Standardi in integriteta LETNO POROCILO 2013 LETNO POROCILO 2013 – Komisija za preprecevanje korupcije – Izdala, založila in financirala Komisija za preprecevanje korupcije (odgovorni urednik Goran Klemencic) v Ljubljani, marca 2014 – Lektura: Polona Osrajnik (KPK) – Prelom: Matjaž Mešnjak (KPK) – Fotografije: KPK – Naklada: 10 izvodov. Letno porocilo 2013 je bilo soglasno potrjeno na seji senata Komisije za preprecevanje korupcije dne 27. 3. 2014 in ga komi­sija skladno z 19. clenom Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije (ZIntPK-UPB2, Ur. l. RS, št. 69/2011) posreduje Držav­nemu zboru RS. Pricujoc dokument obsega porocilo o delu Komisije za preprecevanje korupcije v letu 2013. KOMISIJA ZA PREPRECEVANJE KORUPCIJE LETNO POROCILO 2013 1. 1. 2013–31. 12. 2013 LJUBLJANA, MAREC 2014 Povzetek O Komisiji za preprecevanje korupcije Komisija za preprecevanje korupcije (dalje: komisija ali KPK) je samostojen in neodvi-sen državni organ, ki z namenom krepitve ucinkovitega delovanja pravne države in preprecevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zako­nov samostojno izvršuje pristojnosti ter opravlja naloge, dolocene v Zakonu o inte­griteti in preprecevanju korupcije (dalje: ZIntPK) in drugih zakonih. Položaj samostoj­nega državnega organa je komisija pridobila že z uveljavitvijo Zakona o preprecevan­ju korupcije (dalje: ZPKor) januarja 2004, ki je bil v veljavi do 5. 6. 2010, ko je stopil v veljavo ZIntPK. Senat komisije Predsednik Namestnik Namestnica Urad komisije Glavna pisarna Pravne kadrovske in financne zadeve Odnosi z javnostmi Mednarodni odnosi Služba za analitiko in informacijsko varnost . preiskave sumov koruptivnih in neeticnih ravnanj . dva projektna tima: za preventivo in za integriteto . nasprotje interesov . protikorupcijska doktrina . nezdružljivost funkcij, darila . resolucija o preprecevanju korupcije . nadzor nad premoženjskim stanjem . nacrti integritete v javnem in zasebnem sektorju . nadzor nad lobiranjem . analiza zakonodaje in predlogi sprememb . zašcita prijaviteljev . sektorske analize in raziskave . operativno sodelovanje z organi nadzora, odkrivan-. kodeksi ravnanja ja in pregona . izobraževanje, osvešcanje, publicistika . sodelovanje s civilno družbo KPK je procesno organizirana institucija. Organizacijska struktura je postavljena na dveh nosilnih stebrih: nadzoru in preventivi. Pripad novih zadev v letu 2013 ... Trend pripada novih prijav je še naprej v porastu (v letu 2013 je komisija prejela 90 prijav vec kot v preteklem letu), enako velja za prošnje in zahteve po pravnih mnenjih, svetovanjih, usposabljanjih in izobraževanjih. Zaradi novih pristojnosti in delovnih podrocij, ki jih je uvedel leta 2010 sprejet ZIntPK, se skokovito povecuje tudi obseg dela na drugih podrocjih (obseg porocanja o premoženjskem stanju in omejitvah poslovanja, prekrški, nacrti inte­gritete, upravne odlocbe, nadzor nad lobi­ranjem in drugo). Na obeh temeljnih pod-rocjih dela komisije (preventiva, nadzor) je obseg dela v primerjavi z zacetkom leta 2010, ko je bil v veljavi še Zakon o prepre-cevanju korupcije, veckratno porastel. Komisija je v letu 2013 med drugim: . prejela v reševanje 1931 novih prijav sumov koruptivnih ravnanj in drugih kršitev ZIntPK; . prejela 1190 prošenj/zahtev pravnih in fizicnih oseb za podajo pravnega mne­nja ali svetovanja v zvezi z uporabo ZIntPK v praksi; . v obdelavo prejela 6538 novih porocil o premoženjskem stanju zavezancev; . v pregled in oceno prejela 532 novih ali dopolnjenih nacrtov integritete, ki so jih pripravili subjekti javnega sektor­ja; . od pravnih subjektov in organizacij javnega ter zasebnega sektorja prejela prek 60 prošenj za organizacijo uspo­sabljanj in izobraževanj; . prejela v vrednotenje in evidenco 830 porocil lobirancev o lobisticnih stikih; . prejela 84 zahtev za dostop do infor­macij javnega znacaja; . sodeluje v vec specializiranih preisko­valnih skupin, ki jih je skladno z Zako­ nom o kazenskem postopku ustanovilo državno tožilstvo. Opravljeno delo v letu 2013 ... Komisija je nadaljevala z optimizacijo in drugacno organizacijo dela, s cimer je dodatno intenzivirala izvajanje zakonskih pristojnosti. V primerjavi s prete­klim letom je zakljucila obravnavo vec prijav (ki so imele za posledico vec ugotovljenih kršitev ZIntPK, podanih ovadb, izvedenih prekrškovnih postopkov, podanih zahtev za nicnost pravnih poslov in drugo), število sej senata pa se je v primerjavi s preteklimi leti podvojilo. V letu 2013 se je komisija dokoncno vzpos­tavila tudi kot prekrškovni organ in uspela nadgraditi (že leta 2011) zacete aktivnosti na podrocju nacrtov integritete, intenzivirala je izmenjavo podatkov ter koordinacijo z drugimi nadzornimi in preiskovalnimi organi, nadaljevala z vec preventivnimi projekti na podrocju osvešcanja ter usposabljanja in vzpostavila metodologijo sistemskih ter tematskih nadzorov. V letu 2013 je komisija: . zakljucila obravnavo 2300 prijav suma koruptiv­nih ravnanj in drugih kršitev ZIntPK, pri cemer so uslužbenci komisije izvedli 6900 posameznih prei­skovalnih opravil in izvedli ustrezne ukrepe (podaja ovadbe, uvedba prekrškovnega postopka, sprejem nacelnega mnenja ali ugotovitev o kon­kretnem primeru, podaja zahteve za nicnost pos-la, sprejem opozorila ali priporocila); . uvedla 111 prekrškovnih postopkov zaradi kršitve ZIntPK; . po 429 primerih sklepanja nedovoljenih poslov v javnem sektorju, ugotovljenih v letu 2012, v letu 2013 ugotovila samo še 8 takšnih primerov, kar potrjuje pozitiven ucinek nadzornih postopkov komisije na spoštovanje zakonskih prepovedi; . podala organom odkrivanja in pregona 288 ovadb oziroma naznanil zaradi suma storitve kaznivega dejanja; . podala 341 pobud nadzornim organom za izved­bo postopka iz njihove pristojnosti (inšpekcijske službe, Racunsko sodišce, DURS ...); . izvedla 51 sej senata komisije s skupno 329 tocka-mi dnevnega reda; . ocenila in podala mnenje na 1238 nacrtov inte­gritete subjektov javnega sektorja; . izvedla 60 usposabljanj, predavanj, izobraževanj in posvetov; . izdelala 1190 pravnih mnenj, pojasnil in odgovo­rov pravnim in fizicnim osebam iz javnega ter zasebnega sektorja; . izvedla 2 mednarodni delavnici in zakljucno kon­ferenco v okviru projekta EACT; . nadgradila aplikacijo Supervizor; . izvedla projekt osvešcanja osnovnošolcev »Pisma poslancem«; . po zakonu zastopala Republiko Slovenijo v med-narodnih odborih, misijah in evalvacijah ZN, OECD, Svet Evrope/GRECO, Evropska komisija, IACA ... Kadri in finance ... Komisija ostaja financno in kadrovsko izjemno pod-hranjena – posebej v luci leta 2010 izjemno razširje­nega obsega novih zakonskih nalog in pristojnosti, skokovitega letnega pripada novih zadev in družbe­nega okolja, v katerem se problematika korupcije vse bolj zaostruje. Komisija je v letu 2012 prišla na rob svojih zmogljivosti; stanje se leta 2013 ni spre­menilo – glede na pripad novih zadev in mandat dela ni vec prostora za nadaljnjo optimizacijo ter racionalizacijo delovanja ob nespremenjenem kad­rovskem, zakonskem in financnem okviru. Slednje nesporno vpliva tako na ucinkovitost delovanja, ki je omejena, kot tudi na pravno varnost v povezavi z dolgotrajnostjo postopkov, saj: . po letu 2010 število zaposlenih ni sledilo pove-canemu obsegu dela in novim zakonskim nalo­gam; . kljub veckratnem povecanju pripada novih prijav število uslužbencev, ki delajo na nadzoru in preiskavah, ostaja skoraj enako kot v letih 2009 in 2010 (dodatni uslužbenci, ki jih je komi­sija pridobila v tem casu, opravljajo delo na podrocjih, ki pred letom 2010 niso sodila v delokrog komisije – nacrti integritete, lobiranje, prekrškovni postopki, vodenje evidenc in dru-go); . na nadzoru premoženjskega stanja, ki zajema prek 10.000 zavezancev, polni delovni cas dela­jo trije uslužbenci; . na nadzoru lobiranja, ki zajema vse subjekte javnega sektorja, polni delovni cas dela le ena uslužbenka; . v glavni pisarni, ki je leta 2013 obdelala okoli 30.000 vhodnih/izhodnih dokumentov, delata dve uslužbenki; . ob pripadu prek 1900 novih prijav leta 2013 v Službi za nadzor in preiskave dela na prijavah manj kot 20 nadzornikov; . komisija je v letu 2013 s pogajanji uspela dodat-no zmanjšati stroške najemnine za 38 %; . komisija je udeležena v vec zahtevnih pravnih postopkih v povezavi s pravnimi sredstvi, ki jih zoper njene odlocitve uveljavljajo obravnavane osebe pred upravnim, rednim in ustavnim sodi-šcem; pripravo odgovorov na tožbe in druge vloge izvajajo uslužbenci komisije samostojno (od leta 2010 dalje komisija ne najema vec zunanjih pravnih storitev); . nihce od zaposlenih leta 2013 ni prejel položaj­nega dodatka ali dodatka za povecan obseg dela; celoten znesek nadur, izplacanih v letu 2013, je znašal dobrih 279 (!) evrov; . povprecna bruto placa funkcionarja (predsednik in namestniki) je približno 38 % nižja kot leta 2010 (leta 2010 je znašala okoli 5100 evrov, leta 2013 pa 3400 evrov); povprec­na bruto placa zaposlenega je bila leta 2009 okoli 3400 evrov, leta 2012 pa okoli 2600 evrov; . po analizi, ki jo je pri nadzoru nevladnih prora-cunskih uporabnikov opravilo Racunsko sodišce RS, komisija po povprecni placi na zaposlene­ga, dodatkih k delu, stroških za službene poti, za izobraževanje, izdatkih za službene telefo­ne, reprezentanco in podobno sodi na samo dno lestvice. Pojasnilo k odstopu predsednika in obeh namestnikov predsednika KPK "Goran Klemencic, predsednik Komisije za prep-recevanje korupcije, Rok Praprotnik, namestnik predsednika, in Liljana Selinšek, namestnica predsednika, smo danes Uradu predsednika Republike Slovenije poslali pisne izjave, da poda­jamo nepreklicen in dokoncen odstop s svojih funkcij. Predsedniku republike Borutu Pahorju pa smo že v sredo ustno pojasnili razloge ta korak." Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije ne predvideva kolektivnega odstopa vseh funkci­onarjev komisije ali možnosti postavitve vršilcev dolžnosti, zato smo predsednika republike ob podaji odstopne izjave seznanil tudi, da bomo svoje delo redno, odgovorno in s polnimi poob­lastili skladno z zakonom opravljali do imeno­vanja novih clanov komisije, vendar ne dlje kot do 1. 3. 2014. Glede na zakonske dolocbe je to dovolj casa, da predsednik republike izvede postopke imenovanja novih clanov, kar je tudi njegova izrecna zakonska odgovornost. Za tak korak smo se odlocili po tehtnem premis­leku in ne v zadnjih dneh ali tednih, zato tudi ni vezan na tocno dolocen dogodek. Naceloma so bile odlocitve intimno sprejete že konec poletja. Danes je odlocitev zgolj še trdnejša in v celoti dokoncna. Spomnili se boste, da smo svoj odstop napovedali po objavi Porocila o premo­ženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank januarja letos, ce ne bo prišlo do koreni­tih sprememb. Ne odstopamo iz obupa ali obcutka nemoci in tudi ne zaradi pritiskov, saj jih znamo prenaša-ti. Ni nam zmanjkalo poguma, niti volje za delo – krepitev pravne države, integritete, omejeva­nje korupcije in nasprotja interesov. O delu, ki smo ga opravili, veliko, ceprav ne vsega, povedo zadnja tri letna porocila o delu komisije. Odstopamo iz protesta, ker ne pristajamo in se ne strinjamo s popolno politizacijo in populistic­nim obravnavanjem protikorupcije; ker se zave­damo nujnosti korenite izboljšave protikorupcij­ske zakonodaje, ki pa je politicno popolnoma nemogoca zaradi blokade tihe alianse v Držav­nem zboru Republike Slovenije, ki presega vlad-no koalicijo ali opozicijo – o tem vec v nadaljeva­nju; ker naši pozivi ali poskusi sistemskega, cim-prejšnjega in skupnega pristopa k razjasnitvi nekaterih kljucnih korupcijskih problemov, ki vsem na oceh obremenjujejo našo družbo (TEŠ 6, bancna luknja, sistemska korupcija v zdravs­tvu, nadzor premoženja funkcionarjev), ostajajo neodgovorjeni; ker ne moremo pristati, da v strankah in na županskih mestih ali iz ozadja na politiko in gospodarstvo kljucno vplivajo ljudje, ki so v mnogih postopkih in obremenjeni z raz­kritimi korupcijskimi tveganji, sumi davcnih utaj, pranja denarja; ker ne pristajamo na to, da delo nadzornih institucij ni samo pod legitimnim in objektivnim nadzorom medijev, ampak se ti tudi prepogosto dajo na voljo kot instrument politike ali interesnih skupin ali pa se zadovoljijo z površ­nim aferaštvom; ker ne želimo, da se zaradi ocitne politicne in zakonske blokade naše delo spremeni v prekladanje papirjev in postane samo sebi namen … Odstopamo iz odgovornosti, ker ocenjujemo, da je tudi odstop naša odgovornost. Vztrajanje v okolišcinah, v katerih veš, da zaradi institucio­nalnih omejitev ne moreš doseci nujnih premi­kov za reševanje enega najresnejših problemov slovenske družbe, je neodgovorno. Ljudem bi s tem da(ja)li lažen obcutek, da smo mi tisti, ki še lahko kaj kljucnega spremenimo, ne da bi pri tem svoje opravili tisti, ki so za to tudi odgovor­ni. Naredimo lahko še veliko pomembnega, tako kot ostale institucije pravne države. Ne moremo pa narediti tega, kar je potrebno. To pa ni predv­sem raziskovanje posameznih ekscesov, ampak spreminjanje sistema, ne gradualisticno, ampak odlocno in na pravih mestih. Prave premike na sistemski ravni lahko stori samo politika – zako­nodajna in izvršilna. In skrajni cas je, da odgo­vornost za to tudi prevzame. Ce tega ni sposob­na, je odgovornost na ljudeh, vseh prebivalcih Slovenije, da se zbudijo. Clovek se zave, da je trcil ob nepremostljiv zid, ko vidi, da dela v družbi, v kateri je tudi politiki in nosilcem oblasti (vsa cast izjemam – tudi take so, v vseh politicnih spektrih) in nekaterim insti­tucijam javno mnenjsko oportuno prisegati na transparentnost in zagovarjati boj proti korupci­ji, intimno pa s svojimi ravnanji, odzivi na pred-loge, pocasnostjo in/ali nezainteresiranostjo kažejo notranji upor tem spremembam. Dejan­sko jim sistem ni po volji samo takrat, ko sami niso na pozicijah moci. In tako se vse malo pomika in v resnici nic ne premakne in nicesar resnicno ne izvede do konca. Ta ocitek seveda lahko nekdo izrece tudi komisiji ob njenem odstopu, pri cemer pa naj se zave, da z lopatko, ki nam jo je v roke dal zakonski, institucionalni in proracunski okvir, ne moremo skopati predora, skozi katerega bi posijala luc. In da ne bo pomote – ne krivimo samo politike in njenega odnosa do problema. Politika je kriva ne samo zaradi tega, kar dela, ampak tudi za to, cesar ne naredi. Niti niso vsi enaki ali pokvarjeni. V njej pa še vedno ni pripravljenosti, da bi omeji-la moc posameznih interesnih skupin, pac pa je še kar pripravljena plesati incestno politicno­medijsko-kapitalski ples. Ljudje to tragikomedijo spremljamo že vrsto let, med drugim glede TEŠ 6, vseprisotnega klientelizma in nepotizma, ban­cne luknje in upravljanja z državnimi podjetji. Zato odstopamo – v naivnem upanju, da bi naš kolektivni, institucionalni odstop vendarle predstavljal tisti alarm, ki bo dobronamerne in odgovorne politike ter javnomnenjske voditelje kot tudi kolegice in kolege v nekaterih institucijah preprical k temu, da je cas, da se tudi na tem podrocju nehamo pretvarjati, da napredek je in da je trajen. Ni! Cena sistemske/strukturne korup­cije je v Sloveniji izjemna in eden kljucnih razlogov za ekonomsko in moralno propadanje te države. Na ozemlju Slovenije je vzpostavljeno politicno­poslovno-financno incestno okolje, v katerem lahko brez vecjih težav na docela netransparen-ten nacin, ki pogosto ni povezan z zakonitostmi trga in interesi skupnosti, uspevajo predvsem privilegirani politicni ali interesni akterji, in sicer ne glede na svoje sposobnosti. Vzpostavljen je masiven in škodljiv sistem ekonomskega rentniš­tva, ki smo ga dokazali tudi z analizo financnih tokov ob menjavah vlad. Res je, da je financna kriza v zadnjih letih ta sistem nekoliko nacela, a toga ne bo spremenilo, ker bo ta kriza slej ali prej minila. Nosilci oblasti nimajo bodisi moci, bodisi volje, bodisi resnicne vizije in nadarjenosti za reševanje vprašanja sistemske oziroma strukturne korupcije. Vso priznanje izjemam – a protikorupci­ja povprecnega slovenskega politika se zacne in konca s kakšno "iz pete potegnjeno" populisticno izjavo, kadar je to potrebno za iskanje medijske pozornosti. Na sistemski/strukturni ravni in na ravni transparentnosti, odgovornosti in integrite­te, torej na podrocjih, ki so imanentna problemu, stvari ostajajo v zacaranem krogu: upravljanje kapitalskih naložb države, delovanje politicnih strank, preglednost javnega narocanja, poslovanja (para)države z zasebnim sektorjem, za krepitev ucinkovitosti, neodvisnosti – pa tudi odgovornosti – nadzornih institucij ter organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Priznati je potrebno, da napredki v delovanju nadzornih institucij, organov odkrivanja in pre­gona, sodišc in drugih organov v zadnjih letih so. So (pre)pozni, vendar vidni in obcutni. Kot je dolo-cen napredek pri zadnjih spremembah zakonske ureditve financiranja politicnih strank in – ce bodo sprejeti – bodo napredek tudi doloceni zakonski predlogi, ki so v obravnavi na podrocju upravljanja z državnim premoženjem in dosto-pom do informacij javnega znacaja. Paradoksalno pa je, da ti koraki v pravo smer zbujajo lažni obcutek, da je prišlo do kvalitativnega in nepov­ratnega napredka pri omejevanju korupcije, pri cišcenju politike in pri postavljanju novih stan­dardov. Za slednje se mora bodisi zamenjati velik del politicnega prostora ali pa – kar je še težje – njegova miselnost oziroma vrednostna podstat. Slovenska politika potrebuje miselno podstat, ki bo institucije pravne države iskreno doživljala kot partnerja za uveljavljanje javnega interesa in ne kot sovražnike. Politika je namrec edina, ki lahko zapre vrata lobijem in interesnim skupinam, ki se zažirajo v javni interes. Nosilci politicne oblasti so tisti, ki lahko s spremembami ureditve sistemov, prep-redenih s sistemskimi korupcijskimi tveganji, dejansko ukrepajo – tako da omogocijo, spoštu­jejo in opolnomocijo delovanje institucij pravne države. Vendar je dejstvo, da bo politika to lahko storila šele, ko ne bo vec ujetnica same sebe, ampak bo zacela svojo pozicijo dojemati in izvrše­vati kot odgovornost za javni interes in državo (in ne kot odgovornost za svojo politicno stranko in zanjo svoje interesne skupine, pomembne ljudi). Komisija se je z vsemi mocmi, znanjem in voljo svojih zaposlenih trudila, da bi v družbi vzpostavi-la spoznanje, da je sistemska oziroma strukturna korupcija ena najvecjih rak ran naše države, ki unicuje gospodarsko okolje, ki duši mlade, ker jim odvzema priložnosti in prihodnost, ki duši vsakega državljana, ker v njem vzbuja nemoc in jezo, ker duši razlicne podsisteme in jih dela manj ucinkovi­te ter predrage in ker duši zdrav gospodarski raz­voj. Komisija ne more sprejemati predpisov, reform in vzpostaviti sistemov, ki bodo lahko to prepoznano bolezen dejansko pozdravili. Lahko predlagamo, svetujemo, priporocamo, a v obsto­jecih vzorcih delovanja je vse bolj kot ne bob ob steno. Pregon že storjenih dejanj je samo del tega zdravljenja, vendar je to cišcenje za nazaj, spre­meniti pa je potrebno sistem za naprej. Vsa nacela, ki so vodila delovanje komisije – integriteta, vladavina prava, odgovornost, ome­jevanje korupcijskih tveganj in nasprotja intere­sov – so danes karikature javnega, politicnega, medijskega in pravnega okolja. V okviru pravnih in institucionalnih možnosti, ki smo jih imeli, smo naredili vse, kar smo lahko. Rezultati niso takšni, kot jih Slovenija nujno potre­buje; dlje pa ne moremo, saj nimamo moci za spreminjanje utecenih vzorcev delovanja. Do strukturnih sprememb lahko pride le, ce konstru­ktivno sodelujejo izvršilna oblast, zakonodajna oblast in neodvisni državni organi. Moramo pa iskreno priznati, da nam ni uspelo narediti tistega, kar smo želeli. Namesto pozitivnih družbenih sprememb v vrednostnem sistemu smo trcili ob zid zakonskih pomanjkljivosti in izrazite politicne sovražnosti. V takšnem okolju racunati na izbolj­šave zakona je iluzorno. Ce smo pristojni za podrocje protikorupcije, potem smo zanj tudi odgovorni. Odgovornosti pa ne moremo prevzeti, ce nimamo potrebnih orodij za delo. V obstojecem pravnem okviru, v katerem deluje komisija, ni možno narediti novih kvalitetnih kora­kov za bistveno izboljšanje stanja na podrocju preprecevanja in zatiranja korupcije, nasprotja interesov ter nezakonitih in neeticnih ravnanj znotraj širše sfere javnega sektorja, kakor tudi na podrocju nadzora nad lobiranjem in nadzora nad premoženjskim stanjem razlicnih kategorij zave­zancev. Izboljšati bi torej bilo potrebno Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije. Možnosti za spremembe na tem podrocju pa so nikakršne. Tukaj se pokaže tista omenjena tiha nenacelna aliansa politike: Državni zbor Republike Slovenije v treh letih ni uspel zakljuciti obravnave niti enega porocila komisije, ampak smo prišli celo do tak­šnega absurda, da nobena poslanska skupina ni bila pripravljena sodelovati pri preventivnem projektu komisije, v katerega je vkljucenih 60 slovenskih osnovnih šol, skoraj 4000 ucencev pa je v njegovem okviru napisalo spise ”pisma pos­lancem”. Lahko recemo, da razumemo sporocilo. Vendar se s takšnim odnosom ne moremo strinja-ti. V teh razmerah je ocitno, da v Državnem zboru ni vecine, ki bi komisijo razumela kot partnerja pri odpravljanju strukturne korupcije in graditvi pro­tikorupcijske kulture, hkrati pa tudi ne možnosti, da bi lahko prišlo do ustreznih sprememb protiko­rupcijske zakonodaje. In spet je potrebno dodati, da niso vsi isti in enaki: na vseh politicnih straneh smo srecali ljudi, ki so se z nami iskreno in kons­truktivno pogovarjali, žal pogosto sramežljivo in v strahu, da se ne bi zamerili svojim politicnim in interesnim botrom. Izjeme so redke, a so, nimajo pa potrebne moci. Iz pomanjkljivega in nedodelanega zakonskega okvira smo iztisnili maksimum in ob obstojeci kadrovski strukturi in proracunu komisije naredili vse, kar je v naši moci oziroma sposobnostih. V nekaj vec kot treh letih svojega mandata je komisija opravila vec pomembnih nalog in izvedla nekaj projektov, ki so vsak posamicno pomenili korak naprej. Izpostavljamo predvsem naslednje: . komisija je vzpostavila Supervizor, aplikacijo za nadzor javnih financ; . Supervizor je tudi v globalnem okviru unikat-no orodje za krepitev transparentnosti, ki je bilo nagrajeno tako doma kot v tujini, tudi z nagrado Združenih narodov; . vzpostavili smo mehanizem za odkrivanje kršitev dolocb o omejitvah poslovanja v jav­nem sektorju oziroma sklepanja nedovoljenih pogodb s subjekti, ki so povezani s funkcionar­ji ali njihovimi družinskimi clani; . v skromnih okvirih, ki jih dopušca Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije, smo vzpostavili sistem formalnega ugotavljanja in sankcioniranja nasprotja interesov (vkljucno z nepotizmom in klientelizmom) pri opravljanju javnih nalog; . vzpostavili smo prekrškovni sistem za sankcio­niranje kršitev iz pristojnosti komisije; . kot pristojni organ, ki zastopa Republiko Slo­venijo v GRECO, je komisija vztrajno opozarja-la in naposled v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve aktivno oblikovala novelo sistemskih zakonov, ki urejajo financiranje politicnih strank in volilnih kampanj; . po vec kot 15 letih mrtvega teka smo kljub nekvalitetni pravni podlagi zagnali sistem nadzora nad premoženjskim stanjem funkcio­narjev in drugih zavezancev, ki se je že v prvi fazi iztekel v zaskrbljujoce ugotovitve o pre­moženju nepojasnjenega izvora oziroma spor­nem nacinu financiranja družinske ekonomije takratnega premiera Janeza Janše (SDS) in ljubljanskega župana Zorana Jankovica (PS); . kot poseben uspeh štejemo tudi vzpostavitev zelo kvalitetnega operativnega sodelovanja s policijo in Nacionalnim preiskovalnim uradom, nekaterimi državnimi tožilci, Inšpektoratom za delo, Tržnim inšpektoratom in na podrocju premoženjskega stanja predvsem z Davcno upravo Republike Slovenije; . bili smo prvi in od institucij edini, ki smo pred tremi leti priceli opozarjati na sistemsko koru­pcijo; . že v letu 2011 smo se zaceli intenzivno in glasno ukvarjati s problemom sistemske koru­pcije v bancništvu in v povezavi z upravljan­jem kapitalskih naložb države – ko to še ni bilo ne moderno, ne priznano; . mnogi primeri, ki so danes v predkazenskih ali kazenskih postopkih, so tudi rezultat našega dela. Poleg vsega navedenega smo morali predvsem v prvem letu (2011) mandata veliko naporov in casa vložiti v vzpostavljanje zakonitega, pravilne­ga in preglednega delovanja komisije kot instituci­je. Ob nastopu mandata smo namrec prevzeli institucijo s prek 1400 zadevami zaostanka, kaoti-cnimi razmerami na podrocju dokumentarnega gradiva, manjkajocimi ali neustreznimi notranjimi predpisi, s slabo oziroma nepopolno kadrovsko zasedbo, hkrati pa smo podedovali nekatere pogodbe iz leta 2009 in 2010 (najem prostorov, dobava elektricne energije) z ogromnimi financni-mi posledicami, za katere Racunsko sodišce ugo­tavlja, da so bile sklenjene s kršitvijo zakonodaje, po oceni tega sodišca pa je bilo zaradi njih poslo­vanje komisije negativno tudi v letu 2011. Pove­dano na kratko: poleg rednega dela smo v tem casu nesorazmerno veliko napora in casa morali vložiti v to, da se je vzpostavila podstat za pravil-no, transparentno in zakonito delovanje komisije kot institucije. V letu 2013 pa smo, kot receno, trcili ob zid, ki ga na eni strani predstavlja pomanjkljiva, nedodela­na, nekonsistentna pravna podlaga (zakon) za naše delo, na drugi strani pa izjemno nenaklon­jen, na trenutke tudi sovražen velik del politicne­ga prostora, kar smo na kratko in na okvirni ravni pojasnili zgoraj v dokumentu in kar iznici pricako­vanje na izboljšave zakonodaje, ki je podlaga za naše delo. Naj dodamo še to: komisija ni njen predsednik in/ ali njegova namestnika. Komisija ni Klemenciceva, ni Praprotnikova in ni od Selinškove. Kot v prete­klosti ne bi smela biti Kosova. Komisija smo vsi zaposleni v tem organu. Kot javni funkcionarji in javni uslužbenci nismo popolni in imamo, kot vsak kolektiv, svoje interne težave. Vendar kot vodstvo stojimo za mnenjem, da gre v veliki vecini za kole­ktiv izjemnih, vecinoma mladih posameznikov, ki verjamejo v svoje delo, ki jih odlikuje osebna in profesionalna integriteta in ki iskreno prisegajo na moto, ki smo ga postavili za svoje delo: integri­teta, odgovornost, vladavina prava. To so javni uslužbenci, ki kljub vsakodnevni preobremenje­nosti stojijo za delom in trudom, ki smo ga opravi­li, in ki ga bodo opravljali še naprej, ne glede kdo bo na vrhu institucije. Zato jim tudi tukaj izreka-mo zahvalo in priznanje za sodelovanje. Zahvaljujemo se kolegicam in kolegom iz drugih nadzornih institucij; z mnogimi smo dobro sodelo­vali in si zaupali. Upamo, mogoce naivno, da bo naš današnji korak olajšal njihovo delo in okrepil razpravo in pritisk javnosti o nujnosti krepitve neodvisnosti, ucinkovitosti, zašcite ter podpore institucijam pravne države. Zahvaljujemo se ljudem, ki so nas s široko javno podporo in izrazom zaupanja podpirali in vzpod­bujali. Zaradi njih in tisoce prijaviteljev, ki so od nas pogosto pricakovali nemogoce, nam je prven­stveno žal, da odhajamo. Ne dvomimo, da se bo po današnji novinarski konferenci mnogim našim ”strankam” in njihove-mu podpornemu okolju oddahnilo. V mnogih politicnih krogih na levi in desni, v mnogih odvet­niških družbah, svetovalnih in lobisticnih podjetjih bodo veseli. Njim sporocamo, da to ni njihova zmaga. Komisija z našim odhodom ne bo prene­hala delovati, sistem, ki smo ga ustvarili, bo to preživel in verjamemo, da obstaja tudi možnost, da se bo s tem protestnim odhodom okrepil. Še vedno verjamemo, da bo prej ali slej prišel cas, ko bodo odgovorni in pravi ljudje tudi v tej državi prišli na prava mesta in ko bo prišlo do resnicnega ocišcenja tega prostora. In prepricani smo, da smo k temu prispevali tudi sami. Na položaju, na katerem smo, smo imeli globok vpogled v grezni-co slovenske družbe in v njene kljucne akterje. Tega ni mogoce izbrisati iz spomina in marsikaj bo mogoce povedati tudi, ko bomo zgolj navadni državljani brez omejitev, ki nam jih postavlja ura­dna funkcija. Vemo, da bo naš odstop sprožil številne špekula­cije in ugibanja o ”pravih razlogih” (karkoli bo pac oblikovala cloveška domišljija, drugih razlogov od teh, ki so povzeti zgoraj, ni). Sledile bodo politicne in ”strokovne” ocene našega dela. Vse so predvid­ljive in bodo – paradoksalno – potrditev kriticne ocene okolja, v katerem delujemo in še dodatno razgalile, zakaj v njem ne moremo vec delovati in zakaj proti temu protestiramo. Spet bo bitka za interpretacijo, spet se bo veliko govorilo in verjet-no nic naredilo. Ce bo drugace in bo naš odhod spodbudil spremembe v ravnanju, je to najboljše, kar smo lahko storili. Ce pozitivnih sprememb ne bo, pa je naš odhod zadnje, kar smo še lahko sto­rili. Vsekakor pa odhajamo ponosni na svoje delo, ponosni na svoje sodelavce in z zavezo, da bomo za isti cilj, kot smo ga zasledovali doslej, tako ali drugace delovali tudi v prihodnje. V zraku bo prvo vprašanje, zakaj odstop in zakaj zdaj. Kdor si bo vzel cas za objektiven premislek, mu je odgovor jasen tudi brez tega pojasnila. Prišli smo do roba zmožnosti, ki nam jih zakon daje. Prišli smo do zidu. Potrebujemo nova ali drugacna orodja, da lahko zid preplezamo ali predremo. Teh orodij ne bomo dobili, ker za to ni politicne vecine v parlamentu. Pred zidom zdaj lahko zakurimo taborni ogenj in cakamo – vmes pa pustimo, da našo institucijo in druge institucije pravne države, vkljucno z organi odkri­vanja in pregona, razkrajajo ter šibijo. Ob tem odstopu se tudi zavezujemo, da bomo v naslednjih tednih do izteka mandata naredili vse, da dokoncamo nekatere odprte primere in v javno razpravo damo dodatne konkretne predlo­ge sprememb institucionalnega in pravnega okvirja za delovanje komisije, ki bodo temeljili na naših izkušnjah pri vodenju komisije. V Ljubljani, 29. 11. 2013 Goran Klemencic, predsednik Komisije za prepre-cevanje korupcije Rok Praprotnik, namestnik predsednika Komisije za preprecevanje korupcije Liljana Selinšek, namestnica predsednika Komisije za preprecevanje korupcije Predlogi KPK za soocenje s sistemsko korup­cijo, oblikovani po odstopu vodstva KPK Clani vodstva komisije za preprecevanje korupcije so 29. novembra 2013 nepreklicno odstopili iz položajev in nekaj dni zatem pripravili spisek predlogov za soocenje s sis-temsko korupcijo v obliki javnega pisma z naslednjo vsebino: Številka 0911-1/2013-27 Datum: 3/12/2013 Spoštovani Predsednik Republike Slovenije, gos- pod Borut Pahor, spoštovana Predsednica Vlade Republike Slove­nije, gospa Alenka Bratušek, spoštovana predsednica in predsedniki parla­mentarnih strank, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani clani vlade, spoštovane prebivalke in prebivalci Republike Slovenije, od našega petkovega odstopa s funkcij predsed­nika in namestnikov predsednika Komisije za preprecevanje korupcije smo doživeli razlicne odzive in interpretacije našega odstopa. V zgolj treh dneh smo bili prica paradi dela politicnega in tudi dela medijskega prostora, predvidljivo prežetega s površnostjo, špekulacijami, zarota-mi, lobiji in osebnimi zamerami. Danes je bil objavljen nov svetovni indeks korup­cije Transparency International, na katerem je Slovenija ponovno (in med evropskimi državami rekordno) padla na lestvici. Podobno se je zgodi-lo lani. Ni ga mednarodnega kazalca, ki bi glede Slovenije v zadnjih letih na podrocju kvalitete vladanja, integritete in boja zoper korupcijo kazal pozitivni trend. Na to smo obširno opozar­jali v letnih porocilih za leta 2010, 2011, 2012. Nobeno od teh porocil še ni bilo obravna­ vano na plenarni seji Državnega zbora RS. Kljub povedanemu pa ni mogoce mimo dejstva, da je del medijskega in politicnega prostora (predvsem, kot se do sedaj kaže, predsednik republike) in velik del neobremenjene strokovne ter splošne javnosti naše dejanje razumel pravil-no. S tem odstopom in takšnim razumevanjem odstopa se je odprlo majhno okno priložnosti za dejansko razpravo o vsebini in reševanju proble­mov, s katerimi smo se srecevali in nanje opo­zarjali; pa ne samo mi, temvec tudi druge nad­zorne ter pravosodne institucije. Toliko nacelne podpore nosilcev oblasti, da se resno posvetimo problemu sistemske korupcije, Slovenija še ni slišala – razen na ulicah od ljudi. Moramo verjeti, da je bil vsaj del te nacelne podpore iskren. Iskrenost pa se meri z izraženo skrbnostjo in dejanji, ne z izjavami. Zato, kot smo napovedali, dajemo pred politiko in slovensko javnost nabor ukrepov ter dejanj, ki bi po mnenju senata komi­sije pomenila korak od razprav(ljanja) o (sistemski) korupciji h konkretnim aktivnostim zoper njo. Odgovornost za vladavino prava se pricne v politiki in administraciji. Poudarjamo, da odgovornosti za boj zoper tovrstno korupcijo ne smemo v celoti prenesti na nadzorne organe, na policijo, tožilstvo ali sodišca. Ti moramo/morajo svoje delo opraviti (pri tem nismo vedno uspešni in nekateri si še vedno zatiskajo oci pred proble-mi, vendar se stvari premikajo v pravo smer). V spodnjem seznamu so ukrepi, ki so primarno v pristojnosti in odgovornosti politike oziroma pogojeni s politicno voljo brez fige v žepu. 1. Ustanovitev javne in transparentne preiska­ve TEŠ 6 TEŠ 6 je dalec najvecja investicija v Republiki Sloveniji, po izgradnji avtocest. Obremenjena je s številnimi sumi kaznivih dejanj, nasprotij inte­resov, nesmotrnosti in negospodarnosti porabe denarja. Trenutno jo preiskujejo naslednji orga­ni: policija in tožilstvo, KPK in OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam). Edini, ki se do tega problema ni opredelil, je lastnik in upravljavec, to je država Republika Slovenija. In ta bi lahko naredila najvec. TEŠ 6 je ena od tock, o kateri smo govorili in na kateri se križajo interesi koali­cije in opozicije. Noben od organov, ki se trenut-no ukvarja s TEŠ 6, zaradi zakonskih omejitev ne more celovito obdelati problematike in dati kljucnega odgovora, zakaj se je to zgodilo, kdo je kaj storil in kaj moramo storiti, da se ne bo ponovilo. Problematika TEŠ 6 presega vprašanje kaznivih dejanj. Ko je na pobudo KPK koncno prišlo do spoznanja, da je projekt potreben celo­vite revizije, ki bi odlocevalcem omogocila ustre­zno nadaljnje ukrepanje, se je zadeva ustavila. Kljub izrecni podpori predlogu KPK s strani pred­sednice vlade, financnega ministra in predsedni­ka uprave SOD, smo naleteli na odklonilen odziv predsednika Racunskega sodišca Tomaža Vesela do tega, da bi Racunsko sodišce (RS) dobilo pris­tojnost revizije nad TEŠ 6 in skupaj z drugimi neodvisnimi organi opravilo revizijo. Po sestanku pri predsednici vlade, dne 28. 8. 2013, je bilo na koncu dogovorjeno vsaj to, da RS zadevo ponov-no premisli ali pa se poišcejo druge rešitve. Ne eno ne drugo se ni zgodilo. Dejstvo je, da bi zgolj celovita revizija lahko dala verodostojne odgovo-re na mnoga vprašanja, povezana s tem projek-tom, in v dolocenem delu tudi omogocila nadalj­nje ukrepanje, predvsem pa preprecila nadaljnje nepravilnosti in negospodarno porabo javnega denarja ter sredstev. Ker se vrednost investicije neprestano povecuje, država daje poroštva, TEŠ pa je v državni lasti, bodo stroške nosili davkoplacevalci. Ker gre za denar davkoplacevalcev, poraba ne sme in ne more biti tajna in nepregledna. Ugotoviti je treba vse okolišcine te investicije po zgledu na primer Islandije. Glede na obseg in posledice investicije v TEŠ 6 predlagamo: vzpostavitev podlag in izvedbo javne preiskave za revizijo z vidika smotrnosti in pravilnosti investici­je; vzpostavitev podlag in izvedbo javne preiskave premoženjskega stanja vseh, ki so bili udeleženi v projektu (odgovorne osebe TEŠ, clani razpisnih in izbirnih komisij ter projektnih teles ...), in njihovih družinskih clanov; preiskava iz prejšnjih alinej mora imeti vse potre­bne instrumente za pridobivanje podatkov ne glede na stopnjo tajnosti in za opravljanje razgo­vorov z osebami, predpisane pa morajo biti tudi ustrezno visoke prekrškovne sankcije za neodziva­nje na zahteve za izrocitev dokumentacije, nekoo­perativnost odgovornih oseb in posredovanje podatkov; kot cilji javne preiskave se dolocijo naslednji: ugo­toviti, zakaj se je to zgodilo, kdo so kljucni »igralci«, zoper koga je možno ukrepati (civilno/ kazensko, odvzem nedovoljene premoženjske koristi), kako prepreciti, da bi se podobna zgodba ponovila in – ce se izkaže, da necesa ni mogoce ugotoviti – kje so razlogi za to in kako v prihodnje prepreciti prikrivanje tovrstnih ravnanj; skrajni rok, v katerem mora biti preiskava zaklju- cena, je 12 mesecev; ugotovitve preiskave morajo biti javne, celoten spis pa je po zakljucku preiskave informacija jav­nega znacaja. Ce je zgornji predlog preambiciozen, lahko vsaj polovico omenjenega vlada kot predstavnica last-nika energetike (tudi TEŠ) doseže s posebnim sklepom, ki se ga uveljavi prek skupšcine podjetja in ga do sedaj še nobena vlada ni bila pripravljena sprejeti. 2. Ustanovitev javne in transparentne preiskave bancne luknje Luknja v slovenskem bancnem sistemu bo strošek davkoplacevalcev – z drugimi besedami – izgube bank so se socializirale. Iz tega razloga bodo stroš­ki sanacije bank kriti iz davkoplacevalskega denar­ja, zato poraba tega denarja ne sme in ne more biti tajna, kot je to sicer obicajno v bancnem pos­lovanju. Glede na obseg in posledice bancne luknje predla­gamo: ustanovitev javne preiskave po vzoru Islandije, preiskava iz prejšnje alineje mora imeti vse potre­bne instrumente za pridobivanje podatkov ne glede na stopnjo tajnosti in za opravljanje razgo­vorov z osebami, predpisane pa morajo biti tudi ustrezno visoke prekrškovne sankcije za neodziva­nje na zahteve za izrocitev dokumentacije ter posredovanje podatkov; kot cilji javne preiskave se dolocijo naslednji: ugo­toviti, zakaj se je to zgodilo, kdo so kljucni »igralci«, zoper koga je možno ukrepati (civilno/ kazensko, odvzem nedovoljene premoženjske koristi), kako prepreciti, da bi se podobna zgodba ponovila in – ce se izkaže, da necesa ni mogoce ugotoviti – kje so razlogi za to in kako v prihodnje prepreciti prikrivanje tovrstnih ravnanj; skrajni rok, v katerem mora biti preiskava zaklju- cena, je 12 mesecev; ugotovitve preiskave morajo biti javne, celoten spis pa je po zakljucku preiskave informacija jav­nega znacaja. Na pobudo ministra za finance je julija 2013 KPK opravila celovit pregled oziroma oceno korupcij­skih tveganj pri uveljavljanju zakona o slabi banki in ugotovila katastrofalno stanje. Porocila o tem so bila posredovana predsednici vlade, guverner­ju Banke Slovenije, ministru za finance in drugim odgovornim osebam. Dobili smo veliko moralne podpore in obljube, da bodo te stvari upoštevane v nadaljnjih zakonskih spremembah. Ob zadnji spremembi Zakona o bancništvu je KPK predlaga-la javnost najbolj problematicnih naložb. Zakon je bil sprejet brez tega. Skratka: v mnogih drugih državah, kjer je bila že pred desetletjem (Nemcija) ali pred kratkim (Irska) izpeljana sanacija bancne­ga sistema, so bili kljucni podatki javni in enako bo moralo biti tudi v Sloveniji, ce želimo doseci dolgorocno izboljšanje stanja. Konec koncev je že dolgo znano, da je transparentnost najhujši sovra­žnik korupcije. 3. Sprejem novele Zakona o dostopu informacij javnega znacaja, ki bo omogocil razkritje odvet­niških, svetovalnih (vkljucno s svetovanjem s podrocja »komunikacije«), sponzorskih in dona-torskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posred­ni in neposredni lasti države in obcin v aplikaciji Supervizor in s tem razkritje in posledicno pre­ventivno omejevanje – po mnogih raziskavah in ugotovitvah – enega najbolj škodljivih in razširje­nih nacinov lobisticno-politicno-medijsko­klientelisticnega »rentništva« v tranzicijski Slo­veniji. Predlog omenjene novele, ki vsebuje dolocbo z opisanim ukrepom, je bil pripravljen na Ministrs­tvu za notranje zadeve in javno upravo ob sodelo­vanju Informacijskega pooblašcenca in KPK. Pred-log je trenutno v obravnavi v Državnem zboru in prav glede navedene dolocbe je bil deležen in izpostavljen precejšnim pritiskom, da se dolocbe, ki bi omogocale izjemno pomemben korak k dvigu transparentnosti, omejijo. Vsak poslanec bo imel že v kratkem (pri drugem branju omenjene nove­le) možnost izkazati, koliko je iskren pri podpori ukrepom za omejevanje sistemske korupcije. 4. Centralizacija in informatizacija (ter s tem transparentnost) javnega narocanja v javnem zdravstvu Korupcija v zdravstvu je – glede na porabljena javna sredstva in posledice za vsakega državljana – eden najresnejših problemov, ki ima sistemske korenine v prepletanju javnega in zasebnega. Zato je potrebna celovita reforma zdravstvenega sistema. Ni pa treba cakati na celovito zdravstve-no reformo za ureditev javnega narocanja v zdravstvu in razbitje monopolov. K temu je mogo-ce pristopiti takoj z ustrezno odlocitvijo vlade ter sodelovanjem Ministrstva za zdravje in Ministrs­tva za finance. Prve korake je mogoce narediti tudi brez spremembe zakonodaje (v dolocenem delu bo sicer potrebna tudi ta) v roku nekaj mese­cev, potrebni sta zgolj volja in pripravljenost. Vrsta podatkov komisije in drugih institucij ter tudi javno objavljeni podatki kažejo, da slovensko javno zdravstvo ni ucinkovito pri narocanju zdra­vil, medicinskih pripomockov in opreme za potre-be zdravstva. Komisija tudi ugotavlja, da je vrsta nabavnih odlocitev v zdravstvu okužena z naspro­tjem interesov, analiza podatkov financnih tokov pa kaže, da je tudi trg dobave zdravil najverjetne­je kartelno razdeljen in po deležih med dobavitelji že leta »zabetoniran«. Problematiko je mogoce rešiti le z ustrezno politi-cno voljo, saj bi bili potrebni nekateri organizacij-ski ukrepi, ki jih lahko sprejme in izpelje Ministrs­tvo za zdravje, v dolocenem delu pa bi bila potre­bna tudi sprememba zakonodaje s podrocja jav­nega narocanja, da se izkoristi prednosti, ki jih ponuja clanstvo Slovenije v EU. Zato ponovno predlagamo, da: Ministrstvo za zdravje standardizira nabavo zdra­vil in medicinskih pripomockov ter centralizira postopke javnega narocanja za potrebe javnega zdravstva, pri cemer je treba organizacijsko zago­toviti ustrezno casovno rotacijo kadra, ki se ukvar­ja z javnim narocanjem, tako da se prepreci nedo­voljeno ali tvegano povezavo med dobavitelji in javnimi uslužbenci, ki izvajajo postopke javnega narocanja, se z ustrezno spremembo zakonodaje in z ustrez­ nimi mednarodnimi pogodbami na podrocju jav­nega narocanja odpre možnost slovenskim naroc­nikom v javnem zdravstvu, da sodelujejo pri jav­nih narocilih vecjih javnih zdravstvenih sistemov v vecjih državah clanicah EU, ki po zdaj že potrjenih podatkih za isti material dosegajo bistveno nižje cene kot slovenski narocniki. 5. Hiter sprejem novega Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki bo vkljuceval rigorozne ukrepe za transparentnost imenovanja in odlocanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v posredni ali neposredni vecinski lasti države, zahteval vnaprejšnje in pisno razkritje potencial­nega ali obstojecega nasprotja interesov in pred­pisal ustrezne sankcije za kršitve s podrocja izo­gibanja nasprotju interesov in osebnega ali pos­lovnega klientelizma. Ministrstvo za finance je v predlog novega ZSDH-1 vkljucilo celovito peto poglavje, namenjeno prav tem vprašanjem, ki je bilo vsebinsko pripravljeno tudi s sodelovanjem KPK. Cetudi ne popolno, bi umestitev teh dolocb v zakon pomenila pomem­ben korak naprej pri preglednosti upravljanja državnega premoženja. V javni razpravi o SDH doslej še nismo zasledili resne razprave o tem delu zakona. Vecina se prepira predvsem o tem, kaj in kako v SDH vkljuciti, kaj izkljuciti in podobno oziroma, povedano drugace, o tem, kdo od vsako­kratne oblasti in interesnih skupin (legitimnih in nelegitimnih) bo lahko upravljal z naložbami drža-vi in vsem, kar sodi zraven (kadrovanje, rentiniš­tvo in podobno). Cas pa tece, del privatizacije je v teku in to ob povsem netransparentni zakonodaji na tem podrocju. Eden kljucnih ukrepov je torej, da se ZSDH-1 sprejme cim prej in da v postopku sprejema razlicni interesi še nadalje ne okrnijo predlaganega petega poglavja tega zakona. Opo­zoriti pa je treba, da ZSDH-1, tudi ce bo kmalu sprejet, ne bo takoj zaživel. V tem casu pa zako­nodajni okvir ostaja neurejen glede omejevanja nasprotja interesov, transparentnosti ipd., zato bi morala Vlada RS od SOD zahtevati, da nemudoma uveljavi dolocene ukrepe v tej smeri, za katere ni potrebna posebna zakonska podlaga, ampak zgolj volja. Spisek takih ukrepov je KPK pred casom že posredovala vodstvu SOD. 6. Ustanovitev inšpekcije za podrocje javnih narocil z ustrezno kadrovsko strukturo in možno­stjo izrekanja ucinkovitih sankcij za kršitelje na državni in lokalni ravni V Sloveniji se kup organov neposredno ali posred-no ocitno in dalj casa premalo ucinkovito ukvarja z nadzorom nad javnimi narocili (od notranjih revizij, Racunskega sodišca, Državne revizijske komisije (DKom), Ministrstva za finance …) Nihce (razen v omejenem obsegu DKom) pa nima inšpe­kcijskih pooblastil ali odgovornosti za nadzor nad tem podrocjem in izrekanjem glob ter drugih sankcij kršiteljem. Paradoksalno: Slovenija ima za skoraj vsako podrocje svojo inšpekcijo in prekrš­kovni organ, za javno narocanje, prek katerega se letno pretece vec milijard evrov, pa tega ni. 7. Sprejem eticnega kodeksa za poslance držav­nega zbora K temu je Državni zbor veckrat pozvala ne samo KPK, ampak tudi mednarodne nadzorne inštitucije s podrocja omejevanja korupcije. Lansko leto je Slovenija s strani GRECA dobila tudi izrecno pripo-rocilo s tega podrocja. 8. Sprejem kodeksa etike za funkcionarje vlade in ministrstev po vzoru dobrih praks nekaterih tujih držav, ki bo vseboval tudi standarde o ome­jitvah poslovanja s podjetji na podrocju državnih pomoci, subvencij ipd., ter glede kupovanja del­nic državnih podjetij V zadnjih tednih smo spremljali in še spremljamo razlicne razprave o tem, kaj je za ministra dopust-no in kaj ne v smislu poslovanja njegovih podjetij ali podjetij njegovih družinskih clanov z državo. Bili smo price paradoksalnim izjavam, povezanim s 35. clenom ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja. To podrocje je mogoce urediti tudi brez spre­membe zakona. Vecina tujih vlad, ki ima bolj izde-lane mehanizme zagotavljanja lastne integritete, tovrstne standarde postavi z vladnim kodeksom etike. Takšen kodeks nima oblike »desetih božjih zapovedi«, ampak mora vsebovati konkretno zapisane standarde, kako morajo ravnati funkcio­narji izvršilne veje oblasti, ki so bili podjetniki ali imajo sami ali njihovi družinski clani ali druge povezane osebe lastniške deleže v podjetjih, ki posredno ali neposredno poslujejo z državo. Nadalje: v casu prejšnje vlade smo imeli primer ministra in generalnega direktorja direktorata, ki sta le nekaj minut po koncu seje vlade, na kateri so obravnavali tudi prodajo ene od državnih družb, kupila nekaj delnic te družbe. Regulator (ATVP) sicer ni ugotovil nedovoljenega trgovanja z notranjimi informacijami, vendar pa ne gre samo za to. Gre za integriteto in transparentnost! Najvi­šji predstavniki oblasti naj pokažejo, da ne deluje­jo po principu najmanjšega skupnega imenovalca – dovoljeno nam je vse, kar nam ni z zakonom izrecno prepovedno. 9. Sprememba poslovnika Vlade RS in Državnega zbora RS, s katero se bo okrepila transparent­nost sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov, in sicer na nacin, da bo vsak predlog predpisa obvezno vseboval tudi podatke o tem, ali je pri pripravi dolocenega predpisa sodeloval zunanji svetovalec (to je t. i. »zakonodajna sled«). O tem je KPK posredovala konkretno priporocilo tako Vladi kot DZ RS že pred dvema letoma – in to ponovila pri sedanji vladi. Napredka ni bilo, cep­rav je mogoce to storiti hitro. 10. Ureditev in javna dostopnost ter transparen­tnost evidence Sklada kmetijskih zemljišc in goz­dov ter sprememb namembnosti zemljišc Podrocje prodaje in sprememb namembnosti kmetijskih zemljišc v lasti oziroma upravljanju Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov je po ocenah KPK v preteklosti predstavljalo eno vecjih korup­cijskih tveganj, na podrocju katerega so se in se križajo lokalni, državni in mnogo zasebnih intere­sov. Obenem pa je že leta to eno najbolj netran­sparentno urejenih podrocij v državi in tudi ostaja neurejeno ter nepregledno, ceprav imamo Super-vizor in Geodetsko upravo RS. 11. Sprejem zakonodaje, ki bo v dolocenih pri­merih omogocala odpoklic župana 12. Sprejem zakonodaje, ki bo na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorup­cijske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem varstvu predvidevala sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved oprav­ljanja javne funkcije za dolocen cas. 13. Sprejem sistemskega zakona, ki bo stanovske organizacije, ki jim zakon daje javno pooblastilo (na primer Odvetniška, Zdravniška, Notarska zbornica, cenilci …), zavezal k vzpostavitvi ucin­kovite samoregulacije, preglednega, predvsem pa javno dostopnega (prek spleta) sistema za spremljanje delovanja njihovih internih castnih/ eticnih/disciplinskih razsodišc ter izrecenih sank-cij. 14. Zacetek konkretne razprave za sistemsko reorganizacijo delovanja inšpekcijskih služb 15. Sprejem novele ZIntPK po naslednjih izhodiš-cih: a) odprava subsidiarnosti tega zakona, s cimer bo dejansko dobil naravo sistemskega predpisa; b) krepitev (z ustreznimi pooblastili in možnostjo izrekanja sankcij) tistih nadzornih pristojnosti KPK, ki jih ne izvajajo drugi organi in se ne prekrivajo na primer z organi odkrivanja in pregona, predvsem na podrocju nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in korup­cijsko izpostavljenih kategorij javnih uslužben­cev, nasprotjem interesov (s poudarkom na kli­entelizemu in nepotizmu), na podrocju omejitev poslovanja, nezdružljivosti funkcij, nadzora nad sprejemanjem daril (ki ga je treba poenotiti za vse zaposlene v javnem sektorju), na podrocju omejevanja nejavnih lobisticnih vplivov na spre­jemanje kadrovskih, normativnih in financnih odlocitev nosilcev oblasti ipd. c) vzpostavitev zakonskega okvira za izvajanje preventivnih sistemskih in tematskih nadzorov komisije v subjektih javnega sektorja z namenom svetovan­ja, krepitve integritete in identifikacije ter odpra­vljanja sistemskih korupcijskih tveganj; c) vzpos­tavitev Sveta Komisije (imenovanega s strani Državnega zbora z dvotretjinsko vecino) kot neodvisnega organa nadzora nad delom KPK z vidika integritete, objektivnosti in ucinkovitosti njenega delovanja. V nadaljevanju bomo posredovali konkretne pre­dloge sprememb protikorupcijske zakonodaje – s cleni in obrazložitvami; vendar ponavljamo, da je institucionalni in pravni okvir KPK potreben resne strukturne reforme. Noben organ, ki je zasnovan kakor KPK, ne more biti dolgorocno vzdržen v okolju, kakršno je slovensko. V celotnem manda­tu prejšnje komisije je KPK prejela okoli 3000 prijav, od cesar jih je zakljucila slabo polovico; zgolj v zadnjih treh letih smo prejeli prek 5000 novih prijav in podedovali 1400 zaostankov. Števi­lo nadzornikov, ki delajo na prijavah, je skoraj enako kot leta 2008, proracun KPK pa je letos enak oziroma celo nekoliko manjši kot je bil zad­nje leto prejšnje komisije. In žrtev tega stanja je obcutek o selektivni obravnavi zadev, predvsem pa upravicena frustracija prijaviteljev, ki na zaklju-cke zadev cakajo meseca in leta. Morda bi lahko kdo, ki je boljši in sposobnejši od nas, iz trenutne­ga zakonskega, financnega in kadrovskega okvirja iztisnil še vec. To novemu vodstvu želimo. Predv­sem pa mu želimo omogociti, da bo delalo v dru­gacnih okolišcinah; z vso odgovornostjo namrec lahko zapišemo, da je koncept, torej tak, kot je sedaj, na dolgi rok nevzdržen in postaja kontrap­roduktiven. In sprememba tega je sedaj odgovor­nost politike pogojena s pritiskom javnosti. Odziv Vlade RS na predloge senata Komisije za preprecevanje korupcije v odstopu Vlada Republike Slovenije je na 48 seji, 5. marca 2014, sprejela program ukrepov za preprecevanje korupcije. Program vsebuje tako predloge Komisi­je za preprecevanje korupcije kot tudi dodatne dejavnosti na posameznih sektorskih podrocjih, vse z namenom omejiti tveganja za korupcijo v Sloveniji. Pristojne resorje je Vlada RS zavezala, naj ukrepe izvedejo v predvidenih rokih. Ministrstvo za not-ranje zadeve, ki je koordinator programa ukre­pov, pa bo skladno z sklepi vlade pripravilo dve vmesni porocili (prvo do 1. maja 2014 in drugo do 1. oktobra 2014) ter koncno porocilo najpozneje do 1. marca 2015. Program, ki ga je sprejela vlada, v prvem delu zajema pregled mednarodnih aktivnosti in doku­mentov ter pravne podlage za preprecevanje korupcije v Sloveniji, v drugem delu pa odziv vla­de na predloge komisije. Drugi del dokumenta predstavljajo ukrepi z opi­som, mnenjem vlade, opredeljenim nosilcem, vrsto ukrepa, nacinom izvedbe, cilji, rokom za izvedbo, do sedaj izvedenimi aktivnostmi ter sto­pnjo realizacije. Tretji del dokumenta se nanaša na okrepitev mehanizmov za preventivno omejevanje korupcij­skih tveganj in tveganj za nastanek nasprotja interesov v javni upravi, cetrti pa na omejevanje korupcijskih tveganj v pravosodju. Konkretni ukrepi, predvideni v programu Vlade RS, so: . uvedba pregledne revizije postopkov in poslo­vanja TEŠ 6: preiskava se izvaja na podlagi Zakona o reviziji projekta TEŠ 6, nosilca sta Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Ministrstvo za finance, preiskava mora biti koncana v enem letu po vladnem sprejetju dokumenta; . uvedba pregledne revizije bancne luknje: skrajni rok, v katerem mora biti preiskava koncana, je 12 mesecev od dneva sprejetja vladnih ukrepov za preprecevanje, odkrivanje in pregon korupcije, nosilec je Ministrstvo za finance v sodelovanju z banko Slovenije in KPK; . novela Zakona o dostopu do informacij javne­ga znacaja: nosilec je Ministrstvo za notranje zadeve, zakon je v obravnavi v DZ; . centralizacija in informatizacija javnega naro-canja v javnem zdravstvu: nosilca sta Ministrs­tvo za finance in Ministrstvo za zdravje, potre­bni so nekateri organizacijski ukrepi in dopol­nitev Zakona o javnem narocanju, rok za izve­dbo je 1. julij 2014; . sprejetje novega zakona o slovenskem držav­nem holdingu: nosilec je Ministrstvo za finan­ce, vlada je že dolocila besedilo novele zako­ na, rok za izvedbo ukrepa je 1. april 2014; . ureditev javnih narocil: potrebne so spre­membe vrste segmentov za okrepitev usposa­bljanja uslužbencev, ki sodelujejo v postopkih javnih narocil, izboljšan mora biti sistem delo­vanja zunanjih in notranjih nadzornih mehani­zmov ter proces oz. postopki javnega naroca­nja, rok za izvedbo ukrepa je 1. september 2014, nosilci pa so Ministrstvo za finance in drugi resorji; . eticni kodeks za poslance: odlocitev je v pris­tojnosti Državnega zbora RS; . eticni kodeks za funkcionarje vlade in ministr­stev: vlada ga bo sprejela do konca leta 2014, nosilec ukrepa je Ministrstvo za notranje zadeve; . vpeljava pravila "zakonodajne sledi": General-ni sekretariat vlade, Služba Vlade RS za zako­nodajo in Ministrstvo za notranje zadeve so nosilci ukrepa, ki je že izveden in omogoca »zakonodajno sled«, po kateri se doloci obve­znost navedbe avtorstva celotnega besedila akta ali posameznih dolocb, kadar besedilo predloga akta pripravlja fizicna ali pravna oseba zasebnega prava; . ureditev evidence Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je nosilec ukrepa priprave uredbe o nacinu in vsebini porocanja obcin in upravljavcev nep­remicnin v lasti RS o zemljiških podatkih in nacinu vpisa upravljavcev nepremicnin v lasti države ter sprememb zakonodaje, ki bo omo-gocala vpis lastništva RS na podlagi zakona, in sicer do 31. decembra 2014; . odpoklic župana: Ministrstvo za notranje zadeve do junija 2014 pripravi spremembo Zakona o lokalni samoupravi, ki bo uvedla možnost odpoklica župana na pobudo voliv­cev, in spremembo Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, s katero bodo uve­dene strožje pravne podlage za posameznikov odpoklic ob obsodbi; . odpoklic posameznika z javne funkcije in pre­poved opravljanja javne funkcije: Ministrstvo za notranje zadeve bo s pripravo besedila novele Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije do konca leta 2014 vzpostavilo ustreznejše/strožje pravne podlage za odpo­klic posameznika z javne funkcije; . ucinkovit in pregleden nadzor nad delovanjem nosilcev javnih pooblastil in podrocnih organi­zacij nosilcev javnih pooblastil (zbornic): gre za kompleksen ukrep, ki bi bil lahko izveden do marca 2015, ko bo vladna delovna skupina pod vodstvom Službe vlade RS za zakonodajo pripravila analizo in predloge ukrepov za izbo­ljšanje sistema; . sistemska reorganizacija delovanja inšpekcij­skih služb: v obdobju 2014–2015, nosilci so Inšpekcijski svet, Ministrstvo za notranje zade­ve in resorna ministrstva; . v izvajanju je tudi reorganizacija delovanja Komisije za preprecevanje korupcije, s sprejet­jem novele Zakona o integriteti in prepreceva­nju korupcije do konca leta 2014 bodo okrep­ljene nadzorne pristojnosti KPK in vzpostav­ljen neodvisni organ nadzora nad delom KPK, nosilec ukrepa je MNZ. V program ukrepov, sprejetih na vladi, spadata še: . omejevanje korupcijskih tveganj v javni upra- vi:nosilca ukrepa sta MNZ in KPK v sodelovan­ju z ministrstvi, posamezna resorna ministrs­tva morajo do konca leta 2014 pripraviti anali­zo in akcijski nacrt za omejitev tveganj ali preprecevanje, odkrivanje in pregon korupcije in . omejevanje korupcijskih tveganj v pravosodju: Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z drugimi pravosodnimi organi je zadolženo, da do konca leta 2014 pripravi: oblikovanje kode­ksa poslovnega obnašanja oziroma eticnega kodeksa, ki bi zavezoval vse sodnike; usposab­ljanje v zvezi z etiko in integriteto; vzpostavi­tev jasnih standardov oziroma oblikovanje kodeksa poslovnega obnašanja, skupaj s komentarjem in /ali prakticnimi primeri, ki bi se uporabljali za vse sodnike; podrobnejša opredelitev meril za izbiro in ocenjevanje sodnikov z ustreznim aktom; oblikovanje kodeksa poslovnega obnašanja oziroma etic­nega kodeksa, ki bi zavezoval vse državne tožilce; sprejem smernic glede nasprotja inte­resov v casu opravljanja funkcije in po njenem prenehanju; usposabljanje v zvezi z etiko in integriteto državnih tožilcev. Vir: Sporocilo za javnost Vlade RS o 48. seji Vlade RS z dne 5. marca 2014, http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/ Sporocila_za_javnost/2014/sevl14-48.pdf Kazalo Kazalo Povzetek .................................................................................................. 5 O Komisiji za preprecevanje korupcije............................................................. 6 Pripad novih zadev v letu 2013 ........................................................................ 7 Opravljeno delo v letu 2013............................................................................. 8 Kadri in finance….............................................................................................. 9 Pojasnilo k odstopu predsednika in obeh namestnikov predsednika KPK....... 10 Predlogi KPK za soocenje s sistemsko korupcijo, oblikovani po odstopu vodstva KPK ..................................................................................................... 14 Odziv Vlade RS na predloge senata komisije za preprecevanje korupcije v odstopu ......................................................................................................... 18 Kazalo ...................................................................................................... 21 Kazalo ............................................................................................................... 22 O Komisiji za preprecevanje korupcije ....................................................... 25 O Komisiji za preprecevanje korupcije............................................................. 26 Naloge KPK ....................................................................................................... 27 Senat in urad komisije ..................................................................................... 28 Senat................................................................................................................. 28 Urad.................................................................................................................. 29 Služba za analitiko in informacijsko varnost .................................................... 30 Služba za nadzor in preiskave........................................................................... 35 Center za integriteto in preventivo.................................................................. 35 Organizacijska kultura ...................................................................................... 36 Kadrovska problematika................................................................................... 36 Financna problematika..................................................................................... 38 Problematika najema prostorov ...................................................................... 42 Odnosi z javnostmi ........................................................................................... 38 Mednarodna dejavnost komisije...................................................................... 45 Uporaba pravnih sredstev proti odlocitvam komisije...................................... 53 Zaznava korupcije..................................................................................... 57 Kazalci stanja korupcije v RS............................................................................. 58 Indeks percepcije korupcije in korupcija v RS – stanje in trendi...................... 60 Evropsko protikorupcijsko porocilo.................................................................. 62 Omejevanje korupcije ...............................................................................65 Nadzor in preiskave...................................................................................67 Delo na podrocju preiskav................................................................................ 68 Sodelovanje z drugimi organi ........................................................................... 70 Prekrškovni postopki.................................................................................74 Prekrškovni postopki ........................................................................................ 75 Zašcita prijaviteljev ...................................................................................77 Namen regulacije podrocja .............................................................................. 78 Stanje na podrocju zašcite prijaviteljev v RS .................................................... 78 Premoženjsko stanje .................................................................................81 Znacilnosti podrocja in namen regulacije......................................................... 82 Nadzor nad premoženjskim stanjem................................................................ 82 Lobiranje ..................................................................................................88 Statisticni podatki ............................................................................................. 89 Omejitve poslovanja, nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij in darila...93 Omejitve poslovanja (35. in 36. clen ZIntPK) ................................................... 94 Nezdružljivost funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti in clanstvom v organih pravnih oseb (26. in 27. clen ZIntPK) ............................................... 96 Nasprotje interesov (37.–40. clen ZIntPK)........................................................ 98 Prepoved in omejitve sprejemanja daril (30.–34. clen ZIntPK) ........................ 101 Protikorupcijska klavzula...........................................................................103 Protikorupcijska klavzula .................................................................................. 104 Izjava o lastniški strukturi ponudnika............................................................... 105 Delo na podrocju protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi ponudnika......................................................................................................... 106 Integriteta, odgovornost, transparentnost, preventiva...............................107 Krepiti integriteto, transparentnost, odgovornost........................................... 108 Krepitev integritete...................................................................................109 Nacrti integritete .............................................................................................. 110 Sodelovanje KPK z zavezanci za NCI ................................................................. 111 Preventiva ................................................................................................113 Preventiva......................................................................................................... 114 Izobraževanje.................................................................................................... 117 O Komisiji za preprecevanje korupcije O Komisiji za preprecevanje korupcije Komisija za preprecevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve ucinkovitega delovanja pravne države in preprecevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti ter opravlja naloge, dolocene v Zakonu o integriteti in preprecevanju korupcije (dalje: ZIntPK) in drugih zakonih. Položaj samostojnega državnega organa je komisija pridobila že z uveljavitvijo Zakona o preprecevanju korupcije (dalje: ZPKor) januarja 2004, ki je bil v veljavi do 5. 6. 2010, ko je stopil v veljavo ZIntPK. Relativna samostojnost in neodvisnost komisije kot državnega organa se kaže v tem, da je pri svojem delu in odlocanju vezana zgolj na ustavo in zakon. Težo njeni neod­visnosti in nepristranskosti daje položaj samostojnega organa v sistemu državne ure­ditve, saj pri svojem delu ter odlocitvah komisija ni podrejena nobeni izmed treh vej oblasti, ampak je pri izvrševanju svojih pristojnosti z njimi v razmerju »zavor in rav­novesij«. ZIntPK je zato, v nasprotju s prejšnjim zakonom, nekoliko drugace uredil izbirni postopek, imenovanje komisije in njeno sestavo, dolocil organ nadzora nad njenim delom in poslovanjem ter vsebino porocanja komisije organu nadzora. Z uveljavitvijo ZIntPK sta se spremenila sestava in postopek imenovanja komisije kot kolegijskega organa. Komisija nima vec petih clanov, ki jih imenuje Državni zbor RS, ampak tri (predsednika in dva namestnika predsednika), ki jih po novem zakonu imenuje predsednik republike. Spremenjen je tudi izbirni postopek clanov komisije. Medtem ko je po ZPKor predsednika in namestnika predsednika predlagal predsed­nik republike, po enega clana komisije pa sodni svet, komisija Državnega zbora RS, pristojna za mandatno-volilne zadeve, ter Vlada RS, po novem zakonu kandidate za predsednika in njegova namestnika predsedniku republike predlaga izbirna komisija, sestavljena iz petih clanov, v katero po enega clana imenujejo Vlada RS, Državni zbor RS, neprofitne organizacije zasebnega sektorja s podrocja preprecevanja korupcije, Sodni svet in Uradniški svet. S spremenjenim izbirnim postopkom in postopkom imenovanja clanov komisije je še dodatno zagotovljena neodvisnost komisije oziro-ma njenih clanov. Senat komisije Predsednik Namestnik Namestnica Urad komisije Glavna pisarna Pravne kadrovske in financne zadeve Odnosi z javnostmi Mednarodni odnosi Služba za analitiko in informatiko . preiskave sumov koruptivnih in neeticnih ravnanj . dva projektna tima: za preventivo in za integriteto . nasprotje interesov . protikorupcijska doktrina . nezdružljivost funkcij, darila . resolucija o preprecevanju korupcije . nadzor nad premoženjskim stanjem . nacrti integritete v javnem in zasebnem sektorju . nadzor nad lobiranjem . analiza zakonodaje in predlogi sprememb . zašcita prijaviteljev . sektorske analize in raziskave . operativno sodelovanje z organi nadzora, odkrivan-. kodeksi ravnanja ja in pregona . izobraževanje, osvešcanje, publicistika . sodelovanje s civilno družbo Naloge KPK Zakonodajalec je z ZIntPK nadgradil že z ZPKor uveljavljeni model preprecevanja korupcije in posvetil dodatno pozornost krepitvi integritete v javnem sektorju ter zagotavljanju transparentnosti njegovega delovanja. S tem želi zagotoviti in krepiti zaupanje v institucije ter pravni red oziroma pravno državo. ZIntPK je natancneje opredelil preventivne in nadzorstvene naloge komisije ter razširil njene pristojnosti. Glavni namen, ki ga ima komisija pri uresnicevanju svojih pristojnosti, je krepitev delovanja pravne države (prim. 1. clen ZIntPK). Komisija pri tem: . z omejevanjem in preprecevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi skuša zagotoviti neodvisno in nepris­transko izpolnjevanje ustavno in zakonsko dolocenih funkcij; . z uresnicevanjem resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije, oblikovanjem stro­kovnih mnenj in standardov dobre prakse, nudenjem pomoci pri izobraževanju, zagotavljanju osvešcenosti ter nacrtovanju in ocenjevanju integritete na vseh rav­neh spodbuja in krepi sposobnost posameznikov in institucij, da prevzamejo odgovornost za razvoj integritete in s tem za preprecevanje ter odkrivanje korup­cije; . z nadzorom nad premoženjem in sprejemanjem daril funkcionarjem, prepreceva­njem in odpravljanjem nasprotja interesov in koruptivnih ravnanj ter nadzorom nad lobiranjem spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrše­vanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij ter pri upravljanju javnih zadev; . z dolocitvijo pogojev za opravljanje dejavnosti lobiranja pri delovanju javnega sek­torja zagotovi transparentnost te dejavnosti na nacin, ki bo podpiral dobre prakse lobiranja ter omejeval in kaznoval neeticne; . z zašcito prijaviteljev koruptivnih ravnanj spodbuja in krepi odkrivanje, preprece­vanje ter odpravljanje koruptivnih ravnanj; . z uresnicevanjem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije spodbuja, podpira in krepi sodelovanje ter strokovno pomoc pri preprecevanju in zatiranju korupcije na mednarodni ravni; . spodbuja in krepi sodelovanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti (dalje: organi lokalne skupnosti), organizacij javnega sektorja, oseb z javnimi pooblastili, institucij civilne družbe, medijev ter pravnih in fizicnih oseb pri dvigu integritete v Republiki Sloveniji, preprecevanju korupcije in ucinkovitem odzivu države na vse oblike koruptivnih ravnanj. Za izboljšanje zakonitosti, pravilnosti in smotr-mest v Komisiji za preprecevanje korupcije – nosti delovanja ter poslovanja KPK je senat 26. 9. 2013; komisije v letu 2013 sprejel naslednja interna . Sklep o dopolnitvah Sklepa o izpolnjevanju pravna akta: dolocenih pogojev za zasedbo delovnega . Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o mesta – 26. 9. 2013. notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih Senat in urad komisije Komisija je v letu 2013 med drugim: . prejela 84 zahtev za dostop do informacij javnega znacaja; . prejela 77 vprašanj in zahtev fizicnih oseb ali poslovnih subjektov, ki se nanašajo na javno dostopne podatke v bazi Supervizor; . prejela 8 zahtev za vpogled v spis po 82. clenu Zakona o splošnem upravnem pos­topku. V letu 2013 je komisija: . izvedla 51 sej senata komisije s skupno 229 tockami dnevnega reda in 295 spreje­timi sklepi; . izdala 27 odlocb o celotni ali delni zavrnitvi zahtev za dostop do informacij javne­ga znacaja; . odgovorila na 77 vprašanj in zahtev fizicnih oseb ali poslovnih subjektov v zvezi s podatki v javno dostopni bazi Supervizor, tudi na podlagi pridobljenega mnenja Informacijskega pooblašcenca o zakonitosti javne objave dolocenih podatkov (na primer davcna številka samostojnega podjetnika posameznika, ki je prenehal s poslovanjem). Senat Senat komisije je v letu 2013: . izvedel 51 sej; . opravil razgovore z 22 vabljenimi osebami; . sprejel 15 nacrtov dela in kategorizacije prijave; . sprejel 153 zakljucnih ali vmesnih ugotovitev o posameznem primeru in 11 ugoto­ vitev o konkretnem primeru; . sprejel 1 odlocbo o zavrnitvi izdaje dovoljenja za opravljanje dodatne dejavnosti in 2 odlocbi o izdaji dovoljenja za opravljanje dodatne dejavnosti po 26. clenu ZIntPK; . sprejel 8 odlocitev o izlocitvi posameznega clana senata iz obravnave zadeve. Urad V letu 2013 je komisija od pristojnih predlagateljev oziroma pripravljavcev prejela v pregled in mnenje 27 predlogov zakonov ali njihovih sprememb ter dopolnitev in 7 drugih predpisov (uredb, pravilnikov, smernic …). Komisija je podala predloge uredit­ve podrocja in mnenja o posameznih predlogih zakonov na 10 obsežnejših zakonov, in sicer: Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, Zakon o sistemu plac v javnem sektorju, Zakon o bancništvu, Zakon o igrah na sreco, Zakon o referendum-ski in volilni kampanji, Zakon o politicnih strankah, Zakon o Slovenskem državnem holdingu, Zakon o dostopu do informacij javnega znacaja, Zakon o kazenskem posto­pku in Zakon o sodniški službi. V letu 2013 je komisija odlocala o 84 zahtevah za dostop do informacij javnega zna-caja. Od tega jih je bilo zgolj 11 zavrnjenih v celoti, 16 zahtevam pa omogocen delni dostop, najpogosteje iz razloga varovanja osebnih podatkov in varovanja notranjega delovanja oziroma dejavnosti organa. Od 13 vloženih pritožb na Informacijskega pooblašcenca je bilo v celoti zavrnjenih sedem, šestim pa je bilo delno ugodeno, tako da je komisija morala omogociti širši dostop do posameznih dokumentov ali delov dokumenta. Komisija izpostavlja, da se zavrnjene zahteve v vecjem delu nanašajo na zahteve po tonskih posnetkih razgovorov s posameznimi vabljenimi osebami, vendar, kot izhaja tudi iz odlocb Informacijskega pooblašcenca, zanje velja izjema od proste­ga dostopa do informacij javnega znacaja, ki varuje notranje delovanje organa oziro-ma dejavnost organa. Leta 2012 je sicer v dveh primerih tonski posnetek delno pos­tal informacija javnega znacaja, vendar je bila odlocitev oprta na izkazan javni inte-res. Služba za analitiko in informacijsko varnost Namen Službe za analitiko in informacijsko varnost (dalje: SAIV) je zagotavljati infor­matizacijo dela komisije, nuditi podporo pri statisticnih in drugih obdelavah ter anali­zah podatkov in skrbeti za varovanje informacijsko-komunikacijske opreme, komuni­kacij ter podatkov komisije. V okviru službe so zaposleni trije uslužbenci, eden od 19. 8. 2013 kot razvijalec na delovnem mestu informatik analitik. Uslužbenec je bil na komisiji zaposlen za obdob­je enega leta, in sicer za delo na Projektu krepitve informacijske podpore delovnim procesom Komisije za preprecevanje korupcije in nadgradnje projekta »Transparentnost«; projekt sicer poteka od 16. 8. 2013 do 16. 8. 2015, pred zaposlit­vijo dodatnega sodelavca pa smo za pomoc pri programiranju obcasno sklepali pogo-dbe z zunanjimi izvajalci. Druga dva uslužbenca, trenutno zaposlena v SAIV, sta se na komisiji zaposlila leta 2010. Komisija je v letu 2013 uspešno zakljucila prenovo informacijskega sistema, s katerim smo dosegli vecjo zanesljivost delovanja v primeru morebitnih izpadov, bistveno izboljšali sistem varnostnega arhiviranja oziroma upravljanja varnostnih kopij ter centralizirali in poenostavili upravljanje delovnih postaj ter omrežja. Poseben pouda­rek je bil pri prenovi namenjen zašciti lokalnega omrežja ter podatkov na strežnikih in delovnih postajah. Prav tako je bil cilj prenove doseci boljše obvladovanje stroškov programske opreme in zunanje IT podpore, kar smo dosegli, saj novi sistem v celoti upravljamo sami, prav tako pa sami tudi v celoti izvajamo razvoj. Z namenom zmanjševanja stroškov v delo komisije v cim vecji meri uvajamo odprto­kodne in brezplacne aplikacije ter smo zavezani uporabi odprtih standardov. V letu 2013 komisija ni kupovala licencne programske opreme; za nakup strojne in druge opreme (racunalniki, mobilni aparati, fotokopirni stroj, opticni citalnik, rezalnik doku­mentov …) smo porabili 14.329,98 evra. Stroški zunanjih sodelavcev s podrocja informatike (razvijalcev) so po pogodbah v letu 2013 znašali 8497,34 evra. Komisija pri svojem delu sicer zbira številne (tudi osebne) podatke in vzpostavlja raz­licne z zakonom dolocene evidence, za njeno ucinkovito delo pa je nujna visoka sto­pnja informatizacije pri zbiranju in obdelavi podatkov. V letu 2013 je bil poudarek na vpeljavi analiticne podpore uslužbencem komisije ter nadaljnji informatizaciji dela. Zlasti smo se posvetili tehnicnim rešitvam za zagotavljanje vecje kvalitete podatkov ter nadzora nad zavezanci, predvsem tistimi, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Dokoncan je bil obrazec za porocanje o darilih, zaceli pa smo tudi z razvojem aplika­cije za podporo nacrtom integritete. V letu 2013 smo izvedli nekaj manjših posodobitev aplikacije Supervizor, ki državlja­nom omogoca spremljanje izdatkov proracunskih uporabnikov. Aplikacija je v letu 2013 prejela nagrado Združenih narodov za boj proti korupciji v regionalni skupini Evropa in Severna Amerika. PREGLED PORABE FINANCNIH SREDSTEV V PRETEKLOSTI V letu 2005 je bilo za nakupe strojne opreme porabljenih 3.190.440 tolarjev (13.313,47 evra), za nakup programske opreme in licenc za programsko opremo 1.404.676,40 tolarja (5861,61 evra), 2.340.000 tolarjev (9764,65 evra) pa je bilo namenjenih za zasnovo in postavitev spletne strani. V letu 2006 je bilo za strojno opremo porabljenih 2.434.133,28 tolarja (10.157,46 evra), za nakup licenc programske opreme 453.217,96 tolarja (1891,25 evra), za nakup drobnega inventarja 774.415,30 tolarja (3231,58 evra), za nakup mobilnih telefonov pa 159.600 tolarjev (666 evrov). V letu 2007 je bil edini strošek s podrocja informatike nakup licenc za programsko opremo, ki je znašal 2837,34 evra. V letu 2008 so stroški za nakup programske opreme in licenc programske opreme znašali 10.408,32 evra (v tem letu je bil kupljena Novell programska oprema), 1154,40 evra pa je znašal strošek za nakup varnostne omare. V letu 2009 je bilo za nakup licencne programske opreme porabljenih 14.633,52 evra, za nakup strojne racunalniške opreme 27.936,02 evra, za nakup omrežne opre-me 2763,24 evra, za nakup mobilnih telefonov je bilo porabljenih 123,90 evra, za nakup pisarniške opreme (skener, fotokopirni stroj, diktafon) 2972,52 evra, za nakup varnostnih omar in unicevalca dokumentov pa 3689,34 evra. V letu 2010 je bilo za nakup licencne programske opreme porabljenih 5686,03 evra, za nakup strojne racunalniške opreme (racunalniki, strežniki, skener, tiskalnik) 7168,25 evra, za nakup mobilnih telefonov 720 evrov, za nakup videokonferencnega sistema pa 2603,88 evra. V letu 2011 je bilo za nakup licencne programske opreme porabljenih 10.084,68 evra, za nakup mobilnih telefonov 660 evrov, za nakup razlicne strojne racunalniške opreme (citalec crtne kode, graficna tablica, prenosni racunalniki, monitorji in drugo) 15.062,50 evra, za nakup avdiovizualne opreme (zvocniki, fotoaparat, manjša mešal­na miza za snemanje razgovorov, mikrofoni) 1000,02 evra, za nakup opreme za tiska­nje in razmnoževanje (tiskalniki, skenerji, plastifikator) 2561,41 evra, za nakup strež­nikov in diskovnih sistemov 8672,21 evra, za nakup aktivne mrežne in komunikacij­ske opreme pa 184,51 evra. V letu 2012 je bilo za nakup licencne programske opreme (EventTrack) porabljenih 3380,10 evra, za nakup mobilnih telefonov 309,44 evra, za nakup razlicne strojne racunalniške opreme (pomnilnik RAM) 338,71 evra, za nakup avdiovizualne opreme (mikrofoni za snemanje razgovorov) 205,60 evra, za nakup opreme za tiskanje in raz­množevanje (tiskalniki) 466,04 evra, za nakup komunikacijske omare 782,81 evra ter za nakup aktivne mrežne in komunikacijske opreme (omrežna stikala) 679,20 evra. V letu 2013 je bilo za nakup strojne racunalniške opreme (racunalniki, monitor) pora­bljenih 5403,04 evra, za nakup mobilnih telefonov 1565 evra, za nakup opreme za tiskanje in razmnoževanje (fotokopirni stroj, opticni citalnik) 6579,85 evra, za nakup aktivne mrežne in komunikacijske opreme (omrežno stikalo) 427 evrov ter za nakup druge opreme (rezalnik dokumentov) 355,09 evra. Nakupov licencne programske opreme ni bilo. Skupno smo za te nakupe porabili 14.329,98 evra. Stroški zunanjih sodelavcev s podrocja informatike (razvijalcev) v letu 2013 po pogo-dbah so znašali 8497,34 evra. PODROBNEJŠI PREGLED PRETEKLEGA OBDOBJA V preteklem obdobju smo zakljucili prenovo informacijskega sistema komisije, tudi v letu 2013 smo namenili velik poudarek zagotavljanju varnosti komunikacij in podat­kov, sodelovali pa smo tudi pri izvedbi vec zahtevnejših podatkovnih analiz. Zakljucek prenove informacijskega sistema komisije in zagotavljanje varnosti poda­tkov V letu 2013 smo uspešno zakljucili prenovo informacijskega sistema, ki smo jo zaceli leto prej. Predhodni sistem je bil namrec zastarel, poleg tega pa so potekle licence za programsko opremo. V okviru prehoda na nov informacijski sistem smo dosegli vecjo zanesljivost delovanja v primeru morebitnih izpadov, bistveno izboljšali sistem var-nostnega arhiviranja oziroma upravljanja varnostnih kopij ter centralizirali in poenos­tavili upravljanje delovnih postaj ter omrežja. Delovne postaje z operacijskim siste-mom Windows 7 so vkljucene v Samba omrežje, za oddaljeno upravljanje in namesti­tev posodobitev programske opreme na njih pa skrbi odprtokodni sistem WPKG. Poseben poudarek prenove je bil na zašciti lokalnega omrežja ter podatkov na strež­nikih in delovnih postajah. S prenovo smo dosegli tudi boljše obvladovanje stroškov programske opreme in stroškov zunanje IT podpore. Novi sistem namrec omogoca visoko stopnjo neodvisnosti od zunanjih izvajalcev in ponudnikov programske opre-me, saj ga v celoti upravljamo sami. S ciljem boljšega obvladovanja stroškov, zagotovitve neodvisnosti od ponudnikov, zanesljivosti in varnosti na komisiji težimo k uporabi odprtokodnih rešitev na vseh podrocjih, kjer je to smiselno in upraviceno. Uporabi odprtokodnih rešitev in stan­dardov želimo biti zavezani tudi v bodoce; v letu 2013 tako nismo kupili nobene licencne programske opreme. Na strežnikih vecinoma tece odprtokodna programska oprema, prav tako odprtokodno programsko opremo poleg licencne uporabljamo tudi na delovnih postajah (na primer brskalnik Firefox, pisarniški paket LibreOffice, multimedijski predvajalnik VLC in program za obdelavo zvocnih posnetkov Audacity). Podatki na strežnikih in tudi varnostne kopije so šifrirani, prav tako so z uporabo odprtokodne aplikacije TrueCrypt šifrirani vsi nosilci podatkov na delovnih postajah. Za nekatere uslužbence, ki rokujejo s posebej obcutljivimi podatki, smo uvedli upora­bo posebnih USB kljucev, ki omogocajo strojno šifriranje podatkov. Šifrira se tudi elektronska pošta uslužbencev komisije ter vecina notranjih komunikacij. Za vodstvo komisije smo v SAIV zagotavljali podporo za varne mobilne komunikacije. Zaradi zagotavljanja sledljivosti obdelave osebnih ter drugih zaupnih podatkov se beležijo tudi vse aktivnosti (vpogledi) v aplikacijah SPIS in Corruptio ter aktivnosti tiskalniškega strežnika. V letu 2013 smo sicer imeli dolocene tehnicne težave z delo­vanjem aplikacije EventTrack, ki je namenjena zagotavljanju sledljivosti vpogledov v aplikacijo SPIS, prav tako je bilo nekaj težav z delovanjem sistema elektronske pošte. Vse težave smo sicer uspešno rešili. V letu 2013 smo prenovili tudi del notranjega LAN omrežja komisije. Izvedli smo menjavo nekaj zastarelih omrežnih stikal ter izboljšali povezljivost omrežnih stikal znotraj omrežja, prav tako smo izvedli ponovne varnostne preglede notranjega omrežja komisije ter omrežje dodatno zašcitili pred nepooblašcenimi zunanjimi dos-topi. SPLETNI OBRAZCI IN APLIKACIJA CORRUPTIO Zaposlitev novega sodelavca – razvijalca je pomenila precejšen napredek na podroc­ju razvoja internih aplikacij komisije, namenjenih zbiranju ter analitiki podatkov. V letu 2013 smo spletno stran in spletne obrazce preselili na novo infrastrukturo, na spletni strani pa smo implementirali zmogljiv iskalnik. Aplikacija Corruptio je bila deležna nekaj pomembnih posodobitev ter razširitev, ki omogocajo zagotavljanje vecje kvalitete podatkov ter nadzor nad zavezanci, zlasti tistimi, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Dokoncan je bil obrazec za porocanje o darilih, zaceli pa smo z raz­vojem aplikacije za podporo nacrtom integritete. Nekaj sprememb so doživeli tudi obrazci za porocanje premoženjskega stanja. Spletni obrazci so zasnovani tako, da spletna aplikacija preveri veljavnost vnesenih podatkov. To pomeni, da spletna aplikacija preveri, ali so podatki posredovani v pra­vilni obliki (na primer, da sta ime in priimek osebe zapisana v skladu z razpoložljivim naborom crk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji, da sta EMŠO ali davcna številka zapisana v skladu z zakonsko veljavnim nacinom in da se v posredo­vanem EMŠO ali davcni številki ujema izracun kontrolne številke ter drugo). Na ta nacin dosegamo precej višjo kvaliteto posredovanih podatkov s strani zavezancev kot v preteklosti. Poseben poudarek pri novih obrazcih smo namenili tudi varnosti posredovanih poda­tkov. Spletni obrazci, prek katerih zavezanci komisiji posredujejo podatke, so dostop­ni samo prek šifrirane spletne povezave. Vneseni podatki se na strežniku shranjujejo v šifrirane datoteke. Pri tem je uporabljeno tako imenovano asimetricno šifriranje, kar pomeni, da podatkov na spletnem strežniku komisije ni mogoce dešifrirati. Dešif­riranje je mogoce le na locenem internem strežniku komisije, saj na spletnem strež­niku ni šifrirnih kljucev za dešifriranje podatkov. Šifrirane datoteke s podatki iz splet­nih obrazcev se nato prek posebne, še dodatno šifrirane povezave samodejno prene­sejo na interni strežnik komisije. Ta strežnik se nahaja v zašcitenem HKOM omrežju. Vsi strežniki komisije uporabljajo še dodatne zašcitne mehanizme, kot na primer ustrezno nastavljeno požarno pregrado, administrativni dostop do strežnikov ima le omejen krog oseb, trdi diski strežnikov v internem omrežju komisije pa so v celoti šifrirani. Poskrbljeno je tudi za fizicno varnost in varnostno arhiviranje podatkov. Vsi dostopi do aplikacije za obdelavo osebnih podatkov zavezancev – tudi vpogledi v osebne podatke – se neizbrisno beležijo na locenem strežniku. Tudi v letu 2013 smo izvedli nekaj izobraževanj s podrocja varstva osebnih podatkov ter s podrocja varnos-ti informacijskih sistemov in varovanja informacij. ANALITICNA PODPORA DELU KOMISIJE TER INFORMACIJSKA PODPORA DELOVNIM PROCESOM V letu 2013 smo v SAIV izvedli vec zahtevnejših analiz podatkov. Tako smo na podlagi podatkov GURS o prodajah izvedli analizo (pre)prodaj obcinskih zemljišc, pripravili vec analiz sumov nasprotja interesov ter omejitev poslovanja, analizo zaposlovanja v javnih podjetjih in javni upravi, analizo podatkov o udeležbi zdravstvenih delavcev v zasebnih podjetjih, analizo podatkov o cakalnih vrstah, nudili podporo pri izdelavi vec spletnih vprašalnikov ter analizi zbranih podatkov (narocanje pravnih mnenj, nacrti integritete in drugo). Skrbeli smo za redno izdelavo razlicnih statistik o delu komisije, nudili informacijsko in analiticno podporo za pridobivanje ter analizo poda­tkov iz delniških knjig, AJPES registrov in Supervizorjeve baze financnih transakcij ter zagotavljali informacijsko podporo snemanju razgovorov na sejah. Pomemben del podpore delu komisije ter zagotavljanju transparentnosti poslovanja države predstavlja tudi aplikacija Supervizor. Aplikacija je v letu 2013 prejela nagrado Združenih narodov za boj proti korupciji v regionalni skupini Evropa in Severna Ame-rika, prav tako smo Supervizor veckrat predstavili razlicnim delegacijam iz tujine (med drugim mednarodni delegaciji srbskih parlamentarcev, delegaciji iz Moldavije). Aplikacija Supervizor je sicer doživela nekaj manjših nadgradenj (na primer prikaz davcnih dolžnikov, odlivov v davcne oaze), v letu 2013 pa smo od Ministrstva za finance pridobili tudi racunovodske podatke iz aplikacije MFERAC, ki jih bomo v apli­kacijo Supervizor vkljucili v prihodnosti. Komisija je tudi v letu 2013 sodelovala z raziskovalci Inštituta Jožef Štefan, in sicer na podrocju analize velikih kolicin podatkov ter razvoja analiticnih metod boja proti korupciji. NACRTI ZA V BODOCE SAIV se pri svojem delovanju srecuje s klasicnimi težavami kot so pomanjkanje financ za nakup dodatne informacijsko-komunikacijske opreme in kadrovska podhranje­nost, kljub temu pa se v danih razmerah trudimo storiti cim vec in razpoložljive vire cim bolj ucinkovito uporabiti. Za v bodoce nacrtujemo naslednje aktivnosti: . dokoncen prehod reševanja prijav prek interne aplikacije Corruptio; . izdelava modula za izdelavo in prikaz statistik s podrocja reševanja prijav; . izdelava naprednega iskalnika po internih dokumentih komisije; . izdelava sistema e-porocanja in analitike prijav o lobisticnih stikih; . razvoj dodatnih orodij za nadzor in zagotavljanje kvalitete podatkov v podatkov­ nih zbirkah komisije; . nadgradnja internega sistema z modulom za nadzor lastništva nepremicnin; . razvoj aplikacije za pridobivanje in analitiko podatkov za nadzor nad lastništvom vrednostnih papirjev; . nadgradnja aplikacije Supervizor – prikaz racunovodskih podatkov iz zbirke MFE­ RAC; . nadgradnja aplikacije Supervizor z nekaterimi dodatnimi funkcionalnostmi; . redno izvajanje izobraževanj s podrocja varstva osebnih podatkov in informacijske varnosti; . vzpostavitev dodatnega sistema za varnostno arhiviranje podatkov; . vzpostavitev sistema za zagotavljanje visoke razpoložljivosti informacijskega siste- ma komisije. Služba za nadzor in preiskave V Službi za nadzor in preiskave (dalje: SNAP) je zaposlenih 16 uslužbencev. Pri tem SNAP: . izvaja nadzorstvene naloge komisije; . vodi postopke nadzora in preiskav v povezavi s sumi koruptivnih ravnanj; . obravnava prijave zahtev uradnim osebam za nezakonita in neeticna ravnanja; . izvaja pristojnosti glede ugotavljanja nasprotja interesov, omejitev poslovanja, nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev in kršitev dolocb o lobiranju; . ugotavlja dejansko stanje v povezavi s sumi korupcije v konkretnih zadevah; . pripravlja in predlaga sprejetje nacelnih mnenj, stališc, priporocil in pojasnil v zve­ zi s sumi korupcije v konkretnih ali sistemskih zadevah; . izvaja naloge v povezavi z zašcito prijaviteljev, nezdružljivostjo funkcij, prepovedjo in omejitvijo sprejemanja daril, zakonsko obveznostjo uporabe protikorupcijske klavzule; . opravlja naloge operativnega sodelovanja z organi odkrivanja in pregona ter dru­gimi nadzornimi organi, spremlja zadeve s podrocja mednarodne korupcije in s tem namenom skrbi za usklajeno obvešcanje v razmerju do policije, državnega tožilstva in sodišca ter drugih državnih organov; . odloca v postopkih o prekrških ter opravlja druge naloge (8. clen akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest). Center za integriteto in preventivo V Centru za integriteto in preventivo (dalje: CIP) je zaposlenih 5 uslužbencev. CIP izvaja preventivne pristojnosti komisije, in sicer: . opravlja naloge s podrocja upravljanja s korupcijskimi tveganji in tveganji drugih neeticnih in nezakonitih ravnanj z orodjem nacrt integritete, vkljucno s pripravo strokovnih podlag, usposabljanjem javnih uslužbencev in spremljanjem izvajanja nacrtov integritete; . svetuje pri krepitvi integritete in preprecevanju ter odpravljanju tveganj za korup­cijo v javnem in zasebnem sektorju; . spremlja in analizira podatke o stanju in uresnicevanju nalog za preprecevanje korupcije v RS; . skrbi za izvajanje resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije v RS (dalje: resoluci­ja), in pripravlja predloge njenih sprememb; . opozarja pristojne organe v RS na uresnicevanje obveznosti, ki izhajajo iz medna­rodnih aktov s podrocja preprecevanja korupcije, in jim daje predloge glede naci­na uresnicevanja teh obveznosti; . sodeluje z znanstvenimi, strokovnimi, medijskimi in neprofitnimi organizacijami zasebnega sektorja s podrocja preprecevanja korupcije, nacrtuje in izvaja dogod­ke in projekte kot so konference, okrogle mize, novinarske konference s podrocja osvešcanja in preprecevanja korupcije; pripravlja akcije osvešcanja javnosti, stro­kovno literaturo za objavo, izobraževanja in opravlja druge naloge (9. clen akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest). Organizacijska kultura Na komisiji vlagamo velike napore v krepitev organizacijske kulture in zavedanja vseh zaposlenih o položaju, pomenu in odgovornosti tovrstne institucije, še posebej v tre­nutnih družbenih razmerah. Da bi postavili vrednostne temelje notranje kulture organizacije, smo oblikovali vodi-lo: Omejevanje korupcije, krepitev pravne države ter integritete javnega sektorja so naše naloge; transparentnost in etika naša vodila; objektivnost naš pristop. Naše delo temelji na integriteti, odgovornosti in vladavini prava. Prizadevamo si za cim vecjo transparentnost delovanja institucije tako navzven kot navznoter. Notranja javnost je obvešcena o vseh pomembnih novostih, spremembah in odlocitvah. Na notranjem strežniku komisije so zaposlenim dostopna tedenska porocila vodij posa­meznih podrocjih, vsaj enkrat na dva meseca (po potrebi tudi pogosteje) pa pripravi-mo sestanek vseh zaposlenih. Zunanjo transparentnost zagotavljamo z objavo vecine podatkov o delu komisije in premoženju clanov vodstva na naših spletnih straneh ter z rednim komuniciranjem z javnostmi. Po odhodu nekaterih sodelavcev v preteklih letih, tudi v letu 2013, smo nove sodela­vce zaposlovali ob izvajanju zahtevnih izbirnih postopkov (tudi pisni testi in osebni razgovori), katerih cilj je bil med njimi poiskati najboljše – takšne, ki so ne le strokov­ni, ampak tudi delijo vrednote komisije ter izkazujejo osebno integriteto. Kadrovska problematika Na dan 31. 12. 2009 je bilo na komisiji zaposlenih 24 uslužbencev, od tega 4 funkcio­narji; na dan 31. 12. 2010 je bilo zaposlenih 30 uslužbencev, od tega 2 funkcionarja in 3 na prenehanju funkcije; na dan 31. 12. 2011 36 uslužbencev in 3 funkcionarji; na dan 31. 12. 2012 37 uslužbencev in 3 funkcionarji, prav tako na dan 31. 12. 2013. Ob tem je treba dodati, da je komisija že leta 2011 prekinila podjemne in avtorske pogo-dbe z zunanjimi sodelavci na podrocju dela SNAP, ki so bile prej stalnica reševanja kadrovske problematike od ustanovitve komisije dalje. V luci tega dejstva je dejanski »napredek« v kadrovski »moci« komisije v primerjavi s stanjem v prejšnjem mandatu leta 2010 majhen in glede na obseg novih nalog povsem nezadosten. Komisija je uspela z varcevanjem in prerazporejanjem sredstev, namenjenih za mate-rialne stroške, v letu 2011 delno okrepiti svojo kadrovsko sestavo. Z novimi zaposlit­vami smo se okrepili predvsem s sodelavci s pravno ter ekonomsko izobrazbo in izku­šnjami (bancništvo, policija, tožilstvo). S koncem leta 2011 sta dva uslužbenca podala odpoved delovnega razmerja, oba odhoda smo nadomestili v prvih mesecih leta 2012. V letu 2013 je dvema uslužbencema prenehalo delovno razmerje na komisiji, kar smo nadomestili v prvih mesecih leta 2014. Povecanje števila zaposlenih v zadnjih dveh letih ni bilo posledica vecanja proracuna komisije. Sredstva za dodatno zaposlene v letu 2011 in 2012 smo pridobili izkljucno znotraj našega siceršnjega proracuna, brez dodatnih sredstev – z globoko organizaci­jo in racionalizacijo dela; pomembno smo znižali kljucne materialne stroške (najemnina prostorov predstavlja naš dalec najvecji materialni strošek, ki pa smo ga od leta 2010 znižali skoraj na 50 % prvotne vrednosti najemnine). Vecino projektov informatizacije (elektronska prijava premoženjskega stanja, Supervizor, elektronska izmenjava podatkov z drugimi organi in podobno) smo izvedli z minimalnimi stroški ali na podlagi volonterskega zunanjega dela. Preiskovalci in nadzorniki imajo na voljo le tri službena vozila, ki pa so stara že 12, 10 in 8 let. Ceprav v imenu RS po zakonu zastopamo državo v štirih mednarodnih telesih (GRECO, OECD, UN, IACA), ki imajo srecanja veckrat letno, pa komisija za potne stroške kljub temu porabi minimalna sredstva. Kljub mocnejši kadrovski zasedbi komisija še vedno ne zmore kvalitetno izvajati obsežnega mandata, ki ji ga je naložil ZIntPK. Za normalno delo bi potrebovala vsaj 90-odstotno kadrovsko zasedenost, kar pomeni vsaj še 15 dodatno zaposlenih. Glav­na posledica kadrovske podhranjenosti je pocasnejše izvajanje pristojnosti, kar pa vodi v to, da odlocitve in aktivnosti komisije niso nujno pravocasne. Financna problematika Sprejeti proracun komisije za leto 2013 je znašal 1.743.252,44 evra, od tega: . integralna sredstva – 1.643.617 evrov; . odškodnine – 30 evrov; . donacija – 104 evre; . EACT (sredstva EU) – 99.501,44 evra. Rebalans proracuna 2013 je znašal 1.802.819,11 evra, od tega: . integralna sredstva – 1.702.057 evrov; . odškodnine – 1156,67 evra; . donacija – 104 evre; . EACT (sredstva EU) – 99.501,44 evra. Veljavni proracun za leto 2013 je znašal 1.716.719,11 evra, od tega: . integralna sredstva – 1.635.157 evrov (ker je komisija s sklepom vlade prerazpo­redila sredstva v tekoco proracunsko rezervo v višini 66.900 evrov); . odškodnine – 1156,67 evra; . donacija – 104 evre; . EACT (sredstva EU) – 80.301,44 evra (ker je komisija v mesecu septembru 2013 vrnila prevec nakazana sredstva avstrijskemu Zveznemu uradu za preprecevanje in boj proti korupciji (BAK) v višini 19.200 evrov). Komisija je v proracunskem letu 2013 realizirala sredstva v višini 1.648.410,83 evra, in sicer: PP Naziv PP Znesek v evrih % porabe 5432 Place 1.202.404,85 72,94 % 5435 Materialni stroški 396.631,30 24,06 % 5438 Investicije 15.362,16 0,93 % 7413 Odškodnine 1.126,67 0,07 % 9975 EACT 32.885,85 2,00 % Skupaj 2013 1.648.410,83 100,00 % Obrazložitev po posameznih proracunskih postavkah: PP 5432 – place Proracunska postavka 5432 je bila namenjena nacrtovanju proracunskih sredstev za stroške dela. Vsi uslužbenci in funkcionarji so izvajali aktivnosti, povezane z zadolžit­vami proracunskega uporabnika. 1. 1. 2013 je bilo na komisiji redno zaposlenih 37 javnih uslužbencev, trije funkcionarji in dva javna uslužbenca v mirovanju; 31. 12. 2013 je bilo za nedolocen cas zaposlenih 36 javnih uslužbencev, za dolocen cas dva javna uslužbenca, trije funkcionarji in dva javna uslužbenca v mirovanju. PP 5435 – materialni stroški Proracunska postavka je bila namenjena nacrtovanju izdatkov za blago in storitve. Vsi realizirani materialni stroški so neposredno povezani z izvršenimi nalogami proracun­skega uporabnika. Znotraj materialnih stroškov najvecji delež (53,45 %) predstavlja najem poslovnih, parkirnih in arhivskih prostorov. PP 5438 – investicije in investicijsko vzdrževanje Na proracunski postavki za investicije in investicijsko vzdrževanje je komisija realizira-la sredstva za nakup strojne racunalniške opreme, pohištva, opreme za tiskanje in razmnoževanje ter telekomunikacijske opreme. PP 7413 – sredstva odškodnin in zavarovanj Zavarovalnica je komisiji izplacala odškodnino za unicen prenosni racunalnik, s kate­ ro smo kupili novega. PP 9975 – EACT (sredstva EU) Projekt EACT je trilateralni projekt Avstrije, Slovenije in Slovaške. Nosilec projekta je avstrijski Urad za preprecevanje korupcije (BAK), partnerji pa slovenska Komisija za preprecevanje korupcije (KPK), Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ter slovaški Urad za preprecevanje korupcije. Komisija je v letu 2013 v okviru projekta organizirala dve delavnici, in sicer v aprilu 2013 in avgustu 2013, ter oktobra 2013 zakljucno konfe­renco. Problematika najema prostorov Komisija je poslovne prostore, v katerih deluje (nepremicnina, ki jo najemamo od družbe KAD, d.d.), podedovala iz prejšnjega mandata. Po prvotni pogodbi iz leta 2009 je mesecni strošek najemnine znašal 28.083 evrov. Po vec krogih pogajanj o znižanju najemnine mesecni strošek v povprecju v letu 2013 znaša 16.965 evrov. Najemnina kvadratnega metra opremljenega prostora znaša 11,50 evra. Prostori, v katerih deluje komisija, niso bili najprimernejši za opravljanje njene dejav­nosti, saj so bili ob gradnji namenjeni upravi vecjega zasebnega podjetja. Z njihovo manjšo preureditvijo v vrednosti 13.000 evrov (sredstva smo pridobili iz naslova zmanjšanja najemnine) smo v letu 2011 predvsem pisarne sicer smiselno predelali, pridobili nekaj novih delovnih prostorov in razporedili zaposlene – glede na možnosti in naloge, ki jih opravljajo – v zaokrožene ekipe. Kljub temu velik delež najetih pros­torov še vedno predstavlja prevelika površina tako imenovanih servisnih prostorov (sanitarije, hodniki, balkoni, cajne kuhinje, jedilnica ...), ki jih komisija v tolikšnem obsegu ne potrebuje, vendar nam jih iz najemne pogodbe ni uspelo izlociti. Pomem­bno pa je dodati, da imamo v okviru najetih prostorov na razpolago tudi vecjo ucilni-co oziroma predavalnico, v kateri izvajamo izobraževanja in druge vecje dogodke komisije, ter razpravno sobo – vecji prostor za seje senata, delovne sestanke in opra­vljanje razgovorov. Sklepno želimo še enkrat poudariti, da smo v obdobju 2010–2013 po vec krogih pogajanj znižali ceno najema za kvadratni meter opremljenega prostora iz 17 na 11,50 evra. Naše aktivnosti bodo še naprej usmerjene v zmanjševanje stroškov. Odnosi z javnostmi Tudi v letu 2013 zanimanje javnosti (tako domace kot tuje) za delo komisije narašca, pri cemer naj še omenimo porast izkazanega interesa tujih medijev, opažen predv­sem po objavi zakljucnih ugotovitev o premoženjskem stanju v zacetku leta 2013 in ob napovedi odstopa senata KPK koncem 2013. Sicer je porast zanimanja (med drugim) povezan tudi z nadaljevanjem že prisotnega trenda minulih let na podrocju medijskega porocanja o (negativnih) temah, kot so korupcija, nasprotje interesov in (nizka) stopnja integritete. Opisane težave, s kateri-mi se soocamo kot družba in vsakodnevno cutimo njihove negativne posledice, se namrec odražajo v porastu zanimanja medijev oziroma obsega novinarskih vprašanj, ki jih prejmemo na komisiji in po vsebini zasedajo vedno vec medijskega prostora. Ali drugace – najvecji del aktivnosti s podrocja odnosov z javnostmi še vedno predstav­ljajo odnosi z mediji oziroma priprava odgovorov na novinarska vprašanja. Tovrsten trend glede na narašcanje zavedanja o unicujocih vplivih in posledicah korupcije, nepotizma in drugih oblik neeticnih ravnanj pricakujemo tudi v prihodnje. Komisija v nacinu obvešcanja javnosti o svojem delu ohranja že vzpostavljen nacin komunikacije z mediji kot glavnim komunikacijskim kanalom, ki ga je zastavila ob zacetku mandata v oktobru 2010. Ta temelji na dveh izhodišcih: . pri komentiranju posameznih konkretnih zadev, ki so še v obravnavi, upošteva interese objektivnega in ucinkovitega dokoncanja postopkov pred komisijo. Prav tako dolocenih zadev – tudi zakljucenih – v interesu uspešnih nadaljnjih predka­zenskih postopkov javnosti ne posreduje takoj. Slednje je razvidno tudi iz statisti­ke v tem porocilu, ki kaže na število izvedenih ukrepov, ki pa niso bili vsi takoj predstavljeni javnosti (na primer, ce smo sami ali skupaj z drugimi pristojnimi organi ocenili, da bi to lahko škodovalo nadaljnjim postopkom). Povedano druga-ce – pri komuniciranju z javnostmi komisija postavlja interese ucinkovitih in uspe­šnih postopkov (ne samo pred komisijo, ampak tudi pred drugimi organi) prepre-cevanja in sankcioniranja koruptivnih in drugih nezakonitih ali neeticnih ravnanj pred interese same institucije ter njene podobe v javnosti. . med cilji komuniciranja z javnostmi ostaja nadaljnja zmerna depersonifikacija komisije (še vedno se namrec komisijo pogosto enaci z njenim predsednikom) in krepitev komisije kot institucije pravne države, ki je kolegijski organ odlocanja z vrsto zaposlenih sodelavcev – nadzornikov in svetovalcev. Tudi zato se pri komu­niciranju poleg predsednika pogosteje pojavljata preostala clana senata in ostali uslužbenci komisije. Gre za prakso, ki se je izkazala kot dobra in jo bomo v prihod­nosti še krepili. Smernice komuniciranja z javnostmi, dolocene v našem Poslovniku, ostajajo sledece: 4. Javnost dela komisije in odnosi z javnostmi nik, uslužbenci komisije pa po dogovoru oziro-ma pooblastilu namestnika. 13. clen (2)Za organizacijo in koordinacijo dela na pod­ (obvešcanje javnosti o delu komisije) rocju obvešcanja in sodelovanja z javnostmi na (1)Komisija posveca posebno pozornost redne­komisiji skrbi pooblašcenec za odnose z javnos-mu, celovitemu in objektivnemu obvešcanju tmi oziroma oseba, ki ga nadomešca. splošne in strokovne javnosti o svojem delu, pri (3)Clani senata komisije in uslužbenci komisije, cemer mora ob interesu javnosti upoštevati tudi ki izražajo mnenja in stališca v imenu komisije, varovanje integritete organa, interese postop­morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih kov pred komisijo in pred drugimi pristojnimi izražati, zastopati in predstavljati stališca in organi, zašcito prijaviteljev ter dostojanstvo in politiko komisije. pravice oseb v postopkih komisije. (4)Ce posamezen clan senata komisije ali usluž-(2)Komisija komunicira z javnostmi z objavami benec komisije v javnosti nastopa v lastnem na svojih spletnih straneh, s sporocili za javnost imenu oziroma piše in objavlja z delovnega in odgovori medijem, novinarskimi konferenca­podrocja komisije, mora o tem predhodno mi in drugimi dogodki za posamezne javnosti, obvestiti predsednika ter v izjavah in prispevkih sestanki s predstavniki medijev, z udeležbami na primeren nacin opozoriti, da gre za njegova na javnih in strokovnih srecanjih in s posebnimi lastna stališca, ki niso nujno stališca komisije. publikacijami. 15. clen (3)Komisija javno objavlja mnenja, stališca, priporocila, ugotovitve in druge odlocitve s (omejitev obvešcanja javnosti v interesu pos­podrocja krepitve delovanja pravne države, topka in zašcite prijaviteljev) integritete in transparentnosti, preprecevanja (1)Clani senata komisije in uslužbenci komisije in omejevanja korupcije ter nasprotja interesov. morajo posebej paziti, da s podajanjem infor- Skladno z zakonom in tem poslovnikom komisi­macij splošni in strokovni javnosti ter medijem ja na svojih spletnih straneh objavlja tudi sklice ne omogocijo razkritja identitete prijavitelja in sej senata komisije in njegove zapisnike. ne ogrozijo interesa postopkov komisije ter (4)Komisija vsako leto na svojih spletnih stra-interesov predkazenskega, kazenskega in posto­neh objavi letno porocilo o svojem delu in ga na pkov iz pristojnosti drugih organov. primeren nacin dodatno predstavi javnosti. (2)O vsebini obvestila javnosti v povezavi s 14. clen konkretnim primerom, ki ga obravnava komisi­ja, se pooblašcenec za odnose z javnostmi pred- (predstavljanje komisije v javnosti ter izražanje hodno posvetuje z vodjo SNAP, porocevalcem mnenj in stališc) ali nosilcem zadeve. (1)Komisijo v javnosti predstavlja predsednik, (3)Komisija javnosti brez soglasja dobrovernega po dogovoru oziroma pooblastilu predsednika prijavitelja ne razkriva niti ne potrjuje njegove pa tudi prvi ali drugi namestnik ali drugi usluž­identitete. benci komisije. V odsotnosti predsednika komi­sijo v javnosti predstavlja prvi ali drugi namest­ Na vecino vprašanj medijev odgovorimo v prvi polovici zakonskega roka (sedem delovnih dni po Zakonu o medijih) oziroma se ob upoštevanju dinamike dela v medi­jih skušamo odzvati cim hitreje, obicajno še isti dan. Naš cilj ostaja zmanjšati število dni za posredovanje odgovora na povprecno dva delovna dneva, pri cemer pa je medijskih poizvedovanj vedno vec, zaradi cesar je boljšo oziroma hitrejšo odzivnost težje dosegati. Na novinarska vprašanja zaradi sledljivosti dela in tocnosti informacij praviloma odgovarjamo pisno, ceprav se – tudi v 2013 – poleg te uveljavljene prakse povecuje število neposrednih, telefonskih medijskih poizvedovanj (v smislu napoti­tev na dokumente, posamezna podrocja na spletni strani, usmeritev, vprašanj glede pristojnosti in drugih napotkov); pri tem je treba dodati, da po informacijah poizve­dujejo tudi predstavniki drugih javnosti, ne zgolj medijskih organizacij. Slednje spada pod podrocje dostopa do informacij javnega znacaja po Zakonu o dostopu do infor­macij javnega znacaja, ki ga vodi pooblašcenka za dostop do informacij javnega zna-caja, ali pa gre za podrocje upravnega poslovanja organa. Odprtost, dostopnost in transparentnost ostajajo naša temeljna vodila komuniciranja z javnostmi. Najpogostejša vprašanja po podrocjih dela . preverba posameznih prijav in postopkov z razlicnih vsebinskih podrocij (60 %), . delo komisije, komentarji in odzivi na aktualno dogajanje (20 %), . ostalo (vprašanja s podrocja nadzora nad premoženjskim stanjem, ZIntPK, nasprotje interesov, lobiranje in drugo – 20 %) Najpogostejša vprašanja/teme po vsebini/odmevnosti/izkazanem interesu . zakljucno porocilo nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, tolmacenje ZIntPK in povezani sodni postopki, zadeva Plinovodi, zdravstvo. Skupno v 2013 . vec kot 50 razlicnih komunikacijskih aktivnosti (sporocil za javnost, novinarskih konferenc, dogod­kov odprtega tipa v (so)organizaciji). Poleg zagotavljanja odgovorov na novinarska vprašanja je komisija v minulem letu z mediji oziroma javnostjo komunicirala v obliki novinarskih konferenc, izjav, sporocil, objav aktualnega mednarodnega in domacega dogajanja, aktivnosti na spletni strani, dogodkov ter drugega, pri cemer smo sprotne komunikacijske aktivnosti proaktivno prilagajali zaznanim potrebam. Po zaznavah komisije zanimanje za pojav korupcije v javnosti narašca, cemur skušamo slediti tudi s svojimi aktivnostmi komuniciranja teh vsebin – vendar ob upoštevanju casovnih in kadrovskih zmožnosti. Na podrocju odnosov z javnostmi sta zaposleni dve uslužbenki (ena s statusom inva­lida za polovicni delovni cas), ki ne delujeta samo na tem podrocju v ožjem pomenu besede, ampak se aktivno vkljucujeta tudi v delo na preventivi in integriteti. Potreba po dodatnih kadrih na tem podrocju se je pokazala že v minulih letih – tako v luci narašcajocega obsega komunikacije z mediji, sodelovanja z ostalimi javnostmi, prip-rave dogodkov, izdelave publikacij in mesecnega informativnega biltena KPK Vestnik. Od aprila 2011 komisija izdaja elektronsko publikacijo KPK Vestnik, ki jo je decembra 2013 prejelo 751 naslovnikov. Mesecnik se vsebinsko osredotoca in analizira posa­mezne aktualne teme s podrocja preprecevanja korupcije ter povzema dogajanje in protikorupcijske aktivnosti v Sloveniji ter tujini. Predstavlja pomemben element osvešcanja javnosti o zadevah iz pristojnosti komisije in dodaten korak k vecji tran­sparentnosti dela komisije. Pripravljata ga uslužbenki s podrocja odnosov z javnos­tmi, ob idejni ter vsebinsko-tehnicni podpori CIP in uslužbencev komisije, ki s svojimi prispevki predstavljajo posamezna vsebinska podrocja dela komisije ter širšo proble­matiko korupcije. SPLETNA STRAN Naš cilj še vedno ostaja nadgradnja spletne strani, vendar žal komisija za bistveno tehnicno nadgradnjo nima dovolj sredstev. Sicer prenovljena leta 2011, tako uporab­nikom ponuja informacije o delu komisije, aktualne informacije in novice s podrocja problematike preprecevanja korupcije iz domacega kot globalnega okolja, nacrtova­na nadgradnja pa bi potekala predvsem v luci (še vecje) uporabnosti in informativno­sti spletnega mesta. Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; ZEKom-1), ki je zacel veljati v zacetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov. Zaradi opisanega razloga obiska našega spletnega mesta vec ne beležimo. NADGRADNJA SUPERVIZORJA Supervizor še vedno ostaja redno uporabljano orodje novinarjev, civilne družbe in ostale zainteresirane javnosti na lokalni ter nacionalni ravni in pomeni pomemben del podpore delu komisije ter zagotavljanju transparentnosti poslovanja države. Jeseni 2012 smo aplikacijo nadgradili z nekaterimi dodatnimi funkcionalnostmi. Supervizor se sedaj posodablja dnevno in samodejno, prikazujemo pa tudi podatke o transakcijah med proracunskimi uporabniki. V letu 2012 je bila aplikacija uvršcena v ožji izbor nominirancev za najbolj prestižno mednarodno priznanje za odlicnost javne uprave (UNPSA – United Nations Public Service Award), ki ga podeljujejo Združeni narodi, in sicer v kategoriji Preprecevanje in boj proti korupciji v javni upravi. Društvo Integriteta – Transparency International Slovenia je aplikacijo ponovno nominiralo za natecaj v letu 2013. V lanskem maju je Supervizor med vsemi prijavljenimi projekti zasedel drugo mesto na obmocju Evrope in Severne Amerike. Aplikacija Supervizor je doživela nekaj manjših nadgradenj (na primer prikaz davcnih dolžnikov, odlivov v davcne oaze in drugo), v letu 2013 pa smo od Ministrstva za finance pridobili tudi racunovodske podatke iz aplikacije MFERAC (to je enotni racu­novodski sistem Ministrstva za finance), ki jih bomo v aplikacijo Supervizor vkljucili v prihodnosti. Mednarodna dejavnost komisije Mednarodno sodelovanje ima pomembno vlogo na podrocju boja proti korupciji, saj so oblike korupcije v širših regijah v Evropi podobne, orodja preprecevanja in zatiran­ja korupcije pa povsod v Evropi povecini še v razvoju. Mednarodna izmenjava izku­šenj in dobrih praks med razlicnimi akterji lahko tako znatno pripomore k hitrejšemu oblikovanju ucinkovitih orodij preprecevanja ter zatiranja korupcije in s tem k omejit-vi pojava korupcije v Evropi. Kljub temu je zaradi varcevanja in omejenih proracunskih sredstev komisija tako kot v 2012 tudi v letu 2013 vecino službenih poti in s tem mednarodnega sodelovanja izvedla le v primerih, ko je stroške slednjih kril organizator dogodka – in torej ne komisija sama. Predstavniki komisije so se tako, razen v primerih, kjer je šlo za udele­žbo na dogodkih, neposredno povezanih s clanstvom komisije kot predstavnice RS v mednarodnih organizacijah, udeleževali zgolj tistih dogodkov, ki niso predstavljali nobenih ali pa za komisijo le minimalne stroške. V letu 2013 pa je komisija gostila (prav tako z minimalnimi stroški) kar nekaj tujih delegacij, ki so zaprosile komisijo za izobraževanje, posvet, predstavitev orodij KPK in podobno. Ce je bilo leto 2012 leto Slovenije ocenjevalke, je bilo 2013 v znamenju Slovenije kot ocenjevane države, saj je prestala dve pomembni ocenjevanji s podrocja boja proti korupciji – ocenjevanje Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) gle­de izpolnjevanja dolocb Konvencije OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužben­cev v mednarodnih poslovnih transakcijah ter ocenjevanje Urada ZN za droge in kri­minal (UNODC) glede uresnicevanja Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC). OECD (ORGANIZACIJA ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ) Ocenjevalni mehanizem: spremljanje izvajanja Konvencije OECD o boju proti podku­povanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju in priporocili; Slovenija ocenjevalka Komisija predstavlja RS v delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslu­žbencev v mednarodnih poslovnih transakcijah (OECD Working Group on Bribery, dalje: WGB), v okviru katere potekajo cetrtletna zasedanja. Kot ostale clanice, tudi Slovenija v okviru delovanja v tej delovni skupini prevzema vlogo ocenjevalke drugih držav pri izpolnjevanju dolocb zgoraj omenjene OECD konvencije in njenih priporocil. Jeseni 2012 se je pricela 2. faza ocenjevanja Ruske federacije, njeni ocenjevalki sta Slovenija in ZDA. Slovenski del ocenjevalne skupine so sestavljali predsednik KPK in namestnica predsednika ter predstavnica Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Sodelovanje v 2. fazi ocenjevanja Rusije je obsegalo enotedenski (on-site) obisk v Moskvi (maja 2013) ter pripravo osnutka ocenjevalnega porocila (s sodelovanjem s strokovnimi službami OECD). Druga faza ocenjevanja je bila osredotocena na prever­janje izpolnjevanja priporocil iz prve faze ocenjevanja ter na izvajanje zakonodaje s podrocja boja zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v praksi. Obravnava porocila druge faze ocenjevanja Rusije je potekala na oktobrskem zasedanju WGB. Ocenjevanje je potekalo v konstruktivnem vzdušju, Rusija pa je dobila razmeroma obsežen sklop priporocil za izboljšanje stanja na podrocju boja zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev in navodilo, da o napredku pisno poroca do konca leta 2014, ko bo WGB predvidoma tudi odlocala, ali Rusija z vidika boja zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju izpolnjuje pogoje za vstop v OECD (dokumentacija v zvezi z II. fazo ocenjevanja Rusije je dostopna na http:// www.oecd.org/daf/anti-bribery/russia-oecdanti-briberyconvention.htm). Pri oceni pisnega porocila o napredku Rusije je pricakovana tudi aktivna udeležba Slovenije kot države ocenjevalke. Slovenija ocenjevanka V letu 2013 se je pricela 3. faza ocenjevanja RS glede izpolnjevanja OECD konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (državi ocenjevalki sta Nizozemska in Luksemburg, koordinator na nacionalni ravni komisija). Tretja faza ocenjevanja je osredotocena na odziv organov pregona na prijave primerov podkupovanja tujih javnih uslužbencev, izvajanje priporocil za boj proti podkupovanju iz leta 2009 ter udejanjanje OECD priporocil iz preteklih ocenje­vanj. Konec maja 2013 je Slovenija oddala odgovore na obsežen vprašalnik, ki je osnova za evalvacijo, v oktobru 2013 pa je v Ljubljani potekal on-site obisk ocenje­valne skupine. Evalvacijsko porocilo bo predvidoma obravnavano na zasedanju OECD WGB junija 2014. Redne aktivnosti v okviru WGB V oktobru 2013 je bila RS na vrsti za redno letno porocanje o napredku v boju zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v okviru rednih predstavitev posameznih držav clanic delovne skupine zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v med-narodnem poslovanju (t. i. tour de table). Do oktobrskega porocanja v Sloveniji ni bilo zaznanih tipicnih primerov podkupovanja tujih javnih uslužbencev s strani slo­venskih subjektov, na kratko pa je bila na srecanju predstavljena prvostopenjska sodba v zadevi Patria (ta zadeva je z vidika OECD konvencije sicer finski primer). OECD Mreža za integriteto javnega sektorja Komisija je bila v letu 2013 prisotna na dveh sestankih in dveh forumih Mreže za integriteto javnega sektorja, ki sta socasno potekala meseca junija in novembra v Parizu. Forum OECD na temo transparentnosti in integritete pri lobiranju Junija 2013 je v Parizu v okviru srecanja delegatov Mreže za integriteto javnega sek­torja potekal forum na temo transparentnosti in integritete pri lobiranju. Udeležili so se ga visoki predstavniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti, zasebnega sektorja ter civilne družbe, ki so sodelovali v skupni razpravi o izzivih in izkušnjah za poveca­nje transparentnosti in integritete pri lobiranju. Predstavnik komisije je na forumu predstavil kljucne tocke, razvijajoco se prakso ter probleme, ki se v praksi pojavljajo na podrocju lobiranja v Sloveniji. Forum OECD na temo povrnitve zaupanja v vlade in sprejemanje javnih odlocitev Novembra 2013 pa je v povezavi s sestankom Mreže za integriteto javnega sektorja potekal drugi forum na temo povrnitve zaupanja v vlade in sprejemanje javnih odlocitev. V okviru foruma so udeleženci med drugim obravnavali tematiko financ­nih vplivov na sprejemanje javnih odlocitev, strategij za izboljšave in spremembe ureditve sistemov financiranja politicnih strank, spodbujanja odgovorne demokraci­je ter povezav med nezakonitimi financnimi tokovi in financiranjem politicnih strank. Predstavnik komisije je v predstavitvi izpostavil potrebo po vecji transparentnosti na vec podrocjih v Sloveniji, predpogoj za to pa je sprememba zakonodaje. Pri tem je poudaril, da je pomembno in potrebno sprejeti zakonodajo, ki bo prilagojena razmeram in dejanskemu stanju, ki ga ureja. Dobro zakonodajo je treba tudi dosled-no izvajati. Stalna medresorska delovna skupina za zadeve OECD Komisija sodeluje tudi pri delu Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD. Oktobra 2011 je na poziv Ministrstva za javno upravo imenovala svojega predstavni­ka v medresorsko delovno skupino za pripravo dela OECD delovne skupine o integri­teti v javnem sektorju. UNODC (URAD ZDRUŽENIH NARODOV ZA DROGE IN KRIMINAL) Ocenjevanje Ocenjevalni mehanizem: ocenjevanje implementacije Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC); Slovenija ocenjevalka Komisija je predstavnica Slovenije v ocenjevalni skupini za spremljanje in nadziranje implementacije Konvencije Združenih narodov proti korupciji (Implementation Review Group, dalje: implementacijska skupina UNODC). V letu 2012 je bila Slovenija skupaj s Hondurasom izžrebana kot ocenjevalka Kolum­bije, fokus ocenjevanja pa je izvajanje konvencije UNCAC na podrocju inkriminacij in mednarodnega sodelovanja. Predstavnici komisije sta se kot clanici ocenjevalne sku-pine v letu 2013 udeležili (on-site) obiska Kolumbije, katerega namen je bil razjasniti vprašanja, ki so na podlagi pisne dokumentacije ostala nepojasnjena. Obisk Kolumbi­je je potekal na povabilo kolumbijskih oblasti, organiziral in financiral pa ga je UNODC. Do konca leta 2013 postopek ocenjevanja še ni bil zakljucen – v pripravi je še povzetek porocila, ki bo sprejet predvidoma na naslednjem zasedanju implemen­tacijske skupine UNODC junija 2014. Slovenija ocenjevanka Slovenija je v letu 2012 na podlagi žreba postala tudi ocenjevana država glede izvaja­nja 3. in 4. poglavja UNCAC (inkriminacija in kazenski pregon ter mednarodno sode­lovanje). Koordinatorka ocenjevalnih aktivnosti za Slovenijo je KPK. V 2013 se je postopek ocenjevanja Slovenije nadaljeval, v delovno skupino pa so bili vkljuceni tudi predstavniki Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve in Policije. Na zacetku leta je bila izvedena uvodna telekonferenca, nato pa so pote-kale priprave odgovorov Slovenije na vprašalnik in priprava osnutka porocila. Name-sto izvedbe obiska v Sloveniji je v skladu z možnostmi ocenjevalnega postopka razja­snjevalni sestanek potekal na Dunaju, in sicer oktobra 2013, Slovenijo pa sta poleg omenjenih predstavnikov organov zastopala še predstavnika sodstva in tožilstva. Trenutno je v pripravi koncno porocilo, ki bo obravnavano na srecanju implementa­cijske skupine UNODC predvidoma leta 2014. Delovna skupina UNODC za preprecevanje korupcije V okviru UNODC je komisija tudi clanica delovne skupine na temo preprecevanja korupcije, tako se je predstavnica komisije avgusta 2013 udeležila letnega sestanka skupine na Dunaju. Na sestanku so bile predstavljene dobre prakse s podrocja inte­gritete v sodstvu, sodni administraciji in tožilstvu ter dobre prakse s podrocja javne­ga izobraževanja, še posebej otrok in mladih, ter vloga množicnih medijev in interne­ta. SVET EVROPE – GRECO Komisija je predstavnica Slovenije tudi v Skupini držav proti korupciji (GRECO), ki deluje v okviru Sveta Evrope. Ocenjevalni postopki držav potekajo tudi v GRECO, tam je kriterij ocenjevanja izvajanje Civilnopravne ter kazenskopravne konvencije Sveta Evrope proti korupciji ter GRECO priporocil. Slovenija ocenjevanka Slovenija je v letu 2012 prešla 4. ocenjevalni krog na temo preprecevanja korupcije pri clanih predstavniških teles, sodnikov in tožilcev. V letu 2013 je GRECU podala porocilo glede sprejetih ukrepov za izpolnjevanja teh priporocil. Obenem je Slovenija v 3. ocenjevalnem krogu, kjer sta bili temi ocenjevanja financi­ranje politicnih strank in inkriminacija, prejela konkretna priporocila za izboljšavo teh dveh podrocij – porocilo je bilo precej kriticno, še posebej na podrocju financiranja politicnih strank. Tako je morala v letu 2012 Slovenija podati ponovno porocilo o izpolnjevanju prejetih priporocil. Na njegovi podlagi je bila ocenjena kot nezadovolji­va, Svet Evrope pa je zato konec leta 2012 in v letu 2013 sprožil postopke pritiska za izpolnitev priporocil. Neizpolnjevanje priporocil GRECO Ker RS v petih letih (od sprejema porocila leta 2008) ni izpolnila nobenega od tri­najstih priporocil iz 3. ocenjevalnega kroga na podrocju transparentnosti financiranja politicnih strank, je GRECO v skladu svojimi pravili pozval generalnega sekretarja Sve­ta Evrope, da o tem uradno pisno obvesti slovenskega ministra za zunanje zadeve. Slovenija je tako leta 2013 prejela pisno opozorilo generalnega sekretarja Sveta Evro­pe, da država ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti, do katerih se je obvezala s clanstvom v GRECO. Netransparentnost glede objave porocil GRECO o Sloveniji Obenem je bila Slovenija s strani GRECA na skupšcinskem zasedanju veckrat opozor­jena na netransparentno delovanje v zvezi z objavo porocil GRECA, ki obravnavajo Slovenijo. Države clanice GRECA namrec v duhu krepitve transparentnosti redno dovoljujejo objavo porocil, ki jih v zvezi z njimi sprejme GRECO. Slovenija pa je za obravnavo porocila 4. kroga GRECO ocenjevanja (nanaša se na preprecevanje korup­cije pri clanih predstavniških teles, sodnikov in tožilcev) in njegovo objavo potrebo­vala skoraj osem mesecev (porocilo je bilo na GRECU sprejeto 19. 10. 2012, Vlada RS pa je njegovo objavo dovolila šele 30. 5. 2013). Podobno odstopanje od redne prakse držav clanic GRECA je Slovenija pokazala z obravnavo in dovolitvijo objave porocila o napredku Slovenije glede izpolnjevanja priporocil iz 3. ocenjevalnega kroga (temi: inkriminacije ter transparentnost financiranja politicnih strank). Ceprav je bilo poro-cilo obravnavano marca 2013, je Vlada RS o obravnavi in dovolitvi objave porocila KPK obvestila šele 30. 12. 2013 (porocilo je bilo obravnavano na seji vlade 27. 12. 2013). Slovenija clanica Biroja GRECO Predstavnica KPK je bila v letu 2013 izvoljena v biro GRECO, organ upravljanja te organizacije. Izvolila jo je vecina predstavnikov držav clanic GRECO. Koordinacijski sestanki predstavnikov RS v organih Sveta Evrope Zaradi clanstva v GRECO se komisija udeležuje tudi koordinacijskih sestankov pred­stavnikov RS v organih Sveta Evrope, ki potekajo na Ministrstvu za zunanje zadeve. EVROPSKA UNIJA Evropska unija se je odlocila intenzivneje pristopiti k reševanju problema korupcije in naj bi predvidoma v sredini leta 2013 objavila protikorupcijsko porocilo EU, temelje-ce na porocilih o boju proti korupciji v posameznih državah clanicah. A do objave porocila do konca leta 2013 ni prišlo, vecinoma zaradi politicno zahtevnega usklaje­vanja vsebine porocila s posameznimi državami clanicami. Slovenijo je pri oblikovan­ju in komentiranju osnutka porocila zastopala komisija. PROJEKTI Z EU SREDSTVI EACT – European Anti-Corruption Training EACT je bil trilateralni mednarodni protikorupcijski projekt, v katerem so sodelovale štiri protikorupcijske institucije treh držav: avstrijski Zvezni urad za preprecevanje in boj proti korupciji (Federal Bureau of Anti-Corruption), slovaški Urad za boj proti korupciji (Bureau of the Fight against Corruption) in slovenska NPU ter KPK. Projekt z zacetkom v letu 2011 je bil namenjen izmenjavi izkušenj in definiciji dobrih praks na razlicnih podrocjih boja proti korupciji, ki so bile na koncu zbrane v prirocniku dobrih praks, v njem pa je sodelovalo približno 60 organizacij z mandatom boja proti korup­ciji iz držav Evropske unije in Zahodnega Balkana. Delovna podrocja projekta so bila razdeljena po državah v tri delovne skupine; Avstrija je prevzela koordinacijo podroc­ja preiskav in pregona, Slovaška mednarodnih odnosov, Slovenija pa preprecevanja korupcije. V letu 2012 je projekt pridobil evropska sredstva in na podlagi tega razširil obseg nacrtovanih aktivnosti s treh na pet delavnic v vsaki delovni skupini, poleg že nacrtovane uvodne in zakljucne konference. V letu 2013 sta bili v okviru delovne skupine »Preventiva«, ki jo koordinira Slovenija, izvedeni cetrta in peta delavnica na temi: protikorupcijski izobraževalni programi za otroke in mladostnike ter protikorupcijske kampanje osvešcanja javnosti in zakljucna konferenca, ki je potekala na Brdu pri Kranju v organizaciji NPU in KPK. Na njej je bil med drugim predstavljen tudi prirocnik dobrih praks, zbranih na podlagi izkušenj iz vseh delavnic delovnih skupin. Do konca leta 2013 so partnerji pripravili še zadnja financna porocila in operativni del projekta se je s tem zakljucil. Formalni zakljucek projekta pa bo nastopil z odobri­tvijo izdatkov projekta s strani Evropske komisije. Skupni projekt s poljskim Centralnim protikorupcijskim uradom Poljski Centralni protikorupcijski urad (CBA – Central Anti-Corruption Bureau) je komisijo povabil k partnerstvu pri protikorupcijskem projektu, za katerega je urad nameraval pridobiti evropska sredstva. Vsebina projekta je bila izvedba poletne pro­tikorupcijske šole, akcija osvešcanja javnosti, dodatno pa je komisija predlagala tudi oblikovanje informacijskega portala za vse prijavitelje korupcijskih dejanj, kjer bi ti imeli možnost pridobiti informacije o nacinih prijave korupcije, postavljati vprašanja strokovnjakom s tega podrocja ter izmenjavati izkušnje, portal pa bi omogocal tudi mreženje med strokovnjaki s podrocja zašcite prijaviteljev z namenom izmenjave izkušenj in dobrih praks tako na nacionalni kot mednarodni ravni v okviru informacij­skega portala in s pomocjo mednarodne konference. Prijavitelj projekta je bil CBA, ki je v 2013 prejel odlocitev Evropske komisije, da projektu sredstva niso bila podelje­na. Delovna skupina za preprecevanje cezmejnega podkupovanja med EU in drugimi državami Komisija je bila povabljena k sodelovanju kot partner na projektu oblikovanja delov­ne skupine Evropske unije za preprecevanje cezmejnega podkupovanja med EU in drugimi državami (EU Cross-Border Bribery Taskforce). Prijavitelj projekta je protiko­rupcijski oddelek londonske policije (City of London Police Overseas Anti-Corruption Unit), predvideva pa izvedbo konference s predstavitvijo izkušenj in primerov podku­povanja vseh clanov, med letom pa sodelovanje med clani – študijski obiski, sodelo­vanje na primerih in podobno. Projekt je kandidiral za evropska sredstva in konec 2013 je Evropska komisija sporocila, da je projekta sredstva tudi prejel. Prve aktivno­sti komisije v okviru projekta se bodo zacele v letu 2014. Projekt postavitev analitskih okolij za boj proti korupciji Komisijo je k sodelovanju v vlogi partnerja na projektu postavitve analitskih okolij za boj proti korupciji povabil Inštitut Jožef Stefan. Namen projekta je razviti analitska orodja, ki bodo omogocala boljšo uporabo že obstojecih baz podatkov, do katerih imajo dostop protikorupcijske organizacije. Projekt je bil prijavljen na razpis za prido­bitev evropskih sredstev, v 2013 pa je Evropska komisija žal sporocila svojo negativ-no odlocitev za odobritev sredstev. EPAC/EACN (EVROPSKI PARTNERJI V BOJU PROTI KORUPCIJI IN EVROPSKO ZDRU­ŽENJE ZA PREPRECEVANJE KORUPCIJE) Mrežo EPAC/EACN sestavljajo institucije z mandatom boja proti korupciji iz vecine evropskih držav. Namen obstoja mreže je izmenjava izkušenj in dobrih praks na pod-rocju boja proti korupciji v Evropi. EPAC/EACN redno organizira letno konferenco, v 2013 v Krakovu na Poljskem, ki pa se je komisija zaradi financnih razlogov ni udeleži-la. Komisija je v oktobru 2013 skupaj z Inštitutom Jožef Stefan, Evropsko komisijo in romunskim Uradom za preprecevanje korupcije, ki deluje v okviru romunskega drža­vnega tožilstva, organizirala dvodnevni EPAC/EACN seminar na temo uporabe velikih baz podatkov z vidika protikorupcijskih organov. Seminar je potekal v prostorih KPK in je bil v celoti financiran s sredstvi Evropske komisije. MEDNARODNA AKADEMIJA ZA BOJ PROTI KORUPCIJI (IACA) Mednarodna akademija za boj proti korupciji (IACA) je mednarodna organizacija s temeljnim ciljem ponuditi izcrpno in celovito izobraževanje na razlicnih podrocjih boja proti korupciji; Slovenija je njena ustanovna clanica. V letu 2013 je IACA pridobi­la status opazovalke Generalne skupšcine OZN, Slovenija pa jo je pri tem podprla. V Bangkoku na Tajskem je potekalo drugo zasedanje skupšcine IACA, vendar se ga Slo­venija zaradi financnih razlogov ni udeležila. Akademija se financira iz donacij njenih clanic, tako je v letu 2013 potekala razprava o nacinu porabe sredstev ter o možnosti stalnega clanskega prispevka. Komisija je podala komentarje na financni nacrt IACA, a slednji iz postopkovnih razlogov v nice-mer niso bili upoštevani. Pri tem je treba pohvaliti veliko zavzetost in aktivno vkljuce­vanje osebja Stalnega predstavništva RS pri mednarodnih organizacijah na Dunaju v postopke IACA v vlogi slovenskih predstavnikov. DONACIJA BRITANSKEGA VELEPOSLANIŠTVA V letu 2012 je Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske komisiji podarilo 8000 evrov za izvedbo raziskave o vplivu sistemske korupcije na kakovost gospodarskega okolja. Komisija je raziskavo izvedla s pomocjo družbe Vali-con ter zunanjih sodelavcev, izcrpno porocilo z opisom namena, metode, rezultatov in zakljuckov raziskave pa je na voljo v Obdobnem porocilu komisije za leti 2011/2012. Marca 2013 je komisija skupaj z britanskim veleposlaništvom in Gospodarsko zborni-co Slovenije (GZS) organizirala posvet za slovenske gospodarstvenike in veleposlaniš­tva v Sloveniji. Potekal je v prostorih GZS, na njem pa so bili poleg rezultatov analize raziskave o vplivu sistemske korupcije na kakovost gospodarskega okolja podani tudi izsledki raziskave Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani glede vpliva politicnega kadrovanja v nadzorne svete na produktivnost podjetij. Temeljna ugotovitev te razis­kave je, da se produktivnost podjetja dejansko zmanjša ob politicnem (in ne strokov­nem) imenovanju nadzornika tistega podjetja. Konec leta 2013 je komisija podala novo vlogo za donacijo na britansko veleposlaniš­tvo za skupen projekt komisije in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer raziskavo preteklih privatizacijskih procesov v Sloveniji. Namen raziskave je identifici­rati korupcijska tveganja in morebitne dejanske koruptivne prakse v postopkih dena­cionalizacije 1300 slovenskih podjetjih. Odlocitev Velike Britanije glede odobritve donacije bo znana v zacetku 2014. MEDNARODNI OBISKI NA KOMISIJI V letu 2013 je komisija prejela vec prošenj za sprejem delegacij razlicnih držav, vseh z željo po predstavitvi organizacije in delovanja komisije ali posameznih specificnih podrocij dela ter njenih aktivnosti. Tako je komisija gostila tunizijsko delegacijo s predstavniki tunizijskega protikorupcijskega organa, predstavnike moldavskega pro-tikorupcijskega centra, predstavnike hrvaške Komisije za ugotavljanje nasprotja inte­resov, delegacijo poslancev srbske narodne skupšcine ter predstavnike Sveta odvet­nikov za clovekove pravice »YUCOM« iz Srbije. Uporaba pravnih sredstev proti odlocitvam komisije I. Vložene tožbe zoper akte (nacelna mnenja/ugotovitve oziroma osnutke ugotovi­tev o konkretnem primeru/zakljucno porocilo o nadzoru nad premoženjskim stan­jem) komisije: 1) v mesecu aprilu 2011 je bila na Upravno sodišce RS vložena tožba in zahteva za izdajo zacasne odredbe v zvezi z nacelnim mnenjem komisije št. 1/2011. Zahteva za izdajo zacasne odredbe je bila pravnomocno zavrnjena, v preosta­lem delu pa je sodišce v letu 2013 postopek prekinilo zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti ZIntPK. 2) v mesecu juniju 2011 je bila na Upravno sodišce RS vložena tožba zoper ugoto­vitve in priporocila komisije z dne 7. 4. 2011. Sodišce se je izreklo za nepristoj-no, zadeva je bila odstopljena Okrajnemu sodišcu v Ljubljani. Sodišce je za maj 2014 razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo; 3) v mesecu septembru 2011 je bila na Upravno sodišce RS vložena tožba v zvezi z nacelnim mnenjem komisije št. 2/2011. Pravnomocno je bilo odloceno (po vložitvi pritožbe na Vrhovno sodišce RS), da Upravno sodišce RS ni pristojno, zadeva je bila odstopljena Okrajnemu sodišcu v Ljubljani. Trenutno je porav­nalni narok in narok za glavno obravnavo preložen za nedolocen cas; 4) v mesecu novembru 2011 je bila na Upravno sodišce RS vložena tožba v zvezi z dopisom komisije z dne 26. 10. 2011 (glede izdelave nacrtov integritete). Sodi-šce je tožbo zavrglo, odlocitev je potrdilo Vrhovno sodišce RS; 5) v mesecu januarju 2013 je bila na Upravno sodišce RS vložena tožba in zahteva za izdajo zacasne odredbe v zvezi z zakljucnim porocilom komisije z dne 7. 1. 2013. Upravno sodišce RS je zahtevo za izdajo zacasne odredbe zavrnilo, odlo-citev je potrdilo tudi Vrhovno sodišce RS. Upravno sodišce RS je prav tako zavrnilo tožbo; zoper odlocitev je vložena pritožba; 6) v mesecu januarju 2013 je bila na Upravno sodišce RS vložena tožba in zahteva za izdajo zacasne odredbe v zvezi z zakljucnim porocilom komisije z dne 7. 1. 2013. Upravno sodišce je zahtevo za izdajo zacasne odredbe zavrnilo, odloci­tev je potrdilo tudi Vrhovno sodišce RS. Upravno sodišce RS je prav tako zavr­nilo tožbo, zoper odlocitev je bila vložena pritožba; 7) v mesecu marcu 2013 je bila na Upravno sodišce RS vložena tožba in zahteva za izdajo zacasne odredbe v zvezi z osnutkom ugotovitev o konkretnem prime-ru komisije z dne 24. 1. 2013. Zadeva je bila trikrat predmet presoje Upravne­ga sodišca RS, ki je nazadnje zavrnilo tako predlog za izdajo zacasne odredbe kot tudi tožbo; o zadevi bo v letu 2014 odlocalo Vrhovno sodišce RS; II.Vložene tožbe zoper upravne akte komisije: 1) zoper sklep o zavrženju vloge z dne 11. 2. 2013 je bila vložena tožba na Uprav-no sodišce RS, ki je konec leta 2013 tožbi ugodilo ter odpravilo sklep komisije; 2) zoper sklep o zavrženju vloge z dne 11. 2. 2013 je bila vložena tožba na Uprav-no sodišce RS, ki bo o tožbi odlocalo v letu 2014; 3) zoper sklep o zavrženju vloge z dne 5. 3. 2013 je bila vložena tožba na Upravno sodišce RS, ki bo o tožbi odlocalo v letu 2014; 55 Zaznava korupcije Kazalci stanja korupcije v RS V nadaljevanju bomo navedli nekaj rezultatov glede korupcije v Republiki Sloveniji, še pred tem pa nekaj dejstev, ki se nanašajo na presojo verodostojnosti ocen prisot­nosti korupcije v doloceni družbi. DEJSTVA O ZANESLJIVOSTI SUBJEKTIVNIH IN OBJEKTIVNIH VIROV, KI SE NANAŠAJO NA OCENE O PRISOTNOSTI TER OBSEGU KORUPCIJE V DOLOCENI DRUŽBI Na splošno je mogoce reci, da nam docela zanesljivih ocen ravni koruptivnosti v dolo-ceni družbi ne ponujajo niti objektivni niti subjektivni viri. Kar zadeva objektivne vire, je vsaka ocena ali meddržavna primerjava koruptivnosti na podlagi števila pravnomo-cnih sodb ali ovadb podvržena številnim dejavnikom, ki zmanjšujejo verodostojnost tovrstnega ocenjevanja razmer. Na splošno lahko recemo, da je tudi tisto, kar je objektivno, podvrženo subjektivnim vplivom. V družbi se oboje prepleta, zato enega in drugega ne moremo zlahka razlociti. Naštejemo lahko vsaj tri razloge, ki nam ote­žujejo razlocevanje med »subjektivnim« in »objektivnim«. Prvic, prijave sumov koruptivnih ravnanj so podvržene zmožnosti ljudi, da presojajo dolocena ravnanja kot vprašljiva. Šele osebna presoja nekega ravnanja kot spornega lahko privede do njegove obravnave v sklopu nadzornega aparata države. To pome­ni, da moramo tudi v primeru objektivnih dejavnikov upoštevati subjektivno presojo posameznikov in njihovo moralno ter eticno držo. Ta pa je pogojena z razmerami v družbi. Tisto koruptivno ravnanje, ki ni sporno na primer v Sloveniji, je lahko sporno in docela nesprejemljivo v državi, kot je na primer Danska, ki glede pojava korupcije spada med »najcistejše« države na svetu. Zanjo je znacilna specificna etika, ki je v svojem jedru religiozna (govorimo o t. i. protestantski etiki) in se je scasoma prelila v moralno tkivo družbe ter eticno zavezo posameznikov oziroma pripadnikov danske družbe. Drugic, tudi stopnja razkrivanja koruptivnih ravnanj je podvržena številnim vplivom. Tukaj sta pomembna posredujoca dejavnika: zavest družbenih elit, ki vplivajo na obli­kovanje politike preganjanja dolocenih kaznivih dejanj, in sama usposobljenost orga­nov pregona. V kolikor družbene elite menijo, da korupcija ne predstavlja grožnje, ki bi se ji morala policija in tožilstvo posvetiti intenzivneje kot drugim oblikam krimina-la, bo tovrstna odlocitev vplivala na prioritetne cilje organov pregona. To velja tudi v primerih, ko vladajoce elite tega niti ne želijo ali pa aktivno vplivajo na to, da zavirajo ali preprecujejo preiskovanje kaznivih dejanj s podrocja korupcije. Organa pregona, tako policija kot tožilstvo, morata biti visoko usposobljena oziroma morajo biti visoko usposobljeni zaposleni v obeh organizacijah, da bi lahko ucinkovito preiskovali in smi­selno obtožili storilce kaznivih dejanj. V povezavi s korupcijo se pogosto soocamo z izjemno zapletenimi dejanji, tj. s »kriminalom belih ovratnikov«, ki ga je zelo težko razkrivati; najprej zaradi tega, ker je v interesu tako ponudnika kot prejemnika, da se njuno dejanje ne razkrije, nato zaradi tega, ker pripadniki družbenih elit pri izvedbi koruptivnih dejanj placajo in uporabljajo znanje visoko usposobljenih profesionalcev, na primer odvetnikov, ekonomistov, racunovodij in svetovalcev s podrocja davcne regulative, ki svoje znanje uporabljajo za prikrivanje koruptivnih kaznivih dejanj, kon-cno pa zaradi tega, ker policija in tožilstvo le poredko premoreta znanja, s katerimi razpolagajo visoko usposobljeni in specializirani profesionalci, ki jih lahko brez vecjih težav najamejo pripadniki gospodarskih ter politicnih elit. Tretjic, problematicna je lahko tudi metodologija, ki je bila uporabljena pri zbiranju podatkov o pojavnosti korupcije, poleg tega pa mnogih podrocij clovekovega delo­vanja preprosto ne moremo zajeti oziroma oceniti s pomocjo objektivnih – t. i. trdih podatkov. To velja tudi za korupcijo. Daniel Kaufmann, avtor raziskave Worldwide Governance Indicators (WGI), ki jo je Svetovna banka zacela izvajati leta 1996 in vkljucuje vrsto kazalcev kakovosti vlada­nja, vkljucno z ocenami korupcije, celo sklepa, da so subjektivne ocene razširjenosti koruptivnih ravnanj zanesljivejše od objektivnih ocen oziroma podatkov. Natancne­je, Kaufmann s sodelavci ugotavlja, da so subjektivni – t. i. mehki podatki – celo bolj zanesljivi od objektivnih. Sklepamo torej, da so sorazmerno nezanesljivi tako subjektivni kot objektivni podat­ki o stopnji korupcije, ki je znacilna za doloceno družbo oziroma državo, da pa so zanesljivejši – oziroma podajajo boljšo sliko – podatki subjektivne narave. Vendar moramo pri ocenjevanju stopnje korupcije, s katero se soocamo oziroma soocajo v doloceni družbi, zmeraj ostati previdni in pri oceni stanja uporabljati cim vec cim bolj zanesljivih virov. Posebno vprašanje je, ali na ocene razširjenosti koruptivnih ravnanj vplivajo enkrat­ni dogodki. Prestavljajmo si, da anketarji izprašujejo ljudi o njihovem mnenju o raz­širjenosti korupcije v neki družbi. Tovrstna mnenja oziroma subjektivne ocene so res lahko pogojene z neposrednim izkustvom posameznikov. Vendar so ocene o razšir­jenosti korupcije skorajda vedno ocene skupin profesionalcev ali ekspertov, ki so veliko manj podvrženi vplivom enkratnih dogodkov in trenutnih razmer v doloceni družbi. Tukaj lahko na kratko orišemo vire, na podlagi katerih so razvršcene države v raziskavi WGI Svetovne banke. Ta raziskava upošteva 31 razlicnih virov, vsak od njih pa vkljucuje številna vprašanja s posameznih podrocij kakovosti vladanja, vkljucno s korupcijo. Vsi viri so subjektivni oziroma mehki. Kar zadeva na primer korupcijo, so v oceno koruptivnosti dolocene družbe vkljucena vsa pripadajoca vprašanja iz virov, ki se nanašajo na doloceno državo. Med 31 viri so raziskave kot na primer Globalno porocilo o konkurencnosti (Global Competitiveness Report) Svetovnega ekonomske­ga foruma (WEF) in Letopis svetovne konkurencnosti (World Competitiveness Yearbook) Inštituta za razvoj managementa (IMD), ki ju v RS izvaja Inštitut za eko­nomske raziskave pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V vzorec obeh raziskav so vkljuceni oziroma nanju odgovarjajo managerji slovenskih majhnih, srednjih in veli­kih podjetij. Naslednjo skupino virov predstavljajo analitiki razvojnih agencij, na pri­mer Evropska banka za obnovo in razvoj, potem so vkljucene ocene nevladnih orga­nizacij, na primer Novinarji brez meja, koncno pa pri ocenah razširjenosti korupcije izhajamo tudi iz virov organizacij, ki so specializirane za zbiranje ocen o kakovosti poslovnega okolja, ki jih posredujejo zainteresiranim korporacijam. Sem spada na primer Economist Intelligence Unit. V zvezi s podatki raziskave o kakovosti vladanja, ki jo izvaja Svetovna banka, ter v povezavi z vprašanjem o subjektivnosti podatkov je treba omeniti tudi, da so podat­ki za posamezne države stabilni. To pomeni, da ni opaziti sunkovitih sprememb. Torej enkratni dogodki, na primer razkritje koruptivne afere in njen pojav v medijih, ne vplivajo na ocene managerjev, ekspertov in nevladnih organizacij. Tudi na podlagi tega dejstva lahko sklepamo, da so subjektivni oziroma mehki podatki zanesljivi. Torej lahko sklepamo tudi, da so trendi v casu – bodisi navzgor bodisi navzdol – real-ni oziroma da odražajo stanje korupcije v doloceni družbi. Kar zadeva RS, so ti trendi obrnjeni navzdol – torej se stanje na podrocju kakovosti vladanja in prisotnosti koru­pcije v poslovnem okolju RS v zadnjih nekaj letih postopoma poslabšuje. Indeks percepcije korupcije in korupcija v RS – stanje in trendi Ko razpravljamo o razširjenosti korupcije v doloceni družbi, obicajno izhajamo iz rezultatov raziskave Indeks percepcije korupcije (Corruption Perception Index, CPI), ki jo izvaja nevladna organizacija Transparency International (TI). Gre za najbolj razpoz­navno in verodostojno analizo, ki nam omogoca tako oceno prisotnosti kot primerja­vo razširjenosti korupcije med vsemi v raziskavo vkljucenimi državami. Tudi pri Indeksu percepcije korupcije gre za kompozitni indeks. Pri njegovem izracu-nu je upoštevanih vec virov. V skorajda vseh primerih gre za iste vire kot v raziskavi WGI, vkljucno s sorodno metodologijo izracuna prisotnosti korupcije. Zato veljajo pri presoji njegove verodostojnosti isti zadržki, kot smo jih navedli zgoraj, ko smo obrav­navali pomanjkljivosti subjektivnih in objektivnih presoj ter kriterijev in njihov vpliv na merjenje korupcije. Na žalost Indeks percepcije korupcije ni prilagojen zaznavi sistemskih koruptivnih tveganj in ima nekaj metodoloških pomanjkljivosti, ceprav nedvomno še vedno velja za verodostojno mednarodno primerjalno lestvico. Indeks percepcije korupcije nam­rec ne loci med cestno in sistemsko korupcijo. Ko poskušamo opredeliti specifike korupcije v doloceni družbi, je zato sorazmerno nezanesljiv, ceprav ga lahko uporabi-mo za izhodišcno oceno razširjenosti korupcije. Drug mednarodno primerjalni instru­ment – Globalni indeks integritete (Global Integrity Index) – je metodološko bolj izpopolnjen in bi lahko ponudil realnejšo in celovitejšo sliko stanja v Sloveniji; žal pa je naša država ena redkih, ki je ta indeks ne zajema oziroma ne vkljucuje v svoje štu­dije. Komisija se bo v prihodnosti trudila, da bi Slovenijo uvrstili med ocenjevane države tudi pri tej organizaciji. Spodaj podajamo ocene RS, ki jih je ta dosegla v vseh do sedaj izvedenih merjenjih TI. Iz grafa je razvidno, da se je RS v raziskavi Indeks percepcije korupcije uvršcala soraz­merno dobro ali celo zelo dobro. V letu 1999, ko je bila v raziskavo vkljucena prvic, je na lestvici od 0 do 10 (ocena deset pomeni, da korupcije v doloceni državi prakticno ni zaslediti) dosegla rezultat 6,0 in se uvrstila na 25. mesto. V letu 2001 je dosegla doslej najnižji rezultat, 5,2, s katerim se je uvrstila na 34. mesto. Podatki raziskave CPI kažejo, da se je raven korupcije v RS od leta 2003 do leta 2008 vztrajno zmanjše­vala – leta 2003 je RS dosegla rezultat 5,9 (zasedla je 29. mesto) in leta 2008 6,7 (zasedla je 26. mesto) – doslej najboljši, lahko recemo, da celo izjemno dober rezul-tat. V letu 2009 je dosegla rezultat 6,6, v letu 2010 6,4, pri zadnjem merjenju v letu 2011 pa 5,9. Sicer še zmeraj velja, da je takšen rezultat zadovoljiv – predvsem v med-narodno primerjalnem merilu, medtem ko se med državami EU27 nahajamo nekoli­ko pod povprecjem – a jasnega trenda padanja vsekakor ne smemo spregledati. Poudariti velja, da se je leta 2013 Slovenija med 177 državami uvrstila na 43. mesto, medtem ko je v letu 2010 zasedla 27. mesto. To pomeni, da je v primerjavi z letom 2010 na lestvici padla za 16 mest. Ob tem opozarjamo, da rezultat ni presenecenje. Potrjuje veckratna opozorila komisije, da sta v Sloveniji problem in globina korupcije vecja, kot smo si pripravljeni priznati. Komisija je že veckrat poudarila, da je bila Slo­venija v preteklosti na mednarodnih lestvicah zaradi dolocenih metodoloških omeji­tev – predvsem na podrocjih merjenja sistemske korupcije – uvršcena mogoce celo previsoko. Komisija poudarja, da padca za 16 mest v enem letu zato ni mogoce razu­meti kot pokazatelj, da se je zgolj v dveh letih stanje na tem podrocju tako poslabša-lo, ampak da ta ocena šele zdaj bolj realno prikazuje stanje, ki je v Sloveniji prisotno že desetletje in vec. Poudarjamo, da gre pri obravnavanem indeksu, kot je razvidno že iz njegovega ime­na, za percepcijsko študijo. Vendar je ocena prisotnosti koruptivnih praks pridobljena na osnovi izkušenj in ocen managerjev ter ekspertov, zato je ta meritev zanesljivejša od ocen splošne javnosti. Evropsko protikorupcijsko porocilo Evropska komisija je 3. 2. 2014 objavila Evropsko protikorupcijsko porocilo, ki obsega pregled stanja na podrocju korupcije in njenega omejevanja v državah clanicah Evropske unije (dalje: EU). Gre za prvo tovrstno porocilo v zgodovini EU, ki je izraz spoznanja, da korupcija ni zgolj problem držav v razvoju ali posameznih držav clanic, ampak gre za resen sistemski problem celotne EU. Ugotovitve porocila glede Sloveni­je so, vsaj kar se tice KPK, pricakovane. V delu porocila, ki se nanaša na analizo javnega mnenja (Eurobarometer), Slovenija sodi v skupino držav, v katerih je po mnenju prebivalcev korupcija eden najresnejših problemov; v vseh kazalcih (vkljucno z vplivom korupcije na poslovno okolje) pa se Slovenija nahaja pod povprecjem (v negativnem smislu) clanic EU. Evropska komisija v analiticnem delu porocila, ki se nanaša na RS, izpostavlja proble-me pomanjkanja integritete, uveljavljanja odgovornosti in nizke politicne ter pravne kulture nosilcev javnih funkcij, pocasnost delovanja pravosodnega sistema, podrocje javnega narocanja, nasprotje interesov in klientelizem pri poslovanju z državo ter državnimi podjetji, nesorazmerno mocne politicne vplive in pomanjkanje transpa­rentnosti ter nadzora pri delovanju podjetij v državni lasti (vkljucno s slabo banko), pomanjkljiv pravni okvir nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in poslo­vodnih oseb ter nadzornikov v državnih podjetjih ter nezadostne kadrovske in finan-cne kapacitete nekaterih nadzornih organov, vkljucno s KPK. V tej smeri gredo tudi priporocila Evropske komisije glede Slovenije, od katere Bru­selj pricakuje vec jasno izražene politicne volje za spopad s korupcijo in konkretne ukrepe na zgornjih podrocjih. Te vkljucujejo tudi zagotovitev boljšega pravnega okvi­ra za delovanje KPK in zašcito njene neodvisnosti. Pri tem – tudi zaradi javno izraže­nih mnenj nekaterih politikov, da bi bilo treba KPK ukiniti – velja poudariti, da je KPK v uvodnem, splošnem delu porocila s strani Evropske komisije skupaj s še štirimi tovrstnimi institucijami ocenjena kot primer dobre prakse delovanja protikorupcijske institucije, posebej pa je izpostavljen tudi projekt Supervizor. Omejevanje korupcije Nadzor in preiskave Delo na podrocju preiskav Najvec prijav domnevno koruptivnih ravnanj se je nanašalo na izboljšanje položaja eni stranki, postopke zaposlovanja v javnem sektorju, razpolaganja z javnimi sredstvi ter postopke javnega narocanja. Glede na merjenje pojava korupcije po posameznih podrocjih delovanja javnih insti­tucij pa je bilo najvec prijav domnevno koruptivnih ravnanj s podrocja zaposlovanja, javnega narocanja, pravosodja, delovnih razmerij ter okolja in prostora. V letu 2013 je komisija prejela 1931 prijav. Komisija je v tem letu skupaj s prijavami, prejetimi v preteklih letih, obravnavala in zakljucila 2300 prijav. Glede vira prijav, ki niso bile zavržene in je bil opravljen predhodni preizkus oziroma preiskava, lahko povemo, da je bila v letu 2013 vecina prijaviteljev (713) znanih, 348 pa jih je prijavo podalo anonimno. Na lastno pobudo je bilo uvedenih 21 postopkov. V letu 2013 je komisija 10 prijaviteljem identiteto prikrila oziroma zašcitila z dodelit­vijo kodnega imena. K temu je treba dodati, da je vecina prijaviteljev, tako kot v minulem obdobju, za potrebe nadaljnjih postopkov komisije s prijavo pripravljena podati dodatna pojasnila ali komisiji posredovati dodatno dokumentacijo, ki se nana­ša na vsebino prijave. Na podlagi vsebinske analize prejetih prijav je komisija v 111 primerih uvedla prekrš­kovni postopek oziroma izdala opozorilo, v 288 primerih je podala naznanila ter ova-dbe policiji oziroma državnemu tožilstvu, v 341 primerih pa so bile zadeve odstoplje­ne v pristojno reševanje inšpekcijskim organom, Racunskemu sodišcu RS, Uradu RS za preprecevanje pranja denarja ali drugim pristojnim nadzornim institucijam. V okviru svojega dela je komisija državnim organom oziroma pravnim osebam javnega in zasebnega prava naslovila 872 pisnih zahtev za posredovanje pojasnil, dokumen­tacije in podatkov. Komisija je v letu 2013, enako kot v preteklih obdobjih, najvec zadev odstopila v pri­stojno reševanje policiji, sledijo inšpekcijske službe in ostali nadzorni organi vkljucno z nadzornimi odbori obcin. Tako kot v preteklih obdobjih je tudi v letu 2013 – kljub dejstvu, da nacelna mnenja ali ugotovitve o konkretnem primeru ne pomenijo odlocanja o odgovornosti obrav­navane pravne ali fizicne osebe in nimajo pravnih posledic – po njihovi izdaji ali na podlagi predlogov in pobud pristojnim organom, utemeljenih z ugotovitvami posa­meznih preiskav, med ali po zakljucku preiskovalnih postopkov komisije prenehalo opravljati delo javnega uslužbenca ali funkcijo vec obravnavanih oseb. Komisija si s takšnimi predlogi in pobudami namrec še naprej prizadeva uveljavljati prakso oziro-ma standarde prevzemanja odgovornosti funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki so utemeljeno izpostavljeni korupcijskim ravnanjem in tveganjem, ter prakso predstoj­nikov oziroma pristojnih organov, da v okviru svojih upravljavskih in nadzorstvenih pristojnosti ugotavljajo ter uveljavljajo odgovornost korupcijsko izpostavljenih funk-cionarjev in javnih uslužbencev. To na eni strani pomeni prizadevanje za krepitev zaupanja javnosti v delo funkcionarjev in drugih odgovornih oseb javnega sektorja ter krepitev integritete delovanja subjektov javnega sektorja in na drugi strani zma­njševanje korupcijskih tveganj. Ne glede na zapisano pa je po mnenju komisije kultura sprejemanja in uveljavljanja objektivne, eticne ali odgovornosti zaradi nedoseganja zastavljenih ciljev in nacrto­vanih nalog še vedno razmeroma nizka ter kaže na raven integritete in šibko zaveda­nje pomena vrednot, ki jih predstavljajo integriteta funkcije, integriteta organa, etika javnega sektorja in prevzemanje osebne odgovornosti zaradi zašcite integritete jav­nega sektorja ali neuresnicevanja zastavljenih ciljev in predpisanih ter nacrtovanih nalog. Iz primerjave podatkov glede vseh prijav, ki jih je v vseh letih delovanja prejela komi­sija, izhaja trend njihovega vsakoletnega porasta. Prav tako je vidno, da je komisija tudi v letu 2013 uspela zakljuciti obravnavo vecjega števila prijav (2300), kot jih je v tekocem letu 2013 prejela (1931), in sicer 369 zadev. To v odstotkih pomeni 16 *Število rešenih prijav v posameznem letu vkljucuje vse prijave, ki so bile v tem letu zakljucene – ne glede na leto njihovega prejema. (Na primer v letu 2013 je bilo preje­tih 1931 prijav, zakljucenih pa 2300, med katerimi so tudi prijave, prejete v obdobju 2005–2012). Iz zgornjega grafa je tudi razvidno, da se od leta 2007 število prejetih prijav stalno povecuje. To dejstvo po mnenju komisije tako kot v minulem obdobju še vedno kaže na verjetnost povecevanja in prisotnosti dejavnikov korupcijskih tveganj, stopnje zaupanja prijaviteljev v delo komisije, vecje število kršitev, ki jih prijavitelji dojemajo kot korupcijo iz pristojnosti komisije. Hkrati dolocen del povecanega števila prejetih prijav, ki sodijo v pristojnost drugih organov, izkazuje tudi pomanjkanje zaupanja pri­javiteljev v ucinkovitost dela drugih pristojnih organov. SNAP je v letu 2013 pisno odgovorila tudi na 210 razlicnih vprašanj obcanov glede pristojnosti komisije za preiskovanje. Sodelovanje z drugimi organi SNAP je v letu 2013 pri obravnavi prijav in preiskovanju sumov korupcije ter drugih kršitev ZIntPK in zaradi uresnicevanja namena tega zakona nadaljevala z aktivnim sodelovanjem tudi z organi odkrivanja in pregona, inšpekcijskimi organi ter drugimi državnimi organi in ustanovami, pristojnimi za izvrševanje nadzora nad izvajanjem zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov. Ker je kakovost sodelovanja pomembna za ucinkovito delovanje vseh nadzornih organov, smo v letu 2013 prav zaradi zagotavljanja boljše kakovosti medsebojnega sodelovanja, posebej v okviru delovnih sestankov in kolegijev generalnega direktorja policije in direktorjev policij­skih uprav, predstavili nacin dela in pristojnosti komisije ter primere dobre prakse oziroma možnosti sodelovanja in izmenjave informacij za ucinkovitejše delo na pod-rocju preprecevanja ter odkrivanja korupcije kot tudi drugih kršitev ZIntPK tako komisije kot tudi policije. Sodelovanje z drugimi organi pa je v letu 2013, tako kot v minulih letih, potekalo zla­sti v obliki: . operativnih delovnih sestankov s predstavniki Policije, Specializiranega državnega tožilstva in okrožnih državnih tožilstev, Racunskega sodišca RS, Inšpektorata RS za delo, Davcne uprave RS, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Urada RS za preprecevanje pranja denarja v povezavi z obravnavanimi konkretnimi zadevami; . sodelovanja oziroma udeležbe v programih usposabljanja in izpopolnjevanja; . odstopanja zadev v pristojno reševanje oziroma predlogov za uvedbo nadzorstve­nih postopkov iz pristojnosti posameznih organov; . v letu 2013 smo nadaljevali sodelovanje s Specializiranim državnim tožilstvom in NPU v skupnih specializiranih preiskovalnih skupinah (v letu 2013 je 5 uslužben­cev SNAP tako sodelovalo v razlicnih specializiranih preiskovalnih skupinah, usta­novljenih na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, in skupini za financne preiskave, ustanovljeni na podlagi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). . v letu 2013 je nadaljevala delo tudi medresorska delovna skupina, ustanovljena s sklepom Vlade RS v letu 2012, na podlagi sprejete strategije boja proti gospodar­skemu kriminalu in korupciji, katere clanica je tudi KPK, temeljni namen skupine pa je spremljanje uresnicevanja Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, polici­je in drugih nadzornih organov pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih gospodar­ skih ter korupcijskih kaznivih dejanj; Komisija meni, da je sodelovanje organov nadzora pomembna oblika oziroma meto­da dela, s katero se lahko ucinkoviteje preprecuje in odkriva korupcijo ter druge krši­tve protikorupcijskih predpisov. V tej povezavi komisija sodelovanje z drugimi nad­zornimi državnimi organi ter organi odkrivanja in pregona ocenjuje kot dobro. Tudi v predhodnem obdobju (v letih 2010, 2011, 2012) je bilo sodelovanje z drugimi nad­zornimi organi postavljeno kot ena od prioritet dela komisije in rezultati so pozitivni. Pomembna skrb, odgovornost in element krepitve medsebojnega zaupanja v letu 2013 je bila tudi skrbnost ravnanja z informacijami, ki si jih organi izmenjujejo v okvi­ru medsebojnega operativnega sodelovanja. Žal smo bili na tem podrocju tudi v letu 2013, tako kot sicer v zadnjih letih, prica primerom odtekanja tovrstnih informacij medijem ali razlicnim interesnim (tudi politicnim) skupinam. To dejstvo, predvsem pa nezadosten odziv oziroma neucinkovite preiskave tovrstnih razkritij, poleg dodat­nega zmanjševanja zaupanja javnosti v delo institucij pravne države, v posameznih primerih po oceni SNAP še naprej predstavlja tudi dolocene zadržke glede medinsti­tucionalnega sodelovanja. V tem pogledu pa je komisija tudi v letu 2013 še vedno institucija, glede katere se še ni pojavil utemeljen ocitek ali sum, da je podatke, ki jih je sama ali prek drugih organov pridobila pri svojem delu, posredovala neupravice­nim tretjim osebam ali javnosti. Glede na obseg in kakovost sodelovanja tudi v letu 2013 izpostavljamo dobro sodelovanje s Policijo in Upravo kriminalisticne policije na splošno ter posebej odprto in konstruktivno sodelovanje z NPU. Z vidika dela komisije smo zadovoljni z rednim in odzivnim sodelovanjem z Upravo RS za javna placila, ki komisiji redno zagotavlja podatke o financnih transakcijah in pomaga pri nadgradnji in vzdrževanju aplikacije Supervizor. Enako velja za Davcno upravo RS, s katero smo v letu 2013 nadaljevali s konstruktiv­nim sodelovanjem v obliki medsebojnega uspo­sabljanja in izpolnjevanja, še posebej pa na pod-rocju nadzora nad premoženjskim stanjem zave­zancev. Na podrocju inšpekcijskih služb je v letu 2013 prišlo do opaznega napredka pri sodelovanju z vodstvom Inšpektorata RS za promet, energeti­ko in prostor, predvsem na podrocju, ki se nana­ša na uresnicevanje priporocil komisije za obvla­dovanje korupcijskih tveganj in izdelave nacrta integritete, zadovoljni pa smo tudi s sodelovan­jem, odzivnostjo in nasploh izmenjavo podatkov z Inšpektoratom RS za delo in Tržnim inšpektora-tom. Prav tako kot pomemben ocenjujemo napredek v sodelovanju z državnim tožilstvom pri pridobi­vanju oziroma izmenjavi dokumentov. V letu 2013 pri sodelovanju z državnim tožilstvom, za razliko od prejšnjih let, ni prišlo do primera, ko bi državno tožilstvo zavrnilo naša zaprosila in zahteve. Nasprotno, opazen je porast samoinici­ativnega obvešcanja oziroma pošiljanja Na pri­mer sklepov o zavržbah kazenskih ovadb, ki jih je podala komisija ali policija na podlagi naznanil komisije, in porast zahtevkov posameznih držav­nih tožilcev za dokumentacijo in podatke, prido­bljene v postopkih komisije za potrebe predka­zenskih postopkov. Slednje ocenjujemo kot posebej dobro in kaže na izboljšavo neposredne­ga operativnega sodelovanja med obema insti­tucijama v konkretnih primerih. SODELOVANJE S TOŽILSTVOM Sodelovanja z državnim tožilstvom na sistemski ravni tudi v tem obdobju žal ne moremo oceniti kot dobro in ucinkovito, prej nasprotno, saj z vodstvom VDT praktic­no ni bilo skupnih sestankov, dogovorov, predlogov ali drugih pobud za krepitev sodelovanja na strateški oziroma sistemski ravni. Operativno sodelovanje v posame­znih zadevah s posameznimi državnimi tožilci je sicer boljše, a z vidika komisije pose-bne zavzetosti ali pobud za intenzivnejše sodelovanje tudi v konkretnih/posameznih primerih, ki so bili na primer odstopljeni v pristojno reševanje policiji oziroma tožils­tvu, ni bilo. Kot dobro oziroma skladno s pricakovanji, ki temeljijo na zakonski pristoj­nosti, vlogi in funkciji državnega tožilca in drugih pristojnih državnih organov v okviru predkazenskih postopkov, pa je bilo sodelovanje oziroma udeležba v posameznih specializiranih preiskovalnih skupinah (SPS), ki pa bodo morale v prihodnosti kako­vost in intenziteto svojega delovanja in sodelovanja znotraj samih SPS pomembno okrepiti, sicer po mnenju KPK pomen in namen SPS ne bo uresnicen in z vidika ucin­kovitosti preiskav v predkazenskem postopku ne bo dosežen v zadostni oziroma pri-cakovani meri. V letu 2013 so bile ustanovljene 4 SPS, torej manj kot v letu 2012, ko je bilo ustanovljenih 5, ni pa bila v letu 2013 ustanovljena nobena SPS, v kateri bi sodelovala KPK. Obseg zaznanih/odkritih sumov resnih/hudih kaznivih dejanj s podrocja korupcije, gospodarske in organizirane kriminalitete na eni strani ter trend ustanavljanja SPS na drugi strani po našem mnenju sama po sebi kažeta, da ta oblika operativnega delo­vanja in sodelovanja organov v predkazenskih postopkih še ni zaživela in da tožilstvo oziroma posamezni pristojni tožilci v tem ne prepoznajo prednosti oziroma možnosti za ucinkovitejšo izvedbo posameznih preiskav v predkazenskem postopku. Zato SPS tožilci na lastno pobudo praviloma ne ustanavljajo, najveckrat pa tudi ne sledijo pre­dlogom oziroma pobudam policije ali drugih organov, da bi se v konkretnih zadevah ustanovila SPS. K temu nenazadnje pritrjuje tudi dejstvo, da ODT v Ljubljani, Celju, Slovenj Gradcu, Kranju, Murski Soboti, Novem mestu, Novi Gorici, Krškem in na Ptuju od leta 2010 do sedaj, torej v 4 letih, še niso ustanovila nobene specializirane preis­kovalne skupine. Sodelovanje KPK, tožilstva, policije in drugih organov, ki jih opredeljuje Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju ter pregonu storilcev kaznivih dejanj in delovanju specializira­nih ter skupnih preiskovalnih skupin (dalje: Uredba), je bilo po oceni komisije ucinko­vitejše in zglednejše le v okviru medresorske delovne skupine, ustanovljene tudi za spremljanje uresnicevanja Uredbe, kjer so bile identificirane konkretne operativne in normativne pomanjkljivosti, ki otežujejo ali ovirajo ucinkovitost predkazenskih ter kazenskih postopkov, zato so bili, med drugim, podani ali strokovno podprti tudi konkretni uradni predlogi, na primer za dopolnitev in spremembe zakonskih dolocil, ki se nanašajo na pridobivanje zaupnih bancnih podatkov, in zemljiški dolg, kakor ga opredeljuje Stvarnopravni zakonik. SODELOVANJE Z NADZORNIMI ODBORI OBCIN Komisija je v okviru preiskav prijavljenih sumov korupcije ali drugih kršitev ZIntPK na podrocju delovanja lokalne samouprave okrepila sodelovanje tudi z nadzornimi odbori obcin, ki so najvišji organi nadzora javne porabe v obcini. V postopkih komisi­je ugotovljene nepravilnosti s podrocja (i) razpolaganja s premoženjem obcine, (ii) namenskosti in smotrnosti porabe proracunskih sredstev in (iii) financnega poslovan­ja uporabnikov proracunskih sredstev smo namrec dosledno posredovali in odstopali v pristojno reševanje tudi nadzornim odborom obcin. Sodelovanje KPK z nadzornimi odbori v obliki medsebojne izmenjave informacij in reševanja odstopljenih zadev se tako izboljšuje, predvsem pa spodbuja delovanje in krepi pomen nadzorstvene funk-cije, kot zapisano že zgoraj, najvišjega organa javne porabe v obcinah. Primer dobre prakse tovrstnega sodelovanja, predvsem pa ucinkovitega izvajanja nadzorstvene funkcije, je Nadzorni odbor Obcine Izola, ki je v okviru svojega nadzora ugotovil tudi kršitve ZIntPK, in sicer nicnost poslov z doloceno gospodarsko družbo oziroma kršit­ve dolocil ZIntPK o omejitvah poslovanja. Na podlagi ugotovljenih kršitev pa je v skla­du s svojimi pristojnostmi županu in obcinskemu svetu, torej pristojnima organoma obcine, predlagal ustrezne ukrepe za vzpostavitev zakonitega stanja ter ugotavljanje odgovornosti odgovornih oseb obcine, ki so nezakonite posle sklenile. Komisija pa hkrati ob posameznih primerih dobre prakse ugotavlja, da je sistemska funkcija nadzornih odborov pri nadzorovanju javne porabe obcin premalo ucinkovita in izkorišcena tudi zaradi šibkega sodelovanja v obliki usposabljanj ter strokovnega sodelovanja nadzornih odborov s pristojnimi ministrstvi, Racunskim sodišcem in dru­gimi organi nadzora nad pravilnostjo, namenskostjo in gospodarnostjo porabe javnih sredstev. Prekrškovni postopki Prekrškovni postopki Statisticni podatki s podrocja prekrškovnih postopkov komisije: . število uvedenih prekrškovnih postopkov/ukrepov: 111; . število pravnomocno zakljucenih postopkov/ukrepov: 92; . število izdanih odlocb: 92; v 8 primerih je bila vložena zahteva za sodno varstvo; . število izdanih opozoril po ZP-1: 11; V letu 2013 je bilo izrecenih za 61.900,00 evrov glob, od tega najvišja županu ene od obcin v višini 14.000 evrov zaradi kršitev dolocb o omejitvah poslovanja. V letu 2013 je bilo placanih za 31.633,32 evra glob, pri cemer je treba upoštevati, da se nekatera placila nanašajo tudi na odlocbe, izdane v preteklih letih. Glede podatkov v nadaljevanju velja pojasnilo, da se število uvedenih postopkov ne ujema s številom na primer izdanih odlocb in opozoril, saj so bile na primer nekatere odlocbe izdane v postopkih, ki so bili uvedeni že v letu 2012, prav tako pa nekateri niso bili zakljuceni z izdajo odlocbe ali opozorila, ker so bili ustavljeni (je bilo na pri­mer ugotovljeno, da ne gre za prekršek). NASPROTJE INTERESOV: . uvedenih je bilo 22 postopkov o prekršku; . izdanih je bilo 17 odlocb, s katerimi smo izrekli globo, od tega je bila v 3 primerih vložena zahteva za sodno varstvo; . izdani sta bili 2 odlocbi, s katerima smo izrekli opomin; OMEJITVE POSLOVANJA: . uvedenih je bilo 13 postopkov o prekršku; . izdanih je bilo 9 odlocb, s katerimi smo izrekli globo, od tega je bila v 3 primerih vložena zahteva za sodno varstvo; . izdana je bila ena odlocba, s katero smo izrekli opomin; . Izrecenih 5 pisnih opozoril; NEDZRUŽLJIVOST: . uveden ni bil noben postopek; . izdana ni bila nobena odlocba; . izreceno ni bilo nobeno pisno opozorilo; LOBIRANJE: . izreceno je bilo eno pisno opozorilo; PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA: . uvedeni 3 postopki o prekršku; . izdani sta bili 2 odlocbi, v enem primeru globa, v enem opomin; . izdano je bilo eno pisno opozorilo; PREMOŽENJSKO STANJE: . uvedenih je bilo 70 postopkov o prekršku; . izdanih je bilo 54 odlocb o prekršku, s katerimi smo izrekli globo; . izdanih je bilo 7 odlocb, s katerimi smo izrekli opomin; . izdana so bila 4 pisna opozorila. Zašcita prijaviteljev Namen regulacije podrocja Za razkrivanje koruptivnih ravnanj predstavljajo prijavitelji (ang. Whistleblowers) enega pomembnejših virov informacij in lahko bistveno pripomorejo k uspešnemu omejevanju korupcije. Pravzaprav je žvižgaštvo (ang. Whistleblowing) poseben feno-men, in sicer zaradi tveganja, ki ga predstavlja prijaviteljem, saj se slednji zaradi raz­kritja informacij izpostavijo povracilnim in drugim ukrepom. Iz tega razloga so pravne možnosti zašcite prijaviteljev pred povracilnimi ukrepi nujne. S tem se ukvarjajo pra­vni sistemi vseh modernih demokraticnih držav, pristopi so razlicni, vsi pa usmerjeni k istemu cilju – odvracanju in preprecevanju kakršnekoli grožnje prijaviteljem zaradi njihove prijave korupcije ali drugih nezakonitih oziroma neeticnih ravnanj. Zašcito prijaviteljev v Sloveniji ureja ZIntPK. Tudi v Sloveniji se v javnem ali zasebnem sektorju lahko zacne »gonja« proti zaposle­nim, ki so razkrili podatke, informacije in dejstva, ki na notranje dogajanje institucije (upraviceno) mecejo slabo luc (na primer kršitve predpisov, malomarno ravnanje z javnimi sredstvi, korupcija, nepotizem, nesposobnost in podobno). K spodbujanju podajanja prijav prav gotovo sodi tudi v 39. clenu Ustave RS zagotovljena pravica do svobode izražanja misli ter prisotnost javnega interesa za razkritje informacij o razlic­nih napakah, malomarnostih, zlorabah in drugih nepravilnostih. Izhodišca politike zagotavljanja zašcite oseb – prijaviteljev, ogroženih zaradi razkrivanja korupcije in drugih nezakonitih ter neeticnih ravnanj, izhajajo iz temeljnih nacel Ustave RS, skup­nih vrednot EU, mednarodnih konvencij, pravnih in eticnih standardov integritete, transparentnosti ter odgovornosti. Naceloma prijavitelje k podaji prijave motivira predvsem javni in ne toliko zasebni interes, delujejo pa v smeri razkrivanja podatkov pristojnim oblastem o kršitvah predpisov, nestrokovnem, neeticnem, nevarnem ali drugace neprimernem ravnanju, vkljucujoc goljufije, korupcijo in ogrožanje varnosti. Obicajno so tovrstna dogajanja v instituciji skrita, pogosto pa zaposlene k nerazkrivanju vežejo še klavzule o varovanju poslovnih tajnosti in podobno. Podajanje prijav pa je dejansko lahko omejeno tudi s prevlado splošne kulture mol­ka, hierarhicnosti, avtoritarnih odnosov in netransparentnosti. S pravnega vidika je treba izhajati iz predpostavke, da prijaviteljev na nobenem pravnem podrocju ne smejo doleteti sankcije ali druge negativne posledice, ce njihovo ravnanje ni protip­ravno. Stanje na podrocju zašcite prijaviteljev v RS Komisija pri zagotavljanju zašcite prijaviteljev deluje proaktivno in retroaktivno, saj je temeljno vodilo njenega delovanja zagotavljanje koncepta varovanja clovekovega dostojanstva s preprecevanjem vseh oblik ogrožanja, nasilja, diskriminacije in nadle­govanja v delovnem okolju. Vsakdo, ki je ogrožen zaradi povracilnih ukrepov dobroverne prijave ali drugih priza­devanj pri razkrivanju korupcije, ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva zašcito. Institucije javnega in zasebnega sektorja so dolžne v svojem notranjem okolju varo­vati clovekovo dostojanstvo in zagotavljati pogoje, v katerih lahko vsakdo v skladu s pravili in postopki svobodno ter brez strahu pred mašcevanjem razkrije korupcijo in druga nezakonita ali neeticna ravnanja, ki ogrožajo posameznika ali javni interes. Prijavitelj, ki je zaradi prijave izpostavljen povracilnim ukrepom v delovnem okolju ali v povezavi s svojim delom, ima od delodajalca pravico zahtevati povracilo. Komisija mu lahko nudi pomoc pri ugotavljanju vzrocne povezave med povracilnimi ukrepi in njihovimi škodljivimi posledicami. Ce komisija ugotovi povezavo med prijavo in pov-racilnimi ukrepi zoper prijavitelja, od delodajalca zahteva, da zagotovi takojšnje pre­nehanje takšnega ravnanja. V primeru, ko se kljub zahtevi komisije povracilni ukrepi vseeno nadaljujejo, izvajanje rednih delovnih aktivnosti v takšnem okolju pa je nemogoce, lahko prijavitelj, ki je javni uslužbenec, zahteva od delodajalca premesti­tev na drugo enakovredno delovno mesto in o tem obvesti komisijo. ZIntPK ureja tudi možnost zašcite prijavitelja z ukrepi po zakonu, ki ureja zašcito pric. Prijavitelj mora biti seznanjen tako z zašcito kot z obveznostmi, ki jih mora upoštevati. Pogoj, da so ukrepi lahko ucinkoviti, je, da se zašcitena oseba z njimi strinja. Ukrepi zašcite prijaviteljev po ZIntPK so subsidiarni, uporabljajo se takrat, ko podroc­ni predpisi o varstvu ogroženega prijavitelja niso ucinkoviti. V tem primeru komisija, poleg zašcite prijavitelja, zahteva ugotavljanje odgovornosti za opustitev dolžnega ravnanja tistih, ki so v prvi vrsti dolžni zagotoviti in izvajati ucinkovite ukrepe za zaš-cito ljudi ter skupnosti pred nasiljem, korupcijo in drugimi protipravnimi ravnanji. Sodelovanje z drugimi državnimi organi in institucijami, ki so v okviru svojih pristoj­nosti dolžni pomagati pri zagotavljanju zašcite, poteka na vec ravneh in je usklajeno na podlagi predpisov, jasnih navodil in informacijskih poti. Postopek preverjanja dobrovernosti in ogroženosti prijavitelja je natancen. Zlonamerne prijave se iz posto­pka izlocajo, njihovi pisci pa kaznujejo v skladu s kazenskimi dolocbami. V primeru, ko ima zlonamerna prijava znake kaznivega dejanja, storilec katerega se preganja po uradni dolžnosti, komisija policiji ali pristojnemu državnemu tožilcu poda kazensko ovadbo. Komisija si prizadeva, da v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki razvija in širi znanje, osvešca, poucuje ter pomaga posameznikom, vodstvenim orga­nom, predstojnikom in zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju, da krepijo kultu­ro spoštovanja clovekovega dostojanstva, integritete, transparentnosti ter odgovor­nosti za razkrivanje in preprecevanje korupcije, brez strahu pred ogrožanjem in pov-racilnimi ukrepi. Komisija prijavo preuci predvsem z vidika resnicnosti in dobronamernosti ter zlasti, ali je ogroženost tudi dejansko podana in je resnicna oziroma takšna, da jo bo lahko obravnavala z vidika svojih pristojnosti. Posameznik pa mora s svojim podpisom na zapisniku izraziti svoje razumevanje samega postopka in ukrepov, ki bodo posledica zašcite, še posebej, ce gre na primer za nedobrovernega prijavitelja, saj se v tem pri­meru lahko uvede tudi postopek o prekršku. Še posebej je treba pretehtati, ali je prijavitelj zaradi prijave korupcije res ogrožen oziroma podvržen mobingu in povra-cilnim ukrepom. V kolikor se ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, se lahko izvedejo ukrepi po ZIntPK. Glede na to, da povezava korupcije in nasilja predstavlja obliko napada na integrite-to posameznika, institucije, pravni red in druge vrednote demokraticne družbe, je treba sprejeti in uspešno izvajati ukrepe za zašcito ogroženega prijavitelja – tako v zunanjem kot notranjem okolju institucij javnega in zasebnega sektorja. Eden osnov­nih in temeljnih ukrepov je zašcita njegove identitete. Komisija varuje identiteto vsa­kega prijavitelja. V letu 2011 je komisija prijaviteljem dodelila tudi kodno ime v tri­najstih, v letu 2012 v 14 primerih, v letu 2013 pa v 10 primerih. Po oceni komisije je zelo pomembno, da se pri normativnem urejanju in uvajanju zašcite uporabljajo že obstojeci resursi, institucije, pravni instituti in drugi instrumen­tariji zašcite clovekovega dostojanstva v delovnem okolju in okoljih, kjer se na tako imenovani administrativni ravni pricakuje ogrožanje prijaviteljev. Opisano pa toliko bolj zahteva: . Neodvisen in samostojen organ, ki v okviru pristojnosti za krepitev vladavine pra­va, integritete, odgovornosti in ucinkovitega preprecevanja korupcije skrbi za raz­voj doktrine, politike, strategije ter proaktivnega delovanja na medinstitucionalni ravni. . Zašcito prijaviteljev; gre za konkretne primere, ko je treba z veliko mero neodvis­nosti, a tudi odgovornosti, poseci v razmerje storilec–žrtev–delodajalec, ko gre za ogrožanje prijaviteljev v delovnem okolju. Enako pomembna je neodvisnost in centralizacija zašcite prijaviteljev v posebnem organu, kadar gre za primere izven javnega sektorja in delovnega okolja oziroma za vse tiste primere, ko se tako ime­novana administrativna zašcita prijaviteljev tesno povezuje s policijskimi ukrepi in zašcito pric po lex specialis s podrocja kazenskega prava. . Doktrino, politiko, strategijo in proaktivno delovanje podsistemov pri zašciti prija­viteljev; slednji so najbolj ucinkoviti, kadar so tretji steber delovanja neodvisnega organa; ne samo zato, ker tako izhaja iz Konvencije ZN proti korupciji, ampak tudi zaradi objektivnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari. Kdor ima celovit pregled in ustrezna orodja, ob tem pa je v svoji vlogi samostojen, lahko ucinkovito uresnicu­je zadane cilje na podrocju zašcite prijaviteljev. Odlocitev komisije, da skrbi za vse tri omenjene stebre, se je izkazala za ucinkovito, kar potrjujejo tudi pridobljene izkušnje. Ukrep 2010 2011 2012 2013 Zašcita identitete (dolocitev psevdonima) 1 13 14 10 Zahteva za prenehanje z ogrožanjem oziroma povra-cilnimi ukrepi / 1 / / Test dobrovernosti / / 4 / Zašcita uradne osebe / / 5 / Ugotavljanje vzrocne zveze / / 4 / Premestitev / / / / Ugotavljanje identitete pri­javitelja / / / / Zlonamerna prijava / 2 – vloženi zahtevi za sodno vars-tvo / 2 Premoženjsko stanje Znacilnosti podrocja in namen regulacije Nadzor nad premoženjskim stanjem je institut, ki ga je urejal že Zakon o prepreceva­nju korupcije, danes pa ga tudi ZIntPK. Njegov namen je, da se z nadzorom nad posa­meznimi kategorijami zavezancev (osebe, odgovorne za javna narocila, funkcionarji, nepoklicni župani in podžupani, poslovodne osebe, uradniki na položaju, Uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov javnih narocil, državljani RS, ki opra­vljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga Vlade RS ali državnega zbora in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugace ureje­na z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katere opravljajo funkcijo) zagotovi preglednost, transparentnost in predvsem zaupanje v pošteno, odgovorno opravljanje javne funkcije. Institut nadzora nad premoženjskim stanjem prav tako predstavlja pomemben institut samega omejevanja korupcije, predvsem si komisija prizadeva, da bi to bilo bolj v preventivnem kot prepresivnem smislu. Institut nadzora nad premoženjskim stanjem lahko razdelimo na vec delov: . porocanje seznamov zavezancev s strani narocnikov in organov; . porocanje podatkov o premoženjskem stanju s strani samih zavezancev; . opravljanje rednega in izrednega nadzora nad premoženjskim stanjem zavezan­ cev; . javna objava podatkov o premoženjskem stanju posameznih kategorij zavezan­cev. Nadzor nad premoženjskim stanjem Komisija ima za vprašanja zavezancev za porocanje podatkov o premoženjskem stan­ju, organe in narocnike vzpostavljen sistem uradnih ur. V tem casu so uslužbenci komisije dosegljivi ves cas, prav tako pa se komisija trudi, da so v primeru morebitnih nujnih vprašanj dosegljivi tudi izven uradnih ur. Tekom leta komisija v zvezi z institu-tom nadzora nad premoženjskim stanjem prejme ogromno pisnih vprašanj, na kate­ra se trudimo odgovoriti v cim krajšem možnem casu. Teh vprašanj, tako pisnih kot ustnih, je veliko predvsem v januarju, vecinoma zaradi roka porocanja sprememb o premoženjskem stanju, to je 31. januar. Sodelovanje zavezancev s komisijo glede porocanja podatkov premoženjskega stanja z vsakim letom poteka bolj uteceno. Zavezanci se vedno bolj zavedajo pomena insti­tuta nadzora nad premoženjskim stanjem, predvsem njegovega namena, ceprav še vedno ne v takšni meri, kot bi želela komisija ali, kot lahko recemo, celotna družba. Novela ZIntPK-B je uvedla obvezno porocanje podatkov o premoženjskem stanju prek elektronskega obrazca. V veljavo je stopila 4. 6. 2011 in je v prehodnih in konc­nih dolocbah dolocila, da morajo vsi zavezanci, ki so komisiji premoženjsko stanje že porocali pred uveljavitvijo elektronskih obrazcev, do 31. 1. 2012 ponovno sporociti svoje podatke v celoti prek elektronskega obrazca. Komisija je v letu 2013 ob pregle­du evidence zavezancev za nadzor nad premoženjskim stanjem ves cas ugotavljala, da posamezni zavezanci še vedno niso izpolnili te dolžnosti, in glede na navedeno tudi ustrezno postopala. Sistem še vedno ni v celoti informatiziran, zato je sam nad­zor, ali so zavezanci porocali podatke o premoženjskem stanju, še vedno v veliki meri odvisen od uslužbencev komisije, ki opravljajo nadzore nad porocanjem zavezancev. Tukaj moramo izpostaviti, da zaradi kadrovskega primanjkljaja žal ni mogoce zagoto­viti, da bi se posamezni uslužbenci lahko v celoti posvetili nadzoru evidence zavezan­cev za nadzor nad premoženjskim stanjem. Število zavezancev za nadzor nad premo­ženjskim stanjem se giblje med 10.000 in 12.000 (številka se spreminja dnevno, predvsem zaradi oseb, odgovornih za javna narocila). Seveda pa dosedanja informa­tizacija sistema komisiji olajšuje delo in predvsem zmanjšuje možnost napak. Komisija je s prehodom na elektronski nacin sporocanja podatkov o premoženjskem stanju želela predvsem olajšati javno objavo podatkov o premoženju, pridobljenem v casu opravljanja funkcije oziroma dela posameznih kategorij zavezancev, pri cemer je predvidevala, da bo javna objava predvidoma zaživela do konca junija 2013. Tukaj je treba izpostaviti, da si je ta rok komisija postavila sama, ob zavedanju, da ji bo zas­tavljeno z informatizacijo sistema uspelo. Ob pripravi podatkov za javno objavo pa je naletela na težave, ki jih samostojno, torej brez sodelovanja s samimi zavezanci, tež­ko razreši, kajti pogosto je iz obrazcev za porocanje podatkov o premoženjskem sta­nju, ki jih zavezanci elektronsko posredujejo komisiji, razvidno, da pri njihovem nava­janju podatkov prihaja do napak oziroma napacnega razumevanja samega obrazca. Težave oziroma omejitve so se pokazale v vecini primerov, zaradi katerih javna obja­va podatkov o premoženjskem stanju ne more biti avtomatska oziroma racunalniška. Glede na število zavezancev, katerih spremembe premoženjskega stanja so javno objavljene, pa je rocna obdelava teh podatkov – ob kadrovskem primanjkljaju – sko-raj nemogoca. V nadaljevanju navajamo primer: Zavezanec 1: Prva prijava denarna sredstva pri bankah in hranilnicah: Porocanje sprememb denarna sredstva pri bankah in hranilnicah: Banka 1 – 900.000,00 € Banka 1 – odsvojitev -500.000,00 € Banka 2 – Banka 2 – odsvojitev - Banka 3 – Banka 3 – pridobitev - Banka 4 – pridobitev -200.000,00 € Težava: Zavezanci so komisiji dolžni porocati spremembe v premoženjskem stanju, kadar na posameznem transakcijskem racunu pride do sprememb denarnih sredstev v višini nad 10.000 evrov. Zgoraj navedena shema prikazuje nerealno stanje zavezan-cevega premoženja, kajti zavezanec je porocal spremembe denarnih sredstev na posameznih transakcijskih racunih, vendar je po razlagi komisije šlo za prenos sred­stev med posameznimi racuni, ne pa za pridobitev oziroma odsvojitev denarnih sred­stev. Prav tako komisija ne more vedeti, ali je dejansko šlo za pridobitev/odsvojitev teh sredstev ali pa je zavezanec morebiti navedel kar stanje na teh racunih. Glede na navedeno bi za razjasnitev stanja, predno bi sploh lahko objavili spremembe v pre­moženju, potrebovali dodatna pojasnila zavezanca. Glede na navedeno komisija išce najustreznejše rešitve in poskuša sistem nadgraditi ter informatizirati – s ciljem cim hitrejše javne objave podatkov. V letu 2013 je komisija skušala cim ucinkovitejše nadzirati evidenco zavezancev za porocanje podatkov o premoženjskem stanju. Tukaj se je pokazala, še vedno, kar precejšnja nedisciplina – bodisi porocanja podatkov o premoženjskem stanju s strani samih zavezancev bodisi porocanja podatkov o zavezancih s strani samih organov in narocnikov. Nedisciplina se nanaša predvsem na to, da zavezanci za porocanje poda­tkov o premoženjskem stanju, organi in narocniki še vedno ne porocajo podatkov prek elektronskih obrazcev, ampak na splošnih dopisih ali še na starih »papirnatih« obrazcih. V priloženi tabeli navajamo statisticne podatke o dokumentaciji, ki se nanašajo na aktivnosti s podrocja nadzora nad premoženjskim stanjem v letu 2013: EVIDENCA ZAVEZANCEV ZA NADZOR NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM Število prejetih seznamov zavezancev 883 Število pozivov za predložitev podatkov o seznamih zavezancev in za dopolnitev podatkov o seznamih zavezancev 31 Število prejetih obrazcev za porocanje podatkov o premoženjskem stanju 6358 Število pozivov za predložitev podatkov o premoženjskem stanju 12 Število izdanih kopij obrazcev za porocanje podatkov o premoženjskem stanju zavezancem 34 Vprašanja s podrocja premoženjskega stanja 206 NADZOR NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM REDNI NADZOR Redni nadzor nad premoženjskim stanjem (postopki, zaceti v letu 2012 in zaklju­ 7 ceni januarja 2013) IZREDNI NADZOR Izredni nadzor nad premoženjskim stanjem (postopki, zaceti v letu 2011 in 2012, ki še niso zakljuceni) 8 Izredni nadzor nad premoženjskim stanjem (postopki, zaceti v letu 2013 in zaklju-ceni) 2 Izredni nadzor nad premoženjskim stanjem (postopki, zaceti v letu 2013 in še nezakljuceni) 9 Prijave s podrocja premoženjskega stanja (prejete v letu 2012 in še nezakljucene) 2 Prijave s podrocja premoženjskega stanja (prejete v letu 2012 in zakljucene v letu 2013) 2 Prijave s podrocja premoženjskega stanja, prejete v letu 2013 23 Na podrocju nadzora nad premoženjskim stanjem komisija skladno z zakonom vodi dve vrsti postopkov, in sicer: . redni nadzor nad premoženjskim stanjem (vsako leto se izbere kategorije zave­zancev in opravi nadzor njihovega premoženjskega stanja) in . izredni nadzor nad premoženjskim stanjem (na podlagi prijave, objav v medijih ali ce komisija na drug nacin pridobi podatke, iz katerih izhaja sum, da zavezanec ni prijavil vseh enot premoženja ali vseh sprememb svojega premoženjskega stanja). Pri obeh vrstah postopkov moramo izpostaviti, da komisija rutinskega preverjanja v povezavi s premoženjem v tujini ne more izvajati, saj po ugotovitvah Informacijskega pooblašcenca nima zakonske podlage za »izvoz« osebnih podatkov zavezancev zara­di preverbe premoženja. Komisija bodisi v okviru rednega ali izrednega nadzora nad premoženjskim stanjem najprej opravi pregled resnicnosti navedb zavezancev na samih obrazcih za porocan­je podatkov o premoženjskem stanju, in sicer na nacin, da podatke, ki jih zavezanci sporocijo na obrazcih, primerja s podatki o njihovem premoženjskem stanju, ki izha­jajo iz uradnih evidenc (nepremicnine, premicnine, vrednostni papirji, dohodninske odlocbe in podobno). V primeru, da tukaj ni nejasnosti ali so odstopanja le manjša, komisija zavezance zaprosi, da ji podajo pojasnila. Ce dodatno podana pojasnila zavezancev odpravijo vse nejasnosti, komisija nadzor premoženjskega stanja zakljuci. V primeru, da pojasnila niso zadovoljiva oziroma ne pojasnjujejo dejanskega stanja, komisija uvede podrobni nadzor premoženjskega stanja zavezanca. Nadzor nad pre­moženjskim stanjem se nato nadaljuje z osredotocenim ugotavljanjem nacina prido­bivanja premoženja, ki obsega tudi podroben pregled financnega stanja v nadzorova­nem obdobju (prihodkov in odhodkov, pridobivanja in odtujitve nepremicnin, premi-cnin, vrednostnih papirjev, življenjskih stroškov in drugega). Opisano komisija v okvi­ru svojih pooblastil po ZIntPK ugotavlja prek pridobivanja in analize podatkov, prido­bljenih od bank, financnih institucij, zavarovalnic in drugih pravnih ter fizicnih oseb, ki bi lahko posedovale relevantne podatke. Komisija je že v letu 2012 zacela s postopkom nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, ki so bili po zadnjih parlamentarnih volitvah predsedniki parlamentar­nih strank. V nadzoru, ki je bil zakljucen v zacetku leta 2013, komisija: . pri dveh zavezancih ni ugotovila nobenih nejasnosti oziroma razhajanj med poda­tki; . pri treh zavezancih so bile zaznane nekatere nejasnosti oziroma razhajanja; na poziv komisije so zavezanci nejasnosti razumljivo, celovito in preverljivo pojasnili; . pri dveh zavezancih se je izkazala potreba za opravo razgovora pred senatom komisije. Nihce od obeh zavezancev, pri katerih je komisija ugotovila kršitve, tudi po predocenju ocitkov ter zahtevi po dodatnih pojasnilih komisiji ni podal razum­ljivih in celovitih pojasnil. Tekom postopka nadzora nad premoženjskim stanjem pri navedenima zavezancema je komisija prav tako ugotovila oziroma zaznala situacije, obremenjene s korupcijskimi tveganji, tveganji za nedovoljeno lobiranje, nasprotje interesov v najširšem smislu in sumi zlorabe položaja. Nadalje je komisija v letu 2013 uvedla 11 postopkov izrednega nadzora nad premo­ženjskim stanjem in prejela 23 prijav s tega podrocja, ki pa v letu 2013 še niso bili povsem zakljuceni ali pa so bili zakljuceni, vendar do pomembnejših razhajanj ni priš-lo. Nadzor nad premoženjskim stanjem – omejit­ve, ki so se v preteklem letu pokazale med opravljanjem postopkov nadzorov nad premo­ženjskim stanjem posameznih zavezancev: Komisija se je v preteklem letu v dveh primerih med izrednim poglobljenim nadzorom nad pre­moženjskim stanjem soocila s sumom morebit­nega prenosa premoženja na družinske clane. Velja namrec, da lahko komisija družinske clane zavezancev zaprosi le za predložitev podatkov o premoženjskem stanju, ne more pa opravljati nadzora njihovih financnih transakcij na transa­kcijski racun za celotno obdobje, ko zavezanci opravljajo svojo funkcijo oziroma delo. Komisija se v konkretnem primeru lahko posluži le more-bitnega sodelovanja z Davcno upravo RS, kjer na podlagi pridobljenih podatkov in ugotovitev predlaga uvedbo davcne preiskave pri samem zavezancu ter njegovih družinskih clanih. V postopku nadzora nad premoženjskim stan­jem je komisija v dveh primerih naletela na težavo glede casa opravljanja funkcije/dela posameznega zavezanca. Namrec – kadar zave­zanci opravljajo svojo funkcijo/delo le krajše casovno obdobje, komisija ne more celovito opraviti nadzora njihovega premoženjskega stanja, kajti v teh primerih so se pomembni dogodki, ki bi omogocili celovito sliko premo­ženjskega stanja posameznega zavezanca, doga­jali pred nastopom funkcije zavezanca. Komisija je prav tako v preteklem letu opravljala nadzor nad premoženjskim stanjem zavezanca, ki ima v lasti vecje število antikvitet. Oceniti njihovo vrednost je zelo težko, lahko bi rekli, da skorajda nemogoce, poleg tega si komisija ne more privošciti placila cenilca, zato je ocenitev premoženjskega stanja takšnega zavezanca skoraj nemogoca. Prav tako podatki o vrednosti teh antikvitet niso dostopni »na trgu«, da bi po tej poti lahko preverili, po kakšni ceni je zaveza­nec omenjene antikvitete dejansko kupil. Pri enem od nadzorov nad premoženjskim stan­jem je komisija prav tako naletela na problem gotovinskega poslovanja zavezanca, saj je nad­zor v primeru, kadar zavezanec iz svojega tran­sakcijskega racuna dvigne celotno placo in nato posluje zgolj gotovinsko, skoraj onemogocen. Med drugim je komisija pri opravljanju nadzora nad premoženjskim stanjem naletela na dilemo, kako oceniti vrednost nepremicnine posamez­nega zavezanca (sploh kadar se zavezanci poslu­žujejo na primer obnove svoje nepremicnine), kajti podatki Geodetske uprave RS v nekaterih primerih prikažejo povsem nerealno sliko. Gle­de na navedeno bi morala komisija svoje usluž­bence poslati na »terenske« oglede nepremic­nin in jim omogociti presojo vrednosti posamez­nih nepremicnin; poleg tega komisija nima vpo­gleda v same prostore nepremicnin, kjer lahko zavezanci imajo marsikatero premicnino, vred-no vec od 10.000 evrov. V preteklem letu je komisija v okviru postop­kov nadzora nad premoženjskim stanjem nale­tela tudi na naslednje omejitve: . komisija nima možnosti ucinkovitega pre­verjanja morebitnega premoženja zavezan­cev v tujini; . komisija po zakljucenem nadzoru nad pre­moženjskim stanjem posameznega zavezan-ca v zakonu nima tocno dolocene oblike nacina seznanitve javnosti; . komisija v skladu z zakonom od zavezancev ne more zahtevati posredovanja podatkov o denarnih sredstvih na posameznih transak­cijskih racunih, ce ta ne presegajo 10.000 evrov; zakon namrec doloca, da morajo zavezanci komisiji porocati o teh denarnih sredstvih le, ce slednja na posameznem racunu presegajo 10.000 evrov (zavezanci se na ta nacin lahko z namenom izogibanja nadzoru poslužujejo »drobljenja« teh denar­ nih sredstev); . ZIntPK v nobeni od svojih dolocb posebej ne izpostavlja, da je dokazno breme v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem na strani zavezanca; . komisija v postopku javne objave podatkov onepremicninah in njihovi vrednosti ne more objaviti dejanske vrednosti nepremic­nine, kajti po podatkih GURS naj slednje ne bi vedno ustrezale dejanskemu stanju; . komisija ne more ucinkovito opravljati nad­zora nad premoženjskim stanjem oseb, odgovornih za javna narocila, predvsem tistih, ki sodelujejo v postopkih javnih naro-cil le enkrat letno, zato bi bilo osebe, odgo­vorne za javna narocila, smiselno izlociti iz dolžnega porocanja podatkov o premoženj­skem stanju oziroma porocanje podatkov o premoženjskem stanju z njihove strani ure­diti na ustreznejši nacin. PRAKTICNE TEŽAVE GLEDE OBJAVE SPREMEMB V PREMOŽENJSKEM STANJU Komisija je v prvi polovici leta 2013 pripravila sistem javne objave podatkov o spre­membah premoženjskega stanja zavezancev na podlagi elektronskega porocanja sprememb. Ob testiranju sistema se je med rocnim preverjanjem izkazalo, da prihaja v dolocenih primerih pri elektronskem izvozu podatkov do izdelave povsem nevero­dostojnih podatkov o spremembah premoženjskega stanja posameznih zavezancev v preteklem letu. Z namenom ugotoviti obseg tveganja za objavo napacnega dejanske­ga stanja glede sprememb premoženja zavezancev je komisija na vzorcu nakljucno izbranih zavezancev primerjala elektronsko (avtomatsko) izvožene podatke s podat­ki, pridobljenimi z rocnim izvozom. Izkazalo se je, da so pri avtomatskem izvozu podatki v 40 % primerov neverodostojni. Kljucni razlog je v tem, da zavezanci kljub jasnim navodilom napacno vnašajo podatke o spremembah v elektronske obrazce. Tako na primer vnesejo v obrazec za spremembo podatek o celotnem kreditu, ki so ga najeli pred leti, namesto da bi vnesli podatek, za koliko se je ta kredit v preteklem letu zmanjšal. Avtomatski izvoz podatkov tako prikaže, kot da se je kreditna obvez­nost zavezanca podvojila, ceprav se je v resnici zaradi odplacevanja kredita zmanjša-la. Omenjeni primeri kažejo, da je avtomaticna javna objava na takšen nacin tvegana, saj lahko ogrozi tako integriteto zavezancev kot integriteto KPK, ki bi takšne nezanes­ljive podatke objavila. Nesporno je, da je odgovornost za neustrezno izpolnjene obrazce na strani zavezancev, vendar je pri tem treba tehtati med javno koristjo in škodo, ki jo tako zavezancem kot komisiji lahko povzroci tovrstna objava. Te ugotovi­tve kažejo, da je obseg potencialno netocnih in nekorektno predstavljenih podatkov ob avtomatskem izvozu in njihovi objavi izjemno velik, kar bi lahko zavezancem, ki bi morali javnosti dajati pojasnila, povzrocilo precejšnjo škodo. Komisija bi morala tako, da bi zagotovila verodostojnost objavljenih podatkov, te osebno preverjati pri zave­zancih, kar pa je ob dejstvu, da je teh prek 8000, ob danih kapacitetah komisije fizic­no nemogoce, nesmotrno in glede na namen tudi nesorazmerno. Zaradi tega komisi­ja podatkov o spremembah v premoženjskem stanju v letu 2013 ni javno objavila. Siceršnji nadzorni postopki s tem niso bili moteni ali ovirani. Lobiranje Statisticni podatki LOBISTICNI STIKI V letu 2013 so bili v skupno 591 prejetih prijavah lobisticnih stikov prijavljeni 1003 stiki, z eno prijavo je bilo tako povprecno prijavljenih 1,7 stika. Stiki z elementi lobiranja po ZIntPK V letu 2013 je bilo 830 stikov z elementi lobiranja po ZIntPK, od tega 26 primerov tako imenovanega zakonitega lobiranja (lobiral je lobist, registriran v RS) in 804 tako imenovanih izjem (lobiral je zakoniti zastopnik in/ali zaposleni po pooblastilu zakoni­tega zastopnika interesne organizacije). NAMEN LOBIRANJA – STIKI Z ELEMENTI LOBIRANJA Od skupno 830 prijavljenih stikov je bilo 372 stikov vzpostavljenih z namenom vpli­vanja na sprejem predpisov in drugih splošnih aktov ter 453 stikov z namenom vpli­vanja na odlocanje v drugih zadevah, v 5 primerih namen ni bil dolocen. prijavljeni stiki, ki nimajo elementov lobiranja po ZIntPK V letu 2013 je bilo prijavljenih 173 stikov, ki nimajo elementov lobiranja po ZIntPK. ŠTEVILO POSREDOVANIH VPRAŠANJ IN ODGOVOROV V letu 2013 je bilo na komisijo v zvezi z lobiranjem naslovljenih 15 vprašanj oziroma v tej povezavi posredovanih toliko odgovorov. PREKRŠKI – LOBIRANJE V letu 2013 je bil uveden 1 postopek o prekršku (izdano opozorilo – lobirala oseba, ki ni bila vpisana v register lobistov RS in ni bila izvzeta iz obveznosti registracije na podlagi cetrtega odstavka 58. clena ZIntPK). TABELARICNI PRIKAZ – LOBIRANJE STATUS LOBIRANJA ZAKONITO LOBIRANJE 26 IZJEME 804 Skupaj ZAKONITO LOBIRANJE in IZJEME 830 NI LOBIRANJE 173 Vsi prijavljeni stiki 1003 NAMEN IN CILJ LOBIRANJA Zakonito lobi ranje Izjeme Skupaj VPLIV NA SPREJEM PREDPISOV IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV 7 365 372 VPLIV NA ODLOCANJE V DRUGIH ZADEVAH 19 434 453 SKUPAJ 825 POSLANSKA SKUPINA Zakonito lobiranje Izjeme Skupaj DeSUS 4 28 32 DL 0 34 34 NeP 1 0 1 NS 0 0 0 Nsi 1 35 36 PS 4 82 86 SD 3 96 99 SDS 0 8 8 SLS 1 5 6 302 Komisija je prejela vec prijav zoper Kobilarno Lipica (nasprotje interesov, kadrovanje, kršitve dolžnega ravnanja predstavnikov države in dru­gih subjektov pri upravljanju Kobilarne Lipica), med drugim tudi glede poskusa privatizacije podjetja Lipica Turizem. Glede na to, da je Kobi­larna Lipica kulturni spomenik posebnega pome­na, njena okolica in prostor pa varovana kraška kulturna krajina, je komisija sprico razlicnih inte­resov na lokalni in državni ravni ter zanimanja tujih investitorjev v predhodnem postopku posebej preverjala, kako se ti razlicni interesi odražajo na poteku priprave sprememb in dopolnitev Zakona o Kobilarni Lipica (dalje: Zakon o KL). Komisija je v povezavi s prijavami preverjala spoštovanje dolocb ZIntPK glede tran­sparentnosti postopkov ter nadzora lobiranja in drugih nejavnih vplivov pri pripravi oziroma sprejemanju Zakona o KL, za pripravo katerega je bila na resornem ministrstvu imenovana delo­vna skupina. Komisija je vsem funkcionarjem in javnim usluž­bencem, udeleženim v pripravah na zakonodajni postopek za sprejem novele Zakona o KL, pripo-rocila, da v kar najvecji možni meri zagotovijo transparentnost postopka priprave in bodocega odlocanja o spremembah Zakona o KL. Hkrati jih je tudi pozvala, da ob morebitnih lobisticnih stikih ali drugih nejavnih vplivih na pripravo in odlocanje o bodocem zakonu dosledno ravnajo v skladu z zakonskimi dolocbami o nadzoru, evidentiranju in porocanju lobiranja, tako kot to podrocje urejajo cleni od 56. do 74. ZIntPK. INSTITUCIJA* Stiki po funkciji/ položaju Zakonito lobiranje Izjeme Skupaj Skupaj po instituciji DZ RS funkcionar 14 288 302 323 DZ RS javni uslužbenec 0 21 21 VLADA RS funkcionar 3 63 66 89 VLADA RS javni uslužbenec 0 23 23 MINISTRSTVO ZA FINANCE funkcionar 0 83 83 189 MINISTRSTVO ZA FINANCE javni uslužbenec 0 106 106 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO funkcionar 2 5 7 27 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO javni uslužbenec 1 19 20 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR funkcionar 3 0 3 4 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR javni uslužbenec 1 0 1 MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT (od 14. 3. 2013 dalje) funkcionar 0 8 8 69 MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT javni uslužbenec 0 61 61 MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT funkcionar 0 0 0 4 MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT javni uslužbenec 0 4 4 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE funkcionar 0 16 16 55 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE javni uslužbenec 1 38 39 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO funkcionar 0 3 3 8 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO javni uslužbenec 0 5 5 MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE (od 14. 3. 2013 dalje) funkcionar 0 0 0 5 MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE javni uslužbenec 0 5 5 MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO funkcionar 0 0 0 6 MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO javni uslužbenec 0 6 6 MINISTRSTVO ZA KULTURO funkcionar 0 0 0 0 MINISTRSTVO ZA KULTURO javni uslužbenec 0 0 0 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE funkcionar 0 0 0 0 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE javni uslužbenec 0 0 0 MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE funkcionar 0 1 1 8 MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE javni uslužbenec 1 6 7 MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE funkcionar 0 1 1 3 MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE javni uslužbenec 0 2 2 MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI (od 14. 3. 2013) funkcionar 0 0 0 0 javni uslužbenec 0 0 0 OBCINA KAMNIK funkcionar 0 2 2 2 OBCINA KAMNIK javni uslužbenec 0 0 0 JAZMP funkcionar 0 0 0 38 JAZMP javni uslužbenec 0 38 38 SKUPAJ 830 *Opomba: Ministrstva v tabeli nastopajo z nazivi kot so jih imela v casu prijavljanja lobisticnega stika. Ministrstva, katerih uslužbenci oziroma funkcionarji v celem letu 2013 niso prijavili nobenega lobisticnega sitka, nastopajo z nazivom, kot so ga imela na dan 31. 12. 2013. V letu 2013 so lobisticne stike prijavili tudi Obcina Trzin (1 stik), DRI upravljanje inve­sticij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o. (2 stika) in poslanec Evropskega parla­menta (1 stik). V teh primerih je bilo ugotovljeno, da porocani stiki niso imeli narave lobiranja. Tako imenovano posredno lobiranje, ki zakonsko ni urejeno, v gospodarski družbi v lasti države Komisija je v primeru gospodarske družbe v konitega lobiranja niso mogli biti ne potrjeni ne državni lasti, ki je prejela državno pomoc, vodila neovrženi, so pa pokazali na problematiko tako postopek o sumu nezakonitega lobiranja in imenovanega posrednega lobiranja (stiki, ki nejavnih stikov med predstavniki države in potekajo v poslovnih zadevah med predstavniki posameznikov. Funkcionar naj bi namrec posre-zasebnih interesnih organizacij in vodilnimi v doval pri predsedniku uprave gospodarske druž-podjetjih v lasti države), ki zakonsko ni urejeno, be, da bi le-ta v reševanje težkega položaja dru-predstavlja pa dejansko življenjsko situacijo. žbe vkljucil tretjo osebo. V postopku sumi neza- VPLIVANJE V UPRAVNIH POSTOPKIH Komisija je prejela vec prijav, v katerih nastopajo posamezniki kot stranke v uprav­nem postopku zaradi varstva svojih pravic oziroma posamezniki, ki so za stranko v postopku želeli vplivati na vsebino odlocitve uradne osebe v konkretni upravni stvari. Dolocbe ZIntPK ne dopušcajo lobiranja oziroma nejavnega vplivanja v upravnih pos­topkih. V postopkih komisija ni ugotovila nejavnega vplivanja na odlocevalca izven dovoljenih pravnih okvirov (na primer obicajne aktivnosti strank). Pri enem od odlo-cevalcev – javnem uslužbencu – je celo zaznala pravilen, profesionalen odnos in rav­nanje v skladu s pricakovano integriteto, ko je slednji pogovor s posameznikom, ki je želel vplivati na njegovo odlocitev, preusmeril na druge vsebine. ZASLUŽKI LOBISTOV Višina vseh prejetih placil za potrebe lobiranja je bila 122.260 evrov, od tega je najvi­šje posamicno placilo znašalo 110.000 evrov. REGISTRACIJE NOVIH LOBISTOV IN IZBRISI IZ REGISTRA V letu 2013 je bilo v register lobistov vpisanih 8 lobistov, 6 pa izbrisanih. Omejitve poslovanja, nasprot­je interesov, nezdružljivost funkcij in darila Omejitve poslovanja (35. in 36. clen ZIntPK) Število prejetih prijav 18 Število postopkov po lastni pobudi 5 Število zakljucenih zadev 17 Število nerešenih zadev Število zadev, obravnavanih na seji senata 14 Število zadev, zakljucenih izven seje 8 Število zadev, kje so bile ugotovljene kršitve 8 Število odstopov drugim pristojnim organom 3 Število zavrženih zadev 2 Število zavrnjenih zadev 6 Število uvedenih prekrškovnih postopkov 13 Število izdanih odlocb o prekršku 10 Število pisnih opozoril o prekršku 5 Število vloženih zahtev za sodno varstvo zoper odlocbe 3 komisije Število pripravljenih odgovorov na vprašanja, pravnih 73 mnenj in stališc Opomba k tabeli: V statistiki so zajeti tudi postopki, zaceti v letu 2012 in dokoncani v letu 2013. POUDARKI Komisija je v zadnji tretjini leta 2013 ponovno izvedla postopek avtomaticne identifi­kacije poslovnih sodelovanj, pri katerih bi lahko obstajal sum kršitev dolocb ZIntPK o omejitvah poslovanja. S povezavo aplikacije Supervizor z elektronsko prijavo subjek­tov, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, smo tako ponovno dobili seznam prime-rov, v katerih je prišlo do poslovanja med organom javnega sektorja in poslovnim subjektom, s katerim je povezan funkcionar tega organa ali njegov družinski clan. V obdobju pregleda (od 1. 1. 2013 dalje) je bilo identificiranih 24 obcin in 28 poslovnih subjektov, kjer naj bi prišlo do skupno 80 domnevnih nezakonitih poslovanj. Glede na to, da iz racunalniške analize niso razvidne podrobnosti o vrsti in naravi posla, datumu sklenitve in pravni podlagi, je bila opravljena dodatna preverba dejstev in okolišcin (pregled drugih aplikacij, svetovnega spleta, posredovane zahteve za poda­tke, pojasnila in dokumentacijo o posameznem poslu ter drugo). Vecjih težav komisi­ja med izvajanjem nadzora oziroma preverjanja zakonitosti poslov ni imela. V posto­pku preverjanja do dne 23. 1. 2014 se sum kršitev dolocb o omejitvah poslovanja ni potrdil v nobenem od primerov, ki jih je identificirala racunalniška analiza podatkov. Spomnimo – komisija je postopek za avtomaticno identifikacijo morebitnih kršitev dolocb ZIntPK o omejitvah poslovanja prvic izvedla v letu 2011, ko je bilo identificira­nih vec sto domnevnih kršitev v 86 organih javnega sektorja (vecinoma v obcinah), med katerimi se je sum kršitev potrdil v primerih 429 poslov oziroma drugih vrst sodelovanja. Glede na analizo iz leta 2013 je mogoce ugotoviti, da je bil z uvedbo avtomaticnega sistema identifikacije morebitnih kršitev dolocb ZIntPK o omejitvah poslovanja narejen velik korak ne le v smeri ucinkovitejšega nadzora, ampak tudi v smeri preventive, saj je kršitev iz tega podrocja obcutno manj. V letu 2013 se je komisija v praksi srecala s situacijami, kjer organi z namenom proa­ktivnega delovanja kot enega izmed razpisnih pogojev v objavljenih (javnih) razpisih oziroma javnih narocilih vkljucujejo zelo splošno dikcijo »da se na javni razpis ne morejo prijaviti subjekti, za katere veljajo omejitve poslovanja po 35. clenu Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije«. Na podlagi teh primerov je bilo 19. 12. 2013 izdano Sistemsko pojasnilo o seznamu subjektov, s katerimi veljajo omejitve poslova­nja po 35. clenu ZIntPK, ki je dostopno na spletnih straneh komisije. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da iz omenjenega besedila razpisnih pogojev jasno izhaja, da so s tem mišljeni vsi subjekti, ki so na seznamu omejitev poslovanja, saj se razpisni pogoji ne navezujejo na organ, v razmerju do katerega omejitve obstajajo (pogosto pa razpis celo objavi organ, pri katerem ne delujejo funkcionarji, kar pomeni, da se v razmerju do tega organa omejitve poslovanja na podlagi 35. clena ZIntPK niti ne vzpostavijo). Glede na to, da razpisni pogoji ne specificirajo v razmerju do katerega organa obstajajo omejitve, po oceni komisije ni možna drugacna razlaga, kot da je na podlagi tega pogoja dejansko onemogocena prijava in posledicno dodelitev sredstev ali izbira kateregakoli subjekta, ki je na nacin, dolocen v prvem odstavku 35. clena ZIntPK, povezan s katerimkoli funkcionarjem v RS (na državni ali lokalni ravni) ali nje­govim družinskim clanom. Specifika izpostavljenih primerov je torej v tem, da je raz­pisnik oziroma narocnik v aktih, ki urejajo postopek in pogoje za prijavitelje oziroma ponudnike, dolocil pogoj, ki je strožji od tistega, ki ga doloca zakon. Sistemsko pojas­nilo ni namenjeno izrekanju komisije o ustreznosti takšnih razpisnih pogojev, je pa komisija opozorila, da je treba tak pogoj – ko je s strani narocnikov oziroma organov, odgovornih za izvajanje razpisa, enkrat dolocen – dosledno spoštovati in vloge, ki ne izpolnjujejo pogoja, izlociti. V tej povezavi je komisija tudi predlagala, da organi (narocniki) preucijo ustreznost takšnega pogoja v razpisih oziroma ga spremenijo na nacin, da se ob upoštevanju trenutnih družbenih razmer in nizke stopnje ugleda ter zaupanja ljudi v izvršilno vejo oblasti in tudi nekatere druge subjekte javnega sektor­ja doloci ožji krog subjektov, ki nimajo dostopa do sredstev na posameznem razpisu oziroma do posameznega narocila. Komisija je na podlagi lastne dejavnosti v letu 2013 pricela s postopkom ugotavljanja kršitev dolocb omejitev poslovanja v eni izmed obcin, kjer je imel poklicni funkcionar (župan) hkrati tudi vodilno funkcijo v športnem društvu. Sled-nje je na podlagi javnega razpisa o sofinanciran­ju športnih dejavnosti nezakonito pridobilo 55.366,58 evra s strani obcine, saj se župan ni izlocil iz vseh postopkov o odlocanju o sofinanci­ranju, s cimer je bila identificirana in utemeljena prepoved poslovanja po 3. odstavku 35. clena ZIntPK (prepoved poslovanja ne velja za postop­ke oziroma druge nacine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. clena ZIntPK (narocanje blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev, podeljevanje pose-bnih ali izkljucnih pravic) pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane dolocbe zakona o nasprotju interesov). V tem primeru je bil uve-den prekrškovni postopek zoper odgovorno osebo obcine (postopek še ni zakljucen), obcina pa je bila pozvana, da cim prej pristopi k uvelja­vitvi nicnosti pogodbe. Obcina je komisijo obve­stila, da je s športnim društvom sklenila Spora­zum o ugotovitvi nicnosti pogodb oziroma odredb in pobotanju zahtevkov, kar komisija ocenjuje kot ustrezno ravnanje. Eden tipicnih primerov v letu 2013 je bil tudi, ko je obcina prek narocilnic poslovno sodelovala z družbama, v katerih je imel 100% poslovni delež v lasti družinski clan obcinskega svetnika. S skle­nitvijo predmetnih poslov (narocilo storitev) v skupni višini 576 evrov je obcina kršila prvi odstavek 35. clena ZIntPK. Komisija je obcini izdala opozorilo zaradi kršitve omenjenega cle­na, pri cemer pa je obseg in vrste ukrepov glede nicnosti prepustila slednji, saj je šlo za majhne zneske in majhen obseg nedovoljenih poslovanj. Prekrškovni organ komisije je uvedel tudi prekr­škovni postopek, ki je bil zakljucen s pisnim opo­zorilom odgovorni osebi obcine, saj je šlo za prekrške neznatnega pomena. Komisija je v letu 2013 med drugim prejela prija­vo, da naj bi obcina z narocilnico narocila stori­tev pri podjemu obcinskega svetnika te obcine. Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da je obci­na izstavila narocilnico podjemu, katerega nosi­lec je družinski clan obcinskega svetnika, ki je storitev opravil in izstavil racun v višini 3534 evrov. Na ta nacin je obcina kršila prvi odstavek 35. clena ZIntPK, saj je kot organ, ki je postopek javnega narocila zavezan voditi skladno s predpi­si s podrocja javnega narocanja, storitev narocila pri podjemu družinskega clana obcinskega svet­nika. Posebnost tega primera je bila ta, da sreds­tva s strani obcine v postopku preverjanja dej­stev in okolišcin še niso bila izplacana, zaradi cesar je komisija obcino opozorila na storjeno kršitev in ji predlagala, da se izplacilo ne izvrši, saj bo v nasprotnem primeru morala izvesti postopke za ugotavljanje nicnosti omenjenega posla. Obcina je postopala korektno ter placilo racuna zavrnila. V zadevi sta bila uvedena še dva prekrškovna postopka zaradi neporocanja subje­ktov, s katerimi veljajo omejitve poslovanja (zoper obcinskega svetnika), in nezakonitega poslovnega sodelovanja (zoper odgovorno ose­bo obcine). V enem primeru je bila izdana globa v višini 400 evrov, v drugem pa izdano pisno opozorilo. Nezdružljivost funkcije z opravljanjem prido­bitne dejavnosti in clanstvom v organih pra­vnih oseb (26. in 27. clen ZIntPK) Število prejetih prijav 7 Število postopkov po lastni pobudi 15 Število zakljucenih zadev 18 Število nerešenih zadev Število zadev, obravnavanih na seji senata 13 Število zadev, zakljucenih izven seje 9 Število zadev, kje so bile ugotovljene kršitve 8 Število odstopov drugim pristojnim organom 5 Število zavrženih zadev 0 Število zavrnjenih zadev 9 Število uvedenih prekrškovnih postopkov 0 Število izdanih odlocb o prekršku 0 Število pisnih opozoril o prekršku 0 Število vloženih zahtev za sodno varstvo zoper odlocbe 0 komisije Število pripravljenih odgovorov na vprašanja, pravnih 73 mnenj in stališc Opomba k tabeli: V statistiki so zajeti tudi postopki, zaceti v letu 2012 in dokoncani v letu 2013. Poleg tega je komisija v letu 2013 obravnavala: . 6 obvestil (in en primer, ki ga je pricela na lastno pobudo; skupno 7) o opravljanju dodatne dejavnosti funkcionarja, pri cemer je bilo v petih primerih ugotovljeno, da gre za dejavnosti (vecinoma je šlo za pedagoške dejavnosti), ki jih poklicni fun-kcionar v skladu s 26. clenom ZIntPK lahko opravlja brez dovoljenja komisije, v primerih dveh dejavnosti pa bi morala funkcionarja zaprositi za dovoljenje komisi­je. . Komisija je v eni zadevi ugotovila, da ji je bilo obvestilo posredovano osem mesecev po sklenitvi pogodbe in da je šlo za dejavnost po prvem odstavku 26. clena ZIntPK (dejavnost, namenjena pridobivanju dohodka). Glede na to, da je bila pogodba v casu prejema obvestila v pretežnem delu že izpol­njena (funkcionar je zacel storitve opravljati junija 2012), ni bilo smiselno niti ni bilo pogojev, da bi komisija pricela na lastno pobudo s postopkom za izdajo dovoljenja za opravljanje dodatne dejavnosti. Prav tako ni bilo pogo-jev za uvedbo postopka o prekršku, saj ZIntPK sankcionira opustitev dolžno­sti obvešcanja komisije (drugi odstavek 26. clena) in nespoštovanje odlocbe komisije o prepovedi opravljanja dejavnosti (tretji odstavek 26. clena), v konkretnem primeru pa je šlo za kršitev prvega odstavka 26. clena ZIntPK. Ne glede na to je komisija o ugotovitvah obvestila funkcionarja ter mu pos­redovala svoje sistemsko pojasnilo v zvezi s 26. clenom ZIntPK z namenom osvešcanja oziroma prevencije pred nadaljnjimi kršitvami. . V drugi zadevi je komisija ugotovila, da je poklicni župan v nasprotju s prvim odstavkom 26. clena ZIntPK opravljal pridobitno dejavnost (ni šlo za dejavnost, za katero skladno z drugim odstavkom 26. clena ZIntPK dovolje­nje ni potrebno) ter opustil svoje dolžno ravnanje, saj komisije ni zaprosil za dovoljenje za opravljanje del po podjemnih pogodbah za doloceno družbo. Z omenjeno kršitvijo oziroma opustitvijo dolžnega ravnanja si je poklicni župan v nasprotju z zakonom zagotovil premoženjsko korist v skupni višini vec kot 30.000 evrov. Takšno ravnanje je komisija ocenila kot nasprotno pricakovani integriteti javnega funkcionarja. Okrnjena integriteta župana je bila še posebej intenzivna in problematicna, saj ga je družba, za katero je opravljal storitve, sama kar dvakrat pozvala, da pogodbo »pošlje v obravna­vo komisiji«, cesar funkcionar ni storil. . 3 zaprosila za opravljanje druge pridobitne dejavnosti funkcionarja, pri cemer sta bili izdani dve pozitivni odlocbi (ministru in državnemu sekretarju) ter ena negati­vna (obcinski funkcionarki). . Negativna odlocba je bila izdana poklicni podžupanji obcine, ki je želela poleg svoje primarne funkcije opravljati še dodatna strokovna dela za naro-cnika – javni zavod, in sicer bi šlo za dela, ki so primarno v pristojnosti dire-ktorja zavoda. Glede tega je komisija ugotovila, da ustanoviteljske pravice v zavodu izvaja obcinski svet, katerega clanica je prosilka za izdajo dovoljen­ja. Ustanovitelj – obcina zagotavlja zavodu sredstva za opravljanje javne službe v skladu z letnim delovnim nacrtom izobraževanja odraslih v obcini, ki mu ga zavod predloži v sprejem. Opisano pomeni, da sta zavod, kjer bi prosilka opravljala velik del dejavnosti, ki bi jih moral izvajati direktor oziro-ma zavod sam, in prosilka, ki je hkrati obcinska svetnica obcine ustanovitel­jice in poklicna podžupanja, vsebinsko prepleteni, zaradi cesar bi bili funkci­ji direktorja javnega zavoda in poklicnega podžupana skladno s 27. clenom ZIntPK nezdružljivi. Z opravljanjem dela v obsegu, kot ga je v vlogi navedla prosilka, bi slednja kljub temu, da bi formalna pooblastila ostala direktorju javnega zavoda, na nek nacin tudi zaobšla dolocbe o nezdružljivosti funkcij. Opravljanje vseh del, ki jih je prosilka želela opravljati za zavod, bi po oceni komisije vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje njene funkcije ter najmanj vzbujalo videz pristranskosti in neobjektivnosti. V luci tega je komisija ocenila, da je stopnja tveganja, da bi opravljanje dodatnega dela vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije prosilke ali ogrozilo njeno integriteto, znatna in tako ne dopušca izdaje dovoljenja za opravljanje dodatne dejavnosti v zaprošenem obsegu. POUDARKI Na podlagi preliminarnih pregledov obrazcev premoženjskega stanja zavezancev je komisija v drugi polovici leta 2013 identificirala 78 domnevnih kršitev dolocb ZIntPK o nezdružljivosti funkcij, kjer sta bili po preverbi vseh relevantnih podatkov identifici­rani dve kršitvi: a) nezdružljivost poklicnega župana, ki je hkrati predsednik zadruge – posredovano mu je bilo opozorilo in poziv za odpravo, pri cemer je župan že podal odstopno izjavo in b) kršitev iz podrocja omejitev poslovanja. Oba omenjena postop­ka sta na dan 31. 12. 2013 še vedno aktivna oziroma nerešena. Najvec je bilo situacij, kjer naj bi bili (predvsem nepoklicni) župani ter obcinski svetniki hkrati tudi clani organov zastopanja ali upravljanja v dolocenih subjektih, vendar kršitve dolocb ZIntPK o nezdružljivosti funkcij niso bile potrjene (za nepoklicne funkcionarje te dolocbe niso tako stroge kot za poklicne funkcionarje); ter primeri uradnikov, ki so ob javni službi opravljali drugo pridobitno dejavnost. Ker se dolocbe ZIntPK v tem delu nanašajo le na funkcionarje, je komisija te zadeve odstopila v pristojno reševan­je predstojnikom uradnikov oziroma Inšpektoratu za sistem javnih uslužbencev. Glede na to, da je novela ZIntPK-B zakonsko uredila obvezno porocanje premoženj­skega stanja zavezancev po elektronskem obrazcu in posledicno komisija razpolaga s podatki zavezancev v avtomatizirani obliki, je komisija v septembru 2013 prvic opra­vila analiticno t. i. cross-check oziroma navzkrižno preverbo podatkov o funkcijah zavezancev. Pri tem je racunalniška analiza identificirala vecje število zavezancev (359, med katerimi so bili funkcionarji, poslovodne osebe, osebe, odgovorne za javna narocila), ki naj bi imeli še dodatno funkcijo ali dejavnost. Vsi zavezanci so bili prever­jeni, pri cemer so bile ugotovljene naslednje (domnevne) kršitve: . dva suma kršitve 100. clena Zakona o javnih uslužbencih, ki ureja opravljanje dru­gih dejavnosti uradnikov oziroma uradnikov na položaju (ker komisija za obravna­vo teh primerov ni pristojna, je zadevo odstopila predstojnikom oziroma pristoj­nemu inšpektoratu); . dva primera opustitve porocanja o dodatnih funkcijah in položajih v prijavi premo­ženjskega stanja (v okviru teh podatkov morajo zavezanci med drugim sporociti tudi druge funkcije oziroma dejavnosti, ki jih opravljajo); . en primer nezdružljivosti funkcij (obcinski svetnik – podžupan je hkrati clan orga­na upravljanja dveh zavodov, ki ju je ustanovila obcina). V postopku, ki je še akti­ven, so bila dvakrat zahtevana (in prejeta) pojasnila od organa, kjer funkcionar opravlja svojo funkcijo. Nasprotje interesov (37.–40. clen ZIntPK) Število prejetih prijav 90 Število postopkov po lastni pobudi 19 Število zakljucenih zadev 94 Število nerešenih zadev Število zadev, obravnavanih na seji senata 55 Število zadev, zakljucenih izven seje 39 Število zadev, kje so bile ugotovljene kršitve 21 Število odstopov drugim pristojnim organom 11 Število zavrženih zadev 8 Število zavrnjenih zadev 31 Število uvedenih prekrškovnih postopkov Število izdanih odlocb o prekršku Število pisnih opozoril o prekršku Število vloženih zahtev za sodno varstvo zoper odlo-cbe komisije 23 19 1 4 Število obdobnih porocil 3 Število pripravljenih odgovorov na vprašanja, prav­nih mnenj in stališc 118 Opomba k tabeli: V statistiki so zajeti tudi postopki, zaceti v letu 2012 in dokoncani v letu 2013. V letu 2013 je komisija prejela 90 prijav domnevnega nasprotja interesov ter v okviru drugih postopkov po ZIntPK identificirala še 19 zadev s podrocja dolžnega izogibanja nasprotju interesov, skupaj torej 109 zadev. Komisija je zakljucila z obravnavo 94 primerov, ki so se nanašali na domnevne kršitve dolocb o dolžnem izogibanju nas­protju interesov, 79 zadev je bilo pricetih na podlagi prijave domnevnega nasprotja interesov, 15 pa rešenih v okviru postopkov prijav korupcije. 55 zadev je bilo obrav­navanih na seji senata komisije, pri cemer so bile v 21 primerih ugotovljene kršitve dolocb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, 39 zadev pa je bilo zakljuce­nih izven seje senata. Opravljenih je bilo 11 odstopov zadev drugim pristojnim orga­nom, 8 zadev je komisija zavrgla, 31 zavrnila. Komisija je 28. 3. 2013 z namenom poenotenja vodenja postopkov in obravnave pri­merov s podrocja ugotavljanja nasprotja interesov in vodenja postopkov o prekrških sprejela Smernice za obravnavo zadev s podrocja nasprotja interesov (št. 06269­2/2013/1). Navedene smernice so tudi podlaga za pripravo in sprejem obdobnih porocil o izvedenih postopkih na podrocju nasprotja interesov. Skladno s smernicami je bilo prvo obdobno porocilo pripravljeno za obdobje april–junij 2013. Sicer so bila glede na smernice v letu 2013 pripravljena tri obdobna porocila – za obdobje april– junij 2013, julij–september 2013 in oktober–december 2013; obdobna porocila so dostopna na spletnih straneh komisije. V letu 2013 je bilo uvedenih 23 postopkov o prekršku zaradi kršitev dolocb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, od tega izdanih 19 odlocb o prekršku in eno pisno opozorilo. V 4 postopkih je bila vložena zahteva za sodno varstvo, 3 postopki pa še niso zakljuceni na prvi stopnji. Nadalje je komisija v preteklem letu na podlagi prejetih vprašanj posameznikov in pravnih oseb izdelala 118 odgovorov na vprašanja, pravnih mnenj in stališc, poveza­nih z dolocbami ZIntPK o nasprotju interesov. POUDARKI Komisija je na podrocju nasprotja interesov najvec pozornosti namenila preventivne-mu delovanju, saj je ažurno (pisno in po telefonu) odgovarjala na vsa izpostavljena vprašanja ter dileme organov javnega sektorja in/ali uradnih oseb, ki so se znašle pred vprašanjem, ali dolocene okolišcine ustrezajo definicij nasprotja interesov po ZIntPK. Skozi vse leto je obravnavala najrazlicnejše prijave kršitev dolocb o dolžnem izogiba­nju nasprotju interesov, pri cemer so bile najpogostejše vrste javnih nalog oziroma postopkov, pri katerih so bile v obravnavanem obdobju ugotovljene kršitve dolocb o nasprotju interesov, naslednje: . zaposlitveni postopki, ko uradne osebe sodelujejo v vseh ali posameznih fazah zaposlitvenih postopkov, kljub okolišcinam, da je kandidat za zaposlitev njihov družinski clan ali oseba, s katero imajo ali so imeli osebne stike, . razpolaganje z javnimi sredstvi v lokalnih skupnostih in v javnih zavodih, ceprav je posameznik v nasprotju interesov (v nekaterih primerih je šlo hkrati tudi za kršitev dolocb o omejitvah poslovanja), . postopki imenovanja ravnateljev/direktorjev na svetih javnih zavodov, ko se še vedno pojavlja praksa, da clani sveta javnega zavoda sodelujejo v postopku ime­ novanja ravnatelja, pri cemer je kandidat njihov družinski clan oziroma so z njim osebno povezani ali celo glasujejo sami zase. Komisija je v okviru obravnave konkretne zadeve pridobila sodbo Upravnega sodišca RS, ki se sicer ne nanaša na razlago dolocb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov po ZIntPK, je pa z vidika razlage dolocb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov relevantna tudi za delo komisije, predvsem zaradi stališca, ki izhaja iz obrazložitve sodbe, in sicer da že objektivno izkazan dvom o nepristranskosti oziroma interesni povezanosti (brez morebitne subjektivne nepristranosti) ni sprejemljiv in tak objekti­ven dvom zahteva izlocitev osebe iz odlocanja oziroma ocenjevanja. Komisija je prejela tudi sodbo okrajnega sodišca v zadevi o prekršku, v kateri je sodi-šce pritrdilo mnenju komisije kot prekrškovnega organa, ki je kršitelja spoznal odgo­vornega, da kot uradna oseba družbe v 100-odstotni lasti države o okolišcinah nas­protja interesov (in sicer, da se je na objavljeno delovno mesto v družbi prijavil nje-gov družinski clan) ni pisno obvestil svojega predstojnika. Prekrškovni organ je zavzel stališce, ki ga je sodišce potrdilo – in sicer da se je kršitelj v trenutku, ko se je sezna-nil s tem, da je kot kandidatka za razpisano delovno mesto predlagana njegova hci, znašel v okolišcinah, ki pomenijo ne le možnost nastanka nasprotja interesov, ampak gotov nastanek nasprotja interesov v trenutku, ko bi moral kot clan uprave družbe (so)odlocati o sprejemu sklepa o izbiri svoje hcere ali kakorkoli drugace sodelovati v tem izbirnem postopku. V tem trenutku je skladno s prvim odstavkom 38. clena ZIntPK nastopila obveznost pisnega obvešcanja predstojnika o teh okolišcinah. Opus-titev te obveznosti izpolnjuje znake prekrška iz 10. alineje prvega odstavka 77. clena ZIntPK, zato je bila kršitelju izrecena globa, ki jo je sodišce sicer spremenilo v opo-min. Sodba je pomembna tudi z vidika pripoznave pisne oblicnosti obvestila o nas­protju interesov. Uradne osebe pogosto zatrjujejo, da so predstojnika o okolišcinah nasprotja obvestile ustno ali pa da gre pri vztrajanju po oblicnosti obvestila za »ozko« razlaganje zakona. Sodišce je pritrdilo stališcu komisije, da je pisna oblika obvestila obligatorna in ne gre za ozko razlaganje zakona. Kljucni primeri su. O obstoju nasprotja je v konkretni zadevi Vsi pomembnejši primeri, ki jih je obravnavala odlocalo sodišce in ugotovilo, da je bilo sled- komisija, so predstavljeni v obdobnih porocilih, nje podano ter da bo ministrstvo moralo objavljenih na spletnih straneh komisije. Na tem ponoviti postopke ocenjevanja vseh vlog; mestu izpostavljamo le nekatere najznacilnejše . v postopku zaradi kršitev dolocb o dolžnem primere: izogibanju nasprotju interesov clana nadzor- . komisija je ugotavljala kršitev dolocb o dolž­ nega odbora obcine pri nadzoru pravnega nem izogibanju nasprotju interesov v zapos­ subjekta, s katerim je clan nadzornega odbo­ litvenem postopku, ko je poslovodna oseba ra posloval prek družbe, v kateri je direktor, javnega zavoda zaposlila svojega zakonskega je komisija ugotovila okolišcine, v katerih je partnerja. V obravnavanem primeru je bilo podano nasprotje interesov, ter pooblašceni ravnanje opredeljeno kot koruptivno po uradni osebi komisije predlagala preucitev ZIntPK, na pristojno tožilstvo pa podano pogojev za uvedbo postopka o prekršku; naznanilo kaznivega dejanja; . nasprotje interesov je bilo ugotovljeno tudi . v postopku zaradi domnevnega nasprotja pri javni uslužbenki javnega zavoda, ki je interesov predsednika komisije za izvedbo hkrati clanica sveta tega zavoda, in sicer je postopka ocenjevanja vlog javnega razpisa kot skrbnica podjemne pogodbe podpisala na ministrstvu je bilo ugotovljeno, da pred­ obracunski list (iz naslova podjemne pogod­ sednik komisije nima statusa uradne osebe be) za osebo, s katero ima osebne stike, po ZIntPK, vendar je bilo nasprotje interesov hkrati pa je kot clanica sveta zavoda glasova­ za clane komisije urejeno v drugem predpi- la ter podpisala sklep o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice, s katero je imela oziro-di navedenega so bile ugotovljene tudi kršitve ma ima poslovne stike. Senat komisije je tudi dolocb ZIntPK o omejitvah poslovanja po tret- v teh primerih pooblašceni uradni osebi jem odstavku 35. clena ZIntPK, kar posledicno komisije predlagal preucitev pogojev za uve-pomeni, da so bili vsi posli nicni. Obcina je z dbo postopka o prekršku. društvom sklenila sporazum o ugotovitvi nicnos- ti pogodb in pobotanju zahtevkov, župan in clani Zaznane dobre prakse društva pa bodo z namenom zmanjšati posledice Komisija je v postopku ugotovila kršitve dolocb nicnosti poslov opravili vec sto ur družbeno ZIntPK o nasprotju interesov, ko je obcina sofi­koristnega dela v obcini (urejanje zelenih povr­nancirala delovanje društva, s katerim je župan šin, cistilne akcije in podobno). te obcine poslovno povezan (šlo je za opravljan­je pomembnejše funkcije znotraj društva). Zara- Prepoved in omejitve sprejemanja daril (30. –34. clen ZIntPK) Komisija je v letu 2013 rocno izdelala javni katalog daril, prejetih v letu 2012, ki je objavljen na spletnih straneh komisije, ter odgovarjala na prejeta vprašanja v zvezi z darili, in sicer je s tega podrocja pripravila 13 odgovorov. Komisija je v letu 2013 prip­ravila in na svojih spletnih straneh objavila tudi elektronski obrazec za porocanje o prejetih darilih, ki bo – predvidoma – olajšal oblikovanje javnega kataloga prejetih daril v letu 2013. Komisija je prejela tri prijave domnevnih kršitev ZIntPK s podrocja sprejemanja daril, a kršitev ni ugotovila (obravnavo dveh prijav je zavrnila, eno zavrgla). Ena od prijav, ki jo je komisija zavrnila, je vsebovala ocitke, da naj bi župan na stroške izvajalca komunalnih storitev obcine odpotoval na izlet v Kenijo. Na podlagi pregledane doku­mentacije v fazi predhodnega preizkusa prijave (delovni koledar službenih obveznos-ti župana za januar 2013, iz katerega so razvidne njegove aktivnosti in dejavnosti, seznam uporabnikov službenega vozila, obracun voženj, iz katerega so razvidne vož­nje župana z osebnim vozilom v službene namene) je bilo ugotovljeno, da navedbe iz prijave ne dajejo podlage za resen sum kršitve iz pristojnosti komisije ali kršitev pred­pisov iz pristojnosti drugih organov. Druga zavrnjena prijava se je nanašala na prejemanje daril uciteljev gimnazije, ki so bila po mnenju prijavitelja vredna precej vec kot 20,86 evra, prijavitelj niti ni vedel, ali ucitelji darila prijavljajo ali ne. Ker ZIntPK ureja prepovedi in omejitve sprejemanja daril le za funkcionarje ter državne organe, organe lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil, prijave z vidika tega zakona ni bilo mogoce obravnavati (omejitve in dolž­nosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev podrobneje urejata 11. clen Zakona o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili). Tretja prijava je bila podana zoper župana, ki naj bi v dar prejel majico s provokativ-no vsebino in to objavil na družbenem omrežju. Tega darila po mnenju prijavitelja župan ne bi smel prejeti, tudi ce je manjše vrednosti, saj se je kot župan zavedal ali bi se moral zavedati, da tovrstno darilo lahko vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove funkcije. Župan naj bi s svojim ravnanjem »reklamiral« prodajo majic. ZIntPK v prvem odstavku 30. clena doloca, da funkcionar ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih in priložno­stnih daril manjše vrednosti. Prav tako 4. odstavek istega zakona doloca, da ne glede na njihovo vrednost funkcionar ne sme sprejemati daril, ki so ali bi lahko vplivala na objektivno in nepristransko opravljanje njegove funkcije. Na podlagi predhodnega preizkusa prijave je bilo ugotovljeno, da ocitek glede možnosti vplivanja majice za objektivno in nepristransko opravljanje funkcije župana ni utemeljen oziroma ni z nicemer izkazan, vrednost majice pa je bila pod mejo vrednosti priložnostnega darila, ki ga funkcionarji lahko prejmejo, in tudi pod mejo vrednosti za obvezen vpis darila v seznam prejetih daril v skladu z 31. clenom ZIntPK. Glede na navedeno in ob upošte­vanju dejstva, da iz prijave niso izhajali sumi koruptivnega ravnanja ali drugih kršitev ZIntPK, je bila ta zavržena. Dolocbe ZIntPK o prepovedi oziroma omejitvah pri sprejemanju daril se nanašajo samo na funkcionarje. Problematiko sprejemanja daril javnih uslužbencev (predvsem uciteljev, pa tudi zdravnikov in podobnih poklicev) obravnava Center za integriteto in preventivo v sklopu nacrtov integritete. Protikorupcijska klavzula Protikorupcijska klavzula Protikorupcijska klavzula je od uveljavitve ZIntPK naprej obvezna sestavina pogodb, ki jih javni sektor sklepa z namenom narocanja blaga, storitev in del v vrednosti nad 10.000 evrov, pri cemer narocanje pomeni narocanje »v najširšem smislu« in ne le po Zakonu o javnem narocanju. Vsebina protikorupcijske klavzule sicer ne predstav­lja novosti – namen klavzule je mogoce uresniciti že na podlagi splošnih nacel obliga­cijskega prava. 3. clen Obligacijskega zakonika namrec doloca, da smejo udeleženci prosto urejati obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, pri­silnimi predpisi ali moralnimi naceli. Koruptivno ravnanje je vsekakor v nasprotju z moralo in zakonom, to pa ima za posledico nicnost takšne pogodbe. Dolocitev nicno­sti pogodb, sklenjenih iz koruptivnih nagibov, ni bil primarni cilj zakonodajalca – to je bilo mogoce doseci že ob obstojeci zakonodaji; primarni cilj je bil doseci zavedanje vseh strank posamezne pogodbe, da bo imela korupcija posledice, ki jih ne želijo, in da naj se ravnanj, ki so v klavzuli opredeljena kot koruptivna, vzdržijo. Vkljucevanje protikorupcijske klavzule v pogodbe sodi med ukrepe za preprecevanje koruptivnih ravnanj, ki so hkrati namenjeni vzpodbujanju in krepitvi transparentnosti v procesih ter postopkih izvrševanja javne oblasti in pri upravljanju javnih zadev, pri cemer med javne zadeve štejemo postopke in procese, ki se izvršujejo v javnem sek­torju. Vkljucitev protikorupcijske klavzule v pogodbo primarno torej zasleduje izobra­ževalne cilje in ima v tem segmentu tudi pomemben simbolni pomen. Zato je pomembno, da je vkljucena v cim vecje število pogodb. V praksi je komisija zaznala uresnicevanje cilja, ki ga je pri protikorupcijski klavzuli želel doseci zakonodajalec, torej izobraževalnega. Ce je še pred letom ali dvema bilo veliko vprašanj vseh tistih, ki morajo v pogodbe vnesti protikorupcijsko klavzulo in ceprav je številne pogodbe niso imele, pa se je število vprašanj, ki jih komisija prejme glede vkljucevanja protikorupcijske klavzule, mocno zmanjšalo (s 107 v letu 2011 na 83 v letu 2012 in 39 v letu 2013), pogodbe pa jo praviloma vkljucujejo. Ceprav je nicnost pogodbe, ki nastopi kot sankcija, ce je izpolnjeno katero izmed koruptivnih ravnanj iz protikorupcijske klavzule, ultima ratio, saj je eno bistvenih nacel pogodbenega prava pogodbe obdržati v veljavi, pa ima komisija od zavezanca za vkljucitev protikorupcijske klavzule, pri katerem je prišlo v zvezi s pogodbo do koruptivnih ravnanj, možnost zahtevati, da pricne s postopkom ugotavljanja nicnosti pogodbe. V letu 2013 komisija sicer ni zahtevala uveljavljanja nicnosti na podlagi protikorupcijske klavzule. V letu 2013 se je število vlog za izdajo dovoljenj za sklenitev pogodbe brez vkljucitve protikorupcijske klavzule zmanjšalo – v tem letu komisija ni izdala nobenega dovolje­nja za sklenitev pogodbe brez protikorupcijske klavzule (komisija ni vodila nobenega tovrstnega postopka), medtem ko je v letu 2012 izdala tri dovoljenja, v letu 2011 dve, v letu 2011 en postopek zaradi umika zahteve ustavila, v enem primeru pa izda-la zavrnilno odlocbo. Izjava o lastniški strukturi ponudnika Z novelo ZIntPK-B je bil v slovensko zakonodajo vnesen nov instrument za lažjo uvel­javitev dolocb o nasprotju interesov in omejitvah poslovanja, in sicer izjava o lastniš­ki strukturi ponudnika. Pred sklenitvijo pogodbe v vrednosti nad 10.000 evrov mora narocnik – organ ali organizacija javnega sektorja – od ponudnika pridobiti izjavo, v kateri ta opiše svojo lastniško strukturo. Namen izjave je javnemu sektorju razkriti, s kom v resnici sklepa pogodbo. V preteklosti se je namrec veckrat zgodilo, da so se po sklenitvi pogodbe razkrile lastniške strukture ponudnika, ki so v nekaterih primerih segale v tuje davcne oaze, v zadnjem koraku pa se je izkazalo, da so dejanski (posredni) lastniki ponudnika osebe, s katerimi organ ali organizacija javnega sektor­ja zaradi omejitev poslovanja pogodb ne bi smela sklepati. Na opisani nacin se je bilo možno s prikrivanjem lastništva omejitvam poslovanja izogniti. Izjava, na resnicnost in tocnost katere je vezana veljavnost pogodbe, pomeni orodje za razkritje tovrstnih lastniških povezav, organom pa na razmeroma enostaven nacin omogoca preverjan­je okolišcin omejitev poslovanja in nasprotij interesov. Resnicnost in popolnost podatkov morajo preveriti organi ter organizacije javnega sektorja, ki so dolžni spoštovati dolocbe o omejitvah poslovanja in nasprotju intere­sov, komisija pa lahko izjavo v zvezi s katerokoli pogodbo zahteva in preveri. V pri­meru, da se ugotovi, da je izjava lažna ali da podatki v njej ne držijo, zakon predpisu­je sankcijo nicnosti pogodbe. Zaradi nicnosti lahko nastane škoda, njeno povrnitev pa je mogoce v skladu z obligacijskim pravom zahtevati od stranke, ki jo je povzroci-la. Sankcija nicnosti skupaj z morebitnim odškodninskim zahtevkom je mehanizem, ki povecuje tveganje za ponudnika, ki bi dajal lažne izjave. Komisija je v letu 2013, tako kot v letih 2011 in 2012, praviloma z nasveti zavezan­cem pomagala pri pripravi njihovega vzorca izjave. V letu 2013 so se zavezanci neko­liko manj srecevali s težavami pri sklepanju pogodb s tujimi družbami. V prejšnjih letih ponudniki izjave pogosto niso bili pripravljeni pripraviti iz takšnih ali drugacnih razlogov (od nepripravljenosti razkritja lastništva do prevelike porabe casa za pripra­vo izjave) in so se raje odlocili, da pogodbe z narocniki iz slovenskega javnega sektor­ja ne bodo sklenili. Takšno težavo na podrocju protikorupcijske klavzule rešuje zakonsko predvidena možnost, da komisija izda dovoljenje za sklenitev pogodbe brez klavzule, pri obveznosti pridobitve izjave o lastniški strukturi pa zakonodajalec podobne možnosti ni predvidel. Glede na to, da je izjava namenjena predvsem nadzoru nad spoštovanjem omejitev poslovanja in nasprotja interesov, je njena umestitev v clen o protikorupcijski klavzu­li sistemsko napacna in bi bolj sodila v poglavje o omejitvah poslovanja. Delo na podrocju protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi ponudnika V okviru preventivne funkcije je komisija s pojasnjevanjem namena in nacina uveljav­ljanja dolocbe 14. clena ZIntPK, ki se nanaša na protikorupcijsko klavzulo ter izjavo o lastniški strukturi ponudnika, pomagala pri doslednem uveljavljanju zakonske doloc­be. Tako je od januarja 2013 do decembra 2013 pripravila 39 odgovorov v zvezi z uporabo protikorupcijske klavzule oziroma pridobitvijo izjave o lastniški strukturi ponudnika (107 v letu 2011, 83 v letu 2012 in 39 v letu 2013). Število vprašanj je glede na prejšnja leta bistveno upadlo po tem, ko je komisija v aprilu 2012 sprejela dve sistemski pojasnili, eno na temo protikorupcijske klavzule in drugo na temo izjave o lastniški strukturi ponudnika, v katerih je pojasnila vecino dilem, ki se pojavljajo pri uporabnikih zakona. Zaradi nevkljucitve protikorupcijske klavzule v pogodbo je komisija v letu 2013 kot prekrškovni organ uvedla štiri prekrškovne postopke. Dva sva pravnomocno zakljuce­na (v enem primeru je izrekla globo, v drugem opomin), tretji je bil zakljucen z neiz­dajo odlocbe, saj je bilo ugotovljeno, da do kršitev dolocb ZIntPK glede dolžnosti vkljucitve protikorupcijske klavzule ni prišlo, cetrti pa je še v teku. Integriteta, odgovornost, transparentnost, preventiva Krepiti integriteto, transparentnost, odgo­ vornost je tudi naloga komisije – vendar ne le komisije. Težaško in velikokrat »Sizifovo delo« bo tako dolgo, dokler ne bo sleherni posameznik spoznal, da ne gre za nalogo ali obvezo, ki po ZIntPK pritice izkljucno KPK, in si za zacetek sploh priznal, da v Sloveniji sploh obstaja problem z integriteto, transparentnostjo in odgovornostjo. Za krepitev integritete je potrebna integritetna naravnanost posameznika – in to ves cas. Le z doslednostjo se namrec doseže trdnost integritete, s tem pa osebno odpor­nost pred kršitvami lastne ali integritete drugih. Zato ni dovolj, da se z necim ne stri­njamo, hkrati pa nic ne naredimo, da bi bilo drugace. Zato velja: Integriteta posameznika bo vedno prava pot, Nasprotje interesov vedno bo v »napot«, Transparentnost ravnanja, odlocanja, resnico bo osvobodila, Etika delovanja, poslovanja, zaupanje krepila, Generalna preventiva naj nas prebuja, Razkritje premoženja, virov financiranja, naj poštenost bo – ne nuja, Izobraževanje najboljše, izbiro naj usmeri, Trajnostni razvoj integriteti naj bo po meri, Enakost pred zakonom za vse, ne glede na denar in blišc, Toleranca korupcije naj postane nic, Aktivirajmo torej vse potenciale in ukrepe – s skupnimi mocmi – za krepitev naše integritete! Krepitev integritete Nacrti integritete Nacrt integritete je kljucno preventivno orodje v Republiki Sloveniji, s pomocjo kate­rega institucije javnega sektorja obvladujejo in preprecujejo nastanek tveganj korup­tivnih ravnanj, krepijo integriteto zaposlenih, institucije in posledicno javnega sek­torja kot celote. Visoka stopnja integritete javnih uslužbencev, funkcionarjev in insti­tucij, v katerih delujejo, je nujni predpogoj za ucinkovito, pravilno in pravicno delo­vanje v javnem interesu. Nacrt integritete je kot ucinkovito orodje za krepitev inte­gritete, s tem pa za obvladovanje in preprecevanje tveganj za nastanek koruptivnih tveganj in tveganj drugih neeticnih ravnanj, uveljavljen tudi v nekaterih drugih drža­vah; nazadnje je bil v smislu dobrih praks, konkretno z Nizozemske, omenjen in pre­poznan tudi v Evropskem protikorupcijskemu porocilu z dne 3. 2. 2014. V letu 2013 je vecina zavezancev za njegovo izdelavo in uveljavitev nacrt že posoda­bljala. Posodabljanje nacrta integritete je ena od potrditev, da je zavezanec nacrt integritete uvedel in da ga tudi izvaja. Nekateri zavezanci so posodobitve vpeljali že sami, drugi pa so to storili po prejetih ugotovitvah komisije o skladnosti oziroma nes­kladnosti njihovih nacrtov integritete. Komisija je namrec individualno za vsakega od zavezancev, ki ji je poslal svoj nacrt, pripravila odgovor oziroma ugotovitve o sklad­nosti/ustreznosti njegovega nacrta integritete. V tej povezavi je bilo spisanih 1276 ugotovitev. Nekateri so z nacrtom integritete zamujali, zato je bil 161 zamudnikom poslan poziv za njegovo posredovanje z obrazložitvijo razlogov za zamudo. Odziv zamudnikov kot tudi tistih, ki so po napotilih in priporocilih komisije svoj nacrt poso­dobili, se je odrazil v sledecih številkah: 412 posodobljenih nacrtov integritete, 5 odzivnih porocil zavezancev o izvrševanju oziroma ukrepih in 120 novo prejetih nacr­tih integritete zamudnikov. Prav tako je komisija odgovarjala na prošnje zavezancev za pregled posodobitev, v tej povezavi je podala 42 pisnih odgovorov. Nekateri zave­zanci, ki so prejeli ugotovitve o neskladnosti nacrta integritete in jim je bil v ugotovit­vah dolocen rok za njihovo odpravo, so v 31 primerih zaprosili za podaljšanje roka. Konec leta 2013 je komisiji ostalo v pregledu še 65 posodobljenih nacrtov integrite­te. Kot vzpodbudni znak premika na bolje naj povemo, da je kar nekaj zavezancev komi­sijo zaprosilo za predstavitev ZIntPK in njegovih posameznih institutov, med njimi nacrta integritete za vse zaposlene. Ker zaradi omejenih prostorskih (predavalnica) in kadrovskih zmožnosti v letu 2013 vsem prošnjam zavezancev nismo mogli ugoditi, bomo s predstavitvami in delavnicami v okviru danih možnosti nadaljevali tudi v letu 2014. Sicer je komisija v zvezi z ZIntPK in korupcijskimi tveganji izvedla 60 izobraže­vanj, ki se jih je udeležilo 4884 udeležencev. V letu 2013 se je odzvala tudi na prošnje nekaterih posameznih zavezancev državnih organov za pomoc in sodelovanje pri oblikovanju notranjega sistema upravljanja s korupcijskimi, drugimi protipravnimi in neeticnimi ravnanji. Predpogoj, da se komisija odzove na tovrstne prošnje, je, da prosilci od (vseh) zaposlenih pridobijo pripravljenost proaktivnega sodelovanja pri takem projektu. Kot je komisija navedla že v lanskem porocilu, je za uspešno odprav­ljanje tveganj pomembna posameznikova integriteta in s tem obcutljivost na korup­cijska tveganja. Nacrtno povecevanje posameznikove obcutljivosti oziroma dovzetnosti na prepozna­vanje okolišcin, ki nakazujejo na možnost nastanka tveganj kot tudi njihovo prepoz­navanje, je preventivni ukrep, ki omogoca upravljanje s tveganji in odpravljanje oko­lišcin, ki povzrocajo njihovo ponovno pojavnost. Zaposleni v javnem sektorju se morajo zavedati, da v kolikor te obcutljivosti ni, se ne ukvarjamo z odpravljanjem tveganj, ampak se ukvarjamo z dejstvi. Za ta dejstva pa so pristojni represivni organi – in ko zadeve prevzamejo ti organi, je jasno, da pri svoji nalogi nismo bili uspešni oziroma tveganj nismo uspešno obvladali. Zato je zelo pomembno, da dobijo vsi, ki se v javnem sektorju ukvarjajo z obvladova­njem tveganj, »pomembnejšo« vlogo v smislu, da se jih sliši in upošteva – pa naj gre za skrbnike nacrta integritete, clane delovnih skupin za njihovo izdelavo ali delovne skupine za pomoc skrbniku, revizorje in tudi pooblašcence za dostojanstvo na delov­nem mestu. V krepitev te prepoznavnosti in vecjega upoštevanja navedenih bo aktiv­nosti v letu 2014 usmerila tudi komisija. V zvezi z zaprosili po sodelovanju in pomoci komisije pri oblikovanju opisanega siste-ma upravljanja s tveganji je komisija aktivnosti pricela izvajati na Upravni enoti Kam­nik, uvodni razgovor je bil opravljen z Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za obram­bo, Ministrstvom za notranje zadeve, Javno agencija RS za zdravila in medicinske pri­pomocke ter Mestno obcino Ljubljana. Medtem ko so aktivnosti na Upravni enoti Kamnik in Agenciji RS že v teku, so bile aktivnosti v zvezi z dogovori za izvedbo pred­stavitev institutov ZIntPK z ostalimi prej navedenimi državnimi organi prestavljene v leto 2014. Navedeno potrjuje, da je bila odlocitev komisije iz leta 2012, da se bo na podrocju preventivnega delovanja še aktivneje usmerila v osvešcanje, uvajanje in izvajanje upravljanja s tveganji, ki zajema prepoznavanje, vrednotenje in razvršcanje tveganj korupcije, drugih nezakonitih in neeticnih ravnanj ter njihovo odpravo ali sprotno obvladovanje s primernimi ukrepi, pravilna, saj je obrodila prve sadove, prav tako pa se je glede na izkušnje izkazalo, da so aktivnosti ustrezne in pravilno usmer­jene. Na podlagi izkušenj, ki jih je komisija na podrocju nacrtov integritete pridobila v pre­teklih treh letih, bo sistem obdelave podatkov, nadzora, sodelovanja in svetovanja pri obvladovanju nastanka tveganj koruptivnih in drugih neeticnih ravnanj ter krepit-vi integritete skozi nacrt integritete posameznih institucij v letu 2014 nadgrajen s spletnim registrom z namenom povecanja uporabnosti nacrtov integritete in ucinko­vitosti nadzora nad njihovim izvajanjem tako za zavezance same kot za komisijo. Sodelovanje KPK z zavezanci za NCI Tudi v letu 2013 je komisija izvedla vec usposabljanj o ZIntPK. Zavezanci imajo še vedno možnost, ne glede na uradne ure, vsak dan stopiti v stik s predstavnikom komisije, ki je na voljo za potrebe razreševanja vprašanj glede nacrtov integritete njihovih institucij kot tudi za pojasnila o posameznih institutih ZIntPK, ZJU ali druge podrocne zakonodaje, kadar gre za ravnanja, ki so lahko povezana z integriteto jav­nega funkcionarja ali javnega uslužbenca; poleg tega je komisija nadaljevala s prakso osebnih razgovorov o izvajanju nacrtov integritete. Komisija še vedno poudarja, da bistvo izdelave nacrta integritete ni zgolj dokument s tabelami, ampak gre za posto-pen in ucec proces, v katerem se zavemo, osvestimo in kot posamezniki v okviru svo­jih možnosti in zmožnosti prevzamemo odgovornost za oblikovanje bolj ali manj etic­nega okolja, v katerem delujemo ter na katerega sovplivamo. Z odredbo za izdelavo nacrta integritete Fundaciji invalidskih in humanitarnih organi­zacij (dalje: FIHO) je slednja postala zavezanec za izdelavo nacrta integritete. Komisi­ja je v sodelovanju s FIHO v letu 2013 nadaljevala leto prej zacete aktivnosti v zvezi z izdelavo in uvedbo nacrta integritete kot sistema upravljanja s korupcijskimi in tve­ganji drugih protipravnih in neeticnih ravnanj. Pri tem KPK ocenjuje, da bi moral biti nacrt integritete FIHO dokoncan do poletja 2014. Enake aktivnosti bo komisija v letu 2014 zacela izvajati tudi s Fundacijo za šport FŠO (dalje: FŠO). Za zaposlene, clane delovnih komisij in clane sveta obeh fundacij je komisija v letu 2013 pripravila uvod-no predavanje kot predpripravo na aktivnosti v zvezi z njihovo izdelavo nacrtov inte­gritete. Delovna skupina za izdelavo nacrta integritete FIHO je v sodelovanju s komi­sijo analizirala Oceno korupcijske izpostavljenosti fundacije FIHO, ki jo je pripravila komisija, ter delno identificirala procese dela, ki so najbolj izpostavljeni potencialno korupcijskim, protipravnim in neeticnim ravnanjem. Med tveganji sta do sedaj iden­tificirana proces razdeljevanja sredstev ter med instituti ZIntPK neupoštevanje nas­protja interesov. Pri izdelavi nacrta integritete FIHO so se komisiji dodatno potrdile tudi nekatere druge ugotovitve iz Ocene korupcijske izpostavljenosti FIHO, in sicer – med najpomembnejšimi, ker vplivajo na nadaljnje delovanje FIHO – ugotovitev, da normativna podlaga za njeno delovanje, torej Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, fundacijo omejuje pri ucinkovitejšem, uspešnejšem ter smotrnej­šem opravljanju poslanstva in dela, iz tega razloga pa med drugim predstavlja pomembno okolišcino za nastanek korupcijskega tveganja. Navedeno potrjuje tudi (od leta 1996) petkratno spreminjanje zakona, pri cemer se je spreminjala le velikost in sestava sveta fundacije, kar pomeni le spreminjanje nacina odlocanja in razdelje­vanja moci, predvsem pri odlocanju o razdelitvi sredstev. Potrebna pa je celovita zakonska ureditev statusa, financiranja, delovanja in nadzora obeh fundacij, tako FIHO kot FŠO, poleg tega pa uvedba ukrepov za preprecitev nedovoljenih vplivov, preprecevanja nasprotja interesov, nadzora nad namensko rabo javnih sredstev in njihovo sledljivostjo. Na opisane težave komisija opozarja že vec let, vendar do sedaj pri pristojnih za to še vedno ni dovolj posluha. Vztrajanje pri obstojecem zakonu kljub temu, da so bili pristojni in odgovorni obveš-ceni in opozorjeni na njegovo »praznost« in težave, ki jih kot tak povzroca, pa naka­zuje na tveganje, da gre morda za namerno neurejenost – da pravzaprav pristojnim ni v interesu urediti pravne podlage, ki bi omogocila delovanje obeh institucij na nacin, ki bi preprecil razlicna tolmacenja o njunem statusu, postopkih, po katerih odlocata, pravnem varstvu prosilcev sredstev in drugih udeležencev. Preventiva Preventiva Komisija v Centru za integriteto in preventivo (dalje: CIP) k reševanju zadev pristopa z vidika preventive na nacin iskanja možnih dobrih praks oziroma priporocil in usme­ritev, ki bi izboljšale delovanje posameznega organa ali organizacije, njihovih zapos­lenih ali obstojecih sistemov upravljanja, poslovanja in delovanja. Zadeve, ki jih rešu­je CIP, so praviloma takšne narave, da ne prestanejo predhodnega preizkusa za obra­vnavo v okviru prijav sumov kršitev s podrocja ZIntPK, kljub temu pa dajejo zadostno podlago za uveljavljanje tistih pristojnosti komisije, s katerimi zakonodajalec od KPK pricakuje, da bo krepila integriteto in transparentnost javnega ter zasebnega sektor­ja in preprecevala ter odpravljala tveganja za nastanek korupcije in drugih kršitev s podrocja ZIntPK v javnem sektorju. V letu 2013 je CIP z vidika preventive in integritete obravnaval 64 zadev. Vecinoma so se na komisijo obracali posamezniki in institucije s prošnjami za ukrepanje, ker menijo, da gre po njihovi oceni za opustitve dolžnih ravnanj pri razlicnih državnih organih ali organizacijah. Na komisijo se državljani obracajo tako glede zadev, ki se nanašajo na javni kot na zasebni sektor. Med zadevami je veliko takih, za katera so pristojni drugi organi oziroma druge javne institucije in je v teh primerih komisija edini ali pa eden od naslovnikov. Komisija v okviru kadrovskih možnosti poizkuša odgovoriti skladno s 4. tocko prvega odstavka 12. clena ZIntPK – torej da svetuje pri krepitvi integritete in preprecevanju ter odpravljanju tveganj za korupcijo v javnem in zasebnem sektorju – cim vecjemu številu prosilcev. V obdobju 2012–2013 je tako izdala okvirno 54 mnenj, stališc, odgovorov na vprašanja. Raznovrstnost problemov, na katere opozarjajo ljudje ali v zvezi z njimi sprašujejo za odgovore, mnenja in stališca, ki jih je obravnaval CIP, spadajo tako v javni kot v zase­bni sektor. Med drugim se nanašajo na: . neprimerne sestave razlicnih organov, komisij, odborov (organov), kjer clani nimajo pogojev za clanstvo ali sodelovanje pri delu organa, ker niso bila upošte­vana dolocila v zvezi z nezdružljivostjo in drugimi omejitvami, ki so predmet poj-ma nasprotja interesov. Pri tem ugotavljamo, da se posamezni clani, ko odlocajo o svojih-ali o zadevah, ki so na kakšen drug nacin povezane z njimi, iz priprav gra-div ali odlocanja ne izlocajo oziroma o svojem nasprotju interesov ne obvestijo pristojne osebe; . na razlicne oblike neprimernih in nedovoljenih pritiskov na delo ter odlocanje zaposlenih; . na nesmotrno oziroma nenamensko rabo javnih sredstev oziroma nepreglednost in nesledljivost poti porabe javnih sredstev, nezadostno locitev sredstev javne službe ter sredstev lastne dejavnosti in podobno; . zaradi pomanjkanja jasnih kriterijev in transparentnih postopkov manipuliranje z zaposlenimi pri razdeljevanju službenih telefonov; . podeljevanje privilegijev pri izvajanju javne službe doloceni osebi, ker je ta nekda­nji zaposleni ali javni funkcionar, kar vpliva na javna sredstva; . na netransparentno in po mnenju prijaviteljev sporno, ce ne nezakonito, poslova­nje razlicnih zasebnih zavodov in društev, prosilcev in kandidatov ter prejemnikov javnih sredstev; . neodzivnost državnih organov in lokalne skupnosti na opozorila državljanov in po mnenju državljanov opustitve dolžnega ravnanja navedenih organov in skupnosti; . sofinanciranje razlicnih vrst strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja iz jav­nih sredstev; . potovanja javnih funkcionarjev in uslužbencev v tujino; . placljivost izobraževanj, ki jih za javni sektor izvajajo javni funkcionarji in javni uslužbenci; . predavanja javnih uslužbencev za zasebni sektor; . dodatno pridobitno dejavnost; . opravljanje rednemu delu konkurencne dejavnosti; . placevanje sejnin zaposlenim, ki sodelujejo v razlicnih komisijah in odborih; . izplacevanje plac v javnem sektorju v delu, ko te sofinancira obcina; . razmerja med revizorji in vodstvom; . razlicne oblike daril in razpolaganje z njimi. Komisija je v okviru preventive v letu 2013 prevzela tudi koordinacijsko vlogo pri izpolnjevanju priporocil GRECO, in sicer pri oblikovanju in delu dveh delovnih skupin, ene s podrocja integritete sodnikov in druge s podrocja integritete tožilcev. Vec o aktivnostih komisije na tem podrocju lahko najdete v poglavju o mednarodnem sodelovanju/GRECO. KPK VESTNIK V aprilu 2011 je komisija zacela z izdajanjem KPK Vestnika – mesecnega casopisa, v katerem obravnavamo aktualno problematiko, institute ZIntPK, mednarodno dogaja­nje na podrocju preprecevanja korupcije in novice s tega podrocja. Izdajali smo ga tudi v letu 2013. V letu 2013 smo izdali 9 številk. V njih smo podrobneje obravnavali naslednje teme: . od politicne diskrecije do sistemske korupcije; . korupcijska tveganja in problematika urejanja prostora; . obvladovanje tveganj korupcije s celostnim pristopom in sistemskim nadzorom – primer sodelovanja KPK z Obcino Kamnik; . GRECO priporocila – preprecevanje korupcije pri poslancih, državnih svetnikih, sodnikih in tožilcih v RS; . vpliv korupcije na pravno državo v RS; . stanje na podrocju korupcije v RS; . upravljanju kapitalskih naložb države skupna podrocja korupcijskih tveganj; . Supervizor dve leti kasneje; . predlogi KPK za soocenje s sistemsko korupcijo. Narocniki se prek prijavnega sistema sami prijavijo ali odjavijo od prejemanja KPK Vestnika. Število narocnikov je od decembra 2012, ko smo KPK Vestnik poslali na 620 naslovov, naraslo na 751 v decembru 2013. USTVARJALNI NATECAJ ZA OSNOVNE ŠOLE PISMA POSLANCEM Komisija je podoben natecaj za osnovne šole izvedla že v letih 2011 in 2012. V obeh natecajih so sodelovali otroci osnovnih šol, njihova naloga pa je bila, da so na temo korupcije pripravili likovna dela. Glede na uspeh projekta v prejšnjih dveh letih smo se odlocili ustvarjalni natecaj izvesti tudi v letu 2013, projekt pa smo po posvetu z ucitelji, ki so kot mentorji sode­lovali v prejšnjih natecajih, nekoliko spremenili in razširili. Letos so tako lahko sodelo­vali ucenci celotnega zadnjega triletja osnovnih šol (7–9 razred) in ne le osmošolci, kot prejšnja leta. Da so do izraza prišli še drugi umetniški talenti, ne samo likovni, je bil tokratni natecaj namenjen pisanju. Natecaj smo poimenovali »Pisma poslancem«, zaradi enotnejšega pristopa k projektu pa smo za ucitelje oblikovali smernice. Projekt je bil tudi v tem letu dvodelen. V prvem delu je ucitelj z ucenci pri enem od družboslovnih predmetov razpravljal o vrednotah kot so poštenost, pravicnost, ena­kopravnost ter o posledicah, do katerih lahko pride, kadar jih posameznik in družba ne gojita in razvijata, poleg tega pa tudi o korupciji, klientelizmu, nepotizmu ter podobnih vsebinah. S tem smo namrec želeli spodbuditi razmišljanja ucencev o aktu­alnih problematikah, o tem, kaj pomenita demokracija in aktivna participacija in kaj si na tem podrocju želijo v prihodnosti. Ucenci so morali spoznati tudi osnove demo-kracije, sprejemanja zakonodaje, funkcije poslanca, Državnega zbora in podobno. V drugem delu pa so ucenci v obliki pisma poslancem napisali spis. Pisma je ocenila dvostopenjska komisija, na prvi stopnji so jih v ožji izbor izbrali uslu­žbenci komisije, na drugi pa je pisma ocenjevala natecajna komisija, v kateri so sode­lovali Dejan Steinbuch, dr. Alojz Ihan, dr. Andraž Teršek, mag. Jagoda Vitez in Maja Maric. Iz izdelkov, ki jih je na obeh stopnjah izbrala izbirna komisija, smo oblikovali zbornik, ki so ga na zakljucnem dogodku v Državnem zboru prejeli ucenci in mentorji, ki so sodelovali na natecaju. Zbornik je v elektronski obliki na voljo tudi na spletnih stra­neh komisije. Nekaj misli sodelujocih ucencev in ucenk iz Zbornika ustvarjalnega natecaja Komisije za preprecevanje korupcije za osnovne šole »Pisma poslancem«: »Otroci govorimo o stvareh, o katerih se sploh še ne bi smeli pogovarjati.« Blažka, OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu »Že kar kmalu se trudimo, da bi se cim vec nau-cili, da bi imeli cim višjo izobrazbo in bi po kon-canem študiju lahko odšli iskat službo v tujini.« Rebeka, OŠ Majšperk »Velikokrat se sprašujem, zakaj se moramo otro­ci ukvarjati s takimi vprašanji? Kaj lahko stori-mo?« Urška, OŠ Gornja Radgona »Kaj boste storili, da si bomo v prihodnjih letih lahko privošcili še kaj vec kot samo golo prežive­tje?« Neža, OŠ Oskarja Kovacica »Sprašujemo vas, ali se res ne morete upreti tistim, ki vam govorijo, kaj morate delati in vam nudijo denar. To nismo mi. Nas ne slišite in ne vidite.« Predstavniki ucencev OŠ Livada Izobraženi ljudje so pri nas premalo spoštovani in premalo placani za svoje delo. Zato me nic ne preseneca, da odhajajo v druge države, kjer so bolj uspešni in bolj cenjeni. Obsojate jih, ker odhajajo, in ne naredite cisto nic, da bi jim to preprecili in jim omogocili boljše življenje v rodni domovini. Bo to tudi moja usoda?« Pia, OŠ Dragotina Ketteja »Veliko stvari ne vem. Ti prav tako. Pa bi jih mogoce morala.« Zarja, OŠ Vrhovci »Zakaj naj bi se mi, osnovnošolci, ukvarjali s problemi državnega parlamenta? Mislim, neka­teri v tem letu še domace naloge niso naredili. Pa naj bi zdaj pomagali reševat državo!?« Sara, OŠ Brežice Ali kot je misli ucencev strnil eden od clanov natecajne komisije: »Vcasih je veljalo, da ima vsakdo pravico do srecnega otroštva, zdaj pa smo se znašli v polo-žaju, ko naj bi, kot je lucidno zapisala Sara, neka­teri otroci, ki letos še domace naloge niso nare­dili, pomagali reševati državo. Nekdo drug ni naredil domace naloge, draga Sara.« Dejan Steinbuch Izobraževanje Komisija je v preteklem letu na podrocju izobraževanja in osvešcanja nadaljevala z aktivnostmi prek svoje enotne kontaktne tocke, ki prejema vsa povpraševanja, opra-vi poizvedbe o strukturi slušateljev in že predhodno predavanih vsebinah ter pridobi druge informacije, potrebne za izvedbo predavanj. V preteklem letu je v sodelovanju z drugimi institucijami, Centrom za izobraževanje v pravosodju, Upravno akademijo, Združenjem zdravstvenih domov, Šolo za ravnatel­je, Uradom za meroslovje, samostojno organizirala in izvedla številna predavanja, delavnice ter posvete – skupno 60 izobraževanj, ki se jih je udeležilo 4884 udeležen­cev. Komisija je bila tudi v letu 2013 zelo aktivna pri lastni organizaciji, soorganizaciji ali pa kot udeleženka posvetov, okroglih miz, konferenc na podrocjih preprecevanja korupcije, krepitve integritete javnega in zasebnega sektorja, preprecevanja krimina­litete, oblikovanja preventivnih ukrepov in podobnih aktivnosti; organizatorji, vsebi­ne in udeleženci so predstavljeni v nadaljevanju. ORGANIZATORJI IN SOORGANIZATORJI: KPK, Združenje zdravstvenih zavodov, Skupnost centrov za socialno delo, Upravna akademija, Center za izobraževanje v pravosodju, Karierni center Univerze v Ljublja­ni, MGRT – Tržni inšpektorat, Urad za nadzor proracuna, Generalna policijska uprava, Gospodarski vestnik, Pravna fakulteta, Fakulteta za varnostne vede, Društvo medi­cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, Univerzitetni klinicni center, Javna agencija RS za zdravila in zdravstvene pripomocke, Združenje nadzornikov Slovenije, Združenje upravnih delavcev, Združenje slovenskih ustanov, Društvo SOS, Arhiv Slo­venije, Informacijski pooblašcenec, Pravno-informacijski center nevladnih organiza­cij, Evropska komisija in Transparency International, Upravna enota Kamnik, Državni svet, SIQ. VSEBINE IZVEDENIH IZOBRAŽEVANJ, KONFERENC, POSVETOV IN OKROGLIH MIZ: Nacrti integritete in njihova izdelava; predstavitev ZIntPK; predstavitev kariernih možnosti in zaposlitve na KPK; integriteta in dejavniki tveganj na sodišcih, tožilstvih; upravljanje javnih zadev med vladavino prava in politicno diskrecijo; zašcita financ­nih interesov EU, notranji nadzor javnih financ v RS za posamezne regije; primeri naj­pogostejših indikatorjev koruptivnih dejanj in njihovo obvladovanje, odkrivanje in preprecevanje zlorab ter korupcijskih dejanj, odkrivanje in preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj s podrocja okolja in prostora, Dnevi prekrškovnega prava, Konferenca kazenskega prava in kriminologije; korupcija in klientelizem v slovenski družbi, o etiki in integriteti, nomotehniki za študente razlicnih fakultet; elementi kriminalitetne politike – zatiranje in preprecevanje kriminalitete ter zagotavljanje javne varnosti; nomotehnika kot prepreka za zlorabe v pravodajnih postopkih, korupcija ali normal-no strokovno sodelovanje; integriteta javnih uslužbencev, vloga KPK v korporativnem upravljanju; transparentno delovanje nevladnih organizacij na temo korupcije; pred­stavitev pilotnega projekta – nadzor v Obcini Kamnik ter najpogostejše napake; javno narocilo – kdaj vkljuciti KPK?; pomen transparentnosti za preprecevanje korupcije in izgradnjo integritete v javnem sektorju; poletna šola clovekovih pravic; izvedeništvo v sodnih postopkih; obvladovanje korupcije, kaznivih dejanj in drugih odklonskih rav­nanj v poslovnem svetu. UDELEŽENCI IZOBRAŽEVANJ, KONFERENC IN POSVETOV: Predstavniki bolnišnic, zdravstvenih domov, zavodov za zdravstveno varstvo, osnov­nih šol, FIHO–FŠO, centri za socialno delo, ravnatelji, zaposleni UE Kamnik, študenti raznih fakultet, javni uslužbenci, zaposleni na sodišcih, ministrstvih in v pravosodnih organih, sodniki šole za kazenske sodnike in šole gospodarskega prava, tožilci, inšpe­ktorji, sodni izvedenci in sodni cenilci, predsedniki in direktorji sodišc ter vodje držav­nih tožilstev in direktorjev tožilstev, vodstveni delavci Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, proracunski uporabniki na lokalni ravni, revizorji, predstojniki pro-racunskih uporabnikov, policisti, kriminalisti, uslužbenci Racunskega sodišca, medi­cinske sestre, babice in zdravstveni tehniki, laboratorijski strokovnjaki, zaposleni na JAZMP, predstavniki bolnišnic, zdravstvenih domov in zavodov za zdravstveno vars-tvo, zaposleni Arhiva RS, clani organov nadzora in upravljanja gospodarskih družb in clani Združenja nadzornikov Slovenije, predstavniki fundacij, zaposleni UE in obcin, župani, sodni izvedenci, cenilci, sodniki, pravobranilci, odvetniki, notarji, sodni tolma-ci. 119 KORUPCIJA JE VSAKA KRŠITEV DOLŽNEGA RAVNANJA URADNIH IN ODGOVORNIH OSEB V JAVNEM ALI ZASEBNEM SEKTORJU,KOT TUDI RAVNANJE OSEB, KI SO POBUDNIKI KRŠITEV ALI OSEB, KI SE S KRŠITVIJO LAHKO OKORISTIJO,ZARADI NEPOSREDNO ALI POSREDNO OBLJUBLJENE, PONUJENE, DANE OZIROMA ZAHTEVANE, SPREJETE ALI PRICAKOVANE KORISTI ZASE ALI ZA DRUGEGA