic v Lipovcih. Na novem Koiij&he dirke v Ljubljani--------------------- Lassa Red in Zvonko Osterc zmagovalca derbija j Na hipodiotnu v LJubljatti so bile velike konjske dirke, med njimi tudi kasaške dirke s tretjim kasaškim derbijem. Zmagati tia kasaškem derbiju je san vsakega tekmovalca. Ta podvig Je tokrat ttsjjel Zvonka Ostercu iz Križevec pid Ljutomeru s kobilo Lasso Red. Bila sta najboljša med dvanajstimi Štiri-letniki na 2600 metrov dolgi progi ter tako upravičila vlogo favorita, saj sta zrn^Ia že piejšrgo nedeljo na dirkah v Ljutomeru- Dosegla sta kilometrski flas 1:22,5. Tako so vsi (woi]niyi trije kasrikj deiriji v samostojni Sloveniji odšli v Prlekijo, abelko kasaškega športa, saj bodo prihodnje leto praznovali 12(3-letaico. Na prvem kasaškem derbiju leta 1091 Je zmagala Lepa (Kokolj, na drugem leta 1992 Duras in tokrat Lassa Red (Osterc), Vcli- kega uspeha pa ni bil zeio vesel samo Zv®^ Osterc, temveč tudi njegovi Številni pristafi- I ^rtanov aa derbiju tJaviskr predstavnik Ljutomerčanov aa derbiju —■ ■ . SDlavič, mlajši) Je bil peti, tretji predstavnik m (B. Puhar) pa dvanajsti. Ljutomerčani uspešni tudi v ostalih vožnjah- Tako je mlajši na mednarodni hitri dirki drugič zmagal s Cbarliem Somoliijem s kilometrsfciBi’^' 1:18,2. , Duras (SagaJ) je bil tretji. Se uvrstitve lih Ljutotnerčanov; prta dirka dveiettiikcv: . Hila (SagaJ) prva, Proudy (T. Slavič) dru^. tros (M Slavič) četrti; druga dirka ; Agritta i^ štete) tretja; tretja dirka : Fiskon (J. Slavič)^ četrta dirka: Ma Belle Meghan {B. Slana) ogu A® Prijatel^ki nogomet Potrošnik : Gidos 6:2 Visoko zmago so si Beltinčani Kegljanje Ludvik Horvat - prvak avstrijske Štajerske igrišču je bil tudi mednarodni zagotovili Sele v drugem polčasu. ■ ■ ■ ‘ ' Strelci u golov: Skaper 3, Prekazi, turnir v hokeju na travi za memorial Milana Forjana, na katerem so sodeloval'? štiri moštva, Rezultati - Lipovci : Zelina 5:4 po kazenskih strelih. Strelci za Lipovce: Maučec 2, VoroS in Kosič po enega za Potrošnik ter Koveš in Novak za Gidos. Sodil Je Felbar iz Hotize. Beltrans : Mura 1:2 Veržejčani so presenetili z dobro S. Forjan, P. Forjan in Toplak; igro, zlasti v drugem polčasu. Pomurje: Triglav 1:0. Strelec Strelci golov: Cifer in Baranja za Čerpnjak; Zelina : Trivlav 5:0 " igro, zlasti v Muro ter Z. Osterc za Beltrans. r povabili v in Lipovci : Pomurje 2:1. Strelci: Forjan in Škafar za li- povce ter Zelko za Pomurge-.Vrstni red: L Lipovci, 2. Po- 0:4 Sodil te ŽekS iz Murske Sobote. (NŠ) Remel: Maribor Branik murje, 3. Zelina in 4. triglav. . Mariborski prvoligaš Je bil pre- Novojgnšče z urnetno travo močan nasprotnik za Radgončane, v Lipovcih in hokejski turnir si ki pa niso igrali tako podrejene je ogledal tudi predsednik Slo- vloge, kot kaže rezultat. Sodil Je venije Milan Kučan. domačin Petrovič. FERI MAUČEC Gidos: Potrošnik 2:2 Nogometaši Turnišča so prijetno presenetili z dobro igro in celo vo-velikega pomena, koristno pa bo lahko služil dili z 2:0. Strelci: Kous in Dominko tudi širšemu slovenskemu prostoru in zo različne za Gidos ter Prekazi in Škaper za Športne dejavnosti, Vesel sem, da nam je s skup- Potrošnik. Sodil Je domačin Bala............. ■ .... . . nimt močmi uspelo zgraditi tako lep objekt, na katerega smo lahko ponosni.« Evgen Titan - predsednik Zveze za hokej na travi Slovenije: f>Ta športni objekt je v Lipovcih nastal na osnovi želja in potreb krajevne skupnosti in Hokejskega kluba Lipovci. Pri tem odigrala pomembno vlogo tudi soboška bčinska Športna zveza. Objekt tudi pomeni poživitev dela na področju hokeja na travi v Lipovcih, občini in Sloveniji. Omogoča pa nam bo tudi igranje mednarodnih tekem in zahtevnejših turnirjev. * Alojz Foijan - dolgoletni igralec hokeja na travi in bivši predsednik HK-ja Lipovci: Lipovcih igramo hokej na travi če skoraj tri desetletja brez lastnega igrišča. Zato smo izredno veseli novega igrišča z umetno travo. Zgradili smo ga z veliko vztrajnostjo, delavnostjo in tudi trmo. S tern smo omogočili dobre razmere za vzgojo mladih hokejistov, ki bodo lahgko igrali v domačem kraju. Prav to, da bodo naši otroci lahko igrali na domačem igrišču, sem najbolj vesel. f-ft (I? Pokalni nogomet Na območju ON 2 len dav a so odigrali četrtfinalne pokalne nogometne tekme, Izidi: Polana : Gidos 1:8, Hotiza : Odranci 0:1 in Nedelica : Mostje 4:3, Mladost je bila prosta, (FB) I tem so ga .........- , Čarda. vendar se je Šele P letih treniranja začel v prvi ekipi Čarde, ki jP v prvi slovenski ligi- Na]''^' Je ekipa Čarde-Radenske.| tero Je tudi tekmoval Mirt ■ dosegla na prvenstvu slavije, ko Je zasedla iikl* iJ' :(-i , a tt JlUMJtr, FVV J*. •—-- ■ Sodeloval Je tudi na hivtp med eus ,. bivše Jugoslavije med oos^ in osvojil dvajseto venstvu Slovenije je niki zasedel sedmo, v-' Pomurski Športniki se v raznih športnih panogah ne uveljajo samo na domačih tekmovanjih, temveč tudi v tujini, Med te sodi tudi Ludvik Horvat iz NorSinec, zaposlen pri SKZ Beltinci, ki skupaj s Štefanom Smodišem uspešno tekmuje za kegljaško ekipo Leoben; le-ta je v minuli tekmovalni sezoni v prvi avstrijski ligi zasedla četrto mesto. Smodiš in Horvat pa sta najboljša tekmovalca v ekipi. Ludvik Horvat se je začel ukvarjati s kegljanjem precej pozno, leta 1974, ko Je na sindikalnem tekmovanju soboške občine podrl 414 kegljev in zasedel drugo mesto. Po- skupaj s Smodišem p®to f,i daj že nekaj Časa fl * IJaški klub Leoben, povabil bivši klubski kd J . Smodiš. Ludvik Horvat ■ ,(< za1 na nedavnem , -i.* ^.„1_I,- iri hitO ’ ske Štajerske, ki je bao saj je z 967 podrtimi prvo mesto in naslov ptvM jg it tudi njegov It kord kegljišča. Na IJaškem prvenstvu Avstnj^r del dvanajsto mesto, t .Li.Vit Smodišem, ki Je bil fh*l rezultati so spodbuda ridesetletnega Ludvika^^ gpr Šteffi ■ Še nekaj Časa jati s kegljanjem, vsaj se dokler bo koristen Ijatije mu ob v službi in doma na kor pomeni sprostitev stvo. »v Dl RAZPORED TEKEM I. MNL MURSKA SOBOTA I. kolo-29. 8. ‘93 Bogojina : Bakover Tišina : Cankova Tigop : Ljutomer Dokležovje: Rogašovci Serdica : Remet Čarda : Grad Gančani : Rakičan II. kolo - 5. 9. '93 Bakovci: Rakičan Grad : Gančani Remet: Čarda Rogašovci : Serdica Ljutomer : Dokležovje Cankova : Tigop Bogojina : Tišina III. kolo-12. 9. ‘93 Tišina : Bakovci Tigop : Bogojina Dokležovje : Cankova Serdica : Ljutomer Čarda : Rogašovci Gančani ; Remet Rakičan : Grad IV, kolo-19. 9. '93 Bakovci : Grad Remet : Rakičan Rogašovci : Gančani Ljutomer: Carda Cankova : Serdica Bogojina : Dokležovje Tišina : Fgop V, kolo - 26. 9. '93 Tigop : Bakovci Dokležovje : Tišina Serdica : Bogojina Čarda: Cankova Gančani : Ljutomer Rakičan : Rogašovci Grad : Remet VI. kolo - 3. 10. ‘93 ' Bakovci : Remet Rogašovci : Grad Ljutomer: Rakičan Cankova : Gančani Bogojina : Carda Tišina : Serdica Tigop : Dokležovje VII, kolo -10' Dokležovje : BaW Serdica : Tigop čarda : Tišina Gančani : Bogoi;^^ Rakičan : CanW- Grad : Ljutomer \JI9U - U,JOlWir’- -Remet : RogaSos’ Vlil, kolo - '?3 .....JIO " larAČl Bakovci: Roga^ Ljutomer ■ Aemet Cankova Grad^ Bogojina Ha’''); Tišina : Gančab Tigop : Člarcia Dokležovje. 24.1»'' IX, kolo - -Ji Serdica : Bak^L Čarda : Gančani : LgoP Rakičan : TSma e™1?' tla uredništvu Ve.stnika, Murska Sobota, | k Nottijighanu smo izkoristili *l. n«? >"'''1’1* Irt uredništvu Ve.stnikii, Murska »uuma, - ^'»0)11 ***’ niihute, 21. avgusta 1993. Pri žrebanju “Pušlevali K pravilnih tipov. -IV ■kn3 Priimek in ime ter naslov tl OiqP L t I I za treninge in navezavo stikov s Športniki iz drugih držav. Ogledali smo si tudi znameniti Servudski gozd, kraljestvo Robina Hooda, po katerem nosijo ime tudi igre. NaŠ načrt je sodelovanje ,na svctoTPsm .prvenstvu. ki .jljj).,ipriho(iBj«4 te*® v Berlinu. ■■ ■■ i-nknS saj so se moštva v večini primerov okrepila in so zelo izenačena, Poleg tega pa bodo tokrat v drugi državni ligi nastopala tudi Štiri moštva iz lanskoletne prve državne lige, Mi bi bili zadovoljni. Če bi ponovili lanskoletno uvrstitev, to je šesto mesto, Najresnejpši kandidati za osvojitev naslova prvaka so Elektroelement. Steklar in Avto Bum.« Mirko Osterc - predsednik Nogometnega kluba Beltrans iz Veržeja: »Z uvrsttivijo V drugo državno nogometno J ---J------J--------- - ' *- * ■■■ v •** * • X L u XX v ji te V naslova državnega prvakPi ligo smo dosegli doslej največji zopet ljubljanska Olimpija. Štefan Sobočan - predsednik Nogometnega kluba Nafta iz Lendave: »Priprave za tekmovanje v drugi državni ligi so potekale pod vtisom izpada iz prve državne lige. Kljub temu pa nam je z novim trenerjem Dragom Vabcem in nekaterimi ostali športnimi delavci, ki so pripravljeni delati v klubu, uspelo priprave uspešno uresničiti, tako da startamo do- uspeh. Zato bo tekmovanje v tem razredu za nas velika preizkušnja in izziv. Da bomo prave v Črni na Koroškem, Odigrali smo več prijateljskih tekem, ki so pokazale, da je moštvo v glavnem že sestavljeno in uigrano za naporno tekmovanje. S pomočjo pokroviteljev smo tudi uspeli v naš klub pritegniti nekatere kakovostne nogometaše; tako smo močnejši kot smo bili v prejšnji tekmovalni sezoni. Na razpolago imamo dovolj kakovostnih igralcev, tako da bo borba za uvrstitev v moštvo za nekatere igralce težka. V novo tekmovalno sezono tudi stopamo z novimi izkušnjami, ki smo si jih pridobili v minulem prvenstvu, ko smo se do zadnjega kola potegovali za uvrstitev v tekmovanje za evropski pokal. V jesenskem delu prvenstva si želimo, da bi ponovili ^uvrstitev iz minulega prvenstva, to je tretje mesto. Med kandidati za naslov prvaka so Olimpija, Maribor, Publikum in Mura.« Viktor Kefler - predsednik Nogometnega kluba Potrošnik iz Beltinec: »V novo tekmovalno sezono v prvi državni ligi stopamo brez strahu in z dolo- pripravljeni. Moštvo brom - * ‘ > - Nafte bo v novi tekmovalni sezoni sestavljeno iz nekaterih starejših in izkušenih igralcev ter mladincev in rezervnih čenimi ambicijami, ki pa niso obremenjujoče. Pripravljalni ciklos smo v celoti uresničili, tako da smo dobro pripravljeni, kar so pokazale tudi ne- katere prijateljske tekme. V prestopnem roku smo tudi uspeli v klub pritegniti nekatere kakovostne igralce. Kljub težavam, ki jih imamo s poškodbami Miloševiča, Jančiča in Mundjarja ter da nobeden od njih verjetno ne bo mogel startati od začetka, čeprav Jančič in Milošveič že nekaj Časa trenirata, menim, da smo močnejši od prejšnje tekmovalne sezone ra ko po izkušnjah kot kakovosti mpjtva. Mislim, da bomo z našimi igrami zadovoljili zveste ljubitelje nogometa, - tako- kot'je bilo v pomladaii- igralcev iz prejšnje sezone. Tekmovanje v drugi državni ligi bo zahtevno, saj je polovica moštev po kakovosti enaka polovici moštev iz druge polovice v prvi državni ligi. Moštvo Nafte bo startalo nekoliko slabše, kot je bilo v prejšnji tekmovalni sezoni. Ker uvrstitev moštva ni vselej odvisna le od kakovosti igre, temveč tudi od drugih faktorjev, pričakujem, da se bomo uvrstili v zgornjem delu lestvice, okrog šestega mesta. Mislim, da sta najresnejša kandidata za osvojitev naslova prvaka Avto Bum in Steklar.« Giril Pucko - predsednik _ Nogometnega kluba Gidos iz Turnišča: »Glede na to, da je bilo med minulim prvenstvom in novo tekmovalno sezono sorazmerno malo časa, saj igralci lahko tekmovali v drugi državni ligi, smo morali opraviti tudi pomembno delo pri ureditvi igrišča in dograditvi klubskih prostorov. Prepričan sem. da bomo kljub kratkemu času uspelo usposobiti nove klubske prostore, kar bo za veržejski nogomet velika pridobitev. Za novo tekmovalno sezono smo se zelo zavzeto pripravljali in mislim, da smo tudi dobro pripravljeni. To so pokazale tudi Zadnje prijateljske tekme, ki smo jih odigrali z močnejšimi nasprotniki. V prestopnem roku smo moštvo tudi okrepili s Štirim' igralcL V zadnjem tre- nutku pa je prišel tudi bivši igralec Mure Posavac, Naša želja v novem prvenstvu je, da bi si zagotovili obstanek v ligi. To je uvrstitev okrog desetega mesta. Kandidati za naslov prvaka v drugi državni ligi so Eelek-troelement. Steklar in Avto Bum.« FERI MAUČEC RAZPORED TEKEM H. ONL LENDAVA t. kolo ~ 29, 8. ‘93 Nafta 8 : Lakoš Kapca : Gr^tčar 1 tfti v bistvu niso imeli pravega odmora, mislim, da je moštvo dobro pripravljeno za tekmovanje v drugi državni ligi. V bistvu bodo nastopali z istim igralskim kadrom kot v minuli sezoni, prvenstvo samo in pa nove okrepitve Novak, Vori in KokaS, žal pa slednja dva ne morata v začwetku nastopati, bo pokazalo, kakšna je moč našega moštva. Prav gotovo pa startamo v novo tekmovalno sczOno močnejši, z>enoletnimi a !ZkuSriJbrbi'v'drugi''državni ligi. ■ Tekmovanje bo zefd iahtev+ib; Panonija : Žiteovci Zvezda prosta li, kolo - 5. 9. '93 Graničar: Panonija Lakoš : Ksg>ca Zvezda: Nafta B Žitkovci prosti III. kolo - 12. 9. '93 Kapca ; Zvezda Panonija: LakoS Žtkovci; Graničar Nafta 8 prtasta IV. kdo - 19, 9, '93 Lakoš: Žitkovci Zvezda ; Panonija Naft.a B : Kapca Graničar prosti V. koto - 26. 9. '93 Panonija: Nafta B Žitkovci: Zvezda Graničar; takoš Kapca prosta VI. kolo - 3. to. '93 Zvezda : GraniCar Nafta B ; Žitkovci Kapca : Panonija lakoš prosti Vil, kolo - 10.10.'93 Kapca 1 CJraničarz Beoica , , ■ Zvezda rP^rgKtija pTOSta- J 1 stran 18 vestnik, 19. avgusta1| V ■ KAPELA - Invalidsko društvo Kapela pripravlja v soboto, ■ 21. avgusta, ob 12. uri piknik pri lovskem domu Jež Beračevi. Nanj so vabljeni tudi člani Društva upokojencev Radenci in iz okolice. (F. B.) ■ MURSKA SOBOTA - V raznih taborih je v poletnih počitnicah preživelo več kot 200 pomurskih otrok. Tako sta taborniška rodova Vedri Prleki iz Ljutomera in Veseli veter iz Murske Sobote taborila v Bučk ovci h. Žlahtni trsi iz Radcnec so preživeli počitnice na Pohorju, mladi iz Roda Ljudska pravica Lendava pa so taborili ob Bukovniškem jezeru, (G, G.) ■ BANOVCI - Radenska si že nekaj časa prizadeva povečati prenočitvene zmogljivosti v termalnem kopališču Banovske toplice. Tam je tačas namreč le okrog 50 ležišč. Prihodnje leto naj bi zgradili hotel Narcisa z 214 posteljami. V ta namen sta pripravljena dva idejna projekta. (G. G.) ■ DOBROVNIK - Pred kratkim so v Dobrovniku dograditi mrliško vežico, ki je vredna 6,5 milijona tolarjev, denar pa so dobili iz sklada krajevnega samoprispevka in dodatnih prispevkov posameznih gospodinjstev. Na otvoritveni slovesnosti je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Car, upokojeni župnik Stefan Zver pa je vežico blagoslovil. (J. Ž.) ■ VERŽEJ - V Pomurju je tačas Se okrog 900 beguncev iz Bosne in Hercegovine, Največ, in sicer 305, jih je v centru v Vidoncih na Goričkem, v Veržeju pa jih je našlo zatočišče 285. Begunci pa prebivajo tudi pri zasebnikih; v soboški občini jih je 110. v lendavski 79, radgonski 20 in v ljutomerski prav tako 20. (F. Kl.) ■ HOTIZA - V tej vasi so z na vozom gramoza dodobra utrdili makadamske ceste, uspelo pa jim je tudi asfaltirali '450 metrov dolgo cesto, ki pelje proti zaselku MiriSče. Pri tem so si pomagali z denarjem iz občinskega proračuna. Pred bližajočo se otvoritvijo velike mrliške veže so na pokopališču asfaltirali pešpot in ob njej postavili luči, (J. Ž.) JERUZALEM - V gostišču v Jeruzalemu, ki je ob vinski cesti v ljutomersko—ormoških goricah, so odprli vinoteko. Uredili so jo v obnovljenih podkletenih prostorih. Na sobotni otvoritveni svečanosti so pripravili bogat kulturni program in postavili klopotec, ki ne le, da odganja nepovabljene obiralce grozdja, ampak naznanja skorajšnjo trgatev. (Š. S.) a LENDAVA - Center za estetsko vzgojo pri Zvezi kulturnih organizacij deluje že tretje leto. Kmalu naj bi organiziral igralsko šolo, ki jo bo vodil diplomirani igralec Rajko Stupar, vanjo pa naj bi se prijavili predvsem sedmošolci. Lendavska ZKO pa pripravlja seminarski tečaj za .mj e na cimbale. Prijavili naj bi se nadarjeni mladeniči, stari več kot 14 let. Poučeval bo uveljavljeni cimbalist iz sosednjega Lentija na Madžarskem. (J. Ž.) BELTINCI - V Beltincih imajo dve avtobusni postajališči. Tisto na Panonski ulici na nasprotni strani kapelice je zaraščeno z živo ograjo, ki pa je nihče ne poreže, zato je povsem zastrt pogled na postajališče (oziroma s postajališča na cesto), viden pa tudi ni prometni kažipot za smer Turnišče. Kdo bo vzel v roke vrtne škarje? (J. Ž.) Prleškifiičkec Sunčnce p je cvetijo po drofsken no mursken polji, la ka /č iuio; ta kak da bi fsi djfrali v tot^n čudnen afgusti. Cvete pa tiidi pamet bardb, pa tiidi bank. Le poglednite, eden socialni rgvei /č f ptujski banki Creditansralt spizda tri miljpne tolarof- na p^cikli. Zaj pa so te bančni delofce tote ptujske filijole začeli izobraževati, ka so že fčista vdmočni. Pa so jih nC prišpilali na ringišpil, pač pa so j in pre pripravdi beciklistični tečaj, k a do lehko dirkali za kradltvimi ropari. PHiikideldfci v bankah pa so ne f formi, ka nič nč trenerajo. Zotoma so bole bOgi na peciklih. RdjSi do počakali, ka mo začeli uvažati tiste ndve japonskč peciklč na akumoldtora - tččas pa biciklisti Ičhko krddnejo, kčko če jo. se tudi ptujska pa ormoška policija nema več peciklof pač pa mo autčkč. No-ja; md pa na drugih kuncih bole šparali, provijo. Pa rčsen Prleki bole Špara jo z ritobrisnin paplron, kak tisti potrčbnčži na aftocesti' Marprog — Arja včs, keri po uporabi mčččjo f hajzlc cčlč babS. Celih roln Paldma papira pa nčmrčjo, ka jih rta hajzlcih na aftocesti nega, ta kak jih nega po prleških hajzlcih. Zato naj Ormoionci no Lotmeččtmi napišejo f turistične prospekte: PAPIR ZA BRiŠAJt RfTi Sl PUNESTE S S^BOJ! Dragi turisti f Prlekiji: brište si riti s tršo vin listjon, pa s trovoj, pozimi pa s sneeon. Ne cvetejo samo siinčnce. Tudi Kolerovin Sekan r Gdrjoj Sčov-nici cvete greben, ka p je jlhofvirt na leto odd več kak osenodevede-set tožnt litrov zvdre. iSe provin; Prlekija je že fčista zvdrnata - Kaučičovi' z Gorjih Ivdjec so pje Ioni ddali devetnošestdeset tožnt litrov zvore Pomurkinin mlekarnan. To si te ali mislitč - pčta ApaSki dolini, tarna prta Čmcoit, pa ne teče zvdra, paČ pa so tan po žetvi napravili pšeničovo cesto. Osen kilometrofjč pre duga, pa puna zrja, ka bla jč prčvčč dobra letina, pa so ne vedli, kOn s pščntcoj. H ja, Udje so grotali špdravni; so ne več tak potrami, kak so bili f Titovih cdjtih, gda so vrgli f smeti za tri miljdne amčriških dolarof kriiha. Samo pomtsliič, keko smo letos prišparali, ka ndn /e ne bild treba plačuvati mlinarof no pikof; pa so kopičkari rajši rasipdvali zrje. T6 je dugišrit v prleško stabilizacijo. Toto nezgruntano pŠeniČovo cesto so napraviti, gda so pri vozili zrje v odkupni center v Črncih. Samo neke je - gda smo mčtali kruh f smeti, tč smo fsoko teto uvoziti za tri miljdne dolarof pšenice iz Amerike. Odkod pa md jo vozili zaj, ka smo še bole zapufani? Vete kaj - lehko bi zaslužili z odvečnoj zvdroj, s keroj ne vemo kon pa kak! Lehko bi meti Indijo-Koromandijo. Pa ne iz meda. Po Miiri bt spustili namesto tiste smrdljive osrane vode prdvo zvdro, Van rečen, ka bi hoda totega Čudeža gledal cčti s vel. ,Nč vervleie? Ka se držitč kak fredja, ali pa kak ti državni svetnik Mrasietov Andrdž, gda je po jegoven v radgonski občini klestila toča? Sdn Bog je posta točo tudi rta Androžof griint, provijo kmetje, keri so ga dugo čakati, ka bi sč radi ž jin pogučali na občini. Po toči pa je potrlički odleta na občino, pa tan fkupčr zčzva kmčtč, svoje volitce, ka bi se te ž jlhovoj pomoč jo j leži poteguva za odškodnino! Či poglednčtč po Lotmerki, je fse nardbe - ndpačnih občinskih funkciondrov do kmčtijsiva pa gospodarstva pa Šolstva. Prizndja no plakete no penezove nagrade pa si še dale delijo; pa tiidi direktore zafiišanih firm Še dale plačtivlejo dvakrat predrOgo. Boga raja pa kume zasluži tč ko, ka mo od rok do vust. Mdnga, pdj. za lotmerški občinski proznik f petek, 6. afgusta, jč dobila priznoje cild lotmerška obrtna zbornica, plaketo pa Rejsko drii-Stvo za šekaste krave no gimnazija - prleški biki pa do Še Že svojo dobili! Sunčničin pozdrdf z tavdra vode duma na progi! Dikline, tikve pa murke jete, ka te bdle grube! iz naših krajev Kje so odgovorne ustanove? •v* Zakaj molčite, tovariši? Na Gibini ob reki Muri še stojijo poslednji ostanki nekoč zamenitega in zgodovinskega potočnega mlina nekdanjega lastnika Matije Smolkoviča, znanega mlinarja in zaslužnega moža v teh krajih. Med drugo svetovno vojno sta bila mlin in domačija pomembna partizanska javka. V njem so bili sestanki okrajnega odbora OF Štrigova-Raz-križje. Pri mlinu je bila malica, sprejem in prevoz znamenite bojne čete Ivana Majntka-D-žemsa v Prekmurje prek reke Mure. Na tej domačiji se je že leta 1941 za nekaj dni zadrževal in bil varovan prvoborec in pisatelj Ferdo Godina-Marko. Kurirji relejne S 15/a in pa-trolne postaje S 15/b so imeli za mlinom v rokavu reke Mure potopljen čoln za prevoz borcev in aktivistov OF Čez reko dobo umirajočega pomnika. Novi lastniki se skušajo boriti za njegovo preživetje, vendar sami brez širše družbene pomoči in kulturne skupnosti občine Ljutomer ne bodo zmogli sami in tudi prav je, da pri bi S' Muro, Mimo so šla razna znana imena prvoborcev, nied njimi narodni heroj Dane Šu-menjak-Miran, Mohor, Jože Kramar-JuS, Stane Červič-Bo-jan, ki je bil varovan v koruznjaku, itd. Vprašam se, kakšna bi bili vaša reakcija in vest ob sedanjem pogledu na žalostno po- ,* S', J "IS •• K rj / Prošnja RK Rdeči kriz Murska SCf bota je dobil pred kratk^ poklon ameriškega volil’' projektu obnovitvenih del sodeluje tudi tovrstna stroka. Spomeniško varstvo iz Maribora je organizacija ZZB NOV Ljutomer že opozorila na ta sramotni madež. Konec koncev gre za kulturno dediščino. Lenart Horvatič, Celje čega križa, in sicer ' KOMBI EKSPRESS ........ RENAULT. Nr menjen je prevozu Iju®^ tovora. Za našo predstavlja avto veliko P dobi te v, kajti doslej morali za vsak siti dobrotnike in TO ■ Sobota. Za avto bi potrebovali garažo, v bližini naSe organi^^ zato prosimo občane.*^ morda voljni znamke humanitarno vozilo lO' prostor ali garažo. Agica l*P* LENART - V lett^ le sušnem obdobju I narSki občini največj^. s pitno vodo na obinot) jevnih skupnosti Juro«k . Lokavec, Lenart, 7^ Cerkvenjak in Sv. Trojih’’ določene kraje teh krai IV v skupnosti vozijo vodo s 'Smoikovičev mii« »u Gibini pred drugo svetovno vojno. Stojita; gospodar mlinar Malija Smolkovic in sin Franc Smolkovič-Janko. bSUpilOSll VOilJu nami. Topa je seveda k ročna rešitev; zavzemaj^ bi v najkrajšem tboži>®"|j(j modernizirali oziroma zmogljivosti vodovodni in seveda omrežij. (S- ' Taborjenje Prlekija 93 v Bodislavcih Kaj je bilo z vrvmi In potem se je, čisto nepričakovano, prevrnil čoln, poln potnikov! Toda to je bila njihova radost, saj se je vse skupaj zgodilo v plitvini Gajševskega jezera, pa je nepredvideno kopanje samo povečalo »indijansko« veselje. Potem je bila na vrsti bitka z vodo napolnjenimi baloni. Končala se je brez zmagovalca. $ premirjem. Medlem se je zmračilo, pa se je ples ob ognju končal z zakopavanjem bojne sekire in »kajenjem« (glinene) pipe miru. Tako se je, ko se je že dodobra zmračilo, indijanski dan tudi končal. In dokler je trajal, na jedilni mizi ni bilo mogoče najti mravelj in kač, zato pa Školjke iz jezera; drugi dan pa tudi prleško kvasenico. In to ne eno, ampak deset velikih, okroglih, s sirom. Potrebno je preizkusiti specialitete domačega podnebja. Taborniki Veselega vetra iz Murske Sobote so svoje tradicionalno taboijenje ob Bukovniškem jezeru letos zamenjali z bivanjem v Bosislavcih. Sekretariat za obrambo ljutomerske občine je odstopil svojo lokacijo in tabor Prlekija 93 se je lahko začel... Na spisku je bilo 72 tabornikov, vendar pa jih je bilo Še več. Kako? Tako da so se med soboškimi taborniki znašli tudi mali pregnanci iz Bosne, ki so pred vojno vihro pribežali v deželo ob Muri. Tako so otroci iz zbirnega centra v Vidoncih bivali v centru izmeniCno v dveh izmenah po Sest dni. Za njihovo letovanje pod šotori v Prlekiji so poskrbeli mednarodna organizacija Rdečega križa. Belgijska humanitarna fonda- ib 7 N n ■ cija (finančno) in Rdeči križ Murska Sobota (s hrano). 12 dni v Bodislavcih in okolici je minilo v skladu z geslom kopali Se v kopalii^“ * Moravcih, izdelovali s f ture in figurice mavca (tudi pipo m pirnate zmaje, lovih lopovi pa Žandarje m a iskali zaklad, ff z žogo, streljali ' hodili na izlete v Ptuj in Ptujsko goro- 'iZiCtf] Stenski časopis o indijanskem dnevu je bil šele v pripravi, pa se to še ne vidi, zalo pa o tem lahko berete v tem tekstu. poletne zabave in Življenja v naravi. Razen v GajSevskem jezeru so taborniki plavali in se ll Po tabornem ognju je bilo mogoče dobiti drugo večerjo, oziroma Šesti obrok v tem dnevu. 11 'S i.._- . Dobro, da niso pozabili na stare dobre papirnate zmaje. I I je tudi jedlo - petkrat «3 Jt lUUI JCUlVF H . ob tabornem ognju P S tudi Sesti obrok, jiT bila to druga večerji uri). , Vodja tabora jc jela Lačen-Dora, Metka Behek, vodP P . 1 _____ , ______ so nju vrvi premagal’ nai rt " i, ob tem pa- Aleš Horvat. ostale v štabu pa borniki, ob tem borbe za Cel a vrv to 2 vrvjo ni dogaja'^; ampak so se vrvi ij* strgale. Ker je to ‘ pn ostaja nejasno, ab tekmovanju za res kurenco, ali slabe.,. so «1 i; bit .1 I Posnetki:^ 1 Čoln, poln tabornikov, nekaj trenutkov preden v Gajševskem jezeru. SODIŠINCI - Sušna obdobja v zadnjih letos, so kriva, da sta K k rn jctib- P’ i ib uuutnja v zdULijiJi j jn presahnila potoka lo Tišine jn naprej do-^^ sta tekla skozi SodiSince do Tišine in naprej Nekoč so sc v Mokošu čelo kopali. 'V obeh potokpr^i veliko rib in celo kak rak se je našel. 'Vsaj tako b presahnjcno vodo pa se toži tudi racam, kajti 4”*^^ določenih mestih suha, nimajo kje plavati in so bolj' ..A na dvoriščih. (F. Ku.) BOGOJINA - Mladi iz Bogojine so ob ’ . v«*''rfir ' P'"" (bJfV mladinskih srečanj obiskali večno mesto ' navdušile stare znamenitosti, kot so: Kolosej. Iš' iJdVLIualtC MflJ c Z.ltraJIICIJJLU^kl, KŠ-TL au. Kapitelj, moge fontane in cerkve oziroma'bazii’ .1. i.i' «. _____L _ ; ________' ________ilh " hi Kapitelj, moge fontane in cerkve oziroma ba^' ogledali Se posebej pozorno m prevzele so j)'’ h' ogieoan se poseoej pozorno in prevzeie so .i. velikostjo in dragocenostjo. Njihov poseben cilj P - srediSCe kršCanstva. Tam so se srečali s p3P®^j,ni baziliko sv. Petra. Romanje so sklenili z lepinvi vo- da boo Se li na to pot. (A. M.) i ^tnik, 19. avgusta 1993 stran 19 r Se ' kilt idN .zil« 77i-Maji« Sim= pii-širi jitf tl iu« ■a^ :i)f' ;«> Ji tli" Kamor Potem .vali U* P>l E'”! ■isi'' poletno branje Ivanka Klopčič 5 Popotovanje v Ande dovajajo vodo z daljnih w redke zelene oaze, a tam raste vse. od banan do ko- .r„ Kf uanan uo ko- —■ na ambasade in štiriurnem tekanju lahko vstopimo znova reru. VStOpilDD ''^Bko in dokaj čisto •iilierp v P obdajajo vrhovi Cor-hltu, . ^ulcanice. V tednu dni. ko-''Pe njegove !a^„ ™*e šiiuni. Znamenit je Jtan Sv, Katarine. Vanj so, ob čez strmi ledenik, a Didiju vseeno zdrsne Sreča, da je navezan in obvisi na vrvi. Zelo počasi gremo naprej, saj vsak korak zahteva previdnost. Snežišča je konec, spet le skalovje in zoprn vulkanski pesek. Bližamo se drugemu sedlu in zdi se, da je vrh povsem blizu. Hoja je zdaj vse napornejša. Štejem korake .. dvajset in potem počitek, ko upogneš telo v lok in hlastaš za kisikom. Sonce je vzšlo in več ne zebe, to je i O' Sl •“»ti na vrhu 6.0111 m španske plemi- Is t’! hčere, da jim ^Jtornno dajati dote, samostanske >e ■'’°^r^j obzidja s skrhjno ^ieniini nunskimi celi- L ftči' " nunskimi ceii-nih nekih prete- 1)».,,'? ^Pfevrženosti vred- ‘"Jjtlleint so prihajale čez ocean, da bi in rodbino Jc :5 prostor v nebesih, ' L ' ideologija “ogove in določa žrtve. Pl. k V . -JAPO '^^^^•1 lit' ^''loBusom P® P*”- It 6 1 i odpravimo dnevu bi - SUtn1. oi ii; ruj o dveh uidli vutjijc b, ™‘»tpun avtobus dim 'h ■" Kr pan avtobus dušimo se, kašljamo tolčenj ustavi. Na- grenio vsi na- -.(t " lojcemo po piaSni cesti in džipa nas po-l^^^irata. Okoli Šestih * DO5I»U-1 J > OhLi^^ine 7' drugimi vozili. '■ b psi o, dva džipa. z iz hotelo že ob drugimi vozili. okoli 4.7fmm 5e me strahotno > r strahotno občutek, da [/ pomrznejo Povečana aktivnost I V A* I I j namesto deqa I Vsako leto okrog 12. avgusta imamo priložnost opazovat m L najbolj znan meteorski roj, imenovan Perzeidi. To so Pobočja Chachanija prava sreča. Peruanec Ivan nas vodi nekan na desno v skalovje, ki pa je neverjetno rahlo položeno v pesek in se ti kar izmika izpod podplatov. Stane zavije povsem na levo, v čisti pesek, midve z Marušo pa se celo uro motoviliva med krhkimi skladi, ne da bi kam prišli. Gledani za Ladom in Borisom, ki skušata čez peščen jarek priti na levo stran gore, Počasi, neskončno počasi gre. Pa bomo sploh prišli do vrha? Tako varljivo blizu je bil, zdaj pa se zdi nedosegljivo daleč. Ura -je skoraj enajst. Torej smo na poti 12 ur, brez počitka! Na levo. V pesek moramo, a tudi tu gre po ostanki kometa Svvjft Tuttle. Običajno jih ob tem času i vidimo okoli 50 na uro. V bistvu so to delci, veliki kot pesek, ki pri prehodu v zemljino atmosfero zgorijo. Imenujejo se po ozvezdju, iz katerega navidezno prihajajo. Za letos je bilo možno, da bi videli »dež« meteotjev, Padlo naj bi več tisoč meteoijev na uro. To naj bi bil dogodek, ki se zgodi enkrat v nekaj desetletji. Mednarodna meteorska organizacija (IMO) je o tem obvestila astronome, vseeno pa napoved ni bila zanesljiva. Ustvarjalno astronomsko društvo (UAD) je organiziralo tridnevni meteorski tabor na Zaplani, ki je bil posvečen opazovanju tega meteorskega roja. Največjo aktivnost smo pričakovali v noči iz 11. na 12. avgust. Približno ob pol desetih so se oči vseh astronomov obrnile proti nebu. V prvi polovici noči smo opazili 70 utrinkov na uro, Ta dogodek smo skušali približati širši javnosti v živo, preko Radia Slovenija, Ob Četrt na dve nas je presenetil utrinek, svetlejši od Lune, katerega sled je ostala na nebu Se 20 sekund. Največjo aktivnost smo opazili med 3. in 4. uro zjutraj, ko smo zabeležili 160 utrinkov na uro. Vso noč smo jih videli več kot lOOO, kar je v povprečju 70 utrinkov na uro. I Podatke vsakega meteorja (sij, čas trajanja, dolžina, pri-I padnost roju) smo skrbno zapisali, 'čeprav meteorskega dežja tokrat nismo doživeli, smo polževo: tisti pred nami se komaj premikajo. Nekaj korakov, pa spet »črpanje« zraka. Taka je torej pot v višine! Kako se potem Sele hodi v Himalaji? Vrh! 6.010m! Dvanajst se nas naenkrat znajde na temenu te zahtevne gore. Objeti zaplešemo po snegu in pesku. »Gori smo! Na vrhu!« Čestitke za vrh. Ta nepopisno lep občutek doseženega poglablja naše tovarištvo. Srečen si zase in za prijatelje, da smo dosegli cilj. Na vrh Chachanija nas je od Štiridesetih prišlo le dvajset, od Prekmurcev pa Lado KLAR. Boris KUKONJA in Ivanka KLOPČIČ. In ta Chachani, na katerega smo stopili točno opoldne, nam je dal vetra! Kako, smo spoznali šele pozneje. Dobro uro pa našem vzponu je tik pod vrhom zdrsnil Mariborčan Vili in si zlomil nogo. Tisti, ki so bili še na gori, so ga reševali tako, da so ga zavitega kot mumijo vlekli po pesku navzdol. Ponoči sta ob njem ostala Joco in Miha, v Areqouipi, kamor smo se prvi vrnili ob 11 OO uri zvečer, pa je Janez PRETNAR iskal možnost, kako ponesrečenca spraviti v mesto. Naslednji dan je že ob 3.00 zjutraj odšla skupina naših z oblačili in hrano. Poletel je vojaški helikopter, a zaradi višine ni mogel pristati. Zbirali smo opremo in vseeno uživali ob lepotah Perzeidov. PRIMOŽ KAJDIČ Središče Areguipe wr v hrano za domačine nosače. i N W DOLNJA BISTRICA - Na Dolnji Bistrici so pred dvema letoma I kupili veqo količino opek, cementa in betonskega železa, da bi zgradili vaški dom, vendar zazdaj nič ne kaže, da bi z gradnjo kmalu začeli, zato omenjeni material počasi propada. Ljudem je najbolj na očeh opeka, zložena v bližini pokopališča, saj je deloma razmetana, ni pokrita in jo prerašča visoka trava. Soseda je I klavrni pogled na to »skladišče« nekoliko omilila, saj je na robu I zasadila troje cvetličnih grmičkov. - Fotografija; .Š. S, ŽENAVLJE - Vodnjak z lesenim vedrom in slamnato kritino je v naših krajih že redkost. Imajo pa ga na domačiji Štefana in Cvetke Ro-gan v Ženavljah. Izdelal gaje mojster Jože Rogan $ Trd-kuve, ki sicer že nekaj časa opravlja taka in podobna dela v Avstriji, kjer posvečajo ne-kanji stavbni umetnosti veliko večjo pozornost kot pri nas. No, v Ženavjah je drugače. Fotografija: M. G. a medtem so sc naši fantje, ki so zjutraj odšli na goro, odločili, da bodo tovariša sami prenesli do džipa. Skoraj šest ur, do teme so potem preko skalovja in ledenika nosili čez 80kg težkega Vilija. Le močni in požrtvovalni to zmorejo in naš Študent Arpi NORČIČ je bil med njimi. Opolnoči se je z nogo v mavcu Vili vrnil v hotel, zadnji reševalci pa zjutraj z gore. S to nesrečo smo postali znani in o naši odpravi so pisali vsi arequipenski Časopisi. Fotografija; LADO KLAR (nadaljevanje prihodnjič) 'hi^ s" c"' izkuš- 1^1 '^'4 bi L obrneta naredil dan! jj •''itipk' " ” PPSpeSi prekr- i« le že naredil dani r S' riaiii ;A: b ''"^hjaino J'5. Pre ^^tikamo dereze W*^*4 I s cepinom, ostali le Bo- .Previdno i gremo o.: »Ni bila »Ali ona. Juš h’' 3kovec nikoli v njeni hiši.« V.: Bedova, z že omenjenimi Žen- 1 skami. ni pretepala Margarete z železnimi šibami in živimi kačami?« Obtoženka zanika. V.; »Ali ni pred kakimi tremi leti pri skednju Adama Repeša izlila neko črno zadevo?« Spet zanika. V.: »Kje je njena hči Geta?« O.. »Je umrla « V.: »Za kašno boleznijo?« O.: »Za neko prekleto norostjo.« V.: »Kje jc stanovala?« O..' »VSredišču, nasproti SambšiČine hiše.« V,: »Približno kako daleč od Repeševega pri bolničini postelji, ponujajoč ji neki napitek, ki ga je ta zavrnila, govoreč: »Moraš mi odpustiti?« Spet ugovarja, V.: »Ali v svoji hiši nima nobenih maž, praškov ali red- kih zelišč?" O.: V moji hiši kaj AlIJ —.........._j, takega ni najti,« V.: »Če bi ji pokazali zapisnik in jo prepričali?« O.: .»Me ni mogoče prepričati, ker if I i rjh I 1 r •l 'V i i skednja?« O.. Kakšnih deset korakov.« V,: »Je hčerka zavoljo svoje bolezni koga sumila?« O : »Svojo svakinjo, ženo Marka Beda.« V.: Zakaj pa prav njo?« Obdolženka ne da pravega odgovora. V.: *'■ je poznala Barbaro Repeša?' »O ja, saj ji je bila prva soseda.« V.: »Ker ji' je bila najbližja soseda, je vedela, za kakšno čudno boleznijo je umrla?« O.: »Nič ne ve in ničesar ni slišala o njeni bolezni « V.: »Kako neki je mogoče, da ni ničesar vedela, ko pa so o tem sli- V.: V Ali o. K šali mnogi Ormožani m Središčani, ki so po naključju hodili tam ■Nič ne ve in nič ni V moji hiši ni ničesar takega za eno samo Sivankino uho.« Opumba-:niaže in druge reči, ki so jih našli v njeni hiši, so pokazali obtoženki m pripravili nova vprašanja. V.: »Kakšne maže so v dveh črepinjah?« O.. »Ker nikoli niso bile v njeni hši, pač ne ve.« V.: »Kaj pomeni modra kroglica v škatlici?« O.»Ne ve, ker tega nikoli m imela v svoji hiši,« V.: »Kaj pomenijo te cunjice, prebodene s šivanko?« O,: »Ne ve, ker ni iz njene hiše.« V,. »Kakšna maža je v tem ,pun-keljčku‘7« O : »Ni iz moje hiše,« V.: »Vse to je bilo najdeno v vaši hiši. Zakaj zanikate?« Obtoženka vztraja pri svojem V.: »Tu je neko čudno pecivo. Ga poznate?« O.: »Ja, ja, dal mi ga je Marko Laguš, ki je pred sedmimi ali osmimi leti umrl « V,: »Če poznate to pecivo. neno krpo?« Spet brez odgovora. V.; »Ali prizna ta prstan?« O.: »Če je bil poleg drugih mojih stvari, potem pač mora biti moj.« Obtoženka si je zaželela požirek vode. Ponudili soji jo, pomešano z vodo, blagoslovljeno na dan svetih Treh kraljev. Ko je nehata piti, je rekla: »Kakšna Čudovita voda,« potem pa je ostanek izpljunila. V.: »Sta ta večji in oni manjši hlebec vaša?« Vprašana odgovori z »da«. Opomba: Hlebec se prelomi in v njem so bila različna žitna zrna. Ko je bila vprašana, kaj je s tem počela, je odgovorila.'da je to uporabljala za napadalne pse. V.: j>In ta vnnea Z mnogimi njem ni vedela za vzrok.« V.: »Ali ni Čarovnica, ki bi ljudem povzročala najrazličnejša zla in bolezni?« O.: »Ni čarovnica in se na to.ne spozna.« V,: »Zakaj pa je imela potem v hiši toliko sumljivih reči?« O.; »Vsega tistega ni imela zato, da bi lahko komu škodovala.« V.: »Ali so bili vsi tl predmeti (obtoženki so jih še enkrat posamično pokazali) v vaši hiši in vaši?« Ob-dolženka je vse priznala s pripombo. da jih je nekoč na Madžarskem v Kot m e n du kupila, uporabljala pa da jih je proti očesnim bolečinam. V.: Ampak nikoli vas niso bolele oči, torej jih niste imeli zase.« O.; »Da bi lahko po potrebi mimo « O.: slišala.« ». v.: »Zakaj govori neres- bo Virih nico, ko pa jc Barbara vendarle poslala fc njej Ano Šusterco, ki da jo je prosila, naj pomaga, če ji je povzročila bolezen,« Obtoženka prav v.sc zanika. Opomba; Ano Su-■Stereo .so soočili z Bedovo. Šu-stcrca je naveilciio potrdila, Be-Ort. zakaj zanikate vse drugo?« Ni pravega odgovora. V.: »S kakšnim namenom vam je dal M. Laguš to pecivo ali kruhek?* O.: »Proti očesnim bolečinam. Odlomi se košček, zmelje v prah in namaže J Ge ra Plavčevka ter dve ali tri Ciganke kuhale človeško glavo, da pa o tem kaj več ne ve. Bedova je dajala na dodatna vprašanja popolnoma napačne odgovore. Potem so jo ponovno obesili Ničesar ni priznala. Potem je visela tri četrt ure m ničesar niso mogli izvleči iz nje. Opomba: To je bila tako imenovana tortura prima (prvo mučenje). Dne 27. istega meseca je bila ponovno odpeljana ad locum torture (v mučilnico) in nagovorjena, naj vendarle pomisli na svoje staro telo in na dušo, naj ne bo tako trmasta in naj lepo po pravici vse pove in prizna. Kljub temu ni ničesar priznala. Potem so jo Spet zvezali in obesili. Potem je povedala, da ima tisto vrvico z gumbi in prstan pri sebi vedno traktat, ko gre med ljudi, na primer na ptoščenje. V.: »Zakaj mora imeti to pri sebi?« O: »Zato, da ljudje o njej ne bi nič slabega gumbi?« Ne pove nič določenega. V.: »Je katoličanka?« Prizna, daje verna katoličanka. V.: »Zakaj pa je potem strgala s sebe ,Skapulir‘ (na ramah spet kos blaga, nekakšna redovniška halja) in pljuvala po njem?« Obdolženka ugovarja. 16. aprila 1677 je bila Doroteja Bodo po poprejšnjem izpraševanju, konfrontacijah ter močnih dokazih o čarovništvu po naročilu ve-leslavne notranjeavstrijske vlade pripeljana na kraj mučenja, ponovno vprašana, ali prizna, kar je pri prejšnjem izpraševanju zanikala. Odgovori, da bo na vsa postavljena vprašanja, če bo le vedela, vse po pravici povedala. V,: »V prejšnjem izpraševanju je bila povprašana, če pozna razloge in če ji tega lastna vest ne pravi, zakaj je Bila pripeljana pred deželno sodišče, in če bo izpovedala resnico.« O.: »Tudi pred zasliševa- poraagala tudi drugim.« »Čemu je rabila tista šivanka, ki je zabodena v cunjo?« V.: O.: »Ta ši- vanka je - ne ve kako - ostala v cunji, ni pa je uporabljala v hudobne namene.* V.: »Čemu so ra- bile inaže v tistih dveh črepinjah?« O.: To so ostanki hrane, ki jih je imela v kamri in jih je stlačila v po- sodo.« v.; »Maže niso bile v ka- mti, temveč v skrinji kot ostali predmeti.« Obtoženka ne da nobenega pojasnila. V.; »Zakaj vse za- nikate in nič ne priznate?« Opomba: Pozvana je bila povedati m ne mislili ah sumili?« V.; »Kdo ji je dal te predmete in v ta namen?« O.: »Ivan Kosec, po domače Šreb. ki je pred leti umrl.« V.: »Čemu pa so rabili tisti gumbi?« O.‘ »Kdor to nosi pri sebi, se zavaruje, da mu ne bi nihče nič slabega storil.« V.: »Če nikomur nič slabega ni Storila, kot je že izjavila, zakaj pa je potem te reči nosila pri sebi? Kdor je pobožen. se mu ni treba ničesar bati!« Na to ni odgovorila niti z besedo. Tudi po iiadulinjem ostrem zasliševanju ni ničesar priznala. Sc nadaljuje resnico. Je le nekaj govoričila in s priznanjem ni prišla na dan. Zvezali so. obesili na vrv in potegnili kvišku. Prosi, naj jo spustijo. da bo povedala. Spustijo jo na tla in opozorijo, noj sodišča ne zavaja, temveč naj pove resnico. Pove, da so žena sedanjega in po bolečih očeh.« V.. »Kako to veste povedati, ko pa ni videti, du bi bilo vsaj malo odkruSeno?« Obtoženka ne da pravega odgovora in ipet nekaj govoriči V.: »In kaj je ,s tem prstanom, ki je prišit na Ja- Ali ona, Bc- dova jc zanikala. V.. dova, tli bila nekoč ponoči ostalim ljudem nevidna z drugimi žcnskanii » s| prejšnjega župana RepeSica m stran 20 vestnik, 19. avgusta pisma, mnenja, stališča Semenamina paprika ni pekoča! v vašem časopisu ste dne 5. 8, 1993 pod naslovom »I9ekaj 'pekočega' je v deželi,. .-r objavili tudi nekaj trditev v zvezi s podjetjem SEMENARNA p.o. iz Ljubljane. Ker so te trditve neresnične in posredno škodijo ugledu našega podjetja prosimo, da vaše bralce seznanite z naslednjimi dejstvi: SE.MENARNA Ljubljana obžaluje nastalo situ- acijo, v kasen so se znašli nekateri pridelovalci pa prike, vendar odločno odklanjamo vsakršno povezavo s semenomf ki ga prodaja naše podjetje, SEMENARNA je kot že vrsto let prodajala seme paprike sorte’So rok šari, vendar tako rezultati vegetacijskih poskusov na naši selekcijski postaji na Ptuju, kot uradni rezultati vegetacij s strani Kmetijskega inštituta Slovenije, kot pooblaščene institucije dokazujejo. da je iz semena SEMENARNE Ljubljana zrasla paprika sorte Soraksari. V letošnjem letu smo se srečevali z reklamacijami semena paprike sorte Soroksari. Vse te reklamacije so se nanašale na seme, ki ni bilo naše. Ker iz jasno razumljivih razlogov ne moremo odgovarjati za kakovost semena, prodanega s strani drugih podjetij se s temi reklamacijami nismo ukvarjali. Naj dodamo, da so bili kupci našega semena s kakovostjo zadovoljni. Kot podjetje s skoraj 90 letno tradicijo v semenarstvu se ob objavah neresničnih in ne dobronamernih izjav, v zvezi s količino uvoženega semena in plačevanjem odškodnin, počutimo prizadete. Vse morebitne reklamacije našega semena obravnavamo zelo resno. Zelo dobro se namreč zavedamo, kaj kmetom (pa tudi podjetjem in vrtičkarjem) pomeni kakovostno seme. Geslo našega podjetja je TRADICIJA IN KAKOVOST. Svoj uspeh gradimo predvsem na domači semenski proizvodnji. Smo edino podjetje v Sloveniji, ki ima lastno selekcijsko postajo, kjer poleg selekcijskega dela redno testiramo vse seme, ki ga dajemo v prodajo. Veliko delamo na izboljšavi vseh naših proizvodov. Ni odveč če omenimo, da naše semenske vrečice pod lastno blagovno znamko izvažamo tudi na tako zahteven trg kot je Nemčija. Želeli bi, da bi v prihodnje resničnost trditev, ki zadevajo naše podjetje preverjali pri nas, ali pa pridobili verodostojno dokumentacijo. Mislimo, da je to nujnost za objektivnost informacije Vaše novinarje z veseljem vabimo, da nas obiščejo na naši selekcijski postaji na Ptuju, ali pa v Ljubljani. Menimo, da smo podjetje, o katerem ljudje vedo premalo, zato bi bila predstavitev v vašem časopisu za bralce zanimiva, z vaše strani pa glede na objavo neresničnih trditev poskus objektivne predstavitve. 5 spoštovanjem in v pričakovanju obiska SEMENARNA Zoran Jerala dipl. inž. agr. Časopis poklicnih Madžarov? v 30. številki Vestnika v objavljenem uvodniku Z naslovom Časopis poklicnih Madžarov, avtor le-tega kritizira v predhodnih številkah Nepujsdga, v jezikovni rubriki «Anyanyelvi drjaratr objavljene moje prispevke z naslovom Muravideki magyar helysegnevek (madžarska krajevna imena v Prekmurju). V prispevkih omenjena krajevna imena sem analiziral z jezikoslovnega in nikakor ne iz političnega vidika. Vsi objavljeni podatki so uradni, pri čemer sem navedla tudi vir te-ieh (naslov knjige in polno ime avtorja). Moram priznati, da so me madžarska krajevna imena s loponimskega, fonetičnega in pomenskega vidika fasciniralo, saj so redkost v zgodovini madžarskih krajevnih imen, To je bil prvi razlog za publikacijo člankov. Zdi se mi pomembno, da so tudi mladi seznanjeni s temi krajevnimi imeni, saj kot vemo. Starejši občani še danes uporabljajo ta madžarska krajevna imena. Nikakor pa ne sprejemam in ne razumem, zakaj avtor Vestnikovega uvodnika povezuje moje jezikovne prispevke z izločitvijo Nepujsdga iz Podjetja za informiranje Murska Sobota, Zame je ponižujoč že sam izraz poklicni Madžar, katerega je avtor uvodnika namenil predvsem meni. Obenem moram izjaviti, naj me kolega novinar ne poučuje z na slednjimi svojimi zahievnmi: »... da je potrebno bdi najprej državljan, morda svetovljan in šele potem Madžar.« Kajti menim, da vsak človek nekomu pripada, narodu, družini, verski skupnosti, stranki, interesni skupnosti, zvestemu prijatelju, kolegu, idejnemu prijatelju, ki so pripravljeni človeku v nesreči pomagati, ga branili. Po mojem mnenju je vsakega posameznika osebna odločitev, komu oz čemu želi pripa-dati in v kakšnem vrstnem redu. Ogorčena sem nad vpletavanjem in vsiljevanjem lastnega nazora slovenskega novinarskega kolega v moje jezikoslovne prispevke, saj to rte spada v kontekst le-teh in tudi cilj teh ni ta, S lem se lahko zavede javno mnenje. Pripis uredništva: Zagorec Csuka Judit novinarka Nepiijsdga Pri odmevu na uvodnik Časopis poklicnih Madžarov, je očitno, da avtorico ni razumela ali hotela razumeli tega, kar je zapisano. Zapisano je namreč povsem drugače kot to interpretira avtorica. V ta namen še enkrat navajamo celotna misel... »Če to prevedemo na raven posameznika, potem se s tem noče reči, da je potrebno biti najprej državljan, morda svetovljan in šele potem Madžar. Ne, tudi če ne bi Šlo za manjšino, ne bi mogli mimo tega, da se dandanes v jvctovni komunikacijski m vsak drug sistem posameznik in skupnost vključujeta najpoprej kot etnični enitileti. Ker pa gre za manjšino, je toliko normalrieje, da iz ohranitvenih razlogov poudarja svojo etnično pripadnost. Toliko za lažje razumevanje. Načelniku g. Mlinariču problem s katerim se ubada Skupnost stanovalcev Lendavske 37la in tudi stanovalcev blokov, ki so v neposredni bližini, je star že tri leta. Nanaša se na g. Vidica, ta trna lotad na Lendavski ul. pod nazivom »GU-GU«. Po odloku o spremembi m dopolnitvi odloka o poslovnem času trgovskih in gostinskih obratov ter obrtnih delavnic na območju občine M. Sobota (Uradne objave z dne 18. marca 1993) ima vidno izobešen obratovalni čas tn sicer od 8. do 21,30 ure. V dvoriščnem predelu st je uredil vrt, za katertf* ustreznega občinskega organa ni dobil dovoljd^' je bil izdan negativni sklep. Kolikor vemo, samo s pozitivnim mnenjem Zavoda za ekonoe^. urbanizem tz Murske Sobote, kar pa nikakor volj. G. Vidic se je zaradi negativno izdanega^ priložil na drugostopni republiški organ, /frf*’'* drugostopnem organu nam ni znana. Problem, ki se pojavlja tz leta v leto, (e odpiralni čas, Ta traja velikokrat med tednom (k* 24. ure ali celo do 1.00. Da ne govorimo, kakof* petkih, sobotah in nedeljah. Odprto ima tudi Jd-ure ali celo do 2,00 ure zjutraj. Gostje so »f* popivajo, se derejo, skratka nemir, ki ga , je že takšen, da je prešel vse meje naše nekajkratnem pogovoru stanovalcev (nekaterili^ Vidicem se stanje ni spremenilo. Kaže zelo afo^ in nesramno obnašanje, kol da bi bil s svojim [.'■'j na samotni lokaciji, brez sosedov stanovoldii:. v nočnih urah nimajo miru (otroci se zbujajo), j V imenu naše Skupnosti stanovalcev je Upravi inšpekcijskih služb prt trž. inšpektorju g tlAiJ TiS a L/zn ,£-..-11 Pts c-lJittlS > sku že nekajkrat g, Voukova, vendar se stanje popravilo, žeprav smo ga zelo podrobno J problemom. Mnenja smo, da je za odpirala pristojen tržni inšpektor, vendar vidimo, i/f ' , primeru ni. .Mnenja smo celo, da tržni inšp^^^ Potisk svoje službene dolžnosti v tem fvr"^ opravlja korektno, saj je bil pri g. Vidicu na in mu povedal, kdo hodi tožarit na inšpekcije, bilo tudi vse. G. Voukova je bila tudi na načelniku g. Mlinariču, ker je uvidela, da z jem g. Potiskom nebo spremenila ničesar. G je obljubil, da se bo stanje spremenilo. Ker je tz leta v leto stanje isto, letošnje letapar^^ hujše od prejšnjih, se ponovno obračamo prosimo^ da skušale po svojih pristojnostih vofi, da bo za tudi tega gostinca veljal obralov in to, da predvsem v poznih nočnih urah j naseljenih predelih le mora biti mir. Če spremenilo, bomo prisiljeni ukrepati sami s sodišču, postavili pa bomo tudi delegatsko i'f*^ na naslednji seji SO Predsednik Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota priredi ob svojem stanovskem prazniku - spretnostno in ocenjevalno vožnjo z osebnimi ^avtomobili v štirih razredih; Avtomobili do 900ccm - do 1300ccm - nad 1300cem in razred invalidi. Tekmovanje bo v soboto 21. 8. 1993 ob 9. uri s štartom z dvorišča občine Murska Sobota. Prijave sprejemamo v petek 20. 8. 1993 od 10. do IS. ure na AMD Noršinskka 2. ali na dan tekmovanja na Startu - dvorišče občine Murska Sobota od 8,-9. ure. Ob IS. uri razglasitev rezultatov - podelitev kolajn - in šoferski piknik - v dvorani gasilskega doma Nemčavci. SREČNO VOŽNJO! VUbONO VABLJENI! Svet zavoda OŠ I. Murska Sobota razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA, z delno učno obvezo Kandidat mora izpolnjevati splošne z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: - določene v 137. členu Zakona o osnovni šoli, - imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj ter. da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela pomočnika ravnatelja. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 6-ih dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola I, M. Sobola. Štefana Kovača 32, s pripisom »za razpiS". OBIŠČITE NAS V AVSTRIJSKI RADGONI v IRGOVINI IVANKE ROŠKAR IWEA HANDELS - GmbH, LANGGASSE 15 telefon: 9943 34763630, telefaks: 99433476 3617 PO ZNIŽANIH CENAH VAM PONUJAMO: CENE SO V ŠILINGIH! - tapete več kot 100 različnih vzorcev rola žeod29,00ATS - obloge Iz plutovine n*’ 59,OOATS - obloge za dekoracijo iz stiropora ju*’ 39.00ATS - namizni prti iz plastike vseh oblik in velikosti kos 28,00ATS - samolepljive itison obloge za lesene stopnice kos 98,00 ATS - barve za vse vrste PVC izdelkov (tudi za rolete) kg 169.00 ATS - 2, komponent™ lak za parket: ADLER, SIGILION in CHRIST 5kg 495,00ATS - JAEGER MOZAIK za brizganje nastane 5kg 620,00ATS - vse vrste soboslikarskega orodja in pripomočkov OST/OPO/Vt/DB/l; - stereoWALKMAN 139,00ATS - stereo kasetofon 569,00ATS - parni likalnik 389,00 ATS - kabel 50m, 3x1.5 198.00ATS - RADIOKASETOFON 469,00ATS - stereo REKORDER, 200W 1.16S,OOATS - sesalec,11OOW i.498,00ATS - kabelSOm,3x2,5 3S9,00ATS Za vsak izdelek, ki ga porebujete, vam izdelamo ugodno devizno ponudbo ali ponudbo v tolarjih preko podjetja: TEHNOPORT, d.o.o., ČRESNJEVCI98 69250 GORNJA RADGONA, telefon/ telefaks; 069 61601 J J SAIO Popravek V pamfletu »Prleški ftičkec«, objavljenem na 19. strani VESTNIKA, leto XLV, st. 32, dne 12. avgusta 1993, zahtevam objavo popravka rieresničnih in žaljivih obrekovanj, tiskanih v zadnjem odstavku cit. pamfleta pod P.S. Popravek objavite na isti strani m z enakimi črkami kot inkrimi- nirani pamflet -brez popravkov: v prvi naslednji številki VESTNIKA in dobesedno »Prleški fiičkec je v mojem »Poprdfki«, 29. julija 1993, bodisi zaradi slepote bodisi zaradi znanja čitanja za minust ena, videl m prebral, česar niti nisem mislil kajšele napisal. Torej nikjer, kar »sodnijski papirt jemi nalOgajo ali nenaldgajo«, ampak jasno, razumljivo in čitljivo za prvošolčke: »O pravnomočnosti »odlokZP: za deložacijo in zakonitosti še ni izrekla svoje sodbe najvtšja sodna oblast«. Tudi nisem »mO tč ali sodnlkč za »lažikomedijartte««, saj iz besedne zveze mojega pisanja jasno izhaja, da so to »fse koze pa buhe«, med katere gotovo sodi tudi fiičkec. S tem končujem polemiko s Prleškim fiičkecom. Glavna urednico in odgovorni urednik pa bosta imela priliko dokazati laži, ki jih zlobofiičkarsko tjavdan nairesa na moj račun njun pamfletist, tn tudi plačati honorar, kt mi ga bo določila sodnija! Ob tem mislim, da je bolj častno za pravico skbkati po sodnijah do konca, kakor za nojo naroinino pljuvati po naroinikih/n Stefan Kuhar Predsedstvo Skupščine občine Murska Sobota objavlja RAZPIS 1, Skupščina občine Murska Sobota podeljuje priznanja in nagrade podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, krajevnim skupnostim, društvom In posameznikom za izredno uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim so dosegli nadpovprečne rezultate trajnejšega pomena ter so bistvene-prispevali k razvoju in ugledu občine Murska Sobota. 2. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota dajejo politične stranke, pristojni organi podjetij, zavodov in drugih organizacij, krajevne skupnosti, društva, skupščina občine in njeni organi. Predlog mora vsebovati; - podatek o kandidatu, - kretek življenjepis (za fizične osebe), - izčrpno obrazložitev in predložitev dokumentacije za utemeljitev predloga, - navedbo, ali se ga predlaga za a) častnega občana b) zahvalno listino c) zahvalno listino z denarno nagrado. 3. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota je treba vložiti do vključno 6. septembra 1993 predse-stvu skupščine občine Murska Sobota. Predsedstvo skupščine občine OBRTNIKI - PODJETNIKI! »I ELSA» ELEKTROINŠTALATER- STVO ELSA d.o.o., Gornja Radgona Slebingerjev breg 15 69250 Gornja Radgona razpisuje potrebo po naslednji delovni sili: 3 delovna mesta- elektrotehnik - laki fnk 1 delovno mesto elektrotehnik - Šibki tok Pogoji so naslednji; izobrazba elektro smeri V, stopnja, 3 do 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih ih nalogah. Rok prijave 8 dni, Vse nadaljne informacije dobite po telefonu št. (069) 61 770. Keeeber Društvo ljubiteljev hroščev Zaradi i^emne priljubljenosti VW-avtomobilov, I imenovanih hroščev, in precej velikega števila teh avtomobilov na naših cestah so se lastniki odtočili, da se med seboj povežejo. Ustanovili so Klub KEEEBER S sedežem v Murski Soboti, v katerega se lahko vključijo lastniki in tudi ljubitelji hroščev. Namen kluba je, da zagotovijo pravega avtomehanika, ki jim bo nudil tudi popust, avtodele, da si lastniki izmenjujejo izkušnje in drugo. Izdajali bodo tudi informator, kjer bodo lahko člani in tudi ostali izvedeli podrobnejše informacije o svojem jeklenem konjičku ter delovanju i! c -L SE PRIPOROČAMO Na dobri lokaciji v Lenartu Vam ugodno prodamo poslovni objekt v velikosti 300,33z vso potrebno energetiko, sanitarijami in infrastrukturo, z zemljiščem v bruto površini 2,283 m^. Od tega je asfaltiranih površin 981 m^. Objekt je bil grajen za mehanično in servisno dejavnost. Možna tudi trgovska ali proizvodna dejavnost. Vse informacije dobite po telefonu 062/724-066 od 7. do 15. ure. = kluba. Pripravljali bodo tudi razna srečanja lastnikov hroščev jn se udeleževali podobnih srečanj pri nas in tudi v tujini. Na prvo srečanje se bo Klub KEE-EBER odpravil 4. in 5. septembra v sosednjo Avstijo. Hrošči so se pojavili že pred drugo svetovno vojno in Še dosedaj niso šli v po-’ žabo. Prav nasprotno, vedno bolj so popularni, in po zadnjih informacijah, jih bodo ponovno začeli izdelo- vati. Zelja Kluba je tudi, da J ohranijo svoje avtomobile takšne, kot so jih dobili od svojih staršev ali celo starih staršev. ANR POPRAVEl^ v Javnem razpisu o ponudb za prodajo -1^ mičnin SO Ljutom^^J šlo do neljube (f, Osnovna cena ^S’'®*^j( novne šole v Logaf**" 25,192.400,(Ml SI* 25,192,00 SIT. J v 31. številki ^TIK GITA BODITE IZBIKJ-' OBIŠČITE rt J, GITA V BAKOV VRTNA GUC-* K L tel. 069/43 'Traktorji BELARI^^,^ s kabino In D-! gonom, cena; traktorji ZETOR i 77-45 in ruski Znižane cene m na dom! TRGOHIT, d.o.o., » J telefon: (0609) Podletle za prol močnih krmil 1»^ lljsMiml pridelki OVSENJAK d.» ®" 6S221 MarllancI .| tel. 069/68-200, Prodalamo ali secev za nadaiini’ f” I! UGODNO-UGODHO j" yr). \ vsak dati oil 0. vsak dati JŠNI SLUŠNI TUDI V • Ugodne cene „ Z’ vosinega • Hiter servis iis in 9®*' gotov Ij eri a • Možnost in nakupa batehf $1 I ABA O M- 21 Telefon- *■ r,, i I I » ^tnik, 19. avgusta 1993 stran 21 19» 1^ ■IJ^ IlJ<^ Idi-’ ir* r ?=4 er.’ ,-i iH* fit 1’1' le' f 1« < ■(4 iflf 4!! ptfT' * u JK' )c' I« j!** tt »rt ')'( <‘i I I li e H f L r ll r l / ! I r televizijski spored od 20. do 26. avgusta 9S (Jg! »p o tn i: o tn £ Z Ul > o co > < □ z Ul > o <0 Z Ul > o « s □ z a <0 fc g g o to fc F o .g S..^-'^o i 2;!^ Cr-TOeDrtC^^J-o > •" o; “ JI .. jS ' ’ - - - 9.E ra-S 1 n .X 9 N «*> n> i ia OD PfS S S • o 5 “* ;::5 § • O. (O 1 o rt S 8 " k G t kJ TO rt « « i2 bi £ F « □ TO O rt ■^1“ o G rt B"? fi s CX £ J2 ■; 25 G 5 y S 5 S s HA _____s s .s g8 .-; 2^> ■5'§'? « — - C>>* > Si* TO -t T 'if-S 4r ji =• ^ O' *A tn d 'rt rv TO M_i .M e- 3 “F . f* U S,S C O o C vo*/^ jtt *»T5 -■“'^ « -- 'S sr ■ • • “* —< ■£!*»» ^._rr) ^7^ 18-67177 o Os c 1 n. s * 7 t- 3 o » * O rt b. r’5’°^d'" '«'=-«-.2 to2=g\ cm ■* ■5 c« - 1 " S < X tn < -N O < S > «-_;5 ■=^7ssS:s7- ■J, ra N^£ ii Ifb o E gW ■ fn -. (fl ' O.- e “• c Gh TO i - S rt I Sš I , KOS^j-b o M- 5 ' TO Ck E -a ^15 n. Srt v-i p — 1© G^ n-'^ 00 £_x M n . S raR > ,2 > ** 7S >= o ■ 77^ g=5š?.S '^._DCiC>rt «5 _ 5-g g , e v CM CM "" flS CQ u ,S rt QI| J =1s-S J,; i 2 rt j3 'C ■”* 0“^ a i; J I tl c hi .33 J s '2 -g^ = 5§oSE«_-KTO^^-fi-Z I > a^£D^-o| — y J2 £ R-, .3 ■“ ._ rt K> "=’2 G “ s 5!-c c r- 'n D _TO b£ • “ ■ ” I TO rt ■ - ; jR E I "q«7 .3 s 3 ; *« . v u. o^' c ^S-S c 2S Op rt □c c E w. -z.' G rt * TO XJ z V) Vi TO ” a .s „■ C S o ra iii-^n c S 6 - »2r rt ™ n Lfs ! 7^ ^g,3;G^ u; G TOiS rt c ■ o o h "C ■rt' ch ■■ ? rt o .. TO ;S n rt _ o -2, s i! ^-:gS^83:i-Be k^s^5;se7^ž TO'.© c’2rtJi7i™.TO I ’■ i — lTj2hlpJ^'O__ O C " >1 / 2. o 'A j m— 0“* — rt ■3 v» • c c -'gE '"7? »-^'s 3 H -Tl ■ha._ ei -o N E >0060^ I ± Xc -M > O-G-« ■-» D 5 tt v c tn p <51 .rt 8 C •£; rt qQ cc i 55 n _ c I E £s □X — 2 -H E S.E rt rt E-2 s K z s. ■■ o. c 11 rt 'TO _ O 43 G 2 rt lA rt Eg SS-S'-^ fS I rt 1» M _■ o 7t TO V-) n P5^ C-TODfn rt v 73 7; <1 O — ?- .n m •?£ b.b. J t f-i rsi ■ ri .5, - ’-' TO ri 6 'e 2 2 jp rt O -s Ji c>_ c > c t c rl TO -?i- 2v. _ I = o rt T " ’—IR Ji rt o I b. c. G •“ *■' ?: O R K-M rt r-» ■ .Ji_j£E> i^FsiO 'sa □ 3 o o TO S 2- •- <1 -I CLXr I O tii‘N N I E .7. rt -El rt TO^j'"o>’aG,š ' lA* •5 2} rt CL«^ 2 = ti- F -oj3Si^*^=^ s ' «.3° So ■ '-55 bi-f^ HI—I atm.'^ ■“ TO F ; -J — =ši.k c ' ? ? »M M ■ V č rt C rt Sj.; E S Sl"'; = F 5 bu b^ F S SJSo^N y A N 'SovTk ■”' *^i’ 3 -J. "i " n-c " Q± . ® 1^ « = * , c G OX " ra 2 ■ G n ei o rt BC F b ■ Ok .«5 5 I I TO ■A ..q± .31 rt Irt rt -p* ■ ■■ oS ^4^*^ 5 ® ' 1 rt o I I r* 'Tj^ jjSŽ-Tia^^gSj; a P m I O I ' ' *n rt ’ 5^ 1 t [3^ 1 a ■ E ‘žs-: -h 3 jj I .J., ? T s g |j.l .^S Sb * R.O'-"*' .^<-.0-2 K - -> oS-8 s I ftc F O-^cMv d.6M® (ji —rb ■ c = ".“-' .s - - "2 § (J'Mili s £ « rt O rt ■v 2 3 C _ V ’ • TO L — o! s M iKJA i r I I .3 I §&'=“= s a ;7 , ■B.g fr,- 2 ^2 s raTtm-ij^- 2 ‘^oš^o ' E g.7 u .tJ "(C S5 = ?.g2 S..ŠsS|£xiš.-^i='.;^e^5(-7o^i 5š ■bOV r I ičHiži ' (n TO N Cii ““i > ' ■ I G H co I .0 T- L" 2 .s I ■- 2 hi p TD JD N 2- s o fli - ' b rJ''-' 3 rtgs — r'Ob ' oiAL-I ='6 5 ’ "‘^ ■■■= E “ □ rt p c i m 6. - - -“5-E^ £s=2£s---- 'ui £g.£2£Sg'’:s > b, 1^3 «s O SO -Irt CpoC^PO AL,TOAOTOO«rtrtrt -M OrsC®"*^!^^ OOTOm ■□— ^S=L.^'^.».‘.«kTO cc TO—* » - n B-oO-S’"*'* “ ' '£“£S ' ■» ' ' oR-S cptSpHS iSrt^aen? • -h^T-i so-^ C:Srtr-i .„;!ra-ra,” -ž.i jr-E "Ha >4 00 O -1 C « s rt rt „ , 2 £■? g-EJS iff, i ^binrtn^ 7i*.J’Z. Sam C tA 0 £ i r? i; ■5.2 --^S M A j2 C TO Ji^ " oj.i S.3 S at! :: ' fi= ' g E-= 'b t> ■? rt rt "o^ o-s® a^s £■§ E ' ■^'^ = ^ K iE C " Ž ■= -“■ ^raSS?38.S:: J-E ' 7§Se -** C TO C* rt TO rt vp rtC"'^rtxd2 .^Co2 tSS -oirtv-iF tiv^r; . TO 2 hj TO 1 . E 7 I z a O C -- ^c2 . c rt S‘2“> = „ra.„ I Ss a^.l gss.^25 ji o .—4 O Rfr b «■* . bira u < tn X < 5 o ; rt £ + ' to , I® ' —sz;= c s»o-, i = ' i L -2 M g; I «§ TO U O CD rt '^, N C 5C ' > ~ > * * ■ »3i8 £.2(2 2>SsC«.-S Om 73 ■” O- I TO I ;5 - S oO- šggo^E <2g-”7a rt m O "C ' e • •*•. rt -š? TO ^5 G ■’■ 5 '4 OOP S — 2 TO kA O -7f G O ** =*■ rt ^g § ' ■: .a § 2.^, az«>i.-^-s2~ £«.. '-‘raS.sa.«^. „ r-i^S o s " :«i CA "’s 50 s 6.3^^a ^G,'-' Q rt h» iSra^r:!^ -D ,TO -5^ TO J£ i} JS 2 ‘TO cS rt ’ ' K-S 7 rt TO 'S fs? O 5 Tii O , * c K ' '^w: S ° O 15 Ji c JI 6Q Oo S siSc t 5 2 Ji 5 “ := rt > X rt i .2 X ‘ o S rt I sž = n 00 -"'o... cc o rt *.a ^1- N : TOS;§b^ ,, '^fn 3 ' ‘ ' 7 "S -3 „ c '43 ' F M - 8.8:^j5 S-ra-»cn Oi F X CU > rt %n *-* - r- rt ''"i.fi p= J y JS S = > -S cč ■S c ■■ 4*» 'V 1 :2 ■gs "R-« c r > .5 i . ■c< 2 ,•“*•' 44 I brf . „ 'SS 3 g.gS ?KS7 v -S dl TO p O v> CLi ■o « □o > (0 > < > M Ji O š Cl.. "O TO Jj I 2 > Si > (N U [/) TO 'h^l q2 iu h V5 p* (PO rt X® -B X3i3 ~ R*-. J G (=2-** 2.TOf*»-“>TOO - — 00'Jt-i 2 11 LE-CM rt TS rt O rt > c «s s 1! JC 2 iK A. — .t fA Srt *n ' o J iS rt Ž .3c> b^chi S.^ ' ^Cl« ' ■5‘=‘ 'Š So22g S" £ “ Lr-^^ G TOOrtlS s. i t . a TO 1 » .5^ r, I v O ' rt »ti -I- I* F -^ »B Q rt 9 rt etSbrtcTOT**^ rt.2.;^o,^ij 6S ‘S •G-C*£>'nTO*»'3> |s a.T'' |l<« ?ž“’eS£ .Si- rt O 00. K X m — O ° v X t» o 2E'" o TO l o o TO 't"? H =■ ° o 8;g« ” I ^5.2, Ch ^^7^ t rt s ' rt I »N c <*> N mm rt tn o .š^-š o\ 'to r* cn o liti S MA .Q tA ? G tl -M :W- sSsI«**-p£K82 S c i-irt e- 00 5n^ rt «rt TO r< S '£> I I •2= ' ' bS -> ./3 ■ TO A E D □ c c 50 «» ±1_ 2S = ’S I rt M "S) f.§7 s a:? rt ■S, ra^ 3- §2.S e°.S'e s OoO S I “"S 3: " ' 5 « t 7"^! ' I« " T^s ?;^^_TO ei— 2"T2'*i'^Sžc>^ -'■ ji s 6. 5 "-■ =,ra ‘i’ ° -B. — i o- vffti I I O T3 tn — j 9. ■= 1)" Ji « 5'^3' = ■2-S ' S 2 85 o ' 2bTO ? i« 'C* O m O rt I5S s '•' «2'i?p 1 '^S, Has c S.a ra cmZ ,_ TO 13 <70 < > C3 »O *“‘R — ' "* ^ □ 2 e) I n > rt ' rt CD rt o507: >tnraM4CTrtTOr;rtt^ . Irt* rt = rt.^Ej!"^ . ■■■ 1* 5 2^ "O a c « p »IX 0^:5 r.*-' l B E i’^ «■<>«■ §|22S£”° T«! . _ I =1P I . c^ O U ' ?? _£ £5“S^.2 1 I 5 < I In 7 ?|5| '=“77! s 84 raiisbillsiS G^C ‘t ■’- □TIH “■■8*1 ' ' ’ “• »Ši **’ ® T § g«9 g I A ® tX * rt75d‘^ §2 jj I a. •^- ’-' ISS. £g7X g. * A 52 •■ O - S -.S =* ' .5 . ' *r 7 M >, z .M 73 •• - *? 5 rt 'p TO i- HQ.g = .SM ScK e -7:^ I" 1^ j-i "O tn 5 • S I ■" • --^‘ a TO ' ■552-gS X G <3 tl EJS = IM KJ rt rt rt rt tn X ."ZZ* h «> ?5 ' ' o^as"?™ p a* ti-Rf- Sgjmt 2ss8 sn < > > I ''■ lu oO i '■§.,q £8 S87€8^£7 *4 ^.-. ^G'“-G-5i'lS"= 5 cJi-^P ' ei , I > 2 e3_*S .-- J*"^ s '3-' 5 a7 rti S« .2i lA c — rt .■3^ s; a š,' e »N O < S > , O 'Tl rt c ■^oOtonS^jjTO - G .s Ji w M -J at jiR. rt TO O&'-i "3 —• - i :2.68SR?3^.SC£.G .^g-1 i I “"o 2= 1 -S:i Tb- O G 01/122X2 »U 0° - e SSS I 'S 2 g= O- I L u£® r- > V ,,, ' G<«.S2-S ’ S.3 = cn »O •o ‘^■Š.cja-C 'J' “ ■“ ri H ' g s -“■'J ’ * - • i • ~ CM r* 00 ' §g7se^7' «A o 8 E ' o p ri ■I l£= . £ ' .geo-a =.7 ra .= rt^“.^7 rt rt2^ E ut B rt d-tr > •< SgrtS ">1^ 'ir &Ec‘Gc -“cei TO J- ■ T 1^, ■- -B '^* ''■(S - I 28(7 "ra^-1-^ ^ ■“ V ■c'i’^|'^-š'B,5.;-: rt ■s rt S C._ o ^ ■— .ra« JS r ' TO g "G 'B J4 rt 19 rt ? -■ ^? v - ' ' “ L^ ' - u; S r-i “ „ — --,■“■§ _ — ra ra- - 2 L) y?arc'-.. , ________ O -ra o ° = o *^Sra'C -- 6 S, - S s“ -S-g S n°^ g. a -2 Ji s” a A E-f^lfl “•' 5.-S I S-3 , ia-S S 22 N Oto 'JŠO I .g ^2 M . rt o - TO .-1 v O s xi . v I e O .«.S i P TO 5.8 -2 rra.8 ? 'Č .3 S 'B -B .92 a E°-g ^A-s s = .S7 Sf.2-s o g.5 i S a''^ » s ra ra , -n ug''! '“022>S§o S^?7^8«'SE' 2f6 I ?;'»■= 3»T ' /■•'*TO — til _,■§ »it^^floD 5to2 s G 25 co m ra I S rt V fb I P C * , g c TO‘^2rt^ZZTON.^ .dH^ sy »ss aS 3.= “ i, « = i=. z i :g z ""^-rtU ^'C — O^'rt bJ ’- * * 3 £ 5 -r; «0 « rt , T "S -aiJ O(n EJoo®:c*,i7 2:^ — 2 'S id I , ■! M, o I g 5; 8 'o ra G « CSObFbiiSGEcL, Q0^ ® O-Sz^ j; = E s £ ' '■" -s-'- s s ■^.- "OCrap C. J^Ž.8 tl; X tn X <£ -M O 2 > S" * i — t» * •- S' 1 G TOO'a o’-'2>^ rfT . > o c:© > Irt , .d S* „ •■ IS. . ||53^"&"-.2 5i70š - E a rt o TJ c r ^“^■..rt^CrtrtTO Z. rsi = ■- ra s J< ® o b. o =d- c o 7 •" ■n 00 ! rt >? m :^r-j gg ' «' ■5 o, E v - -S - TO 'r c *> ' -Jfl ■! □ cc I £ v I 3 SE Š 5 «-S E G Fwi n TO ■<. 5 '1^ rt JA W Ck >bU= rt rt V) * •li ITl • — ra, *-S= G >:2gg^--5! “ Ll *: - 2 G ■5 - f“ 4; H’.? 5 w J". o G _ ., J ray_ pj . 5 S « O.S > 5 = .«S ? j;-« ra 2 o**« 2 l “•^icScv I HSr5S 1 « TO — i S TO Er>.rt'- <2s rt ■» 5 Ibra 2 " ' S ii. ? ? -B O & -« C ;r: C S &z^-Sic Z3 § §.S:n § ■-»-o^O.,- rtTceDc^Et^ *o — ra^bJvij - *^jb.OTOS-'i'b.KSC!t' J »a ' E ei C 2* G K S-I-I 5 IT "i T R 2 tn 3 Eti ra sp-^s 3 K;g'E 7 s iC 5 G CEO ■ r*! A G . -g Bm Kor iG ' S El -3 g TJ S 7 ' 8:22^ S;!® 2 8 h53.^ ■VI n K "S E §-. C E t* e tl “ ^IS 2c;2oa.^_„a O" I 00 (t I J I fr< I l :^£ TO (4 O\ I ?S7 : E SS'5::3'_____ .0 I D I iS O I “ S^^GOi.OcM^ ■X, J I 4 N rt O g *''3 j3 « S 0» 3 — c ■ ■ rrSi? ' X rt oj rt s — ni VD IB iS 03 > z °Ii£ 7ES^FgE.! :*? _ . »Tl B 4 rt e W rt t £ ■Im m ^.S s UZ'5 b..,lg^ž5f = Ui ' »N rt z^TS trt . o rt e rt » ® i r s ^8 8; B T i c — fi. E -12,'= '^* ,- « ' rt »s I TO to £ u m = ii83^i5E 3;> H o el ( G5_O-'“G •to*^‘"'’5'^*^‘ 'tJT^O i ■'Vdb^i ,TO E K^7S A . .53 ' E'=^s Si-C ^0-1 S“^-5 n .-*Sp4no'-'£^ o -* c ,: »> T^ c I-"" -* •z . c E o ■« Pn 9 m v “3 CEO* ^3 5.2 ra 3‘S.S.3 M s g a,^c g g 2 I a .9 g y Z * S 0)2 JPort rt hi'So E =4*2 * c TO □ .rt^ ^ODOrtrtTOSPO 1 *». o ' I KJ •*,! Q TO ' 21. E TO TO ti O *5 ■-rj’72<"'’2 — ' ^7-523.1^71 '^1 ra ' ’■ 5:^7.S-, “ tn « L UM .- TO b^> -TO MA -.9PU P OiD’d * 5Sra Q R ®^ S2 5.^S“ c & ra n . — e : c A ^0 4» c® tn X < “ s? ?i t» ■cfS® jb .. . •' » S t: - i '38 s Q “• 2 i»* rt g TO o — I bSfM £ -■=^'~ ^=3 ISŠ g rt ij Pk vD ;± '□ n B o cc F o o » ’ ' rt C p OD co P £ -, ra ra , « o ^'24iS^S SlS i I ■■ iJ,s I Si . s-;p.aRs^ C>.S = :3- o ra^‘H.32S:i — —^E3 ook to*© — »aiZiNS -■■- TO *© I CrD O I iH 'V rt o “ šfS 2 « o TO I « tn > < > o s giSo « J Ng « tt- '5,.'^ ic rt >5 o r** rt 5^ o o S 'C 2^ V •'oSž 7^ 5" ’ § y'° s Š3i§s g| ?. rt s ^-g 2“ ■5 I ‘“-F E- m TO rt 'Sli rt ,C '“^fe7iig " '■"siŠgS’^^ lA 44 „ . C Q C > ^ “■• i-’ti I 7^ I ( 53 Ch I I I rt « ► I J -^3 . u- > OQ -M Q > st'* s Mb 4 rt 00 r< J F' “ ■ TO I •'■ K CM 'C'-* .ii I I iS* J £ G ' «5 , iS* ’. m hlš-,^sO;. c £ I X 2P •- Z-2 p o. rt 'ilO7Ll°7 ■s®.'. , 2b I G 1. E o 7 " o. 2S _ «-n C -bn £ '^.F ."S-E« e ■=: s c oc V) '' c 'E ao •2 EQ gO“ L* £ fl* »r O rt op 2 S? o V b ra“:ij is^^^So a ■ a ' rt;j b< ra I "4J - > ra s g = bP ra ■c’o s ._ .'■ iO 2'0^7^ 1i.fe.a Ura, Žs-ss?" s ■O 0^ s ';^'i rt ^9 ' i-=''Zb. p • 'd TO > DO G S A -* > O S •= ri c c O t M -oV F £3* P X ' i*b rt — - 6 irgsš^^l^šgE^g^isgH-sg ’^“"$eraMb|Ee7'35,5 ' ' ■ b. S^TO i.5 č -a - * 2«iS . x3?7.2jQiri*iL- tk-* - u o O o e -G TO PA £ ,p '2 n o • e 5 = — ra — . ..^ ■ii '{i ‘-'2 s5F^ tiXi C ibdO I B |'gN>^^N i OKOD^OdOfM ,9 *' o* 130 00 rt I .3 E e " s s ■;: ot S -c -5 S rt > v rt ss‘§5 o 57 7 'S ' O .s j: s SSK o-— k.’- - ■bO I Q I S X O I “ u w U I X 73 -- ' o TO TO J. bflirt rt gOSTOI rrj! ;,o«5 «5^^, lo *A r- O rt '5'^ l^5j^i|2‘^TO , 2 ' s TO -TOrt“eSo sgyg =' =-g (M 3 gO" ra Q g a rai^ •“ 3 3ra 2 ra .1 '= B'*' S3 o g o:g •“ "7° GS 5 * ',^.2o s ff E r :o «37 c S TO TO 4-^; E13 .0 'p oi TO O O 15 O < X M X < rt c ”■ § -Sij TO o G ■—■ 1*5- v c c *i — c p t; c v lA 2 .rt TO So n P ’2 2Z3 § ' :^u el ¥ = '; ' TO . —' rt TO e.^-^ ■TO?Jcrt^tbi tš" > M it^ i? C w> v Q o c. u u , »n “ G ® lA Z □ E S a -a "-« W I .TO^ n iC K I Lr .. ! ” ' s||§s-s I O « ' 2^-3 TO ' TO rt TO TO -23 a i TO —.p.-^ S"® " c S K > a ;> D 5 S as > TN " -i J sS _*■ ir- 1*1 _ rt Trt E ? B “ r'‘i c TO j2 - „1 I SiS - I I S S rt 5 rt TO 12'BJ= '-' ? s« "■ a « e J". _. 5j';■£ 1285^ = 7 c>:iASAca :^!Q^i a saN 5 jjojr , ’gK<2go.r. *;5aSS«®2; .-^ -li _a —‘ir {!>_».« 27šaf::^-ls§ 5 S,^ > H -• “1 « c 6cu’S-'S«o.'^.h i;Sc I Jf H — o Ji rtwiChi^Qt* irsiG (5Č « '” S rt ra. b ik 2 . ra .g O = e _g I £ -i = tON.8 TO rt TO ■o el Xi! , c fli ' N "S J a tzr a rt 3 B I < ^0^ *<* 00 **! s v, -o »J - lo TO bj 'iT■ £ o ’ '3 X O ic .a T S:5!«8 ’ MA s 1 ez> cc N n o ;k 'P e go s rt R UD v ■ au “c”ni 2 o »'-O"'’ G .L8S S ^8 -g 2 s -o2 S I J oft rt 1 IJ3 2 'c' - 2i£ ^7.2 ,0 6 'g ' a, — tn > < > sS=: & L 4/^ Sa-SSS^ M c -6 -S M £ rt TO C ri O I B'O l Pk ^C"15 :3 »a.-5"’> TE;aR.a^.:s5-2:S ■.........- 1^3 57^2; Z .SSSiSsI UJ Sr-^2’3x b - u rt TO—''-•'-•gel oU a;QO cOi-: I I k S I ou hi o*. '.“^ TO TO ■ -- rt 2 g *I CKJ >2? Sl .£> 'c 'A ' lA .z rt s«;'-f a ' -SSS {« M Ck rt uj ifr £ S ^ ■-el fli Q R' = UD r -liS o i = s £ ' i3 > •rt TO O O E raO Q rt TO el T ' Fl L^-S I r** '€bo 5 c.x;='=i 2^wi= , ®osp:^A-. q;1 > 1: I 30 bi I -ca . /sOffl ’,£ £ I 9 - (' hi b- -ra-l - . 1* .. ,'fi «^-5^ Slig t 1 Mg až;&:^17 '“2^7 ■ JS T MS o s '7 < , i/3S-i£a - 5'i i •p -■□ , «.Š s£Sfi'^a . K 5 B o O rt TO 9 ra.S£s^SS“^5'"a ? 2 8 = .| I ', e .s o “ S"’“Gra£■5o"’^!go.“ 7 - Aš 7 c 2 a si od I TO lA 'ii <9 2. = a cc tn > < > s TO rt 2 ?* fM TO M £5 ?' c c/> ° S V*r TO ' ■S oO O O e- o o o o •; ffi rt ’«■* N n i-i 7 .1/1 . .r. o\a.._ □ Ul ..-■ .M '■«1 ■■ .5k® T s rt •N O < £ > E TO lA 5-b ' ^llsš rt I i« C ;£ TO 1 ^■&-"7- si' D TO TO TO 2: S Sito a« d C n «N in^E-o^^Z^-^oa I Q rffl.c SSSS tc 06 o (M S "5 2 s;2t ■’?£RM So, ■" X > I « TO > I s ii §.■5 ;- £ rl n s -tra t” - .2'^.O'N ‘'.ra 2 Jj !S'£ So m UT^ ><_) 14 S UD |2ss:§^.s^5|= ' “ I i 2 S-ž 8 feS,7s8. = ".= - i/i X ' > ® J. s '£ “ - rt _ I rt ” JL c **‘-^..e L Ss< a “ ■£ s -t S-f* 1 . p rt > i «■» - > p g O 1 .G O J O 2 I ss^. B •n " lA n --** r» JC a So'"N a fr "b 4 TO O < tn X ' GO._JaoZn 'TOO >’F-ss>c fr,.5.“Sa I J'* *TO o ^5 S?® S ’F ,4^ g° 2 C^ 5®=ra r ra.^ 8 sn-g § s-?^ a^s^jg o; N I Q < O X I N« N ra tc O < s > S.SS s i B “»JiG E-v 2- 2 ' tOT^TO.-^^^A -E s 2 ■§ B g o .i£'s F 115 a(3.gs||sB"£|s| ra7?BS;;;2s^=l=, ■Sg-oi-Cra^f. — “7 S^Zji raScE-mg«G7 ' ra’ ~ ,W^7 i s ra F i-b rt - n '“ " ’ -- c ^ •— .s c >j e g O E « , 00 L£» TO rt J * ZT Ab 3; C TO I o I OD rt TO 7 ' 2 '3 ■^‘ o £ TO O «X p c **A § rt I rt -S‘e rt O •Gb.£ <0 ;z , l&£h A Rt* *r\ rr* 4> L' « ? I S ,PL^ lA .£ TO t> E S TO oc o cc 'Rurau.. - S2forai^:5;5“|g8 i-5 52"^ ' 7-«=S a i ' »«0 . p a--«« r _;-'-sJ g ' „ s -^.-lra.raF. TOTOi5rt^ .“P ^SiD G = « TOb- k. n r*r-3 ie«(XrlPQ^PCOi^i e CM I e.« Ur ■ -I i ’ ■> . . c rt TO rt«c C s £N F —• p ;» »TO E W 1 ss “.J “ *■ .B i O ,2 :Gb..ra G TO w S - — , , S6:4‘>-S8 8 82 ' ' !--■ ? = e^i-S S jBk So "E ( S(3 I .š-ifli § ■fe " ■: O 7?! = S77 o ■' ■¥ TO TO v 2- I hj £U £S O TO m ’^^Sfe=5t£¥’13 Oi “! .7: T) 3 > fi jib 2Pcd S d *“• ;t ra ? g -G ' 3 7 ; ^ . '■^' G J O TO > u -S c^. K >S — ,a9? ^ "” n" S f ^ .= -g JS t*s E ra Ji 8 w 6 AS E ra p » c -S •■ £ - = s rara, > 0 S "j§ HSi^rtrirt • bA"l .T^rMS'^ ?!:: * U iSissi-r rt ^—1 ..J . . b-k l;§e7 G C TO ’ rt - c rt B J, »o « ,.r 9- !fi ■J’ X rt o :; rt r* TO 2 {0 TOiT] 2 rt *! ts IT, - N I a C rt I s 5 Fra “ rt «SR • b-1 TO V> I 3 B .= ^ 'e ra S -3 3 .a C . S .p .. 3? ra Sp, a F |^^S3 lih OD TO ■lA og ' -i' n > Š iS 1 JS E 3 > SS^SnS ..'1^; * TO O lO Bk P rt V>'i o rt 7 6^ ' 1Z5 OD TO iti OD TO **- I < 1 r- ■’ J JJ s?=cS ra''J-^g s v .£w\Ffl>n>’7F.z s ■-2-.SR 'Sjiis.2“:7^3 phI S“‘^7.o“'Ih-" ■'h3'?^s§7£7l, pri 3 •s Sir a-S BloigS —!. TO ® rt 1 (52 3f£ , s X 287', g ga, ra ^1 ' »5 2 E *n • v rt G .g 2 — , G J« TO n( M I c 12 ’ rt '"^^STOgijrtrtti^^ '^3^£s1?5? 5 ■• . . “ c 1^ O X tn > < > to •** s .3^ 1=5-H 5\*>,;2 rt "O 'S š J i■< .?o5 -g.® ES5(0“-.z. E 'SS ‘ ss^p'^ SS? EE = z.i£7?i - v TO I rt £ , ' ei f ■F ' (žl S^ I tl ■'K ?^4 £■8 “ TZ ~ o’.Š>n a ■7^"b S 0.2 f K S; TO ___________ „ - g.--^ o SO > Q .2 I I o 0 tJS - si b, TO 1 > rt :: F 'P rt rt X m rt si u» ' e Vs' .= h^šžj:"fl iOsTh I s rt o X rt ._ §«-^29 £ rt - =g*( = ^ 't>ic .2 , gSgRiE^ I A > rt £ X K.^ i TO o TO 7 " 8 rt = « ;s.>.ri a S.a «!!5 5 I -g “ -rt rt tt TO i g. zs' £ -2 rt s. i iS" 'TO "rt 5’O2_'§S-gg^^- o V5 C rt — G "£> fr" V J" ? 5 a I p ž Š '. > ^ &P o UD ■■ ''• I e cxj —Crt • ■* Zib • 5 Srt 4 Fj'b*—-» S — m rt I 41C B ■£ e ,__rt rt V> ra 4 OT Cs^SlTH ira' -5 C “ ' ■- ' J -at na .*7 i c ' ■oSiS.ii^SSg č^ae iF -35 j.^ o —ra o .37 Ss ? 7-''^“.2 . ' a = E I ' ral —a .S SEdlG!"’^. £® a7 ■a 2 r G 3 c ts i'E3^i;8: ■ , =1 “rt *a’^»5bjL;l — ' S « e E"! g.^ a := —<10 _ ■'TO - s = ' -& a ® a — *B c^FEtoCTOP .'.e ra-_7 ^778^ ^5:1 5^ it: S c Š8S-e^5Bi “ 5 S i5'7s g g^a-d^e ■: irf .a" Sb -rt c> — 00 °u t? '3 -5 C *J TO b“5 TO .*• s -o tn I rt ?"“■ rt rt; ••“ p—1 P O lA * Ji F H O J^ML^ rt J2 ? “C TO O ,.5? v OlvJbT -L O TO iO > b) s m .ra ,S O -aj* a N lA 2 S" « I a I ŽoRg ' 9 ' m7,, £g:g.;22:i O m jbbb TJ TO OO *« ri " - S - ' ' K ■" N««-5 • I LEia7a£fl?.|^a ‘ 8"g^3^2R-cg" N > 2,^ TO’^*^il! p. TO V3 o rt “2 s * '5 TO •bii e** £ I *i (\|KZ> -5 , 2^ « ^■Š‘-2^^Š3«='f£7- Q-H1Z«"S = S.aMC E O T’ “i3= -S5-7S' - “ ra tJ 3^ S5ZM- ' s C(£m .^»S^ "g ra ■a ' * I "rt* rt I _ i S “o-i o S’ < tn < -N O 2 > 00 E « rt d. c« pt: ‘ a 3 ro o *2 4< ' ■£ »*• TO T S “u* ■= .^ ■B-pf >A°37 m| TO s _ 3 rt h' = t rJ '3 I s i^.48 ra s o _ o N G Krt 9 't bjs .6 'S to" _ _ X Q « 5 d ^sss I -'S‘^1 i=o1f' ' ■3'« '?.:■ -7-r5?"7,-:’7| SS.' 6“t5S®=:? . 7Sš1o-2®-g-.E.« ' -b-si^-cai-Sjovs ra3 “ M« k 7« z-S j; 5 aS-® C-’ *=.§,Ei“ S.«-^ ra^ a^-' ' ' ' “ M rt o iB lA CD M 00 C el > V “ gl^ ^S “14 C X -šoS-^Se^^-S o^ = 7 £S£ S£iE52a-.S‘-JS.Ž •“-§ ‘ *■*£8 ■- Ec >“S"’S ra- «' > ° U , Svi 2 I TOlSC^.-.O— K{J „ 357 'S i' 85^'g'-e g a^Ti! 2 ^5’ I '^ra?ia«sa>a.g'E. 5 “ bi TO 5 i rt ’o O ' ' -- > m ?5jt^a;xž<3B ra 55' JiS2® 2^2^75 *■ 572 ra 8^2 32-S--s^rin^ . . ...... I-- ■00 sSi^S rt r^i 2 rfb •77 .«4 iS c*i rr S-iSS 'iSo !: 'i E I o >>xrt^.^>..X'oE I Š l TO a a.S.c-= p c —> t: * " j5 TO TO •<« rt “ i.cHod>&>K SSi ,9-' o:2 s c ■" g « 'C : 0 •M S DO Nt 00-2*; Ok. a o. ,J o—fz^E — E m (5 . -ato I A , I ?9 4S» k stran 22 vestnik, 19. avgusta motorna vozila posesti razno <0 'o Companv UUR^HA SOBOTA, Veičtca Jle lelefon 06?/n SO7, fax: 23 S07 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL FIAT REGATO 100 S, letnik 1986, modre barve, ugodno prodam. Tel : 65 202, po 15. uri. m632 ZASTAVO 101 GTL 65. letnik 1984, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 70 675 m637 JUGO 45/A, letnik 1987, prodam. Tel 24 975 m639 ZASTAVO 101, letnik 82, prodam. Tel.: -M) 037, ali Večeslavci 59 m651 GOLF 10/80, generalno obnovljen, prodam Tel.; 65 000 do 15. ure m654 AUSTIN MAKSI 1750, Icimk 71, potreben manjšega popravila, lahko tudi po delih, prodam, kupim knjige za I. letnik, smer avtomehanik. Drago Živ-kovič. Jezera 53, Rakičan. m656 P.ASSATT, letnik 78, zelo lepo ohranjen. v dobrem stanju, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Marija Celec, E>oliČ 11 m661 Škodo izo l. letnik 1983 december, prodam Brodarska 56, Krog Ogled popoldan. m676 RENAULT 18, dobro onranjen, prodam. Tel.: 70 753. m682 RENAULT 4 GTL, leinik 1989. DŽIP ARO, letnik 1988, ugodno prodam. Mačkovci 47-Tel : 51 125 m678 ZASTAVO 850, dobro ohranjeno, prodam. Tel ; 87 368. m 302 BUGGV prodam Tel.; 65 336, zvečer m4202 RENAULT 16^ registriran, prodam za 60.000 SIT. Tel ; 87 943. m93l6 " GOLF diesel, letnik 79, obnovljen, na novo registriran, prodam. Tel.; 57 171 m687 JUGO 55» leinik 85. karamboliran, dele za Zastavo lOl. P 126 (za 700 DEM) in Golf JXD 8/90 prodam. Tel : 48 635. m691 Z.ASTAVO 128 ugodno prodam Mala Nova8/a, M.Sobota m692 ZASTAVO 101. vozno, registrirano, prodam. VaneCa 35, tel.: 45 440. m694 VW PASSATT KARAVAN, diesel, letnik 79 in prahi stroj, prodam Tel : 70 290 ali 70 292. m697 MOTORNO KOLO SUZUKI DR 800 S, staro eno leto, ne k aram bobra no. zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 069 40 293, po 18 uri. m704 ZASTAVO 126 P, letnik 83 oktober, dobro ohranjeno, prevoženih 69.000 km. prodam za 1500 DEM» Tel ; 31 666, popoldan. m710 ZASTAVO 101, letnik 1982, registrirano do marca 1994, prodam. Tel.; 49 288. ' m712 ZAZIDALNO PARCELO 29 arov, v bližini Radgone, prodam. Tel.' 069 61 724 po 17. uri. m4201 HI$O z gospodarskim poslopjem in s 60 ari zemlje v Drobtincih pri Apačah prodam. Cena po dogovoru. Tel.' 069 69 340. M4200 STANOVANJE v Križevcih pri Ljutomeru 62 m2 prodam. Tel : 87 511 po 16. uri. m9310 V LJUTOMERU, fTešemova ulica 5, oddamo v najem prostor 76 m2, za 30 DEM od m2 mesečno, plus stroški in 5-mesečno predplačilo. Tel.: 81 608, ali 82 479. m9318 MEDANI GOZD, 96 arov, prodam. Tel.; 68 066 m42n5 V MURSKI SOBOTI kupimo 2 do 3-sobno novejše, nižjeležeče stanovanje. DiJI. d,0.0- tel : 32 322. mpp 3-SOBNO STANOVANJE v strogem središču v M. Soboti, na cxllični legi, prodam najboljšemu (re a litemu) ponud' niku. oziroma zamenjam za hišo ali manjše stanovanje $ primernim doplačilom. Javite se samo resni interesenti na tel.. 23 261. m672 44 AROV KORUZE za silažo ali v zr nju, prodam. Hotiza 4,(MiFišče). m695 GRADBENO PARCELO, 15 arov, v Trnju, prodam za 12.000 DEM. Tel ; 26 429. m706 STANOVANJE v M. Soboti ali okolici vzame v najem mladi par s 3-letnim otrokom. Naslov v upravi lista. m638 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice 5t. 22016-0, izdano na HKS Pa-nonka M. Sobota Cecilija Fister, Vrtna 2, Bakovci. m66O FRANCOSKO POSTELJO dobio ohranjeno, ugodno prodam. Tel : 31 056. m662 PEC TERMIK 24. ZA CENTRALNO KURJAVO in EMO SPECIAL 16 na olje, gorilec Libela in štedilnik Iskra Korona. 3 plin in 1 elektrika, prodam. Lopert. Razlagova 18/b. M. Sobota, tel.: 31 127. m663 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala O& Šalovci, izdano leta 79/80. Antonija Svetec. Dolenci 42. m664 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice 5t 27576-8, izdano HKS Pa-nonka M. Sohola. Vera Križanko, Vučja gomila 120. m665 JEČMEN, kotel Alfa, pralni stroj, betonski mešalec in 20-arski fravmk v Murskih Črncih /Dol/, prodam. Marija Serec. Murski Črnci 38, Tišina m67I VINO ČEPU ENO naprodaj Brezovci 41/b, tel.: 45 294, m677 OTKOSkI voziček, globok, odliCno ohranjen, prodam. Gornji Petrovci 69. m680 RDEČE VINO Ž brajd, klinton, prodam. Tel : 87 145. m928] KORUZO ZA SILAŽO, 1.50 ha. v Predanovcih. prodam Tel : 49 195. m684 KORUZO za silažo ali za zrnje. 35 arov, prodam. Bogojina 124. in658 M-SAT SATELITSKI SISTEMI S 120 programi in montažo že od 499 DEM naprodaj. Servis zagotovljen. Tel.: 069 23 433, HIŠO v MošČancih 24 {nekdanja železniška postaja) prodamo. Cena po dogovoru. Informacije Moščanci 24, m640 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE 45 m2, v Slomškovi ulici 66 v M Soboli, prodam. Marjan VdRoŠ. M648 PROSTOR 59 ml, oddam v najem v Murskih Črncih 17 ali na tel ; 46 513 popoldan. m657 V BRATONCIH ŠT. S je naprodaj vsiljiva starejša hiša v velikosti 165 m2 s funkcionalnim zemljiščem 300 m2. Ogled septembra. m620 ! SATELITSKI KOMPLETU Montaža, prodaja, servis! Ugodno po-I sojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informa-■ cije: (062)731 443, vsak dan po 16. iiri. V POMURJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo, zamenjujemo in iščemo hiše, stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele, poslovno-go-siinske prostore, km^iijske posesti in gozdove. Velika izbira, ugodne cene, obročno odplačilo Dill d o o. Arh Novaka 4. stara kirurgija, tel.* 32 322. mpp živali k J I kmetijska mehanizacija TRAKTOR STAVER 1« KS z re dukioTjem in koso, prodam Ogled po 16- uri. Opaka. Gerlinci llO. m631 ŽITNO SEJALNICO OLT, IS-redno. prodam. Jože Horvat, Ratkovci 17 ali tel.: 44 119. tn641 SOD POCINKANI za gnojnico, s čr palko. ugodno prodam. Tel.: 76 591. tn667 ŠTIRIDELNI ADAPTER ZA KO> RUZO. kompkt Zd KOMBANJ ZMAJ, kupim Tel : 77 180. mle DVOREDNI OBIRALEC koruze pro- dam. Jože Steycr. Plitvica 10, 6^53 Apače. ni419S ŽITNO sejalnico OLTOVO, Ifi-redno. po zelo ugodni ceni. prodam. Tek: 69 340 m4l99 ŽITNI KOMBANJ KLAS DOMINT NATOR S5. $ pšeničnim in koruznim adapteijem. Širina 3,60 m in 4-vTstni za koruzo z m Ulčarje m. v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Ivo Rajh. Dra-ženct 24, Pluj. m708 TRAKTOR UNIMAG, generalno popravljen, manjše posestvo s 3 ha zemlje, starejšo hišo in hlevom Ler gradbeno parcelo, prodam. Tel.: 062 721 339, po- poldan. m9313 MOnK O LTIV ATOR GORENJE KOSOR dieseJ. nov. prodam (23 % ceneje) za 3.000 DEM. Tel : 22 078. m698 ENOOSNO PRIKOLICO 3,5 L obnov Ijeno. cena 1500 DEM. prodam Bez-novd 38. mop ENOOSNO PRIKOLICO prodam Franc Tot. Gaberje 98Zb. Lendava. m711 DVE KOZI, nave pasme, prodam. Vaneča 66. m634 KRAVO s teletom prodam. Tel.: 66 226 m642 KRAVO s [cktom in 10 m3 bukovih drv prodam. Tel.: 44 160. ni668 KRAVOt 5 let staro, A-fcontrola. 3 mesece breja, prodam; podam tudi čmo-beli tlevizor, rabljen, ter pralni stroj- Dolga ulica 17, Moravske Toplice. m6^ Sarplanince, stare dva meseca, prodam. Janez Pučko. Mota 37. Ljutomer. m 9312 NESNiCE, MLADE JARČiCE, PA* SME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo po 500 SIT. Vsak, ki kupi lOjarčic, dobi eno zastonj /akcijska prodaja/ Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Rakovcih, tel.; 43 070. ah pri Darinki Zamuda. GaluŠak 6/zidarstvo/, icl-i 68 044 mpp NBSNfCE, MLADE JARČICE^ PASME GOLDEN KOMET super rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo po 500 SIT. Vsak, ki kupi lOjarčic, dobi eno zastonj /akcijska prodaji. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Ti bi ja Horvata v Nemčavdh, tel.: 24 393 . ali v gostilni Železen v Bez-novcih, tel.; 49 025. mpp NEMŠKE OVCARJE, čistokrvne, stare 2 meseca, prodam za 100 DEM. Tel.; 87 268. m689 PUJSKE, njivo 45 arov pri Lipovcih in gradbeno parcelo 5-arsko v Rakičanu, prodam. Tomšičeva 16, Rakičan. m6W KOZEt stare 4 mesece, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Adrijanci 5, pošta Gornji Petrovci. m693 KRAVO, brejo 9 mesecev, staro 3 leta, prodam. Štefan Balažič. Renkovci 128, Turnišče. m705 STOMATOLOŠKA ORDINACIJA DŽOANA, DR. MANNHARTH-KRAŠ, RAPSKA 15, VARAŽDIN. KAKOVOSTNA IN HITRA STORITEV! INFORMACIJE 042 51 045. BIOENERGIJA - ZDRAVJE 10 let prakse m izkušenj, zagoiova ponnoC v 90 odstotkih primerov pri večjih telesnih in psihičnih problemih. Tel.; 042 844 171. Igor Husadžič, Mursko Središče m9300 VHODNA VRATA JELKA, zelo do bro ohranjena, prodam. Tel : 41 678. m685 PICE IZ KMECKE PEČI Lovski dom Cankova I J SODE, nove, hrastove, raznih dimenzij, prodam. Franc Vogrinec, Sp, Ščavnica 52, 69250 G Radgona. VINO, večjo količino. Šmarnico, prodam. Bukovnica 11. m688 DVE ŽENSKI KOLESI, skoraj novi, prcKlam. Mata Polana 94. m696 1 HA OTAVE IN 1,2U HA KORUZE za silažo prudam Sebeborci 4 m701 KORUZO, 50 arov: primerno za silažo ali zrnje, prodam. Jožef Lang, RopoCa 11. m7O3 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice pl. 547, izdano HKS Križevci, Branko Kolar, Logarovci 19, Križevci pri Ljutomeru. n)9314 HIFOTEKAKNI KREDIT, breilj, pravne osebe posebne ugodnosb *! 82 743. m9317 , JEDILNI KRUMHH in irakloU*! Sun TIP 588. prodam Tel.: m4103 fj 2001 RDEČEGA VINA, ptodim 32 966. m9319 FR EK LICU J EM veljavnost spn^ Osnovne Sole Puconci, izdano Itt* Ernest H ari . Sebeborci 97. m714 PREKLICUJEM vse neresni«? sede, ki sem ji izreke! o Siefa^ sede, KI sem ji izresei o iz Fečarovec. Viljem Godina. I** 54. m715 delo DELAVCA z znanjem tlakov zaposlim. OD 50.OM Sl . dogovoru. Tel.: 42 110. in649 m4198 RDEČE VINO, KV AVTOKLEPARJA, t izkušnjami, zaposli Aviobus^' večje količino. ugodno prodam. Franc Korošak. Okoslavci 65. Videm ob Ščavnici m635 KOMBINIRANO OMAKO 280x220. pisalno mizo MANFA in montažno ste-iažo 230x220. zelo poceni, prodam. Te!.: 22 326. m643 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala OS Salovci. izdano leta n m. Marija Lepoša, Salovci 28, m647 SEDEŽNO GARNITURO, staro 2 meseca, prodam. Tel : 21 002. m652 SOD za vino, 225 I, star 3 leta, in 2 kadi za vino, 400 1, prodam. Kolesarska 21, GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel. 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. Murska Sobota. Informacije po 459. ini 222. NUDIM POMOČ starejšiJn gospodinjstvu. Tel.; 65 138. m636 storitve kmetovalci: osti jbaial — - J Menjavam 5 ■■»j-t vnhe na liekalnikih za koruzo, valje*" Tel.: 062 701 593 PODJETNIKI! Oblikujem grafične podobe«. Tel : 65 -Li - * m713 Tropovci . m673 ' KONTEJNERJE ZA ZBIRANJE ODPADNEGA MATERIALA 8ni3, prodam. Tei.: 44 141. m674 KORUZO, 50 arov za silažo, prodam Predanovci 54. m655 Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 82- letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama in prababica Rozalija Andrejc roj. Antolin iz Šalamenec 83 ZAHVALA Ob bolečini in nepričakovano ' komaj v 72. letu zapustil naš mož, oče, tast, dedek, pradedek, ter in prijatelj Franc Mikob mizarski mojster v pokoj”* iz Stanjevec 79 Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in posebej pa soSedu Bačiču in Škerlakovim, ki so nam n® v teh najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi dr. Sedonjevi in dr. Kiršnerjo.g-opravljen obred, gasilcem, pevcem, godbeniku za (Hiig Tišino ter vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospteit*' - lili”’ njegovi zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in za svete maše. Posebna zahvala g. duhovnikoma, pevcem in govornici g. Mani. Šalamenci, 31.7.1993 Žalujoči vsi njeni Z žalustju se ud njega poslavljajo: žena Gizela, hčerki z možem Ignace m in Gizela z možem Etnesloin, Gluria, Sabiaa, Andreja, Metka in Brigita, vnuka llThian nrnA?niiLK.Ujcuju vajiJi giou. kar nam je dalo vaše srce. Prisrčna hvala vsem, njun grob, prinaSate cvetje in prižigate sve^^' žalujoči: sin Štefan in hčerka Bernarda z družinama t”' vaju spominjajo Ko v sondnem jutru iarki prvi so se od lebe sr e im pa nismo ie slutili, da smo (ebe izgubili ZAHVALA V 4«. letu nas jc dragi sin, brat in Štefan Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste .11. il* soseooiii, ptrjaicijcju iri ziiarieeiri, ki sre I** trenutkih stali ob strani, izrekli sož,alje. darovali "[jiii Prav tako hvala kolektivu EM HidromontaŽa Mura G. Petrovci in internemu oddelku bolnic*^ oddelku bolnic*^ npvtzcm 2*1 Hvala g, župniku za pogrebni obred, pcvcein — večneiTin I stinkc in vsem, ki ste ga pospremili k Cepinci, 4. avgusta 1903 Žalujoči vsi njegovi I I ,1 1 lihi jjgstnik, 19, avgusta 1993 stran 23 s M li.* ■Fsf I8J-n.i*! tB 1* ■a(P P I p* |[B^ 41?* 41' 1 l ) I I I I : i - M XJJ VIJ1 VJXJX til ISO, lil laLLClhil sožalje. Hvala vsem za darovane vence in cvetje, hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi k NI .Minister Miha Jazbinšek in direktor farme Nemščak sta udejanila sanacijo farme, kar na biiraških dnevih. Minister je začel prevažati betonske bloke na »teligaj". Njegov zvesti podanik pa je celo nedeljsko dopoldne za njim ponižno nosil malho s projektno dokumentacijo. Ko sta odprla malho, je tisočglava množica ugotovila, da je bita v njej le ALBATROSOVA bas gitara. Smodič je pihal tudi v pozavno stres! Zbor liberalnih demukratuv, ki ga je vodil poslanec Geza Džuban, je v nedeljo prepeval pod lopoli ob Muri. Džuban je dirigal s suho trstiko iz svojega vinograda, kol gost pa je basiral Kučan. Honorar jima bo nakazalo podjetje DAB d.o.o.. Medtem sta se, kljub številnim Marijinim romarskim potem v Pomurju in možnostim prepevanja pred domačimi cerkvami, Janko HALB - Le-pec in Jeni Sapač - Brzi raje odpravila pet v Trebnje. Kot smo izvedeli, so v Trebnju Le-pcu ponuditi funkcijo v.d. predsednika vlade, Brzemu pa čuvanje grada Mokrice z bari- ^.UTUijc ^laua nivuikt kadami pred hrvaškim vdorom, j Tam je basiral Janša tresk. Nekdanji hokejist na travi, . Pomurkii) finančnik, šef sobo- I ške vlade in sedanji kmetijski ! sekretar Ivan Obal - Idi je imel j začetni udarec na novem ho- , kejskem igrišču l umetno : travo. Ko je ugotovil, da je le-ta izredno mehka, je takoj izjavil, da bo celotno Slovenijo prekril z umetno travo in tako odpravil posledice suše. Kot predsednik vlade je fi- 1 ' nančno pokril storške za { umelno pokril storške travo. v kratkem t lahko pričakujete, da bosta z ministrom dr. Ostreem odpotovala na strokovno ekskurzijo na Nizozemsko. Kdo bo plačal pot, se ne ve! Pomurske mlekarne in Smelt še nista pokazala interesa. » * » Skakovska prekmurska - pr- . leška multinacionalka VEGA I — Produkt, VEGA — Market, ' VEGA - Trgovina, ki ji diri-I gira, kdo drug kot direktor PAN - AGRE Viktor Vrečič, I je proizvodnjo drobilcev in transporterjev preselila v Sebe-borce, sedaj pa se pripravlja za naskok na novo firmo, ki se bo menuvala VEGA - PAN-AGRA. Pa recite, da ne razmi- šljamo in ne delamo po evropsko - logika kapitala pač. Da pa Pan-agra nič ne investira, tudi ne drži, saj so po prodaji moščanske šole začeli vlagati v nove proizvodne prostore na Kameniku na Goričkem (demografsko - ogroženo območje). Tja naj bi preselili en del stare opreme iz kurilnice, da pa ne bi bilo vse odsluženo, 50, kot kaže, vgradili novo elektroniko za nemoteno obratovanje kurilnice. Mauegment PAN-AGRE še sedaj ne ve, kdu je podpisal izjavo, da niso proizvajalci ba-lirk in s tem omogočit konke-: renči uvoz balirk po znižani ca- . ; rioski stopnji. O tem že razpravljajo trideset dni in noči. Država, ki je bila opeharjena, pa molči. I Štefanu Hajdinjaku so ’ v banki ob predaji direktorskih ; poslov kupili še klobuk in me- sarski ceker. Klobuka ni rabil I za zaščito, pred ozonom, ce- . ketja pa ne za .kremenadlce’, ampak je vanju naložil gotovino, ki jo je pokasiral z odpravnino (ta je bila težka 14 plač). Odpravnina je že v ustanovnem kapitalu H-branilnice. Zares I SESEDA KOfU ( Radgonski mehurčki Kako se nismo že prej spompili teg^ so jo uničili toviernjaki^^ d obvozom. Vsi vedno v zgodovini smo tudi tokrat potrpežljivT nekaj samo obljtAdjaJc^^^ta pa še vedno ni in pren^afcnioT^e, kar nam naprtijo. Tako ipopravljena. — prenašamo tudi a promet, tovornjake, smr-,j Nekaj besed moram zapisati tudi o sejmu, deče prevoze odpedkov s farme po mestnr ki je pred vrati. Spet se bodo delali, kakor da cesti, tuljenje živine in mesarjev v^kl^trici je vse v redu in se imajo vsi radi; I.K. se bo MIR-a'. .visoke in lene natakarje. Treba spet obnašal, kot daje glavni med direktorji, udariti p^Tttizil upokojeni poli tila pa bodo spet aj^ži vali in pili Predlagam, da posnemamo pametne z njimi po vseh .štandih’, kjer delajo njihovi Kranjce, Ste videli, kaj so naredili, - sredi borci iz socialističnih časov. Naj jijejo, naj ceste so postavili kuhinjsko mizo in zdaj pobi- 'govorijo, samo naj se nikar preveč spet ne rajo tam cestnino. Tudi mi lahko to storimo, kažejo pred kamerami. " ’ Ne vem, kaj je s tisto zgradbo pred sej miš Pa ne le eno mizo.-A^saj tri mize bi postavili. Eno cestnino bi pobirali takoj pri čeiii, čedalje počasneje jim gre. Verjetno so te vhodu v mesto Gornja Radgona. Denar bi močne luči postavili zato, d a-bi lahko delali namenili'cerkvi, saj itakNedno potrebuje de- tudi ponoči, Samo ne vem, kako bodo potem nar. Drugo mizo bi dali tam na tisto cesto tu vozili ven na glavno cesto - vsem drugim proti mejnemu prehodu, najboljše na Panon- prepovedujejo izhod ha glavno cesto, ti pa ga ski - Mpr ljt Bate! v.Avstrijo, brezcarinsko bodo imeli? Odvisno, kdo kaj dela. Vedno trgovito>^ pa si samo ogledati mestflf, ki je serft govoril in bo^m še: Moraš biti prijatelj bilo pfS^ii^ferio med voj no plačal ;6jistntno s pravd osebtr^pa ni nobenih problemov, ....................... ...........itim, ki “ ■ ■ ......... . . .. (ta bi bl^;^recej višja). Deflar bj dalijfetim, so si nSnili sami, brez odSodnin Pustimo zdaj to. Prihodnjič boste izvedeli _____ ____________ _____-___________jodnine, kaj veČ o zakulisju dogajanja na kmetijsko-popravljatJitazbite hiše, hfuA^gftj^stnino pa živilskem sejmu. Pa pridite k nam - obljub- bi pobirali pi^sejt^Sčeroir.E^^a si nimamo Ijam, da v Času sejma ne bomo pobirali cest kaj zmiSljevam<^ii^^f^idi, zakaj bi nine! potrebovali denar - za popravilo tiste ceste, ki Radgončan En TOTI in TOTA izLotmerka TOTI je bil strašno vesel, ko je videl, da je Ščavnica v svojem toku skozi mesto naposled le nekoliko čistejša. Je morda pomagala grožnja .velikega’ gospoda B. 2 občine, ki jo je sv oj čas izrekel na račun tovarne Konus, in sicer da bo zahteval ustavitev proizvodnje, če ne bodo nekaj ukrenili zastran čiščenja njihovih .kožnih’ odplak? No, TOTA mu Je pokvarila tek, ko mu je rekla, da zdaj tiste odplake menda spuš- Čajo v kanalizacijo, tako da pritečejo v Ščavnico zunaj Lot-merka. Tam pa je takšno, da je bolje, če ne greš zraven brez maske. No. tudi v Loimerki včasih smrdi iz kanalizacije, ampak v soboto, ko je bi! prleški sejem Po celem Lotmeeki, je za spremembo prijetno dišalo... TOTA se ni in ni mogla nagledati bika ali vola (ni točno vedela, kaj je bil, preden so ga .slekli’), ki so ga pekli pri hotelu Jeruzalem. To je bila Lendavski pereči V začetku leta sem skoraj na koleh prosil vseh 27.000 občanov lendavske občine, naj tisti, ki ne bi bili radi omenjeni v 14 rubriki, 10 sporoče uredniku Vestnika. Nobeden se ni »zavartt^' * Matija Žižek je okusil slast pese in grenkobo paprike. * Pavla Berdena ne motijo več cerkveno poročeni učitelji. * Tonček Horvat je imel v nedeljo naporen dan - proščenje. * Matija Kuzma bo imel (sodeč po kupih) pri Odrancih gtMV-nico. . 1 tokrat svoje zveste naročnike, ki bodo do 1. septembra poravnali naročnino. Med njimi bomo izžrebali pet srečnežev, ki jim Vestnik namenja bogate nagrade: 1. Kmetijsko mehanizacijo (samohodna kosilnica) v znesku 200.000 SIT 2. Moped TOMOS x 3. Stavbno pohištvo Jelovica v znesku lOO.OOOSIT 4. Oblačila v znesku 25.OOOSIT 5. Oblačila v znesku 20.000 SIT Pohitite s poravnavo naročnine, morda čaka sreča prav vasi Cene sadja in zelenjave Osrednja Tržnica ljubljanska Zelenjava Jabolka Breskve j Neirtarine J Pomaranče ] Limarve ’ Banane I t Lubenice ■ Hruške I J Had krompir Solata Hlada čebula Česen Kotenje h Cvetača ! Paradižnik I Paprika I Jajca Orehova S jedrca U Sobota 120,00 200,00 25IL06 160,00 140,00 130,00 60,00 »,0D 120,00 100,00 450,00 150,00 250.00 100,00 200,00 10,00 050,» bžniea Pomurka 70,00 50.00 100,00 40,00 S0,00 120,00 190,00 110,00 70,0(1 120^00 50,00 30,00 100,00 130,00 50,00 120,00 40,00 100,00 90,00 200,00 60,00 100,00 60,00 120,00 7,00 60,00 120,00 100,» 400« 100,00 170,00 100.00 120,00 8.« I t TOO^MI 1000,00 J' kajpak dobra, dišeča zadeva. Nasploh pa se je poznalo, da gre vse drugače, če stvar vzamejo v roke pravi ljudje. Brez hude krvi pa le ni šlo. Najprej je zavrela enemu izmed prodajalcev, ko se je zjutraj trgal z drugimi za boljše mesto. Da bi bilo po njegovem, jih je strašil celo s pištolo, tako da je morala posredovati policija. Tako kri na srečo ni tekla, Huje pa je bilo ponoči, že krepko čez polnoč, ko je tam blizu padla z mopedom neka mopedistka. Še najhuje pa je bilo takrat, ko se je vse skupaj končalo. Tisti, ki so morali čistiti, so se najprej žalostno križali. TOTI in TOTA upata, da ni Slo preveč nesnage v mestno kanalizacijo. Vsak četrtek Vestnik ll i 93 ? Lbsb« jj o' Cene rabljenih avtomobilov Murski Soboti so prodajalci Na sejem rabljenih avtomobilov prejšnjo nedeljo pripeljali 42 vozil, prodali pa 5. Cene nekaterih: Znamka avtomobila Zastava 126 P Peugeot 305 Fiat Regatta 100 S Alfa Suzuki Maruti Ford Fiesta 1.6 Mercedes 190 D škoda Favorit 136 L Lada 1200 Golf JX BMW3i6 letnik 1982 1990 1988 1991 1993 1985 1984 1990 1984 1988 1984 -----s------ prevož. km 77,000 13.500 79.000 27,300 3.900 97.000 110,000 34,000 94,000 61.000 94.000 cena 1.000 DEM 17.500 DEM 10.300 DEM 16.900 DEM 9.250 DEM 9.500 DEM 22.500 DEM 8.200 DEM 11.300 DEM 11.300 DEM 11.300DEM Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so rejci na sejem pripeljali 59 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Kupci so jih kupili 34, stali pa so od 7.000 do 11.MO tolarjev. Sejem v Turnišču je vsak Četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s.sabo veljavne živinske potne liste. * * Jože Vidič ni uspe! presadili ruske ajde na lendavski ,atar-Stefan Spilak (ne)ve, kdo je vlomil v mariborsko cerkveno oai‘ Jože Bali gač šofira, trguje in toši ipneerje * Stane To p ličar, nekdanji policist, ie nekaj basa ne vrtnari- * Ivan Rit lop je načrtovano Črpalko spremenil v trgovino. * Ciril Matko hiti z rožami na pot, preden petelin zakinka- * Jože Ternat čevljari, a drete ne vleče več. * Štefan Dragošič je obrezal trte pred zadnjim škropljenjem. * Džurek Mesarič bo kuhalnico zamenjat za pivskega varilaa- * Viktor Ketler ima izkušnje tudi z ovčicami. * Jani Bukovec bo, če ga bodo sprejeti, carinik, policist... * Štefan Tratnjek je prodal ime Gidosa Turnišču. * Stjepan Sakač bo morda dobit snaho. * Anton Slavinec ima veliko občudovalk med upokojenkami- * Štefan Jaklin-Vuk še ne kasira na svojem zasebnem parkimt- Franc Ha j os ne iivi ved v Budimpešu sam, * Štefan Smej je gostil na svojem raniu eldees konje. * Ivan Škalič zavida bolj uspešnim divjim lovcem. * Jozsef Pa p se je grehov pokesal javno, zato ni šel k spove^j^^[ Cene krmil VRSTA Bek 1 Bek2 Super bek TL pit 1 TL starter PU starter Super U3 VEGA Skakovci 32,40 3,20 48,60 39,00 42,00 36,00 AGROSHOP Brezovci 34.40 32,60 56,68 34,40 35,50 41,40 34,90 SLAVIČ Ključa rove i 31,20 30,00 46,00 29,00 37,60 40,00 rf***,? 52.'*“ 33.^ 3S.5S 39.^ Vse cene so maloprodajne in s 5% prometnim davkom. 120 tet tradicije /o Pomurska banka h^. L _ u Vaša domača . ii rtljlP Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 17. atgiistal993, Ircr- 18. 8. 1993 od 00.00 dalje. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 17. avgusta 1993 od 00.0« Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 996.5429 1,977,4513 7,010.9955 7,3580 7.848.8095 119,4393 950,00 1,883,« 6,8^ 7,M 7.475,M_. lli.™ i’ Na Pomurskem sejmu posluj®^ vsak dan J od 10. do 17. ure Poleg vseh poslov s podro^r tolarskega in deviznega poslovanja še 2 novosti^,, 1. Odobravanje potrošnišk'^ kreditov v sejemski agenciji ( 2. sejmu) Predstavitev varčevalne in kreditne ponU-LB-Pomurske banke d. d- prospektih. . I.’ n H [ * 'l vim liks iioi /lij «li' uku 'im- • sr r?: ](C. JK ti. fr CFf- •J 1 Ul S. I- l Praznik h? [1. .d D 9 1 ) 9 J >N DAN I/RTNARJEV IN AKCIJA »NAJ VRTNINE« NA KMETIJSK0-2IVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI y v torek, 24. avgusta, bo na sejmu v Gornji Radgoni Dan vrtnarjev. Pridelovalce vrtnin iz vse Slovenije vabimo, da prinesejo v ocenjevanje izbrane vrtnine in sicer: - po tri največje primerke od svojih pridelkov - ocenjuje se korenje (vrtno), rdeča pesa, paradižnik, paprika, stročji fižol, solatne kumare in krompir glede na velikost in težo - ocenjevanje poteka v torek, 24. avgusta, od 8.30 do 12. ure - pridelovalci dostavijo v tem času izbrane vrtnine na prostor na sejmišču, določen za zbiranje in ocenjevanje - vrtnine morajo biti označene .s polnim naslovom lastnika Ob 10. uri bo posvetovanje o pridelovanju vrtnin v dvorani Poljoobskrbe, namenjeno vsem pridelovalcem vrtnin in vsem, kijih ta dejavnost zanima. Po posvetovanju bo razglasitev rezultatov ocenjevanja največjih in naj le psih vrtnin s podelitvijo priznanj in praktičnih nagrad. Za popestritev prireditve bodo poskrbele ljudske pevke iz Ložnice pri Makolah. zemlje, stroke » in srca ' 'Tiednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona 21.-29. 8 1993 I PROGRAMSEJMA PROGRAM SEJMA r, ’^*’T’.-»VGUST 1993 I ("'■uti “'ai-cv za pokal Kmetij- H. sejma (Kraj: Topolovci) nHh. Hau flDrIhn Fia r^jhala k'l IH nnrni;: pihala KUD Gornja “Moritev 31. mednarodnega T sejma I rni>3. Ab*. ihiza- Aktualna problematika ’^'Tetijstva v luči sprejete ' ^Bjrni*?'^^kmetijstva (Dvorana '^1 MA« c večer Edvin Fliser in ,'*=niser' s solistko Andrejo Za- Pavbl Zdeiar '' ČEBELJE PAŠE rar,. Y^eN3KlH GOZDOVIH (Dvo-''■'feliURv^ipiišče) Slovenije za Prvenstvo Slovenije za dirka domačih in uvo- konj v Sloveniji. L Lenart h PLEMENSKE (Dvorana 2, sej- S® Slovenske revije nagrad ocenjevanj ' ^sa kmetijsko- 1 ' uizdelkov k ' k^^uv s ®*nlh izdelkov ®3dja in vrtnin ''haniiacije in inovacij ^^ogaS^ KRISTALI« TOREK. 24. AVGUST 1993 DAN VINOGRADNIKOV DAN KMETIJSKEGA IN ŽIVILSKEGA ŠOL- STVA 10.00 Marija Orešnik, dipl. ing. agr. OSKRBA SLOVENSKEGA IN EVROPSKEGA TRGA Z VRTNINAMI SLOVENSKEGA dr. Jože Osvald POMEN NAMAKANJA ZA PRIDELAVO KAKOVOSTNIH VRTNIN dr. Mihaela Černe, Zoran Cizelj, dip. ing. agr. KAKOVOST VRTNIN ZA TRG Bogomir Čeh PAKIRANJE VRTNIN ZA PRODAJO (Dvorana 3, sejmišče) 10,00 Marta HrovatirT, Branko Šket VLOGA IN POMEN GOSPODINJSKIH ŠOL V SLOVENIJI (Dvorana 1, sejmišče) Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja slovenskih vin {Kulturni dom Gornja Radgona) 10.00 Predstavitev proizvodnega programa INA PETROKEMIJA d.d. Kutina PROTEINSKO - FOSFORNO MINERALNI DODATKI ZA ŽIVINSKO KRMO 10.00 (Dvorana 2, sejmišče) 13.00 LASKA WIEN Predstavitev zastopniškega programa *•-- pekarskih strojev firme BONGARF Francija (Dvorana 2, sejmišče) Demonstracija traktorjev Carraro in atomizerjev Agromehanika Kranj (KK G. Radgona, enota Črešnjevci) 18.00 Žabavnoglasbeni večer Ansambel NOVA LEGIJA 14.00 SREDA. 25. AVGUST 1993 DAN AGROTEHNIKE DAN SLOVENSKIH ZADRUŽNIKOV DAN VETERINARJEV DAN PRAŠIČEREJCEV 9,00 Strokovno posvetovanje NAMAKANJE V SLOVENIJI (Dvorana 3, sejmišče) 10.00 prof. dr. Karel Solabir SPLOŠNA PREHRANA PRAŠIČEV prof. dr. Miroslav štruklec PREHRANA PLEMENSKIH SVINJ prof. dr. Andrej Orešnik PREHRANA PLEMENSKIH MERJASCEV dr. Janez Solabir PREHRANA TEKAČEV IN PITANCEV (Dvorana KZ Gornja Radgona) 10.00 ZAKON O VETERINARSTVU DEZINFEKCIJA (Pliva) (Kulturni dom Gornja Radgona) 12.00 Dr. Jože Urbas PREDSTAVITEV NOVEGA SLOVENSKEGA STANDARDA ZA UGOTOVITEV KLAVNE KAKOVOSTI TRŽNIH PRAŠIČEV (Kulturni dom Gornja Radgona) PETEK, 27. AVGUST 199J DAN GOVEDOREJCEV 10.00 Franc Goršič, dipl. ing. PRIKAZ SELEKCIJE IN REZULTATOV SELEKCIJE NA MESO V GOVEDOREJI (Dvorana 3, sejmišče) 10.00 'Anton Simonič, dipl ing. LOVSTVO - NAČRTOVANJE V LUČI NOVEGA ZAKONA O GOZDOVIH (Lovski dom, sejmišče) 10.00 MINEŠ Team d.o. o. Kobarid, Veterinarska fakulteta Ljubljana, Inštitut za razvoj prehrane Emona Ljubljana FARMSKA VZREJA NOJEV V SLOVENIJI 12.00 (Dvorana, 2, sejmišče) Prof. dr. Slavko Čepin 18.00 Zabavnoglasbeni ŠARM večer ansambel ČETRTEK, 26. AVGUST 1993 DAN SADJARJEV DAN REJCEV DROBNICE DAN POLJEDELCEV DAN PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE 10.00 PRIDELAVA SEMENA SLADKORNE PESE Predstavitev posameznih selekcijskih hiš in njihovih sort (Dvorana 3, sej- 1 mišče) 10.00 doc. dr. Irena Rogel, dr. Bogdan Perko PREDSTAVITEV PREDLOGA NOVEGA SLOVENSKEGA STANDARDA ZA VREDNOTENJE KAKOVOSTI GOVEJIH KLAVNIH POLOVIC Dvorana 3, sejmišče) 15.30 Hitropotezni šahovski turnir za pokal Kmetijskega sejma (Osnovna šola Gornja Radgona) 18,00 Žabavnoglasbeni večer ansambel večer MOŽNOST PREDELAVE MLEKA DROBNICE NA DOMU (Dvorana 2, sejmišče) 10.00 Okrogla miza: KAJ MORA LASTNIK GOZDA VEDETI O PRODAJI GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV (Lovski dom, sejmišče) 13.00 Strokovni posvet s sodelovanjem slovenskih, švicarskih in južnotirolskih strokovnjakov NARAVI PRIJAZNO PRIDELOVANJE SADJA - INTEGRIRANA PRIDELAVA SIPS (Dvorana 3, sejmišče) 18.00 Zabavnoglasbeni AGROPOP večer ansambel MAGNET SOBOTA. 28. AVGUST 1993 DAN LOVCEV DAN RIBIČEV 8,00 Streljanje na glinaste golobe in zmanjšano tarčo srnjaka za poka! kmetijskega sejma (Strelišče Hercegovščak) 10.00 dr. Dušan Rapac, dr. Jože Ocvirk, mag. Tomaž Krištofič SUŠA IN ZAŠČITENE RIBOJEDE PTICE V RIBOGOJSTVU IN ŠPORTNEM RIBIŠTVU (Dvorana 3, sejmišče) 17.00 Festival MEHURČEK (Gostinski prostor, sejmišče) 18.00 Zabavnoglasbeni večer Ansambel ROVAL FLASH NEPEUA. 29. AVGUST 1993 10.00 Pohod parade kmečkih običajev in opravil po mestu Gornja Radgona 12.00 Zaključna prireditev Parade kmečkih Organizator si pridržuje pravico za morebitne spremembe programa! običajev in opravil, nastop sodelujočih skupin in podelitev nagrad (sejmišče) stran 26 vestnik, 19, avgustaj sejemska priloga OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI TUDI V POMURJU!!! NEKOČ KONJIČKI, ZDAJ PA TRAKTORJI, * u ' BREZ KATERIH NE GRE VEC rCHEA MARKETING KOVINSKE INDUSTRIJE MURSKA SOBOTA d.o.o. Slovenska 48, 69000 Murska Sobota :-W*****»*>**«*wM<»-' t L;-. ti«*' K 1 5=< J TOMOS a« J. Ne poznam« besede NIMAMO TOMOS TOMOS PROMO v tovarniških prostorih z NOVO TRGOVINO s TRGOVINA - SERVIS, kjer popravljamo vse 5 ll* TOW' SOVE izdelke, pri nakupu novega TOMOSOVEGA kla pa se na servisu opravi brezplačni servis in za9^ - Strokovni nasveti mehanikov Servis in rezervni deli zagotovljeni I A3NS A 35 S A 35 L A 35 SL COLIBRISL APN6S ATX 50 C BT50S BT50N SIT 67,900,00 75.900,00 86.900,00 95.900,00 104.900,00 89.900,00 150.900,00 198.900,00 225.900,00 Pri nas lahko kupite vse modele traktorjev Možnost nakupa na posojilo! Telefon: 31620, 31846 TOMOS vam na Radgonskem sejmu omogoča MOTORNIH KOLES PO NAJNIŽJIH CENAH v SloveniR MERKATOR-TRGOAVTO Koper pa omogoča takojšna dobavo T o M o s na stalnem razstavnem prostoru ne Radgonskem sejmu M & W futura d.o.o. Podjetje za zastopanje trženje, proizvodno in storitveno dejavnost Logarovci 29 A PISARNE: Kidričeva 73, 69240 Ljutom^’' telefon/telefaks: (069) 82 580 KMETOVALCI POZOR NOVO NA TRŽIŠČU - STROJ ENOFAZNE OBDELAVE TAL FUTURA 210 in 250. STROJ Sl LAHKO OGLEDATE V HALI H2. Ob vašem obisku vam bomo svetovali in odgovorili na vsa vaša vpraša- M Na posnetku kme- tovaiec FRANC 1 ŠTIH iz NORŠI-NEC, ki je prejšnje leto testiral stroj FUTURA 210. nja v zvezi s strojem FUTURA 210 in 250. ENOFAZNI STROJI - OPTIMALNA TEHNIKA Često razmišljanje, kako poceniti kmetijsko proizvodnjo in s tem še boljše izkoristiti ter hkrati izboljšati zemljo, nas pripelje do strojev FUTURA 210 in 250. FUTURA so stroji enega prehoda, brez predhodnega oranja. PREDNOSTI eno- fažne tehnologije s klasičnim so: L' fl s «? i«. s 's - 6-krat manjše tlačenje tal - brez zastrupljanja zemlje z dušikom iz prevelike količine umetnih gnojil - izboljšan režim vode - povečanje IJ. i 'i| ■t ■ .r'-.J * t d; humusa v zemlji - enkrat prej, kot je zorano, že posejete - razgraditev pluga - večji pridelki temena Vabljen« praktič®” iija , in sice^’ n- 113 ,■ IN ŠE NJEGOV KOMENTAR: Zaradi optim«ilm> opravljenega dela pri prejšnji testni setvi pšenice sem se tudi let(»s i>dl(»čil. da iMMtt za naslednjo sezono zasejal kar na vseh stotih hektarjih z novim strojem FUTURA 25«. - 6-krat produktivnejše od klasičnega - omogoča setev žitaric in koruze - 4-kratno zmanjšanje potrebnih strojev setev za I TEHNIČNI PODATKI ZA PŠENICO I tekmovanj J j(if 24. sept®*” I - en prehod brez oranja STROJ 1 Delovna širina Učinek v 10 urah FUTURA 210 210 cm 1 M3ha FUTURA 250 255 cm 9-16 ha drža’"®!!.** prvensb** v pesfl’’ kt J J avgusta 1993 stran 27 e c I i e sejemska priloga KOVINOTEHNA I I MAK CENTER MARIBOR: VSE ZA DOM OD lEMEUEV DO STREHE lahko zapišemo, daje mariborska • orodje za vrtičkarje m kmetovalce ter veliko ponudbo I; 1 .1;... OTEHNa naPb.6.^1,;VilohL^sezonskeaablaoa r i ' • • — ••f • .. .vz V4|^. VW V P VVZ JAZ v I VAAI V*ZAZV na Ptujski cesti trgovina, ki lahko zadovolji vse potrošnikov po tehničnem blagu. MAK CENTER, kot je 1)0,, ''I tepe blagovne hiše, deluje z geslom: VSE ZA Mrih STREHE. Na Štiri tisoč kvadratnih __^[^nlh površin imajo na voljo čez 35.000 izdelkov. sezonskega blaga il lit ll I center Maribor prodaja: Vsi izdelki so označeni s črtno kodo, ki je identifikacija pri blagajniškem obračunu. Blago so označili z dvema cenama (disketno in maloprodajno) in s stopnjo prometnega davka, tako da je vsem strukturam kupcev brez pomoči prodajalcev dana Informacija o bistvenih elementih prodaje. Na svoj račun lahko pridejo vse strukture kupcev - od končnih potrošnikov do obrtnikov in podjetnikov. Obiskovalci lahko parkirajo svoja vozila na velikem pokritem parkirišču, kar je nedvomno velika in dodatna prednost za vse motorizirane obiskovalce. Ugodni nakupni pogoji: Vsi kupci lahko kupujejo za gotovino z vsemi akcijskimi popusti, na čeke, kreditne kartice in z najbolj ugodnimi kreditnimi pogoji. Prodaja na čeke: -1+2 meseca brez obresti nad 10.000,00 SIT - 1 + 3 mesece brez obresti nad 15.000,00 SIT - 1 + 6mesecev6%masaobrestinad25.00O,0OSIT Bančno posojilo; Poleg prodaje na čeke je od drugega avgusta novost bančno posojilo na eno ali dve leti z obrestno mero R + 8. : V Sa^. C A"—' i* Bbl ] 1 M > %s I • gradbeni material * vort * trna In barvno metalurgijo • ^.,^1^111, toplovodni in elektroinstalac I i rnr elektroinstalacijskr material ^>^10 keramiko, keramične ploščice in kopalniško opremo * • veliko vrst talnih oblog • orodje, okovje in ostalo železarsko blago • barve, lake in pribor • kozmetične izdelke k.'.z*wi>4 'O"***"^”*^ Mn te p-.- , t- • gospodinjske aparate • akustiko, kasete, plošče in svetila ...B, ■s - — oKusuko, kasete, plošoe in svetila 90spodinjsko galanterijo, sleklo in keramiko ™ Zelftnio narza^/n/A in I imofrrrt 4k X i • 1 ', naravno in umetno cvetje •. ;^t^OyiM<>TEHNA tO I : jfi ,wt ir«- Ugodnosti za obrtnike in podjetnike; Obrtniki in podjetniki lahko sklenejo letno pogodbo, na osnovi katere jim bodo izstavili KARTICO OBRTI tN PODJETNIŠTVA. Na pc^lagi nakupnih dokumentov lahko dobijo blago po zelo ugodnih diskontnih cenah brez davka in na daljše plačilne roke. In droge ugodnosti: 5 % popust velja za vso blago z gotovinskim plačilom nad 12.000 tolarjev razen akcijske ponudbe. Vse blago je razstavljeno na prodajnih površinah, tako da si ga kupci lahko neovirano ogledujejo in izbirajo, saj je nakupovalni center organiziran na samopostrežni način prodaje. Lastni gostinski lokal v objektu kot dodatna ponudba za vse obiskovalce in poslovne partnerje bo prav gotovo pritegnil dodaten krog potrošnikov. Predstavništvo in veleprodajni program elektroinstalacij samo dopolnjujeta usmerjenost Kovinotehne. V mariborskem MAK-centru (Mariborska Kovinotehna) se trudijo, da bi zadovoljili vsa pričakovanja potrošnikov širšega območja severovzhodne Slovenije in tudi preko meje. OBIŠČITE NAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI V HAU F. PRODAJAN BOMO GOSPODINJSKE APARATE IN BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE. * Ugodne sejemske cene! • Popusti! kmetijsko in trgovsko podjetje o Marko slavič ^ROVci 0.0. 19, Tel, Fax: 069/87 887, 87 731 KOVINOTEHNA : Dobimo se na 1 radgonskem sejmn) t J. '"^119, Tel, Fax: 069/87 887, 87 731 1^ . VSE KUPUENONASEJMU •n POPUST! stiskalnice za seno in I v N ll g T I is ^^^•jska mehanizacija ?5,kolice I J^Hnostroj I sejalnice za koruzo 'k^K^ I I I k i slamo • obračalniki in trosilniki gnoja KRASMETAL mulčarji 0 trosilniki gnoja • plugi... Med SEJMOM UGODNO PRODAJAMO VES GRADBENI MA TERIAL: — armaturne mreže — izolacijski material — opeko nosilce — strešnike BRAMAC — bobrorec — salonitne plošče. .. Najdete nas na koncu hale A (na odprtem prostoru). lyS B- .' i .< ; • stran 28 vestnik, 19. avgusta^ sejemska priloga rS/^PREVOZ TRAKTORJI / pjj CENAH! Un rs a l IM PO HT PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE 62230 LENART V SLOV. GOR PTUJSKA C. 16 TELEFON: 062/724 675. TELEFAX: 062/724 617 STARO ZA NOVO! I, Poseben sejemski popust za gume ^aicvuim in za kosilnice BCS J I ! i I rl t TZ7 T •*JiS*'* < r I O TP7 IZ a» TP flP I F3 j j I □v L.«' -7^ Jsi. ti ;w 4 A. 'An It SEJEMSKI POPUSFi Sejemski popust za akumulatorje Vesna! Ugodni kreditni pogofi! OGLEJTE Sl NAŠE, NA LANSKEM SEJMU NAGRAJENE INOVACIJE- - Servisna služba zagotovljena v 27 servisnih delavnicah po vsej Sloveniji. Iif*^ tudi 15 večjih zastopnikov* - Sodelujte v naši anketi. S tem boste i izboljšati naše izdelke. ČAKA VAS NAGm ONSCnE NAS NA RADGONSKEM SEJMU PRED RALO AGROOSKRBA MARIBOR p. O. MARIBOR, Vodovodna 7, tel.: (062) 301 781, fax: (062) 303435 • Obiščite nas na radgonskem sejmu u naših razstavnih prostorih v središču sejmišča 1 ! .•■■•71 ' ■■'i PRIKAZALI BOMO NAŠO CELOTNO PONUDBO: • škropiva • semena • gnojila • repromateria! • orodja • rezervne dele • kmetijsko mehanizacijo TZZELENEi^A i/5Kfr v čast in vzpodbudo nam je sporočiti Slovencem. Evrop'- ’ predvsem pa našim poslovnim partnerjem in prebivale® Sevnice, da smo od 26.07.1993 spremenili ime našega kot bi rekli modri Latinci: NOMEN ETOMEN - IME VSE PO* J IMENUJEMO SE Ze 70 let ima z našo dejavnostjo prisotni no področju kemične industrije. Nova gospodarska in družbena stvarnost, suverena Republika Slovenija, pristriejSe in neposrednejSe vezi s poslovnimi partnerji, novi načrti, strokovnjaki in loupanje v lostne vrednote to tiite izvirne in bistvene vrednote, ki so odločole pR novem imenu Dejavnost in potlovne aktivnosti ostajajo iste, volja in moč, nodarjenost in inovativnost se krepijo. Veselimo se sodetovonja z Vami. Hkrati bi vos opozorili, do se s 26.07.1993 spremenijo tudi na3e telefonske itevilke! JL 2A PREPREČEVANJE DRISK PRI ŽIVAUH Na našem razstavnem prostoru bomo popravljali kardane. l[ SODELUJTE V NAŠI SEJEMSKI ANKETI, ČAKA VAS NAGRADA! Za vašo lepšo pomlad in za spomin na sejem vam ponujamo tulipane! J 4 I Nove telefonske številk^ no3e f, J centrala: 0608/41 224 direktor.fajniStvo: 0608/41^Jj^ direktor: 0608/41 519 t y o. rv\ *' I ■■ nZAa tA 1 Afl.l. 41 komerciala: 0608/41 603- telex: 35815TANSEV Sl telefax: 0608/41 626 ji tl I I T 9^ avgusta 1993 stran 29 a« [ P I S 1 M ) I J ■1 I. )• sejemska priloga JEKLO TERNA •igovsko in proEvodno podjetje Maribor d,d. 62000 Maribor Partizanska c, 34 Slovenija tel 062/22^ J11 ieieK33 358 (qx 062/2J 303 20250224 SSOiIro ročun SDK Maiiboi SIMO ČCl 23340 PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA, Cvetkova 2a f;SlkAGROSERVIS Murska Sobota p.o. JEKLOTEHNA - POZNAMO REŠITEVI Uiivvtfulni SaOOO Murska Sobota. Kroška ut. 58 poštni predal 10t telefon: (069) 20630 teiefax:(069) 21-322 žiro račun- 51900-801-11849 celotni BOT A " Radgonskega sejma vam nudimo program PAN AGRE MURSKA SO-GOZD ^’"’KO IZBIRO STISKALNIC TER SADNIH ^Oji IN MLINOV POD IZREDNO UGODNIMI ’ NA TE CENE VAM ODOBRIMO ŠE 5% PRI ENKRATNEM GOTOVINSKEM PLA- L a 15l 25l eol BOl icoi ISOl ISOl St*'« 1501 asol St** 1501 3501 '<»ehani6ne SIT 5.917,00 SIT 7.003,50 18.780.00 22.995.00 26.250,00 29,610,00 36,750,00 38.200,00 I I MEGA - hidravlične Muta - hidravlične ^1^1 ^«00 *^l« - ročni fes 21"^ «<1. **1i “ll» M i?5l Sfoidje L’’’! >83^ 84.213.00 88.788.00 104,385,00 91.182,00 102.648,00 119.165.00 161,343.00 16.432.00 19.687,00 15.423,00 16.433.00 5 734,00 8.764,00 13.069,00 7.875,00 9,188,00 VELJAJO ZA NAKUP NA NA- u mestu na SEJMU ALI V PRO-SOBOTI MED SEJMOM, SE, DA V JEKLOTEHNI POZNAMO prfkijučfifc »vHiAb slrai 1 L I I Obiščite nas na našem razstavno-prodajnem prbstoru na sejmu V G. Radgoni Ogledate si lahko najnovejše modele iz programa RENAUtT Ventibtor Sofhvinds t' L.a -.15311 I AUlfd^za gospčdipjstvs 1 kg SAMO Snflp 392/lOini - Ciin« AAH/iftn , ■» I -£ J' 1 TRG — družba za opravljanje trgovinske dejavnosti telefon: 61 511,61 691 GORNJA RADGONA pr^^*^9onskem sejmu na našem razstavnem poleg upravne stavbe '‘HOONA PROOAJA! »SKIM POPUSTOM OD 10 DO 20. M Wnim odplačevanjem bre obresti '^lOBROKENASLEDNJIH IZDELKOV: r ^/o '1'1'i » ta^'HL k Mav«.' žage - kosilnice - škropilnice ’ Mt5“'‘AMA - nahrbtne kosilnice e dn cZ " ^rtne kosilnice v različnih izvedbah od 20 » s, stiskalnice SIT - traktorske gume od 4.800 SIT dalje I 'Hi za ‘^^ičn S^ozdje (ročni in električni) uvoz iz Italije ® kadi iz Italije ?’lli. nas nizke k^raLS^I^ovosten nni! i SAFRANE, CLIO, TVVINGO, RENAULT-5 SERVISER Dobava takoj, tudi za omejeno količino že priljubljene »PETKE« - UGODNI NAKUPNI POGOJI - MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT IN OBROČNO ODPLAČEVANJE NA 6 MESECEV - ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL - PRODAJA VOZIL LADA - PRODAJA TRAKTORJEV TORPEDO Pričakujemo vas v 6. Radgoni od 21. do 29. 8. 1993 ali na sedežu firme v M. Soboti, Kroška 58 tel. 069 21630. M JS- ; I« LC' r l POLUOOPSKRBA MARIBOR, d.0.0. Na sejmu v Gornji Radgoni bomo prodajali kmetijsko mehanizacijo T IZREDNO UGODNIMI SEJEMSKIMI POPUSTI! Zdaj je pravi čas za nakup vinogradniških pripomočkov: • stiskalnic • mlinov za grozdje in sadje • brent in kadi PONUJAMO: - vrtne in vinogradniške kosilnice PARTNER 20% cenejše! - traktorje ZETOR GRADBENI STROJI ICB • Možnost nakupa vse kmetijske mehanizacije po ugodnih cenah! Obiščite nas v naših lastnih sejemskih prostorih pri vhodu levo. Telefon na sejmu: (069) 61 520. I stran 30 vestnik, 19. avgustaj^ sejemska priloga 5» ■ TRGOVSKI CENTER V HOČE pri MARIBORU Pod skupno streho z Modernimi interieri PRODAJNI PROGRAM: • vse za gospodinjstvo (steklo, keramika, porcelan, pribor in ostala posoda) • mali gospodinjski aparati • bela tehnika in akustika • pestra izbira svetil • elektroinstalacije in stikala • ročno in strojno orodje • zeleni program (vse za vrtičkarje) • oddelek vijakov, žičnikov in okovja • vse za vodovod in centralno ogrevanje • sanitarna keramika in keramične ploščice • gradbeni oddelek • oddelek črne in barvne metalurgije • barve, laki in čistila UGODNI NAKUPNI PUGOJt - Vsaki stranki podarimo ob gotovinskem nakupu nad 10,01)0 S MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJ s katero ima stranka pri nas in vost^i Merkurjevih prodajalnah ob nakupu o popusta. . - Nudimo nakup na 3 ali 5 Čekov bf obresti ali na potrošniško posojilo od-’ 12 mesecev. b s’ t r\ \ u J 1 J 'i h. r J I I ? ! ( LOGATEC UGODNOSTI MESECA AVGUSTA: • barve, laki Helios 10%cenejši • električni bojlerji Gorenje 20% cenejši • enoročne mešalne baterije Armal 20 % cenejše • klasične mešalne baterije Armal 15% cenejše • Marmor Hotavlje; ploščice in police po tovarniških cenah * audio in video tehnika Samsung 10% cenejša • ob gotovinskem plačilu še dodaten 5% popust z Merkurjevo kartico MERKUR, trgovski center HOČE, Miklavška 63, tel.: (062)611211 I I 4 r:* K tl J '4 ,..'1 v ‘t isft-* ■ L DELOVNI ČAS: cb delavnikih od 9. do 19. ure, ob sobotah L od 8. do 13. ure r', Podjetje za lesno in strojno proizvodnjo, trgovino in inženiring^ p.o. 61370 LOGATIC, TOVARNI JkA 36 SLOVENUA Teleloo; 1061) 741 711 Tel« 31656 KLI VU Telefon; fO61J 74127? KAKOVOSTNA PONUDBA IZDELKOV - ZAMENJAVA DOTRAJANEGA STAVBNEGA POHIŠTVA - DOSTAVA - MONTAŽA - SERVIS Prodajni program: enojna in vezana okna, balkonska ter vhodna vrata z montažo, vse vrste senčil z montažo, vse vrste senčil (polkna, rolete, žaluzije), notranja vrata, strešna okna,... Prodajna mesta: LOGATEC CELJE CELJE HOBY LES 061Z741 711 063/32144 SLOVENIJALES 063/25017 PUCONCI BENKOTEHNA 069/45011 PESNICA TMG 062/653007 !l Tj Vestnikom po kmetijskem sejmu TEKSTIL Oekop. SVOJ \ 1 I I 'l 1*^1 it- "^1 L A 't"-' |U 1? t I ! i£lo"H J M % 1 H '1 Ui 4' ■ te F vo' B i vsak A«". «t.ll<''' A3 vestnik, 19. avgusta 1993 . stran 31 sejemska priloga Hi I! I 40 □ let G IVI OMlSUSTri^lloJlA /T\ GRADNJA ŽALEC < I I k. ■ /22 I i T J* JP i^t ‘r ■■ J II 'll l, s 3 I« I A' ■J 'A J LIPA I I I I -i i» H 1 r I I ll BREZA M “I “h h s i- t s;, t ,1 •BRAMAC’ VARNA STREHA E V rt. S S eo "C 3 k 3 S w O ZA VSE ŽIVUENJE Pod streho BAAMAC troste našli v prihodnosti varnost in udobje zase in za vaše •BRAMAC- ~ SCHIEDEL DIMNIKI vseh profilov in različnih kombinacij ' SANACIJE DIMNIKOV z nerjavečo pločevino, brez posega v konstrukcijo stavbe - NOTRANJI KAMINI - VRTNI KAMINI ~ betonska GALANTERUA svetujemo, 25 tl UJEMO, ^0 ra sRcuektiramo, let tJ I ^NTIRAMO Laikova vas 45 b,' 63312 PREBOLD tel.: 063/701-011 rax: 063/701-429 M/jCOV^OSr IMA SVOJE IME ____________________________ materialov, 61110 Ijubljana, ob železnici 18 061/103 096,442 402, telefaks: 061/445182 ?®ite ..'d kvalitetno, ekr^' L^f^omično strešno feBn________________ IZOKRIT - sanacije. 9li ^'idroizolacijo Je tOok? s'abo »as bitumensko IZOKRIT za novo v gradnji in fc^pirnajo pravilni 'n 1 Sistemi ^•ojTiO ‘acij7 r ^“Jaičite ®*oblein.! Pi^oizvodnem programu imamo široko paleto izdelkov za kvalitete, kar potrjuje znak SLOVENSKA ^nienski varilni trakovi IZOTEKT, bitumenska strešna kritina ^UMENSKA SKODLV\, bitumenski tesnilni trakovi, strešna i2oval, bitumenske mase, bitumenske razstopine in nas in skup£0 bomo rešili vaš , --'ii-iNOrVA T2,|\UUL/A, Ultuiuer ibM ICO' ■“ i?rtbitumenske mase, bitumenske razstopine m toplotno izolacijo " plošče, kombi S plošče, stiropor embalaža VaA- toplotne izolacije fasade Jubizol in Kombifas km da nas obiščete na 31. Mednarodnem bf}^^^^^^'živilskem sejmu od 21. do 29. 8. 1993 v Gornji 'O V3S, da nas obiščete na 31. Mednarodnem izredno ugodni prodajni pogoji Vas in se veselimo vašega obiska. Ak otroke. Za kakovost materiala m odpornost 30 la* asrAMMia - ua&a »rnmMa proti zmrzali dajemo 30-letno garancijo Le- *' »arancije vaSa vaiTVMt polo streha, harmonijo med hišo in streho " določite sami: Izbirajte med dvema mode- KUPON V 2 lom« ki štinmt barvami za individualnost svoje Strehe. In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po meri, ki hitro in varno reši vse strešne detajle. — — — —X Prosim, pošljite mi brezpleCno in neobvezno pnd-loge, cene in kupoprodajne pogoje IME (N PRIIMEK POKLIC NASLOV: Odločite se za streho BRAMAC - za varno Co potrebujete nasvete, pokličite naš lebnično intor prihodnost. mativnf oddelek po letetonu (06S) Z2 016 in (060ZJ 35-074 •BRAK/IAC' d.o.o. Škocjan — vse za streho Sedež in tovarna 1: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22-016, telefax: 068/76-290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh — Dravograd, tel. 0602/85-074, telefax: 0602/85-206 KOVINOPLASTIKA Pavlinjek ing, Stefan, ing. Irena MURSKA SOBOTA, TEMLINOVA 4,* telefon 069/32 174, 21 903 POSODE ZA VINOGRADNIŠTVO, KMETIJSTVO IN INDUSTRIJO Priporočamo se z izdelki za vinogradništvo iz plastičnih mas: • okrogle kadi (60 do 1001) s pokrovi • oglate kadi plastični sodi za vino • rezervoarji za vodo • posode za nabiranje, transport in kvašenje grozdja in sadja • posode za kisanje zelja I IM ,t PODJETJE ZA TRŽENJE IN PROIZVODNJO CERNELAVCI d.0.0. GORIČKA 150, 69000 MURSKA SOBOTA Iz našega proizvodnega programa vam nudimo nerjaveče cisterne za vino: S - ovalne in stoječi valj z vrati — vedno nolne oi^tterne niev - vedno polne cisterne s plavajočo podnico in podnico na polnjeno zračnico Cisterne so izdelane iz najkakovostnejšega materiala. NUDIMO USTREZNO GARANCIJO. Priporočamo se! Tel. 069/21174,31 959, fax 21 174 ž.r. 51900-601'16039 stran 32 vestnik, 19. avgusta 1993 sejemska priloga A. I Loka,Kk)r«Qva 58, B I: J pOpBsf popust 20 |X3piRt ■ ■za ?=) v e iDonlozne Siene v prenova oken s t f’ ♦ S®: of^useeni |ro^iwn I stavbnega potiišlva j »A ii^smsiuu •isfe SiSOM I k./ * “VBOaMjl/aAflBBHl’"? r iA0;SL'i>6 83.: asbbsia^ X -■'St Ig MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25, tel. in fax: 069/22-921 DISKONT UNIVERZAL Križevci pri Ljutomeni r / Več kot 20-letna tradicija firme MOHOR branko radenc: avtokleparsivo ravnalna miza avtoličarstvo komorne barvanja MAZDA-MOHOR d.o.o., RADENCI i ■»»■ _ ,4> v f /j BUČNO OUI IN OUE ZA SOLA<*> k. M« Mffl« IN BOGA SONCA i(nisnbbu£nbd|p^jS{filddt(|aippcnidl trB^^omilfi rw«ptoi, SMKt i (ndciijHii ind^urivn buČnSt ^nshimtsiar^uRKfršvittffiPi^mdu-je posebnost inv^d«i^^iecwaiets Od $8tHi&teo|eraiSI((fi8p(iitdiA^tertnwame<^ laeotete OEA, ia}e;mManiea2Q%t)uSnega ofalnSO^ nettn^Esga [^r^raugao^ HRAK^iJE 0|e htrniite^tmemin htetinem jKiKtcru^ Til*inwtt||a€il£A,et4 SKsvmsktCMriM M« > S-'5l >ll r* - *: V I- * .'i 5 '1 AVTOSALON IN SERVIS MAZDINIH VOZIL v RADENCIH, Ljuba Šercerja 17 Telefon in telefaks: (069) 65830, delavnica: (069) 65137 Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12, in od 13- do 17, ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. NAJUGODNEJŠI POSOJILNI POGOJI V SLOVENIJI! • 40% polog, 60%kredita • na 12 mesecev - 9,08% obresti • na 24 mesecev - 4,9% obresti • na 36 mesecev - 3,52% obresti ZAVAROVANJE VSEH VRST AVTOMOBILOV! ♦ Fotokopiranje: A4 in A 3 .£ GOSTILNA HORVAT-L O VE N JAK POLANA pri Murski Soboti, telefon: 23 282 od 12. do 31. avgusta vabljeni na RIBJE DNEVE! iMi |n»niurski.‘'in ^rjinil tadprlti suk dal 9 Odpno imamo vsak dan od 11. do 24. ure, (udi ob torkih in sredah. • Ob večerih romska glasba. Vsak četrtek Vestnik i «1 1 ,' r' r' 1 Alimol ^opalf?ka'ul,”4, •tel.: (062) 796391 KIDRIČEVO^ S|»ciallzjrana trgovina z aluminijem in sestavljalnica aluminijastih elementov PoMlanM vam: - dum)n))s*te pol [zotodltko Ml|o Izdatke: pločavino, profile, cevi - atumln(|a«tf hini program; mraia, iioa, vaiHna palica - alumlnljaatl attaini program: it»-bovt, cavl, kljuka, obroba Sniulsillo, tzdelulBMO, noRit-nna: - alumlnljaata vrata, okna, pragradiM stene, Crneke vrtove - alumlnljaata vrtna odroma dvo rtična In drena vrata - alumlnljaata ograje: z ahjnrfnljaalhnl atebrl In mreio, prlmenM za dvo- rtiče, IgrtMa... Mdovnjake, sUadlKa, ,1 agencija za trženje Slovenska 41, M. Sobota tel. 22-403, 21-383 AMD ŠTEFAN KOVAČ Norsinska 2 Murska Sobo*^ na tradicionalnem sejmu v Gomli Radgoni - PRODAJA VOZIL ŠKODA - SERVISIRANJE - PRODAJA REZERVNIH DELOV IN VSE OSTALE OPREME ŠKODA LX ŠKODA GLX ŠKODA FORMAN ŠKODA PICK-UP 908.383'|rf o?«.-'?']. 955-878. sl 1.028.019,-®|-p 935-684."’ /GL = ŠKODA Volksvvagen Group 3 vestnik, 19. avgusta 1993 stran 33 sejemska priloga I I projektivni inženiring biro POSLOVNA SKUPNOST ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO SLOVENIJE CELJE - MARIBOR NOVA GORICA Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, d.o.o. v imenu dt^užabnikov-uporabnikov zaščitne znamke slovenskih vin vabi obiskovalce sejma v Gornji Radgoni na brezplačne degustacije slovenskih kakovostnih in vrhunskih vin. ^ .. SKB Investicijsko podjetje d.o.o. Slovenska 56 ■ LJUBLJANA PREDMET PRODAJE PROJEKTIVNI BIRO-INŽENIRING Štefana Kovača 28 MURSKA SOBOTA tel. 06931782 POSLOVNI OBJEKT NA KOCLJEVI ULICI V MURSKI SOBOTI - lokal v k nadstropju, primeren za gostinsko, obrtno in trgovsko dejavnost, - prodaja ali najem poslovnih prostorov (pisarne) v lik nadstropju (154m2), - prodaja garaž v kleti. POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT'V GORNJI RADGONI, CESTA NA STADION (pri Pomurskem sejmu) - stanovanja, trgovski, gostinski, frizerski in drugi lokali ter poslovni prostori, primerni tudi za zobne in druge zdravstvene ordinacije. Še vedno možnost prilagajanja velikosti in razporeditve prostorov željam in potrebam kupcev. KREDITIRANJE Posebno ugodni pogoji kreditiranja nakupa pri SKB banki; - poslovna enota v Murski Soboti - poslovna enota v Gornji Radgoni INFORMACIJE Vsak delovni dan od 8. do 14. ure na naslov zastopnika prodajalca. JE PRAVI I danes je Ekskluzivni zastopnik za slovenijo gorenje trgovina d .0.0. drugače gorenje trgovina d.o.o. Prešernova 8 63320 Velenje tek: 063/853-915 fax; 063/855-250 i ra i stran 34 vestnik, 19, avgusta 1993 T I sejemska priloga S-,«- i 'fS * t SGP POMGRAD - VISOKOGRADNJE, d.o.o. GRADI ZA VAS aOoSTROJ LJUBLJANA LOKALIZIRANO NAMAKANJE, KAPLJIČNO in Z MIKRORAZPRŠILNIKI v središču Radenec gradimo POSLOVNO-STANOVANJSKI CENTER -cevni sistemi: aluminijaste cevi za namakanje vseh dimenzij s hidravlično, kardansko in eterično sklopko , agregati in J črpalke I z lastnim In I traktorskim r ■■ pogonom, zmogljivostjo od 400 Ido 10,000 litrov na minuto in pritiskom 12 barov Prodajamo - lokale od 35 m^ in večje - kompletna stanovanja: 3,5-sobna 3-sobna 2-sobna garsonjere Vseljivo: I.Taza-december 93 11. faza - december 94 Informacije: in prodaja SGP POMGRAD - VISOKOGRADNJE, d.0,0. KOMERCIALNA SLUŽBA Štefana Kovača 10 M, Sobota tel, 32 740,21 685 telefaks 32 244 I. 'h: [- rolomati; vseh dimenzl] (od 0 SOm/mdo 125m/m In dolžine do 500 m INFORMACIJE, PRODAJA IN SVETOVANJE O NAJUSTREZNEJŠI REŠITVI NAMAKANJA aCRoSTROJ LJUBLJANA DRAGA 15, 61117 LJUBLJANA, Tel.: 061/195366, kom. 193180, telex: 31271 AGROS, Telefaz: 061/193195 nuiu/azi VABIMO VAS NA KMETIJSKO-ŽIVILSKI EXPOHT-IMPOnT Sokolska 19, Maribor T»l 062/102-331, 104-764 Fax. 062/104-764 t /VOI^O ; Smo generalni ; uvoznik RUSKIH TRAKTORJEV in i MEHANIZACIJE I Predstavili vam bomo program ru- I skih traktorjev U- [ PETSKI i med dru- ' gim finsko in franco- sko izvedbo teh traktorjev, ki jih odslej lahko kupite tudi pri nas. Traktor LIPETSKI LTZ 55 je dobro poznan evropskim kmetom in ameriškim farmarjem. t ■I r* t i: IZKORISTITE UGODNA POSOJILA 08 GOTOniKKEM KM t VKJA10% SEJEMSKI KIKIST. L 1 i Na sejmu bomo vsak oan demonstrirali SPREDNJI TRAKTORSKI NAKLADAI-' NIK AGROS AN-36 s priK' zajs' ljučnim orodjem: malko, vilami za gnoj, P^', letnimi vilicami in vil^fp de- za silažo in odrivno sko. Prepričali se v hitro montažo naklao^'' nika in enostavno I njavo orodij. Ko nekomu zo ! ygstnik, 19. avgusta 1993 stran 35 t I s 1 t 1 1 sejemska priloga UGODNO - keramične ploščice - kmetijska mehanizacija - traktorji ZETOR MeMttfi Trgovina TOfrtdr Oionšovc/ d. p. o., I6l.: 069/70-762 Q metnlKa jfl ^/ucW i poseč^iiM Vestnik J i Na Kmetijsko-živiiskem sejmu se nič ne zgodi brez nas J / TOF d.o.o. i: ---- c: o IVI IVI E F=< c E----------- ZASTOPANJE DRUŽBE »HNI« OD HOBBY DO INDUSTRIJSKIH VIJAČNIH KOMPRESORJEV IN PNEVMATSKI PRIKLJUČKI Za posredniško prodajno mrežo na območju Pomurja iščemo ambiciozne in komunikativne posameznike za zanimivo in samostojno delo pri prodaji industrijske in poklicne pnevmatike, delavni-ško skladiščne opreme in pestrega asortimana artiklov široke (hobby) uporabe. Vsi. ki ste pripravljeni na dinamično delo, uspeh in soliden zaslužek. se zglasite na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, ki bo od 21. do 29. avgusta v Gornji Radgoni, in sicer na razstavnem prostoru TOF Commerce v hali H3. ZA PREHRAMBENE ^OČINE: "■ hetjaveča pločevina, odporna na kemijske ''Plive prirnerna za vino, olje kis, sokove, mleko ' zaščita tekočine pred atmosferskimi Preprosto vzdrževanje vrednost pn normalni uporabi. I 1 I ■ !&' T FARMSKI VRČ za hlajenje in prevoz mteka; 3 - nerjavna dvo-ali troplaščna izvedba i - kakovostno hlajenje mleka 0 Jgl V Vi ' Kl^ Ooidori r-*--- Mi smo specializirani za kmetijske strofe! \ Fetdcvh / —ejoinfidod ,3 » 4 fai GlacMftejr __4i£[r»dar> I F Btf RtdiMsMI Kiftsrriai — 4i Obiščite nas na sejmišču v Gornji Radgoni od 21.8. do 29. 8.1993! Na sejmu vam bomo predsteirifi najnovejši sistem za siliranje zrnja - »CO2 - sistem«. MARLES Hiš« Maribor d-o.o. trmburšks 2 p.p. 1O 62000 Maribor tel. 062 101 211 fax062 101 323 telex33 143 marls Wol1 - sistem: Ley Schauer Eberhardt Husquarna gradnja silosov, hlevov in gospodarskih poslopij, betonska gradnja; greznice za gnojnico, rezervoarji za vodo, kašče za žito, posode iz jekla in emajla, hale za stroje, strešne konstrukcije drobilci za žito, naprave za mletje in mešanje, kašče in silosi za žito, računalniške naprave za doziranje stojišča za govedo in svinje, naprave za odstranjevanje gnoja dvolemežni obračalni plugi, komplet z hidravličnim obračanjem, krožne brane z nazobčanim ali paličastim valjem motorne žage, nahrbtne motorne kosilnice s kompletnim priborom DOMAČI SEJEM od 28. 8. do 5. 9.1993 Lahdtechnik (Kmetijska tehnika) HODL, Spitz 10, 8483 DEUTSCH GORITZ Na domačem sejmu ponujamo kompletni program kmetijskih strojev in razstavljamo čez 200 v delavnici preskušanih rabljenih strojev - motorne kosilnice, žetvene stroje za seno, pluge, kultivatorje, nakladalnike, trosilce gnoja, prikolice, siloreznice, traktorje, motorne žage. MARLES HIŠE NA RADGONŠKEM SEJMU Posebna sejemska ponudba: nudimo ugoden nakup dveh inidividualnih hiš na atraktivni lokaciji v središču RADENU (križišče Titove c. in Ul, Slavka Osterca), Podrobnejše informacije na razstavnem prostoru Marlesa v hali št. Za program hiš, oken, vrat, in strešnih nosilcev, vam v času sejma nudimo 5% sejemski popust. PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK! - Tale MARLES HODL - dober partner slovenskega kmetijstva! E EVROPA EKONOMIJA ENERGIJA EKOLOGIJA ESTETIKA I VESTNIK na KMETUSKO-ŽIVILSKEM SEJMU v GORNJI RADGONI od 21. do 29. avgusta 1993 [W8a 64000 Kranj, Mirka Vadnova 22, tel.: (064) 241479, 212412,1ax (064) 241462 IZDELAVA VEČ VRST ČRPALK ZA ŠKROPLJENJE IN NAMAKANJE ČRPALKA MP-25 za motokultivatorje z elektromotorjem (na sliki) ali z bencinskim motorjem s-A. 120 let tradicije ""1 /o Pomurska banka d.d. z.-*.-— 1 Vaša domača banka Za vas in z vami bomo tudi na 31. kmetij sko-živllske®® sejmu v Gornji Radgoni od 81> 8. do 89. 8. 1993 Na Pomurskem sejmu poslujemo vsak dan od 10. do 17. ure • vsi bančni posli s področja tolarskega in deviznega poslovanja • svetovanje in informacije drobnemu . gospodarstvu • ostale informacije VAVTOBUSNI promet « Murska Sobota p.o. SSOdO 2? PRODAJA • POOBLAŠČEN SERVIS CENTRIFUGALNA ČRPALKA CP-400 in CP-800 za namakanje, prečrpavanje J. E .ji K. ' 'Z PREOSTALI PROIZVODNI PROGRAM • MP 65 v izvedbi za standard traktorje, kar dan • prevozna Škropilnica za motokultivatorje, 2001 • ročno-prevozna škropilnica z elektro ali bencinskim motorjem, 75 litrov • garnitura za Škropljenje s 6 ali B Sobami VEDNO SO NA VOLJO REZERVNI DELI, OBNAVLJAMO RAB- LJENE AGREGATE, REDNI SERVIS, POKLIČITE NAS - HVALA ZA ZAUPANJEI OBIŠČrrE NAS HA KMETUSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI. i iPEUCEOT IN Mursa Vil 84,6 MSs Sobcti Poiščite nas v Lovskem do®®'* na sejmišču Hvunnni PRODAJA REZERVNIH DELOV SEJEMSKI POPUST Velika izbira avtotepihov, avtoprevlek in avtokozmetika Obiščite nas na mednarodnem kmetijsko-ži vi iškem sejmu v Gornji Radgoni. Informacije in prodaja: AVTOTRGOVINA PEGEOT tel. 32 885 AVTOSALON HVNDAI tel. 21222 e Za vašo Kmetijsko-'- Rt Slovenska ,^^itl-. 4«^ .1/1 tel. 22-^^’ r