' Jesenice dz
BRCA2
220120310,1
Kai se ie spremenilo?
Mirin vrtiljak se je ustavil in namesto starih stavb bivše železarne so zrasli nakupovalni centri. Na krožišču nas sedaj pozdravi kip plavžarja, v največjem zbirališču na Jesenicah, dvorani Podmežakla, pa lahko že dalj časa opazujemo nedotaknjen napis JESENICE na vzhodni tribuni. Sonce se še vedno rado skrije za Mežaklo in kot bi to imelo nekakšen vpliv na ljudi, se mrak še vedno spušča nad ustvarjalnost Jeseničanov, mračen je tukajšnji duh in temna je vizija prihodnosti. Mladi se odseljujejo, izobrazbena struktura Jesenic ostaja tradicionalno nizka, podoba mesta pa kljub novim centrom v očeh Nejeseničanov ostaja slaba.
Mladi nimajo prostorov, kjer bi se lahko izražali. Različne situacije, v katere so ujeti mladi, in neaktivnost institucij,
Kazalo
Formalno povezovanje ' mladinskih organizacij
Mladi in trenutn razmere
Intervju: »dej mi povej! Jest bom boljši, če bom vedu, kako ti razmišlaš, ti pa mene poslušej.«
Pozor, pozor! Išče se služba za svežega diplomanta
KDAJ - Kulturno 1 društvo alternative Jesenice
ki bi lahko posredovale, povzročajo med mladimi nezadovoljstvo, ki se kaže v takšni in drugačni agresiji. Popivanje, drogiranje, vandalizem, vse to izraža bes mladih nad njihovo trenutno usodo. A pri nas seveda za to ni nihče pristojen, pravijo, da takšni so in ko se med argumente doda še nacionalistično legitimacijo, češ »tipični južnja-ki«, se debata hitro zaključi. Tipična ideologija, kjer se ljudem vcepi prepričanje, da so stvari take, kot so same po
Z novim letom spremembe na področju socialne varnosti
2 Med iskrenimi ljudmi
4	Brcoskop
5	Informator
sebi in da se nič ne da spremeniti, se je tudi v našo dolino zasidrala trdneje kot jesenska megla.
Naj bo BRCA tisti svež veter, ki bo pregnal meglo, ki nam jo prodajajo. Naj bo BRCA tisti simbolični prostor, ki ga odpiramo za mlade. Prostor, kjer sončni cikel nima vpliva, prostor, kjer lahko izrazite svoj bes in razvijete kreativne rešitve. Zato torej ODPRITE BRCO, ODPRITE svojega duha, ODPRIMO skupaj naš virtualni prostor, ki se bo materializiral, če bomo stopili skupaj!
8 Dogodek meseca
Brcatelji
Izdaja: Klub jeseniških študentov e-pošta:: info@kjs-klub.si Urednik: Miha Rezar Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Urška Kalan Pisci: Maruša, Miha, Nastja, Tea, Damjan, Maja, Marko
Tisk: Jakinet Group,
Jaka Intihar, s.p.
Miha Rezar
FORMALNO POVEZOVANJE MLADINSKIH ORGANIZACIJ
Kdo so mladi? Mladi so tiste osebe, ki imajo od 15 do 29 let. Mladi so ljudje, ki še iščejo načine, kako izraziti same sebe, ki preizkušajo različne stvari in poskušajo najti prave cilje.
Sprašujemo se, ali so mladi na Jesenicah ambiciozni, se želijo aktivirati in biti bolj vidni, se hočejo povezati med seboj in občini sporočiti, kaj hočejo. V mestu je nekako obveljalo prepričanje, da so mladi apatični, da jih nič ne zanima in da bodo iz mesta odšli takoj, ko bodo za to dobili priložnost. Mladinski center in Zavod za šport
Jesenice sta 24. oktobra organizirala posvet na temo vključevanja mladih v lokalno samoupravo. Namen posveta je bil predstaviti različne možnosti vključevanja v lokalno samoupravo, predstavili pa so se trije primeri dobre prakse. Nina Bakovnik je prikazala delovanje Mladinskega sveta Ajdovščina, Nina Ukmar Komisijo za
mladinska vprašanja, ki deluje v Sežani, Nejc Smole iz Medvod pa Odbor za mladino.
Posveta so se udeležili predstavniki KJS-ja in SDM-a, pogrešali smo prisotnost drugih mladinskih organizacij, ki se jih ta tema še kako tiče. V pogovoru, kije sledil predstavitvi različnih možnosti povezovanja mladih, je bila predvsem izražena želja po prostoru, kjer bi bile lahko vse mladinske organizacije pod eno streho. Takega prostora pa še vedno ni.
Končni sklep je bil, da je posvet uspel, da si mladi želimo povezovanja, sedaj pa je na nas, da to tudi res izpeljemo in pokažemo občini, da se Jesenice lahko razvijejo še v kaj drugega kot le spalno naselje. Sprašujemo se, če je posvet res uspel, ko pa sta interese mladih zastopali le dve skupini. Kje so
bili predstavniki drugih skupin, tistih, ki so vedno najbolj glasni, kar se tiče sprememb?
Vemo, da se moramo povezati med seboj, ampak to vemo že dolgo časa. Morda lahko apatijo neudeležencev razumemo kot odziv, da se, kljub temu da se je o tem govorilo že 10 let nazaj, ni na strani institucij nič spremenilo. Čas je, da se nehamo samo pogovarjati in da dejansko nekaj naredimo. Čas je, da spoznamo, da povezovanje pomeni večjo moč, ne pa zmanjševanje avtonomnosti raznih mladinskih organizacij. Konec koncev je vsem organizacijam cilj izboljšati standard mladih.
Maruša Rezar
Končno smo v Občini Jesenice dobili nove prostore za mlade!

Mladi lahko od danes naprej v miru prirejajo svoje koncerte, prireditve in druge dejavnosti.

MLADI IN TRENUTNE RAZMERE
Trenutno gospodarsko izhodišče je vse prej kot zavidajoče. Makroekonomske razmere, v katerih se nahajamo, niso niti malo zavidljive, razen za nekatere posameznike, ki jih znajo izkoristiti in pa tiste, ki imajo vse niti v rokah, toda za navadne smrtnike pač ne. Trenutne razmere so udarile skoraj vse družbene sloje in generacije, toda kljub vsemu se kaže, da je z vidika prihodnosti najbolj na udaru prav materialno najšibkejši razred in pa mlajša generacija.
Slovenija služi kot dober primer neperspektivnega okolja za ambicioznega mladega človeka, željnega izpopolnjevanja in napredovanja, tako v kariernem kot tudi celostnem vidiku. V prvi vrsti je tu mišljen tisti preskok, ko se študij enkrat zaključi, torej iskanje neke stabilne zaposlitve in s tem stabilnega in konstantnega vira prihodka. Splošno znano je že, da mladi čedalje dlje ostajajo pri starših in so marsikdaj od njih tudi finančno odvisni. Poudarjanje teh dejstev se zdi že nekako iztrošeno, sploh ob že skoraj klišejskih izrazih, kot je "hotel mama", zato se v to ne gre pretirano poglabljati, pomembnejši so razlogi, zakaj je temu tako. Poglavitni razlog je v tem, da je gospodarstvo v slabi situaciji, saj se je zaključil en pozitiven cikel, ob tem pa bi izpostavil še krivdo države, ki ni sposobna skrbeti za neko ravnovesje na trgu delovne sile. Potreba po kadrih na trgu je seveda od panoge do panoge povsem kontrastna, a vseeno lahko izpostavim skupni imenovalec, in sicer, da je povpraševanje nesorazmerno s ponudbo, k
je na trgu delovne sile kot "proizvod" šolskega sistema.
Potrebno se je vprašati, kaj je torej na obzorju za mlade ljudi v tej državi? Mlade generacije predstavljajo prihodnost Slovenije, kaj pa prihodnost predstavlja njim?
Kaj pa naše mesto? Gledano na mesto kot mikrookolje, lahko ugotovimo, da so Jesenice glede tega še slabše situirane, kljub vsemu pa se kažejo nekateri pozitivni trendi in vzorci, ki dajejo slutiti, da se razmere vendarle izboljšujejo. Jesenice so nekako v vsem specifične in od nekdaj so bile, s perspektive mladih so med najmanj prijaznimi mesti, vendar pa o tem nekoliko več v prihodnji številki.
Z I
Ob tej priložnosti bi samo še povabil vse, ki imate to možnost, da se aktivno vključite v izboljševanje trenutnih razmer in oblikovanje lepše prihodnosti za jeseniško mladino, takšne,
jr - jcert si jo tudi zaslužiffi'
tP
Damjan Blagojevjč
»DEJ Ml POVEJ! JEST BOM BOLJŠI, CE BOM VEDU, KAKO Tl RAZMIŠLAŠ, Tl PA MENE POSLUŠEJ.«
Blaž Račič, trenutno dopisnik Dela,včasih pa predsednik Kluba jeseniških študentov ter eden izmed urednikov prvega klubskega časopisa, je svojo kariero začel prav s pisanjem za Brco. Z njeno pomočjo je pridobival izkušnje in nova znanja. Čeprav velja, da so mediji četrta veja oblasti, pravi, da se včasih počuti kot brezzobi tiger.
Foto: osebni arhiv Blaža Račiča
Kdaj je izšla prva Brca in kako je dobila ime?
Prva Brca, mislim, da leta 1998/99 ... Nastala je, ko smo se pogovarjali, kaj bi počeli in padla je ideja, da bi naredili časopis. Mi smo rekli Brca zato, da z njo koga sunemo v rit. Da se kdo zmiga in se kakšne stvari spremenijo.
Kaj je bil njen cilj oziroma smoter?
Hoteli smo biti progresivni, dati okolju mlado energijo in pokazati, da smo tu! Da bomo malo "pošinfali”, kaj pa tudi naredili. Bilo mi je do tega, da študentom damo prostor. Prirejali smo veliko koncertov in športnih dogodkov. Družbi smo hoteli nekaj povedati, obenem pa tudi preveriti stvari, katere so nas učili na faksih. Želeli smo biti kritični. Z znanjem, ki smo ga imeli, smo skušali kakšno stvar pokomentirati po svoje, tako kot smo jo videli sami. Slo se mi je tudi za to, da bi dali prostor marginalnim, ogroženim skupinam.
Kakšen pa je bil odziv občanov?
Na Brco so dali ljudje največ odziva na cesti (kakor tudi novinarji največ odzivov dobimo na cesti). Človek te pocuka za rokav in reče: »Bravo, to ste pa dobro naredili«. Sem pa tja smo
prejeli tudi kakšno pismo podpore, vedno pa smo bili odprti tudi za kritike in drugačna mnenja. Daj mi povej! Jaz bom boljši, če bom vedel, kako ti razmišljaš, ti pa mene poslušaj.
Ali ste takratni študentje svoje interese poskusili uveljavljati tudi izven Kluba študentov, kako?
Klub študentov smo želeli odpreti Jesenicam. Hodili smo na občino in do županov, jih pozivali, naj nas poslušajo, ker imamo ideje. Ponavljam se že s prostori, ki jih ni na Jesenicah. Že takrat smo štartali s tem, imeli smo okrogle mize, skušali smo vzbuditi zanimanje ... pa ga nismo kaj dosti. Se zmeraj obstaja isti problem - slaba izobrazbena struktura. Naj mladi ostanejo tu. Veliko jih hodi študirat v druge kraje, dajte jim nekaj, da bodo tudi čez vikend na Jesenicah kaj počeli.
Ali misliš, da so se Jesenice v tem času kaj spremenile, razvile?
Jesenice so veliko pozornosti dajale komunali in infrastrukturi. Spremenila se je komunalna opremljenost, tudi standard bivanja, pojavilo se je veliko trgovin. To pa je tudi vse, kar imamo. V družbenem smislu pa napredka ne vidim. Pisal sem diplomo z naslovom Vloga nevladnih organizacij v socialnem razvoju občine Jesenice. Pa ne vem, če je na občini kdo to prebral. Izhajal sem iz prepričanja, da ta nevladni sektor lahko proizvaja določene dobrine; ali je to rokometni klub, športni klub, pevski zbor, društvo diabetikov itd.. Vsi pa ponujajo neke storitve. Razmišljal sem o tem, kakšne mehanizme bi bilo potrebno razviti, da bi ljudje bolj čutili, da to v prostoru obstaja. Pa nihče ni nič poslušal.
Kateri so bili glavni problemi Jesenic takrat?
Ni bilo znanja. Razmišljal sem, kakšne mehanizme je treba razvijati, da bomo to znanje združevali na enem mestu.
Tudi Brca je bila na nek način temu namenjena. Bila nam je neko igrišče, kjer smo preverjali znanja, ki so nam jih na faksu posredovali, ugotavljali, kako to deluje v praksi in pridobivali izkušnje za nadaljnje življenje. Saj so nas pohvalili, niso pa rekli: "Tale pobuda se nam pa zdi smiselna," ter jo )	-
poskušali pripeljati v sfero politike.
Vidiš kje perspektivo na Jesenicah?
Kaj pa vem, ni znanja ... Ni razumevanja, da je znanje strateško pomembno. Boli me, ko vidim, da gredo stvari narobe, to napišem, zgodi pa se nič. Vse gre z istim principom naprej. Treba je odpreti polje dialoga. Dajmo se pogovarjati/ skušajmo soočiti čim več dimenzij določenega problema, da bomo znali razmišljati o možnih rešitvah.
Nastja Stai

POZOR, POZOR! ISCE SE SLUŽBA ZA SVEŽEGA DIPLOMANTA
Si eden izmed tistih, kije pravkar zaključil študij, sedaj pa razmišljaš o tem, kako se lotiti iskanja službe? Evforija ob diplomiranju je pojenjala, že tisočkrat si nazdravil na svojo diplomo, sedaj pa je čas, da stopiš v akcijo iskanja službe.
Prvi naslov je zagotovo spletna stran Zavoda za zaposlovanje, ki nudi podatke za iskanje zaposlitve. Tam boš izvedel vse o morebitni prijavi na zavod, denarnem nadomestilu, prostih delovnih mestih, kariernem svetovanju in še kaj. Lahko se oglasiš tudi pri njih osebno, ampak verjemi: vse ali pa še več boš izvedel na spletu. Poišči tudi druge portale, ki dnevno objavljajo sveža prosta delovna mesta. Večina jih omogoča hitro brskanje z izbiro različnih kriterijev. Preglej njihovo ponudbo in se prijavi v mailing listo, da te bodo dnevno obveščali o zate primernih delovnih mestih. Če bi si želel delati v točno določenem podjetju, spremljaj njegovo spletno stran. Veliko podjetij namreč na njih dokaj redno objavlja potrebe po določeni delovni sili. V primeru, da dela zate v tem podjetju ni razpisanega, jim kljub temu lahko pošlješ ponudbo za delo. Ne vztrajaj pa le pri enem podjetju! Tvoje želeno podjetje ima namreč tudi konkurenco, zato spremljaj in piši tudi njej. V primeru, da te zanima delo v tujini, preglej tudi
tovrstne spletne strani. Zanimiv in praktičen je portal EURES, ki nudi brskanje po prostih delovnih mestih znotraj Evropske unije. Če še vedno ne najdeš primerne zaposlitve ali pa si mogoče želiš biti sam svoj šef, se lahko odločiš za samozaposlitev. Država ti trenutno nudi tudi subvencijo za tovrstno zaposlitev, ki jo lahko pridobiš na podlagi dobrega zaposlitvenega načrta.
Prosti čas, ko ne boš brskal za morebitno poslovno priložnostjo, nameni dodatnemu izobraževanju. Pojdi na kakšen tečaj, ki ga organizira KJS po subvencionirani ceni, in skušaj živeti čim bolj polno. Polnovreden član KJS-ja si namreč še eno leto po končanju študija. Nikoli namreč ne veš, kje boš srečal koga, ki bo imel zate službo. In pristal boš med tistimi nekaj srečneži, ki so službo dobili preko vez in poznanstev.
Tea Noč
KDAJ - KULTURNO DRUŠTVO ALTERNATIVE JESENICE
KDAJ oz. Kulturno društvo alternative Jesenice je društvo, ki poskuša v mesto in v ta predel Slovenije vpeljati nove ideje ter drugačno dogajanje. Taki in podobni klubi obstajajo že od konca 80-ih let povsod po Sloveniji in tudi drugje po svetu.
Sicer so drugod predstavljeni in delujejo drugače, kot je to možno pri nas. Predvsem dogajanje in način izvajanja, za katerega je kriv KDAJ, je marsikomu v naših krajih neznanka in si niti ne more zamišljati, kako in zakaj obstajajo taka združenja. Nismo politično usmerjeno društvo, pa vendar celotno mišljenje nekako stremi k združenju ljudi in skoraj nekako socialističnemu vedenju.
tudi pričakovano, da se pojavijo gibanja, ki nekako hočejo imeti alternativo kot t. i. mainstream življenjskega obstoja, saj predstavlja odklop od kapitalistične realnosti. V alternativi se pričakuje, da je zaupanje s strani ljudi brezpogojno.
Mogoče sledi kapitalističnemu sistemu kmalu kaj podobnega kot Venus projekt, mogoče kaj drugega. Napovedati to je nemogoče, se pa čuti prebujanje zavedanja, da vsak ne potrebuje vsake stvari doma, kot nam to poskuša vcepiti v glavo trenutni sistem, ki temelji na načelu trženja. Naša dogajanja stremijo k temam, ki jih v tem okolju ni mogoče zaslediti, pa naj bo to kvaziglasba, kot je metal, ali pač enostavno druženje z ljudmi, katerim pomeni zaupanje še vedno nekaj več kot dobiček. V svetu, ki se giblje nekako tako, kot se trenutno odvija naša življenjska nit na tem planetu, jlB

Foto: www.kdaj.org
Menimo, daje alternativa nekakšna "prava pot" človeškega življenja, ki jo je s k <) m er ci a li zi ra n o s t preplavila in po našem mnenju odnesla enostavno predaleč v skrajnosti čistoče, »fancy-nesa«, in/»wannabejov«. Pa vendar se tudi y alternativi po-ljajo odkloni irf se opisa takih ijavnosti ne da posplošiti in
alternativa je pač samo to. Je vedno še nekaj več, v bistvu je čisto svoja smer.
Če imamo mainstream, ki ga podpihuje komerciala, je alternativa lahko karkoli, kar ni mainstream, a že takoj lahko nekaj, kar je všeč trem ljudem, označimo kot komercialno. V tem primeru je vse, kar je komerciala, že zopet mainstream.
Vendar za dokaz nečesa, kar je tako rečeno neotipljivo, ni pravega materiala, ki bi lahko dokazal, kaj dejansko je alternativa in kaj ne, vendar si lahko to še vedno predstavlja le vsak sam. Posebej ob obisku klubov kot so KDAJ, Metelkova mesto, Pekarna MB, Mostovna NG, MKCP, MC Brežice, Komplex itd., se bo mogoče komu utrnilo, kaj je bistvo alternative in ko-
Foto: www.kdaj.org
liko je KDAJ ali Metelkova ali katero koli drugo tako društvo daleč ali blizu resnične alternative. Se vedno deluje vse pod enim sistemom in na enak način, pa vendar je mogoče že samo ta drugačnost po vizualnosti, mišljenju, dejanjih, vzdušju itd. dovolj, da se takim gibanjem reče alternativa.
Marko Arh www.kdaj.org
Z NOVIM LETOM SPREMEMBE NA PODROČJU SOCIALNE VARNOSTI ŠTUDENTOV
1. 1. 2ol2 bo v veljavo stopil zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Prinesel bo kar nekaj pomembnih novosti za nas, dijake in študente. V nadaljevanju sledi nekaj glavnih sprememb.
Starši študentov in dijakov nad 18. let, ne bodo več upravičeni do otroškega dodatka.
Napovedujejo več državnih štipendij po vrhu pa naj bi bile tudi višje. Osnove državnih štipendij se bodo iz dosedanjih 38,97 EUR za dijaka (ki morajo po novem biti stari vsaj 18 let) oziroma 58,47 EUR za študenta povišale na zneske v razponu od 100 do 190 EUR.
Povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače	Osnovni znesek državne štipendije v evrih
do 30 %	190
nad 30 % do 36 %	160
nad 36 % do 42 %	130
nad 42 % do 53 %	100
Štipendisti bodo upravičeni tudi do:
•	dodatka gleuc * , vrsto in področje izobraževanja
•	dodatka za učni uspeh
•	dodatka za bivanje oziroma dodatka za prevoz in
•	dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami.
Državna štipendija z vsemi dodatki ne bo smela presegati minimalne plače, kije 748,1 EUR.
Vstopni cenzus za pridobitev državne štipendije bo odmerjen glede na neto povprečno plačo v RS, kar bi po podatkih za mesec avgust 2011 (988,45 EUR) znašalo 523,87 EUR (53% povprečne neto plače za mesec avgust) na družinskega člana. Pri ugotavljanju
doseganja materialnega cenzusa se bo upoštevalo tudi premoženje družine (nepremičnine, vozila, denarna sredstva,...), kar naj bi omogočalo pomoč socialno najbolj ogroženim.
Dijaki do 18. leta ne bodo več upravičeni do državnih štipendij.
Zato je priporočljivo, da vsi mladoletni razmislite o oddaji ponovne vloge za otroški dodatek, saj boste v prihodnje upravičeni do višjega. V nasprotnem primeru ga boste po starih izračunih prejemali do takrat kot imate navedeno v odločbi.
Podrobnejše informacije dobite na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Maja Nučič
MED ISKRENIMI LJUDMI
Dobrodošli v rubriki, kjer se bomo ukvarjali s posebnostmi slovenskega kulturnega prostora, s temami, ki jih pravne norme ne zajemajo, pa bi kljub temu morale biti predmet vsakodnevnih in parlamentarnih razprav. Načeloma bomo obravnavali tematike, o katerih se v Sloveniji ne govori pogosto, pa vendar prežemajo našo nacionalno mentaliteto, če predpostavimo obstoj le-te. Pa začnimo s prvo kvaliteto, ki nekako spremlja ostale slovenske specifike - začnimo s pasivno agresijo. Kajti če pojem pasivne agresije dojemamo nekoliko širše, potem lahko njen obstoj zaznamo na skoraj vsakem koraku.
lal za 600 EUR z nasmeškom na obrazu? A problem je v tem, da nas mrki obrazi spremljajo povsod, na uradih, v ordinacijah, pri privatnikih, ki se ukvarjajo s tem ali onim in niti ne zaslužijo malo. Človek dobi občutek, da mu prodajalec izdelka ali storitve dela strašno uslugo s tem, ko mu te sploh hoče prodati. Zaposleni seveda za svoje nezadovoljstvo navajajo različne razloge - od že omenjenega premajhnega plačila, preobremenjenosti, nerazumevanja s strani šefov, države ... Zakaj potem take mentalitete ne vidimo recimo v ZDA, kjer celo na blagajni vprašajo, če smo bili zadovoljni z izbiro v trgovini?
Sprehodimo se do bližnje trgovine, prodajalne, servisa, restavracije ipd. Takoj po vstopu nas zmrazi mrki obraz tamkaj zaposlenega. Povprašamo ga po izdelku, zadevi z menija, mnenju itd. Njegova obrazna mimika nam da vedeti, da mu je mučno govoriti, mogoče celo uporabi t. i. »mudi se mi« tehniko, kot da smo mu v napoto in mora opraviti nekaj pomembnejšega, čeprav je še nekaj trenutkov nazaj počasno umiral za pultom. Seveda obstajajo tudi izjeme, a problem je v tem, da so ravno to - izjeme.
Zdrava kmečka pamet (tako popular na pri nas) bi se glasila: kdo pa bo de-l
Majda Sepe je seveda sanjala v pravem pomenu, ko je prišla na dan s pesmijo, ki krasi naš naslov. Zanimiv je namreč tipični slovenski odnos do avtoritete.
Šefa vsi opravljajo za hrbtom, na forumih, pod novicami na internetu (najhitreje rastoča oblika opravljanja pri nas). Ko pa pride do direktnega soočenja, se vsi lepo smehljajo, malo pojamrajo v smislu, da bi lahko bile malo .višje plače; ampak saj bo, nasmešek pa se izbriše v trenutku, ko šef obrne hrbet. Vsa nabrana agresija se ne sprošča direktno, ampak pasivno. Če naštejemo oblike^že omenjen £jjlah odnos do strar. jtem bolniški lež (Slovenija je med vodilnimi pc
' V:

koriščenju le-tega), neučinkovitost ipd. Zdi se, kot da cela država izvaja belo stavko.
Kakšnega gospodarja imajo radi Slovenci? Takega, ki ga lahko popljuvajo, nad katerim lahko sprostijo svoj bes v varnem zavetju svojih računalnikov. In ta perverzna ljubezen se vleče že stoletja. Vedno smo rabili nekoga, ki nas je nadvladal, vedno je bil nekdo drug »uržah« za naš neuspeh. Gospodar pri nas je kot tisto drugo telo kralja1 , ki ne umre. Vladajoči se menjajo, gospodar ostaja. V teoretski psihoanalizi je tak odnos do gospodarja označen kot diskurz histeričarke2. Sesuvamo tistega bebca, ki se je odločil vladati, vse dokler ga ne zamenja drugi, in potem ponovimo cikel.
Kako se pasivna agresija kaže v psihologiji posameznika? Opravka imamo z dvema platema istega kovanca. Agresija namenjena Jazu, projicirana v zunanjost, se nam kaže v obliki nočnih prevračanj smetnjakov, podpisovanja, ki mu težko rečemo grafi tarska umetnost, špricanja šole ... Taka oblika je torej najbolj značilna za mladino, ki svoje notranje frustracije (za katere ima malokdo posluh) izraža nad javno in privatno lastnino. Kje je tu pasivnost, se vprašate? Storilci dobro vedo, da so storili prekršek, za katerega je zagrožena kazen s strani uradnih nosilcev represivnih poobla-
3 Ernst H. Kantorowicz, Kraljevi dve telesi
stil ali staršev. In kontinuirano početje takšnega in drugačnega vandalizma pomeni vedno večjo možnost, da jih bodo ujeli. Gre za posredni mazohizem, kaznovanje samega sebe preko navidezne aktivne agresije3. Mladi so torej pasivno agresivni do sebe.
Kaj pa hrbtna stran kovanca? Kaj se zgodi z agresijo namenjeno drugim, ki se obrne proti lastnemu Jazu? Ta pojav je, če uporabimo črni humor, najljubša postranska dejavnost Slovencev, govorimo seveda o samomoru (ki bo dobil svoj članek), v nedovršni obliki pa se lahko kaže kot melanholija4. Z melanholijo spet pasivno kaznujemo same sebe za svoje zle misli, medtem ko s samomorom pasivno kaznujemo še tiste okoli nas, ki jih zavedno krivimo za našo nesrečo.
Nekje sem prebral, da je jeza v osnovi pozitivno čustvo, opozarja nas, da je nekaj narobe. Zatorej dragi Slovenci, uporabite to jezo za iskreno izražanje vaših problemov, naj bo indikator, da je čas, da se poglobite v lastno nezavedno. Izkoristite jezo za prebiranje knjig, kjer boste našli odgovor na vprašanja o življenju, vesolju in vsem. Naredimo konec molku med zakonci, konec sosedom, ki namesto pogovora izberejo tolčenje po radiatorjih, hipohondrom in drugim rednim uporabnikom pasivne agresije.
Miha Rezar
3Sigmund Freud, Otrok je tepen ^Sigmund Freud, Žalovanje in melanholija
Škorpijon
Vedno bolj si pripravljenZ-a na nove izzive, ki ti prihajajo naproti. November je čas za potovanja in izlete, december pa za veselo rajanje!
Bik
Lenoba! Poležavanje ne bo obrodilo sadov, razen če svoj skriti six-pack namenoma spreminjaš v sodček. V tem primeru pa dober tek in na zdravje!
Strelec
Zadal/-a si si cilj in stremiš k njegovi uresničitvi. Sprva te bodo ovirali še neporavnani računi, proti koncu meseca pa se ti bo nebo končno razjasnilo!
Kozorog
V naslednjem tednu te čaka prav posebno presenečenje. Tudi finance se bodo stabilizirale. V petek bodi pozorenZ-na na pozornost nekoga iz preteklosti.
Dvojčka
Zasanjanost te je popolnoma prevzela. Saj poznaš rek, kdor prej pride, prej melje? Hitro v akcijo, da te ne bodo čakale le še drobtinice!
Rak
Porajali so se ti dvomi, če je bila tvoja odločitev prava. Če imaš doma slučajno časovni stroj, se vrni nazaj in jo spremeni. Ta vikend bo čas za razrešitev problema, ki ti povzroča sive lase.
Vodnar
Osel gre samo enkrat na led, tebi pa je to uspelo že štirikrat. Ne obupaj prehitro, vendar glej, da ne boš spet nasedel isti zvijači!
Ribi
Na svojo harpuno, uoo, nabodem eno tuno, uoo. Zadela te bo Amorjeva puščica! Bodi pozorenZ-na na zdravje!
Ne bodi tako čemeren, levček! Trenutna situacija te je pustila v negotovosti, a december bo tvoj mesec! Najdi nekoga, da ti počeše grivo in te poboža.
Oven
Zadnje čase se ti preveč mudi. Vzemi si čas zase in za svoje prijatelje ali pa si privošči razvajanje v dvoje. Ni vse zlato, kar se sveti!
Devica
Sola ni šala, tega se vedno zaveš prepozno. Če bi imelZ-a pol toliko motivacije, kot jo imaš za skakanje po diskotekah in klubih, bi z lahkoto opravilZ-a z izpiti! Nekdo ti ne da miru ...
Tehtnica
Nf časa tea premlevanje starih dogodkov. Pojdi v akcijo, čas je za novosti. Že aj časa si ogledujem črne čevlje. Ne pi jih, ker niso zračni.
Vse se spreminja in vse se draži, zato smo na žalost morali cene popraviti tudi mi. Če morda poznate kakšno ugodno ponudbo, ki bi zanimala tudi ostale člane, nam jo zaupajte in naredili jo bomo še ugodnejšo.
Aerobika TVD -1 obisk	2,00 EUR
Aerobika TVD -10 obiskov	20,00 EUR
Bazen Radovljica	2,00 EUR
Fitnes Žirovnica	28,00 EUR
Fitnes Samson (cel dan)	28,00 EUR
Fitnes TVD Partizan	20,00 EUR
Frizer - žensko striženje	15,00 EUR
Frizer - moško striženje	5,00 EUR
Frizer - barvanje	20,00 EUR
Frizer - frizura	8,00 EUR
Hotel Špik - squash	6,00 EUR
Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice)	3,00 EUR
Hotel Špik - kopanje in savna (cel dan)	15,00 EUR
Hotel Špik - klasična masaža	25,00 EUR
Kino Edanet Tuš Kranj (plačilo \v kinu)	3,30 EUR
Kino Železar	1,50 EUR
Kolosej |(40 EUR)	30,00 EUR
Manja7 depilacija celih n°g/	12,00 EUR
-Manja - depilacija polovice nog	7,00 EUR
Manja - nega obraza	16,00 EUR
Manja - relaksacijska masaža	16,00 EUR
Občinska knjižnica (do 18 leta brezplačno)	5,00 EUR
Squash Bled (popoldne, Kompas hotel)	8,00 EUR
Squash Bled (dopoldne, Kompas hotel)	6,00 EUR
Sportpoint - servis smuči	12,00 EUR
Sportpoint - servis koles	12,00 EUR
Studio Vital (1 obisk)	5,00 EUR
Studio Vital (8 obiskov)	28,00 EUR
Studio Vital - solarij 50 min	21,00 EUR
Studio Vital - solarij 100 min	40,00 EUR
Studio Vital - fitnes (mesečna)	28,00 EUR
Tenis Jesenice	2,00 EUR
Tenis Žirovnica	2,00 EUR
Wellness Živa (teden)	10,00 EUR
Wellness Živa (vikend)	12,00 EUR
Zlata Ribica (počitek + kopel + savna)	44,00 EUR
Zlata Ribica Masaža	28,00 EUR
Zlata Ribica Solarij (20 žetonov)	24,00 EUR
Gornjesavski muzej Jesenice	BREZPLAČNO
Kupon za LPP	13,00 EUR
Tandemski polet z jadralnim padalom	50,00 EUR
Tandemski padalski skok	140,00 EUR

NASI SPONSKI PROJEKTI:
OBDARITEV ŠTUDENTSKIH DRUŽIN
Tudi letos bomo na Klubu jeseniških študentov obdarili študentske družine. Vsaki prijavljeni družini bomo namenili bone v vrednosti 100 EUR. Podelitev bonov bo v Baby centru na Jesenicah, predvideni datum pa je 10.12.2011 ob 13.00. Ob prijavi je potrebno priložiti fotokopijo rojstnega lista otroka, vsaj eden od staršev pa mora biti redni član Kluba jeseniških študentov. Prijave pobiramo na uradnih urah do 26.11.2011.
Vodja projekta: Anže(031 597 489)
POTOPISNO PREDAVANJE INDI-JA-DUŠA SVETA
V tesni navezi z Mladinskim centrom Jesenice bo v petek, 25.11.2011 ob 19:00 uri, potekalo fantastično potopisno predavanje o Indiji. Čudovit duhovni svet Indije nam bo predstavila Katja Pretnar. Predavanje pa bo kot običajno potekalo v dvorani MCJ (poleg prostorov Kluba jeseniških študentov). Predhodne prijave za potopis niso potrebne. Vabljeni:)
BOŽIČNI DEEJAV TIME 2011 IN NAJVEČJI WHITE PARTY. Nastopali bodo: LUCENZO (Avtor hita DANZA KUDURO), SASHA LOPEZ (Ali My People), YVES LaROCK (Rise Up)... Karte za člane KJŠ 14 EUR, redna cena 18 EUR. Prijave pobiramo do 26.11.11 oziroma do razprodaje kart. Vodja projekta: Rok (031 841157)
AVTOSOLA B&B NUDI POPUST
Avtošola B&B Jesenice nudi 5% popust na uro vožnje za vse kategorije. Če pa kupite minimalno 20 ur vnaprej vam avtošola nudi 7% popust na uro vožnje. Da vam popust velja, pri nakupu pokažete veljavno člansko izkaznico KJS-ja. Velja za poslovno enoto Jesenice in Radovljica.
Avtošola B&B Jesenice
ME-
POTOPISNO PREDAVANJE BIKA
V sodelovanju z Mladinskim centrom Jesenice bo v petek, 16.12.2011 ob 19:00 uri, potekalo potopisno predavanje o Mehiki. Iz prve roke nam bo lepote Mehike predstavila Maja Novak. Predavanje bo, kot običajno,
potekalo v dvorani MCJ (poleg prostorov Kluba jeseniških študentov).
XV
TRADICIONALNI BOŽIČNI DEE-JAY TIME 2011
V soboto, 10.12.2011, od 21:00 dalje bo v Gospodarskem raztavi.šču v ) Jrejane, lahko pa prip Ljubljani potekal TRADICIONALNflllH^jje in starše. :)
Predhodne prijave ž
.^rpis niso poete tudi prija-

li \
THRASHFEST CLASSICS TOUR 2011
Na KJS si lahko priskrbite karte za THRASHFEST CLASSICS TOUR 2011, ki bo v Kinu Šiška, dne, 13.12.2011, ob 18.30. Redna cena vstopnice je 32EUR, za naše člane 26EUR. Prijave pobiramo do 20.11.2011 na uradnih urah.
Vodja projekta: Anže (031 597 489)
WFC 15
Dne 18.12.2011 ob 19.00, se bo v Ljubljani v Hali Tivoli odvijal borilni spektakel World freefight challenge. Redna cena vstopnice je 25 EUR, cena za člane Kluba jeseniških študentov pa 20 EUR. Prijave se pobirajo do sobote 10.12.2011 na uradnih urah. Vodja projekta: Grega (031 832 251)
Sodobni sistemi oglaševanja
grafike
Stenske in okenske dekoracije, fototapete za dom in podjetje.
design
oprema
Oblikovanje in izvedba grafik, grafična oprema trgovin in poslovnih prostorov.
print
reklam
Digitalni tisk, offset, tisk na tekstil, tisk velikega formata, nalepke, tampotisk.
vizual
sistemi
Oglasne table in napisi, promocijska oprema, tekstil in oblačila, avtografike.
jakinet
Jakinet Group, grafični center Grič s 14260 Bled t: 04 57S 31051 m:o4> 840 781 e: info@jakinet.si | i: www.jakinet.si
KOSTANJEV PIKNIK
Bil je dvaindvajseti dan oktobra, ko smo se zbrali v prostorih Mladinskega centra Jesenice in si za začetek privoščili kuhano vino, odlične palačinke ter mojstrsko pečen kostanj. Ozračje se je počasi ogrevalo ob dobri družbi in kmalu smo dočakali trenutek, ko sta na oder stopila zvezdi večera Johnny in Luka. Dekleta so vreščala in modrčke metala, vendar sta nastopajoča kljub evforiji profesionalno izvedla prvi del dvanajst-strun-skega in dvo-vokalnega nastopa.
Kuhanček na žalost ni zdržal prav dolgo, saj ga je zapustil najboljši prijatelj sladkor in tako smo za okrepitve morali poklicati Borovniške, ki pa zaradi odlične palačinkaste podlage niso prišle do pravega izraza in tako se je nadvse prijeten večer zavlekel pozno v noč. Naslednjič se nam pridruži še ti!
FOTO KOTIČEK