Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
18. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 5. APRILA 1912.	LETNIK XXI
PREMOGARJt
PRAZNUJEJO
dnem 1. aprila so zaštrajkali dosego priznanja unije in povišbe plač.
ŠTRAJK BODE BAJE KRATEK
Dne 10. apr. se bo vršilo v Philadel-phiji mirovno pogajanje.
Opolnoči med nedeljo in ponedeljkom s pričetkom dne 1. aprila so pre-mogokopi po večjem delu premogovih okolišev v Združenih Državah ameriških zaštrajkali. V sledečem podaje-mo tozadevne brzojavke po vrsti, kakor so jih prinašali dnevniki:
Cleveland, O., 29. marca. — Danes izdano povelje, ki zapoveduje vsem rudarjem v okolišu trdega premoga dne 1. aprila ustaviti delo, se glasi: “Ker odbor, kateremu so bila poverjena pogajanja o zahtevah delavcev, ni mogel doseči privolitev od rudniških posestnikov, in ker sedanja pogodba poteče dne 31. marca o polunoči, in po tem času ne bo nobenega dogovora o delovnih pogojih in o mezdah, ki se imajo plačevati, zato se pozivajo vsi* rudarji, da dne 1. aprila delo ustavijo in do nadaljnjega naznanila z delom spet ne prično.”
Povelje je bilo podpisano po predsednikih trojih antracitnih distriktov in po nadzornikih zveze “United Mine Workers of America”. 170,000 rudarjev pennsylvanskih ustavi delo dne 1. aprila.
Štrajk bo baje kratek.
Indianapolis, Ind., 1. apr. — Predsednik White združenih rudarjev ameriških (United Mine Workers of America) je izjavil danes pred svojim od-potovanjem v Oskaloozo, Iowa, da je prepričan, da bodo rudarji v okolišu trdega premoga odobrili clevelandski dogovor in se vrnili dne 20. aprila na delo. Izjavil se je tudi optimistično o izidu posvetovanj med antracitnimi rudarji in zastopniki rudniških posestnikov, ki se prično dne 10. aprila v Philadelphiji.
V Evansvillu, Ind., se nadaljuje de lo v dveh rudnikih, ki ju poseduje neka železniška družba, kajti s posebnim dovoljenjem rudarskih odborov se je dosegel dogovor, po katerem se jim doplača razloček v mezdah po sprejetju nove plačilne lestvice.
Edwin Perry, tajnik in zakladnih premogarskih unij, je izjavil, da bodo v slučaju, če se v Clevelandu sestavljena pogodba podpiše in po rudarjih odobri, rudarji dobivali najvišje plače, ki so se kdaj plačevale premogoko-pom.
“Rudarji so se dolgo potegovali za povišbo plač,” je rekel tajnik, “in kdor pozna njihovo težko delp in dolge delovne ure, bo priznal, da rudarji ne zahtevajo več, nego jim pristoja. Morebitna povišba plač ne bo nikakor vplivala na premogove cene
Chicago, 111., 1. apr. — Vsled potekle delovne pogodbe je 40,000 rudarjev v okolišu mehkega premoga sno či ustavilo delo in 250 rudnikov bo nedoločen čas počivalo. Prejkone bo trajalo 20 do 30 dni, preden bo nova pogodba formalno podpisana, in dotlej ostanejo vsi premogovniki v državi zaprti.
Rudniški posestniki so izjavili da nes, da utegnejo skupne zaloge nakopanega premoga komaj zadoščati za 14 dni, vsled česar treba s premogom štediti. Železnice in velike tovarne bodo po mislih veščakov prve, da ob čutijo štrajk.
Philadelphia, Pa., 1. apr. — 175,000 rudarjev je danes tu v državi brez de la in trdno odločnih, priboriti si osemuren delavnik.
Reading, Pa., 1. apr. — Od 5,500 že lezniških uslužbencev Reading-družbe. ki so zaposleni v premogovem prome tu, je bilo 3000 danes odslovljenih, in ostali jim slede jutri.
Dokler se ne pripozna unija.
Philadelphia, Pa., 2. apr. — Mišljenje med rudarji'v okolišu trdega pre-mpga meri na to, da se ima štrajk nadaljevati, dokler rudniški posestniki ne pripoznajo unije. Na nekem shodu v Nanticoku, blizu Wilkesbarra, je danes 1000 rudarjev, večinoma Polaki, izjavilo, da ne sprejmejo lOodstot-ne povišbe v plačah, če se obenem ne pripozna unija.
Vendar so rudniški posestniki in rudarji voljni, počakati na zaključek posvetovanja, ki se ima vršiti tukaj dne 10. aprila, in nobena izfned velikih družb ne poizkuša delati s stavkokazi.
Nočejo na delo pred 22. apr.
Pittsburg, Pa., 3. apr. — 50,000 rudarjev zapadne Pennsylvanije ne pojde spet na delo pred dnem 22. aprila. Tako je bilo sklenjeno na letnem zborovanju petega distrikta zveze “United Mine Workers of America” po daljši razpravi. Na predlog distrikt-nega predsednika Feehana se delavci Merzer-Butler-Armrong-rudnikov o-proste udeležbe na štrajku, ko so jih rudniški posestniki zagotovili, da se jim doplača razloček med sedanjimi mezdami in onimi, ki se imajo določiti zanaprej. Predlog, spet pričeti z delom prihodnji ponedeljek, je bil eno
MILWAUKEE NOČE
SOCIALIZMA
Župan Seidel poražen pri mestni volit-vi v torek ob ogromni udeležbi.
CHICAGO DOBI PRISTANIŠČE
Volivci dovolili dotično posojilo veliko večino.
Milwaukee, Wis., 3 apr.—Sklepčni izidi mestne volitve: Bading, 43,172; Seidel, 30,200; neprestranski mestni odborniki, 26; socialisti 11.
Milwaukee, Wis., 2. apr.—Mesto Milwaukee je zavrglo socializem. Župan Seidel, ki je dve leti uradoval, je bil odslovljen i? urada z večino 16,000 glasov. Skoro vsi aldermani in drugi kandidati na združenem tiketu, na čelu dr. G. A. Bading, republikanec, ter J. P. Carney in L. M. Kotički, demokrata, so bili izvoljeni z večino, kakršne še ni bilo v zgodovini mil-wauški.
Glasovalo je toliko volivcev, kakor
Zrakoplovec Rodgers mrtev.
Long Beach, Cal., 3. apr,—Calbraith Rodgers, prvi zrakoplovec, ki je preplul ameriško celino v aeroplanu, je bil usmrčen danes, ko je njegov dvokrilnik, v katerem je plul nad oceanom, padel iz višine 200 čevljev in ga pokopal v razvalinah. Tilnik se mu je zlomil.
Rodgers je vzletal vsak dan tukaj in jemal v svoj zrakoplov pasažirje, moške in ženske. Danes se je dvignil s svojega navadnega vzletališča in je plul nad morjenj. Razgnavši neko jato galebov, se je obrnil navzdoli, in v tistem hipu se mu je stroj pokvaril. Strmoglavil je v ocean.
Ponesrečenec je preplul lani ameriško celino v devetinštiridesetih dneh, od Sheepshead Bay, N. Y., do pacifiške brežine. Preletel je 4,231 milj in bival v zraku skupaj 4,924 minut.
(V Jolietu smo ga videli nav njegovem prekocelinskem poletu dne» 9. okt. 1911 dopoludne, ko je divno obkrožil mesto in bil navdušeno pozdravljam Op. podur.)
,	.	. ,	. I še nikdar poprej. Pred dvema letoma,
gUsno zarrzen. John Mitchell se je | ko je bil izvoIjen Seide]) je bUo od_
danih 60,000 glasov. Danes je bilo glasov oddanih 80,000.
udeležil zborovanja in je imel govor, ki je bil dostikrat prekinjen s ploskanjem
1000 novih poštnih hranilnic.
Washington, D. C.t 29. marca. — Generalni poštar Hitchcock je odredil danes, da 1000 poštnih uradov četrtega razreda odpre dne 1. majnika hranilnice.
Okoli 9000 poštnih hranilnic sprejema sedaj vložke prebivavstva. Generalni poštar namerava število poštnih hranilnic vsak mesec povišati za 1000, dokler ne bodo vsi poštni uradi v deželi sprejemali vložkov v hranilni oddelek, ki je za širše kroge prebivavstva tako blagoviL Če se izvede načrt gospoda Hitchcocka, bo imela vlada Združenih Držav najobsežnejši hranilni sestav na svetu, ker bo 50,-000 poštnih uradov po vseh delih dežele sprejemalo hranilne vložke.
Goethals o Panamskem prekopu.
Washington, D. C., 29. marca. — Polkovnik Goethals, predsednik panamske kanalske komisije, je razpravljal pred kanalskim odsekom senato-vim in pred zborničnim odsekom za proračune naredbe v zaščito zavezne lastnine prekopovega pasa. Predložil je predlog, izgnati prebivavce prekopovega pasa iz njihovih sedanjih naselbin in ohraniti pokrajino v \prvot-nem stanu. Džungli (trstnate hoste), ki da bi se zgoščali od leta do leta, da bi morebitnemu sovražniku onemogočali prodiranje ali zbiranje tukaj.
Prva ladja prepluje prekop v avgustu ali septembru 1913. Veliko zanimanje se je kazalo izvajanjem polkovnika Goethalsa, zlasti ko je pripovedoval o svojem sestanku z nemškim cesa-jem in poudarjal, da je cesar Viljem v razgovoru o novem prekopu priporočal močno in obsežno utrditev. Poli ovnik se ni izjavil v prid predlaganemu zakonu, ki izključuje od uporabe prekopa ladje, katere lastujejo železnice. Rekel je, da bi taka naredba znatno zmanjšala dohodke.
Škrlatica v Kenoshi.
Kenosha, Wis., 29. marca. — Škrla-tinka tako hudo razsaja tukaj, da so meščani priredili shod, na katerem so sestavili brzojavko in jo odposlali tajniku državnega zdravstvenega odbora s prošnjo, da prevzame oskrbo položaja.
Štirideset otrok je umrlo za to boleznijo in njenimi zapletljaji izza dne 15. dec. V nekaterih slučajih je bilk razlika v diagnozi, ker so zunanji zdravniki razglasili kot vzrok smrti Škrlatico, dočim so krajevni doktorji navedli davico.
Če se nadloga kmalu ne prežene,
bodo prejkone zaprli šole in tovarne Lokomotivne delavnice družbine de- Gledališča še vsak dan pokajajo, in lajo sedaj samo 36 ur vsak teden; do- mnogi starši jemljejo svoje otroke iz
čim so delale poprej 50 ur.
Columbus, O., 1. apr. — V južnih in vzhodnih okrožjih države je 50,000 rudarjev zapustilo rudnike mehkega premoga. Z delom ne prično spet, dokler se ne izvrše glasovanje o novi pogodbi.
Indianapolis, Ind., 1. apr. — Rudniki v državi so danes zapuščeni, in 20,-000 rudarjev čaka na to, da pride iz Clevelanda naznanilo o novem dogovoru.
Velike tovarne v Indiani so založene s premogom za več tednov.
Detroit, Mich., 1. apr. — 3,000 rudarjev je v državi michiganski ustavilo delo. Razun nove plačilne lestvice se imajo tukaj rešiti še razna krajevna vprašanja, predno se z delom spet prične.
Des Moines, Iovra, 1. apr. — Delo v rudnikih 13. distrikta danes počiva, in 15,000 rudarjev praznuje.
mesta. Epidemija se je pričela med priseljenci.
Slovenci štrajkajo.
Novi mestni uradniki so: Župan, dr. G. A. Bading, republikanec; blagajnik, J. P. Carney, demokrat; pri-glednik (controller), L. M. Kotecki, demokrat. V novem mestnem odboru bodo imeli socialisti samo 11 izmed 37 članov; ostalih ‘26 je skoraj enako razdeljenih med republikance in de mokrate.
J. P. Carney, nepristranski kandidat za mestnega blagajnika, proti kojemu so se socialisti najbolj borili, je na svojem tiketu prednjačil za skoro 20,-000 glasov.
Socialisti pravijo, da še niso do-gospodarili v Milwaukee, nego da je bil poraz samo logično prizadevanje kapitalizma, pozabiti na strankarstvo in združeno udariti po ljudstvu. Socialisti izjavljajo, da bodo nadaljevali boj, dokler ne vzamejo mesta navzlic sprejetju večinskega volilnega zakona, ki bo igral menda naslednjo ulogo v | wisconsinski politiki.
Demokrati v Chicagi.
Chicago, 111., 3. apr.—Šestindvajset demokratov je bilo izvoljenih včeraj v mestni odbor, in samo enajst republikancev. Mestni odbor ostane torej po pretežni večini demokratičen. Vsaka stranka in strančica ima zaznamovati poraze in tudi zmage—samo prijatelji osebne svobode z eno edino izjemo ne
Za gradnjo novega pristana je bilo posojilo v znesku 5 milijonov dovoljeno s predbližno 140,000 proti 98,-000 glasdm, posojilo za kopališča znesku $250,000 odobreno s 118,000 glasovi proti 115,000 in posojilo za zdravstveni urad s 129,000 proti okroglo 101,000 glasom.
Lorimer ostane senator.
Washington, D. C., 28. marca. — Senatni odbor, ki mu je bpa poverjena preiskava dogodkov povodom volitve senatorja Lorimerja, je odločil danes prid Lorimerju. Pet izmed članov odboFa je bilo mnenja, da če so se pri merile res nepravilnosti med volitvijo Lorimerja, pa senator ni vedel o njih in osebno ni bil deležen nobenega pro tizakonitega dejanja.
Odbor predloži bržkone manjšinsko poročilo, in pričakovati je ostre raz prave, ko pride zadeva v senat radi odobritve._________________
Senator Taylor umrl.
Washington, D. C., 31. marca.—Za vezni senator Robert Love Taylor iz Tennessee, v svoji domači državi splošno znan kot “Fiddling Bob”, je podlegel danes daljši bolezni po neki operaciji.
Fiddling Bob Taylor, — ta priimek je dobil od volivcev svoje države, ker je na vseh svojih volilnih potovanjih pred in za svojimi govori pridobival srca svojih poslušavcev z mojstrskim igranjem na gosli — je bil rojen pred 61. leti v Happy Valley, Tennessee, a je preživel večji del svojega življenja v Nashvillu. Bil je v celi državi ugle den odvetnik. Trikrat je bil pokojnik izvoljen za guvernerja države Tennes see. Pripadal je demokratični stranki.
Indianapolis, Ind., 2. apr. — V tukajšnji livarni Nat. Malleable Castings Co. je nastal štrajk, vsled premajhne plače. Stavko so priredili livarji (molders), med katerimi so večina Slovenci. Prva seja štrajkarjev je bila v nedeljo dne 31. marca, in v ponedeljek dne 1. apr. so naznanili družbi svoje zahteve, na katere družba ni ničesar dovolila. Z današnjim dnem so ostali vsi livarji doma in ni nikdo šel na delo. Delavci nastopajo jako mirno in je upati zmage v kratkem. V slučaju potrebe je obljubila unija livarjev primerno podporo, ako ravno ni noben stavkojočih v tej uniji. Natančneje bomo že prihodnjič poročali. — Poročevalec.
Povodenj.
Hickman, Ky., 2. apr.—Ob solnčnem svitu se je razkrila strašna slika opustošenja, nastalega snoči, ko je reka Mississippi predrla zapadni hickman-ski nasip in je 8 čevljev globoko vodovje poplavilo glavne ceste ter tovarniško in stanovanjsko okolico Od griča do griča teče voda danes zjutraj, pokriva farme in poplavlja prodajalnice in tovarne. 2000 oseb je brez strehe.
Washington, D. C. 3. apr.—Predsednik Taft je naročil vojnemu de-partmentu, poslati 300 vojaških zdravnikov v New Madrid, Mo., na pomoč prebivavcem, prizadetim vsled povodnji.
ABSOLUTIZEM
NA HRVAŠKEM
Ker so Hrvati za ločitev od Ogrske, jim ban Čuvaj jemlje vse pravice.
i-------
CESAR OGORČEN NAD OGRI
Ti zahtevajo oblast nad armado in vladar zagrozil z odstopom.
VESELE PRAZNIKE
vsem našim cenj. naročnikom, sotrud-nikom in prijateljem vošči
“Amerikanski Slovenec.”
OGLAS.
X
Glasovanje britanskih rudarjev.
London, 29. marca. — Vladni zakon o najmanjši plači je bil danes po kralju Edvardu potrjen in je zadobil veljavo. Po vsej državi so se pričele volitve, ki imajo delavcem ponuditi priložnost, odločiti, ali naj se z delom takoj spet prične, ne da bi se čakal® šele na odločbo distriktnega oblastva o plačilni lestvici posameznih okrajev.
London, 31. marca. — Rudarji kažejo za glasovanje, čegar izid pomeni zopeten pričetek z delom ali nadalje vanje štrajka, mnogo manj zanimanja nego svoj čas za glasovanje, čegar posledica je bila splošno ustavljenje dela po premogovnikih v kraljestvu.
London, 2. apr. — Ob 6. uri nocoj se naznanja iz glavnega urada rudarske zveze o izidu dosedanjega referen-dum-glasovanja, ali naj se rudarji vrnejo k delu pod pogoji nove lestvice o najmanjših plačah, sledeče: Proti vrnitvi, 135,000 glasov; za vrnitev, 123,-000 glasov.
Čudni načini.
Neverjetno je, da vsak nov način zdravljenja, pa najsi je tudi nasproten vsem izkušnjam zdravilske vede, nahaja svoje privržence, ki smešijo vsak drugi način zdravljenja. Nekateri teh načinov so zdravljenje z mrzlo vodo, z elektriko, gnetenje, dieta, posebna t lovadba, navdih, krščanska veda itd. Nekatera teh zdravljenj so dobra za gotove bolezni bodisi sama ali v zvezi s kakim drugim zdravljenjem, ali nekatera so nesmiselna ali celo nevarna. Na srečo zaupa večina ljudi v stara zdravila, ki že mnogo let zadovoljujejo, kakor TrinerjeVo ameriško zdravilno grenko vino v boleznih prebavnih organov. Nič drugega ni treba poizkušati pri nerazpoloženju, izgubi slasti, zapeki, glavoboli, razdražljivosti in živčnem obolenju, slabosti, zlatici, žolčnici in drugih bolestih želodca, jeter in drobja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago 111.
Nekaj vprašanj.
Ali si prebil večino svojega časa preteklo zimo v hiši? Vdihal veliko slabega zraka? Imel malo ali nič pravka na prostem? Jedel težko prebavljiva jedila? —'Ako si, potem je tvoj sistem preobložen s nečistimi snovi, ki se razvijejo v malouvažujoč počutek, počasni obtek, uljesa, bule, žive rane, ogrce, prišče in opahke. Edini način odpraviti te je da uživaš Severov Kričistilec (Severa’s Blood Purifier) ki je posebno pripravljen da odpravi neprilike, ki prinaša nečista kri. En dolar steklenica pri vseh lekarnah. Zagotovi se da je na škatlji-ci podpis W. F. Severa o., Cedar Ra-pids, Iowa.
Brezsrčna rojakinja.
Camas, Wash., 1. apr. — Iz marsikateremu rojaku dobro znane naselbine Oregon City, Qregon, sta šla na potovanje Andrej Jovan in Margareta Kurnik, rojena Preželi. Andrej Jovan je oženjen v stari domovini v Veleso-vem na Gorenjskem, a ona, Margareta Kurnik, je pustila tu 3 otroke od 4 let do 6 mesecev (Stare, a mož ji je v Seattlu, Wash., kamor je šel pred par tedni gledat za delo. Zares lepo materno srce! Voščil bi jima srečno pot, a bojim se, da ju bo prehitela roka pravice. —
Kar se dela tiče, vse po starem. Od tukaj je odšel rojak Matt Potočnik v Californijo si kupit svojo kmetijo. Bilo srečno! Vreme imamo prav lepo in toplo. K sklepu voščim vsem bralcem tega lista vesele velikonočne praznike, a tebi, list, bi pa želel za pirhe vsaj par sto novih naročnikov,-Opazovalec.
Dunaj, 3. apr.—Brzojavke iz Zagreba, glavnega mesta hrvatskega, naznanjajo, da je bila vsled saborskih volitev, ki so se dokončale z ogromno večino v prid ločitve Hrvatske od Ogrskega, tamkaj proglašena absolutna (samodržna) vlada. Ustava je začasno odpravljena in vsa oblast je poverjena kraljevskemu komisarju.
Dunaj, 1. apr. — Včerajšnje lastnoročno pisanje cesarja Franca Jožefa na ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena tvori tu dnevni razgovor. Iz pisanja je razvidno, da je bil cesar popolnoma odločen, odpovedati se vladarstvu, ako bi Ogrsko ostalo pri svoji zahtevi in prikratilo kronske pravice.
V pisanju vladar izrecno poudarja, da nima namena, prikratiti narodnih pravic ogrskih, nasprotno, čuvati jih hoče neprikratene, da pa si mora svoje pravice kot neodvisen vladar prav tako odločno pridržati.
Ves dogodek je napravil globok vtis na merodajne uradne kroge.
Kako bridka mora biti žalitev za vladarja, to dokazuje dejstvo, da je občutil za potrebno, kazati na svojo daljšo nego 601etno vlado in na to, da je bil ves ta dolgi in dostikrat težavni čas vedno skrben varih zakonov.
Zagrozil z odstopom.
Dunaj, 31. marca. — Cesar Franc Jožef je dokončal včeraj krizo, nastalo v ogrski vladi, s tem, daje izrekel tovarišem prvega ministra grofa Khuen-Hedervaryja svoje zaupanje. Veliko senzacijo je vzbudila v dvojni monarhiji grožnja osivelega vladarja, odpovedati se vladanju. Od zanesljive strani se poroča, da je cesar med nedavno avdijenco ministrskega predsednika odločno izjavil svojo namero, odreči se prestolu, ako se ne umaknejo go tovi predlogi, ki so jih stavili Ogri v zvezi z armadnim vprašanjem.
Besede cesarjeve ostre.
Cesar Franc Jožef je ministrskemu predsedniku baje rekel: “Odkar sem bil pred 45. leti za kralja ogrskega kronan, sem spoštoval ustavne pravice ogrskega naroda. Ogrsko je imelo v meni vedno dobrega prijatelja. In naenkrat se poizkuša, kratiti moje neodvisne pravice, in kaže se mi očividno nezaupanje.”
Ministrski predsednik je bil po besedah vladarjevih globoko ganjen. “Bog obvari,” je rekel, ali očitkov cesarjevih ni mogel opovreči, ker mu je cesar s povzdignjenim glasom prese kal besedo: “Ni primerni trenotek, govoriti sentimentalno (mehkočutno). Izpregovoril sem, ko sem svoje besede poprej dobro preudaril.”
Kako je nastala kriza.
Grožnja cesarjeva je bila posledica neprestanih poizkusov ogrskega državnega zbora, zagotoviti si neomejeno oblast nad armado. Voditelji o-grske narodne politike izpodbijajo pravico kraljevo, sklicati armadne réserviste, če državni zbor ne dovoli števila novincev tekočega leta. To vprašanje, ki se je tekom zadnjih let čimdalje bolj poostrevalo, je za celo monarhijo največjega pomena, ker bi v slučaju obstrukcije državnega zbora, katera bi preprečila sprejetje zakona o novincih, cesar ne imel pravice, sklicati k vojaški službi reserviste starih letnikov namesto nedovoljenih novincev (rekrutov).
Cesar spravljiv, a tudi odločen.
Cesar je vedno s popustljivostjo in spravljivostjo poizkušal, izogniti se težavnim oviram, in nikakor ne dopustiti, da pride do odkritega preloma, toda v vseh zadevah, ki stoje v neposredni zvezi z armado dvojne monarhije, je vedno odločno nastopal.
Košutovci trmoglavi.
Dasi je grožnja vladarjeva vplivala na ministrskega predsednika Heder-varyja, in utegne vprašanje priti za nekaj časa z dnevnega reda, vendar o-stanejo pravi politični voditelji, grof Apponyi in Franc Kossuth i, nadalje uporni, ker so prizadevanja, spraviti armado pod oblast državnega zbora; eno izmed starih vedno spet ponavljanih političnih spornih vprašanj.
Iz proste roke prodam Klepčevo kmetijo v. št. 46 in 88, k. občine Do-bravice pri Metliki na Kranjskem, koja obstoja iz:
27 parcel rodovitnih njiv,
22 parcel gozdov, stelnikov in pašnikov,
1 parcel vinograda, 12 let stare nove trte,
3 parcel vrtov ali sadovnjakov z primernimi poslopji.
Posestvo leži tik bodoče belokranjske železnične proge, ki se je pravkar začela graditi, nekoliko sežnjev od prostora, kjer bo stala bodoča mala železniška postaja Dobravice, ter je dobre pol ure od mesta Metlika.
Več pove podpisani lastnik, pismeno ali ustmeno.
JOSIP KLEPEC, Joliet, 111., Amerika.
Eksplozija v rudniku.
Columbus, O., 29. marca. — Rudarja Albert Harold in Fred Ferguson sta bila usmrčena danes vsled eksplozije dinamita v rudniku 33 jNew York Coal Co. v Buchtelu, okraj Athenes.
PRED VOLITVAMI.
Republikancem:
Volite za Tafta zoper Roosevelta, predsednikom.
Volite zoper Wayman-a in Small-a, ki sta znana pristaša mašine in “jack-potters.” Volite za Deneen-a.
Volite vsi za I. C. Copley, ker le on je zmožen streti mašino v našem dis-triktu.
Za drž. poslanca volite za Geo. M. Hall. Drugi niso vredni te časti.
Volite za R. W. Martin za drž. pravdnika zoper S. W. King, ki je pristaš mašine.
Volite Wunderliha za koronerja zoper ostala dva, ki nista nam poznana. Demokratom:
Volite za E. F. Dunne za governer-ja. Drugi niso priporočljivi.
Za kongresmana volite starega T. H. Riley.
Za drž. poslanca volite za J. J. Keig in Kelly.
Za okrajnega surveyora volite rojaka Wm. Grayhack.
JOHN J. KEIG.
Lockport, 111.
dem. kandidat za drž. poslanca (State Representative.)
Zagovornik:	Napredne demokraci-
je. Initiative, Referendum and Recall. Volite zveznih senatorjev po ljudstvu kaznovanje korupcije.
Sovražnik:	Zlobne politike, graf-
terjev in “jackpoters.”
One ne zastopa posebnega interesa. Če izvoljen bo zastopnik delavskega in trgovskega razreda, je pošten, nev-strašen mož.
Pojdite v torek na volišče in oddajte svoje glasove zanj. Povejte tudi svojim prijateljem, da bodo volili zanj.
Črnca linčana.
Blacksbury, S. C., 29. marca. — Dva črnca, ki sta izvršila davi nenavaden napad na nečega belokožca, sta bila od razkačene množice brez okoliščin na bližnje drevo obešena.
Jolietske novice.
—	G. Frank Skole ni več uslužben pri tvrdki Štern & Son, nego se nahaja sedaj v službi veletrgovine Boston Store. Ta tvrdka ima svoj oglas v tej št. Am. Sl. in jo' riporočamo. G. Skole vam postreže z najboljšim obuvalom.
—	Plzensko pivo se bo točilo veliko soboto popoludne in velikonočno nedeljo v znani gostilni ‘pri kebru”, 805 N. Chicago St.
—Vsepolno kapunov in kokoši za praznike dobite v mesnici Math. Grahkovi.
Joliet, 111., 3. aprila. — Zopet se je približal veliki praznik neskončne ljubezni, spomin na britko trpljenje in veličastno vstajenje Gospodovo. Po tihem žalovanju velikega tedna napoči velika noč z veselim pozdravom: Vstal je! Aleluja!
V naši cerkvi sv. Jožefa'se opravljajo velikonočne slovesnosti vsako leto ob najobilnejši udeležbi. Božji grob je tudi letos krasno prepleten s palmami, velikonočnimi lilijami in drugim cvetjem, po zaslugi naših čč. šolskih sester, ki vedno skrbe za primerno olepšavo'cerkve. Vstajenje našega Gospođa se bo praznovalo v soboto zvečer ob polosmih s slovesno procesijo po cerkvi. Na velikonočno nedeljo se bodo brale sv. maše ob 6., 8. in 10. uri. Za, najltjpše cerkveno petje se je g. organist motno potrudil. In upati je, da nam Bog nakloni tudi najlepše velikonočno vreme, potem bo veselje še večje. Za pirhe pa poskrbe nj-še dobre gospodinje, tako da bomo imeli pravo starokrajsko Velikb noč.
—	Čujemo, da se v Jolietu med naprednjaki snuje nekaj jako važnega. Mislijo namreč ustanoviti Prvo Slovensko Narodno Banko v Ameriki. Koliko je na tem resnice, ^sporočimo pozneje.
—	Ma belo nedeljo bodo zopet enkrat veseli vsi prijatelji dramatike, in teh je v naši naselbini prav mnogo. Kakor smo že naznanili, priredi društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. na letošnjo belo nedeljo v Sternovi dvorani gledališko predstavo “Revčka Andrejčka”, narodne igre s petjem v petih dejanjih. In sicer bosta dve predstavi: točno ob dveh popoludne in ob osmih zvečer. Čisti dobiček je namenjen za nakup velikega altarja v naši cerkvi v spomin pok. Ren. F. S. Šušteršiča. Vstopnice po 75, 50 in 25 c. Igra je velika z mnogimi ulogami, polna veselih in žalostnih prizc^ov iz sta-rokrajskega življenja. Velika in težka je igra, toda igravci in igravke se trudijo namoč, da bode slavno občinstvo zadovoljno s predstavo, kakor še ni bilo izlepa ob nobeni gledališki predstavi prejšnja leta. Sodelovala bode tudi godba, ki bo igrala riied odmori in tudi med prizori, kakor je za igro pred pisano. Če vse to dobro premislite, kar smo povedali tu na kratko, boste gotovo med onimi, ki nikakor ne zamudijo priloznqsti, videti našega “Revčka Andrejčka”. Omenjamo še, da izdeluje tiskarna Am. Sl. krasen program ali spored predstave, ki se bo deloma razdelibže na velikonočno nedeljo, Ta program shranite v .spomin. Torej na svidenje na belo nedeljo!
—	Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. priredi v soboto dne 13. aprila veliko veselico v proslavo 201et-nice svojega obstanka. Kje? Čujemo, da v Sternovi dvorani.
—Majnika meseca bode naša Slovenian Liquor Company povabila vse naše rojake od blizu in daleč v svojo tvornico, kjer bodo gostoljubno sprejeti in imenitno pogoščeni povodom obletnice tega velikega slovenskega podjetja. Več o tem naznanimo o pravem č^isu. Slovenian Liquor Company ima naj večjo zalogo najboljših pijač v tem mestu in daleč naokoli. Razna sladka in kisla vina, vsakovrstne žganjine in likerje, kakor grenčico marke Ilirija in grenko vino marke Baraga, vse to vam nudi Slovenian Liquor Co. po najnižji ceni za Veliko noč.
—	G. William Grahek, pristen ameri-kanski Slovenec, eden izmed najodličnejših rojakov naše naselbine, je demokrat od nog do glave in letos tildi kandidat. Za .okrajnega zemljemerca (county surveyor) bo takorekoč gotovo izvoljen prihodnji torek. To je lepa služba, pa je treba zanjo tudi lepe sposobnosti — in to ima naš William.
—	Na svojem potovanju z divjega a zlatega zapada na mrzli sever k svoji gospej sestri se je oglasil danes v Jolietu g. Matija Pogorelc, znani trgovec z urami, ki je vedno poln načrtov, kako bi naš narod napredoval. Sedaj mu je posebno na srcu knjiga “Amèrï-ka in Amerikanci”, za katero nabira vsepovsod zanimivih slik.
—	Opazovalec nam poroča iz Rock-
dala: V nedeljo zvečer je bil hud pretep v neki tukajšnji gostilni. Končno so bili trije pretepači vrženi ven. Pa Še niso mirovali, nego so pozvali rojaka Mike Kocjančiča, naj pride tudi on ven na cesto, če ima korajžo. In šel je. Pa skoro bi jo bil skupil. Eden izmed izzivačev je bliskoma potegnil nož in mahnil po Kocjančiču. Pa na srečo mu je razparal samo suknjo in telovnik, in ga ni ranil. Rešil se je nazaj v salun.	/.
Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Cermanski Anton, Čeh Mihael, Kurelič Frank, Lackovič Franjo, Tovt Stif, Zimerman Marija.
skrbel tamburaški zbor iz dr. «“Orel” v splošno zadovoljnost vseh navzočih. Tamburaši res igrajo par prav krasnih kosov, izmed katerih je najlepši “Lepa naša domovina”. Hvale vredno je gotovo, da ,se potrudijo naši fantje za tako stvar. Upamo, da bodo delali še nadalje tako marljivo in da postanejo sčasom najboljši tamburaši v Ameriki.
Kar pa se tiče petja, je bilo to izvrstno, ki bi .bilo'v čast -vsakemu zboru, posebno pa temu, ki j e bil pred nedavno vstanovljen. “Dobro jutro”, valček za mešan zbor, se je dopadel vsakemu, ker je res krasen spev. Za vspeh pri petju moramo seveda priznati hvalo pevovodju, Math. Holmerju, kateri se mnogo trudi za pospeševanje slovenskega petja med clevelandsko slovensko mladino.
Pri igri so dekleta dobro izvršile svoje vloge, posebno če pomislimo, da je za večino njih bil to prvi poskus na odru. Jožefa Ermakova kot Baronica Potoška se je vedla prav elegantno, kakor se seveda pristoja taki,gospej, le včasih je kazala premalo navdušenja in občutljivosti, kakor na primer pri izgubi svoje hčerke. Marija Kmet kot Urbanka, kmetica, je svojo ulogo razumela in igrala pohvalno. Posebno dobro in naravno pa je igrala Marija Novak kot Mihovka, kmetica. Tudi Terezija Dule in Frančiška Novak kot ciganki ste izvršili svoji ulogi zelo dobro, in to moramo reči tudi o ostalih drugih, le včasih so govorile premalo na glas. Dekleta zaslužijo javno priznanje hvale in čestitanja za njih trud in marljivost. Gotovo bodemo imeli priložnost kmalo zopet slišati od njih iz odra.
Po igri pa smo imeli priložnost opazovati pravi medvedji dvoboj dveh ciklopov, Al. Maloviča in Al. Hrovata. Oba sta kazala veliko spretnost v ro koborbi in dolgo je trpela najhujša vojska,predno je zmagal prvi. Zmagala sta vsak enkrat, torej moramo obema tildi priznati zmago. Hrovat je kazal vseskozi veliko hitrost in spretnost, dočim je Malovič delal oprezno in premišljeno. Dobil je parkrat svojega nasprotnika dobro v pest, ‘full Nelson’ in ‘half Nelson’ in slabo bi se bilo godilo njemu, da se ni izvil kakor kačka iz klešč. Vse-se je vršilo pravilno, le na pomanjkanju obleke sta trpela oba in posebno eden. Čeprav sta bila za rokoborbo pravilno oblečenh, je vseeno potrebno, da še pri takih rečeh oziroma tudi na avdienco, posebno kadar so navzoči otroci od enega do 20 leta.
Pred nekaj časom je umrl tukaj zelo priljubljeni duhovni starček, Mon-signore Baff., Umrli je bil rodom Nemec, toda kot duhovni ni poznal narodnosti in storil je mnogo dobrega za clevelandske Slovane splošno. Postavil je tudi ogelni kamen cerkve sv. Vida in bil vedno pripravljen žrtvovati se ljudstvu našega naroda. Posebno sočutje in ljubezen pa je imel pokojni za delavce in zato je bil splošno čislan in spoštovan.
Omeniti moram tudi, da je dr. sv. Alojzija imelo zadnjo nedeljo skupno sv. obhajilo. Lepo je videti, ko pristopijo fantje in možje k mizi Gospodovi, opravljeni v 'ličnih uniformah in pridejo tako kakor hrabri vojaki pred svojega kralja, pred kralja kraljev, pred kralja nebes in zemlje. Bodite vedno zavedni tej dolžnosti ter pridite večkrat poklonit se svojemu Gospodu. Pokažite, da ste pravi vojščaki Kristusovi, ki ste vedno vneti >za njegovo čast in pripravljeni tudi hrabro nastopiti, če potreba, v brambo njegove neveste, sv. Cerkve. Nikdar ne imejte opraviti z izdajavci Kristusovimi, z odpadniki, ki bi v svoji nesreči in pri glodanju vesti radi tudi vas potegnili za seboj v pogubo. Dokler se držite Skale, ste varni, ste na trdem; kadar se pa odtrgate, ste pa v milosti razburkanega morja strasti, ki vas prej ali slej požre. Vaše geslo bodi: “Vse za Boga in'narod. Črna zemlja naj požre tega kdor odpada” ali od sv. cerkve, ali od naroda. Predvsem pa si zapomnite, da le dobri katoličan zamore biti v resnici tudi pravi narodnjak.
Cleveland, O. — Igra “Marijinih otrok", ki so, jo priredile dekleta zadnjo nedeljo v Knavsovi dvorani, se je splošno dobro obnesla/ Vdeležitev je bila povoljna, vendar pa bi bila lahko večja, če pomislimo velikost fare in prid, v katerega se je igra in petje priredilo. Zneski namreč grejo za slo-verisko šolo, h kateri bi imel vsak Slovenec tukaj pripomoči. Godbo je pre-
New York, 28. marca. — Gospod u-rednik: — Resurrexit! Vstal je iz groba naš Odrešenik in Aleluja odmeva danes iž src vernega človeštva. Prazniki naši so kratki in ne obhajamo jih ko nekdaj v rojstnem kraju. In vendar se veselimo Velikenoči, ki nam vzbuja tu tako daleč od rojstne grudi naše toli prijetnih in 'sladkih spominov .. . Živeli bodemo v njih in morda zaželeli v srcu, da se vrnemo kdaj v krog naših milih, v mislih bodemo pri njih in saj za hip pozabili, da nismo v zemlji, ki je, dasi gostoljubna, toli brezsrčna, mrzla... I.n v skromnosti svoji bodemo srečni na Velikonočni praznik in veseli! —.
Vsem mojim naročnicam in naročnikom A. S., prijateljem in znancem torn onkraj oceana, vsem rojakom širom Amerike prav veselo in srečno Veliko-noč! —
Minula je zima in pomladni vetrič piri po velikomestnih naših newyor-ških ulicah. Pri čudni klimi tukajšnjega podnebja sicer trditi ne morem, da se zima za par dni ne vrne, pričakovati je vse, upajmo pa vendar, da se nas Vesna usmili...
In vpfašanje o konstrukciji potreb-
nih pomladnih toalet postaja pri naših newyorških krasQticah pereče...
Hm, bi ali ne bi! Che sia, bi rekel Talijan in čujte, domine!
Z nekako čudnimi čustvi sem se vozil z nadulično železnico minulo soboto proti Ridgewoodu, sedanji centrali slovenske kolonije. — Naš starosta g. Josip Rems je povabil na svoj imendan — prijatelje svoje in bil sem že malo pozen, kajti našel sem hišo polno. Da je bil menue par excellence, mi povdarjati ni treba, drugega' tamkaj niti vajeni nismo in da ni zmanjkalo niti v rani zori prepotrebnega nektarja, za to je skrbel naš godovnjak mojsterski. — Zabolelo me je le, ko sem se spomnil uncle-na in Romana, ki jih ni več in nam manjkata. .. Dali mislita na nas?
Zbran je bil krog prijateljev in četudi različnih mišljenj, debatiralo se je največ o društvenem življenju in zapela se je “v odajbrih” domača in umetna pesem.' Z detajli vam služiti ne morem, potreboval bi celo stran lista — zabilježil sem si le par jedrnatih. Govorili -smo o bodočnosti, ki je temna, brezbarvna in čuli smo klasičen izrek: “Kakor si človek postelje, tako “bo nosil” iz “delicatessenstora". — In oglasil se je tudi konservativno misleč drug s krilatimi besedami, ko smo govoriji o “napiedku”, rekel je: “Mi pa ostanVmo kakor smo b’li.” — Živio ergo napredek! V naši Sredini smo imeli prijatelja Hrvata g. Iv. Fi-lipovič-a, ki nas je nazval elitom ne\v-yorške slovenske kolonije in za tako laskav poklon se mu, bogme, moram javno zahvaliti. Da nismo pozabili naše Ciril Metodove podružnice, je u-mevno in na predlog brata Karla, katerega je naš genijalni Fran takoj ognjevito podprl, nabrala je gospica Mimi vsoto $4.00, katero je izročila prisotnemu prvomestniku podružnice, g. ; Burgarju. — Angleško čuteče srce na- j bira za vbogo slovensko deco onkraj vode — podpore, to mi ugaja, da, im-ponuje in čast njej! — Naš monsieur Rems se sicer jako rad ziblje v naročju Morpheje-vem, vendar pa vstrajal je do konca in pel je z nami ko lSletni mladenič... Eviva on in vsi njegovi, k letu osoraj pa zopet a revoir!
In ko smo se vračali v domovja svoja, je spal Ridgewood, tiho je bilo po-vsodi, slišalo se je le nejasno, dremotno šepetanje noči...
Prvo soboto1 po Veliki noči je v Brooklynu Jožefova veselica! Tamkaj bo polno in “uptown” bo tudi skrbel, da se. število obiska z njim pomnoži.— Svoj debut bo imel pri tej veselici novi predsednik g. Cvetkovič in upajmo, da si i on po vzgledu svojega prednika nabere zaslug za svoje v vsakem pogledu vzorno društvo.
Še mesec, dva in odpre se sezona pic-nicov, pa o tem drugič.
V svojih zadnjih vesteh sem parkrat omenjal o igri “Revček Andrejček”, latinski maši, koncertournee-ju in — vmolknil sem. Da se mi ne bo očitalo od katere strani nedoslednost, ali celo “bluff” javnosti, me veže napram mojim bravcem moralna dolžnost sprego-l voriti o omenjenih projektih, dasi jej predmet kočljiv in Scylla ali Carybda sta neizogibni. — Prvo soboto v march je imela biti skušnja za predstavo "Revčka Andrejčka”. Isti oni večer pa je bila tudi pri Slavčevi seji zaključena prva vaja za latinsko mašo, ki bi se bila pela 4. julija ob priliki slavnosti Izletnice slov. podp. društva sv. Frančiška. Kot igrovodji igre “Revček Ah-drejček” in tajniku in, pardon me, po-rabni moči pri Slavcu mi ni bilo mogoče prisostvovati pri obeh vajah hkrati. — Odločil sem bil pestiti za prvikrat pevsko vajo in iti v Brooklyn, a prišlo je drugače. — Naše igralke so bile oni večer pri spovedi — in misli! sem, da jih iz'tega vzroka k skušnji ne bo. Brez njih pa skušnja pomena nima. In tako sem ostal v uptownu. S prijateljem in članom Slavca g. P. Ce-rarom greva k ob jßS. uri napovedani pevski vaji v Union Hall in tamkaj sva čakala do kSlO. ure. Ni bilo nikogar, niti predsednika niti pevovodje. — Jaz sem se bal, da se mi ne razlije žolč od jada, in poslal sem k vragu vse. — In zapel je ob l/210. zvečer zvonček, to se pravi telephone in klical me je nekdo. Hitim tje in iz daljnega Ridge-wooda mi telephonuje sam predsednik, da je pozabil na vajo, da naj ga opra vičim itd. Tu torej nikogar, tam so me čakali, pa ne bi človek iz kože sko čil? In v pondeljek mi predsednik Ilirije odpove prijateljstvo in v najne-vljudnejšem tonu piše. All right, spolnil sem mu željo, žal mi je le igralk in igralcev in ako bero te vrste, me ne bodo obsojali, ker jaz kriv nisem. Ta lekcija je bila zadnja, katero sem prejel od najintimnijih prijateljev in od danes naprej se pehal ne bom, — pa naj delajo oni, ki mnogo govore — pri polni čaiji!
S tem so rešeni od moje strani vsi projekti in kogar se to tiče, naj vzame blagohotno na znanje. — Za svojo osebo mi zabave ne manjka!
Govori se o novem pevskem društvu in reflektuje se na me! Never again, pravi sin Albionov, dajte bratje enkrat sami in ko bodete društvo vstanovili, evo me z dušo in telesom, jaz po tolikih skušnjah ne nosim več kože na trg...
Da zaključim o društvih, omenim le še, da priredi Slovanom jako naklonjeno nemško pevsko društvo ‘Avstrijcev’ gl. aprila v Terrace Garden svpj koncert z opereto “Gozdarjeva hčerka”, pri kateri nast.opr tudi moja malenkost.^ Za koncert se mi je posrečilo pridobiti tudi znanega hrvaškega koncertnega pevca baritonista g. Emil-a Blaževič-a. Na tem koncertu poje tudi slovenski in hrvaški četverospev (Nadaljevanje na S. vtrani.)
IfÉ^
f Obleke za,Velikonoč
t
§
§
%
§
&
Imamo naj večjo zalogo oblek v Jolietu; imamo tudi najnovejše izdelke na trgu. Lahko tudi dokažemo da je naše blago bolje kot čegavo drugo, tudi lahko dokažemo, da so naše cene vedno nižje kot drugod.
Naše obleke se prav prodajajo.
Naše obleke so vedno trpežne.
Naše obleke so vedno najlepše.
Pri nas imamo nižje stroške; kupimo x več blaga naenkrat, kot katera druga JtM	prodajalna v mestu, za to dobimo
vedno ceneje kot drugi.
* i *
A Dobro boš oblečen, če boš na Velikonoč nosil eno naših Kuppenheimer oblek.
Lahko vam pokažemo nove modele vseh barv, velikosti in cen. Cene
za može $8.00 do $25.00 za dečke $3.00 do $ 6.00
O-IÜULeX-iE
KLOBUKI
IDE
SRAJCE
THE EAGLE
410 N. Chicago St.
MATT. SIMONICH, Mgr.
Alte* 4.HTA aHT* éJÊCà AÜT* âTÉTa ¿ur* a Ur a alTi	zWti
j
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. marca 24 Slovencev, 15 Hrvatov in 136 Macedoncev; dne 3. marca 230 Hrvatov in 40 Macedoncev; dne 9. marca 40 Hrvatov in 180 Macedoncev; dne 10. marca 40 Hrvatov in 30 Macedoncev, iz Amerike pa je prišlo 37 Slovencev in 139 Hrvatov.
—	Aretovan subagent. Dne 11. fnar-ca je na ljubljanskem juž. kolodvoru službujoči nadstražnik Jakob Kržan prijel 1. 1878. v Koženici na Hrvaškem rojenega Milana Kraljiča, kateri je pre skrbel desetim osebam potne listine na tuja imena ter jih hotel na lastno pest spraviti v Ameriko. Kraljiča so izročili deželnemu sodišču.
—	Protestno skupščino proti dogodkom na Hrvaškem so hoteli napraviti v Ljubljani, pa jo je vlada prepovedala.
—	Slavnost Belokranjske železnice. Ljubljanski ‘Slovenec’ z dne 18. marca poroča: Prva lopata pri zgradbi Belokranjske železnice se zasadi, kot je sedaj za stalno določeno, v soboto, dne
23.	marca, ob 11. uri dopoldne v mestnem parku v Novem mestu. Blagoslov izvrši prošt novomeški dr. Sebastijan Elbert. K slavnosti pričakujejo želez, ministra dr. Foersterja, deželnega predsednika barona Schvvarza, deželnega glavarja dr. Šušteršiča in več drugih dostojanstvenikov. K tej slavnosti so povabljena vsa društva. Banket bo v gostilni pri Tučku. K banketu so povabljeni od strani šefa trasijske-ga oddelka Opitzavsi predstojniki uradov.
—- Priprave za zgradbo Belokranjske železnice. Ljubljanski “Slovenec” z dne 16. marca poroča: Piše se nam: V Rudolfovem in ob določeni progi Belokranjske železnice se marljivo vrše pripravljalna dela za gradbo. Na železniški postaji v Rudolfovem vidimo mnogo orodja, ki ga dovažajo z vlakom in katero se bo rabilo pri grajenju železnice. — Delavcev prihaja dan za dnevom vedno več, a morajo čakati na delo, ker se isto še ni pričelo in se delavci še tudi ne sprejemajo. Taki siromaki-delavci, ki pridejo prezgodaj h grajenju železnice, morajo ven iz mesta po vaseh ter tam kmetom opravljati vsakovrstna dela, da si zaslužijo hrane; večkrat pa še tega ne!
—	V mestu — v Rudolfovem — je mnogo malih podjetnikov, takozvanih ‘akordantov’, ki čakajo na prihod podjetnikov in oddajo dete. — Od železniškega kolodvora proti mestu pod cesto ali ob levem bregu “Krke” se nahaja mali gozd, last novomeške pro-štije, ki je zaraščen z mladimi hrasti in drugim grmovjem. Po tem gozdu se bo delala nova železniška proga. Zato so posekali vse hraste in drugo debelejše drevje. — Pa tudi drevored, ki se nahaja pred mestom, ozičoma pri “Me-nisinitovi” hiši in ki je ^a-sajen z divjimi kostanji so ze precej pokončali. Izkopali so kostanje ter jih prepeljali v mesto na Florijanov trg in tu napravili mali drevored, ki pa ne bo odgovarjal gori omenjenemu. Draginja stanovanj in drugih potrebščin ter živil se je v kratkem znatno zvišala.
—	Blejski grad — prodan. Blejski grad z vsemi k njemu pripadajočimi posestvi je kupil poseben konsorcij, ki mu stoji na čelu Anglobanka» za 600,-000 kron. Konsorcij ustanovi s pomočjo Anglobanke akcijsko družbo, ki namerava pod građom sezidati velik moderen hotel.
—	“Narodni dom” nameravajo zidati v Kranju.
—	Volitev v Beli Krajini, ki se je izvršila dne 14. marca, je bila najbolj ljuta volivna borba, kar so jih doslej imeli na kmetih na Kranjskem. Vse je bila na nogah. Zmagal je kandidat Slovenske Ljudske Stranke, “tujec’ Karel Dermastia, ki je dobil 1344 gla sov, dočim je Mazelle s 1113 glasovi propadel. Razen teh dveh sta dobila “domorodec” Mihelčič 53 glasov in Mueller 2 glasova, neveljavnih glasov je bilo 26.
—	Kebrovo leto je letos na Kranjskem. .Štiri leta je prešlo, odkar so zadnjič v večjem številu znesli kebri jajčeca, ki so iz njih izlezli grdi, polju in travnikom škodljivi črvi, kateri so se zabubili in bodo letos pridrli na dan
—	cela vojska požrešnih hroščev, da jih bosta polna hrib in log.
—Sodnijske razmere na Slovenskem v parlamentu. Pri razpravi o nujnem predlogu zaradi zadnjih sodnijskih imenovanj na Češkem se je oglasil avstrijskem državnetn zbortf dne 7. marca k besedi tudi poslanec ljubljanskega^ mesta, dr. Vladimir Ravnihar. Pod graško nadsodišče spada 975,000 Slovencev in i,200,000 Nemcev. Kljub temu so pa vsa višja mesta od Nem cev zasedena. Okoliš graškega nadso-dišča je postal torišče, na katerem hoče justični minister po navodilu nemškega narodnega sveta slovenske sod nike izpodriniti. Na Koroškem sta za
100,000	Slovencev le dva slovenska sodnika. Slovenski jezik se iz sodišč izpodriva.
— Novi bakreni rudniki na Kranjskem. Na rudosledbah Pustotnikovih in Cerarjevih v Zlatenku so prišli na
sled nad 70 cm. močnim skladam ali žilam bakrene rude. Vložilo se je že na c. kr. rudarsko glavarstvo v Celovcu prošnjo za podelitev rudarskega polja in za družbo, ki bo imela 128 kuks. Kakor vse kaže, so v Črnem grabnu še veliki zakladi skriti v zemlji.
—	Hotel Lloyd v Ljubljani je kupil za 70,000 K od g. Karola Počivavnika hotelir Tauses iz Gradca.
—	Sattnerjev oratorij “Assumptio”. Dne 21. marca je odlično občinstvo že v četrtič napolnilo do zadnjega kotička veliko dvorano v “Unionu” v Ljubljani, ko je “Glasbena Matiča” proizvajala krasno skladbo č. g. patra Hugolina Sattnerja. Ljubljanski časniki vseh strank ne morejo prehvaliti sijajnega uspeha teh koncertov. Navzočih je bilo poleg drugih dostojanstvenikov tudi pet škofov in prvi slovenski umetniki na glasbenem polju. Skladatelj je dobil med velikanskimi ovacijami v pri znanje izrednih zaslug več vencev. Značilno je, da se “Franciscus pauper et humilis” tako visoko dvigne v umetnosti ob času, ko vse naprednjaštvo zaničuje menihe.
—	Konkurz se je otvoril sredi marca pri trgovcu' Antonu Rajmerju v Metliki. Rajmer je sodišču konkurz sam prijavil.
—	Za notarja v Radečah je imenovan notarski kandidat g. Franc Jereb v Ljubljani.
—	Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrl za srčno kapjo stotnik računovodja Karol Stoy. — Nenadne smrti je umrl 741etni posestnik v Gotni vasi Franc Avsec, oče č. g. župnika Fr. Av-seca v Št. Jurju pod Kumom; rajnki je nameraval na obisk svojega sina, a ga je nedaleč od Št. Jurja dohitela smrt; našli so ga ob potočku, kjer si je hotel bržkone poiskati požirek vode. — V ljubljanski bolnišnici je umrl za vnetjem slepiča petošolec Josip Demšar, doma iz Železnikov.—V Ljubljani je umrl g. Franc Pibroutz, uradnik tvrdke Toennies. star 70 let. — V Semiču je umrl trgovec g. Franc Bud-kovič, star 34 let. — V Spodnji Idriji je umrl naj starejši mož župnije Anton Baloh v 98. letu starosti. — Na Gorenji Težkivodi je umrl Jožef Jeriček, ki je bil 42 let občinski odbornik velike občine Šmihel—Stopiče. — V Ljubljani so umrli: Marija Pečnik, žena stari-noslovca, 81 let stara; Matevž Černe, izvošček, 63; Ivana Ravnikar, dijaška gospodinja, 70; Uršula Mavsar, zasebnica, 62.
—	Utonil. Ko se je dne 17. marca zvečer vračal iz Končanove gostilne na Viču v spremstvu dveh mož, je kovaški mojster Jožef Škerlj nekoliko zaostal za njima, pa krenil preveč s ceste in zašel v mimote~kočo naraslo Glinšco, iz katere so mrtvega potegnili drugo jutro. V njegovih žepih so našli 418 K 48 v. Škerlj zapušča vdovo in tri otroke.
V temi zašel v vodo. Janez Štrukelj, po domače Čednik iz Žerovnice pri Cerknici, je dne 13. marca ponoči na povratku iz gozda zašel v Lipsenšco in utonil. Zapušča mladp ženo in štiri otroke.
—	Svojo taščo ubil. O tem ljubljanski “Slovenec” še poroča: Bajtar France Šeškar v Tomišeljnu je imel grenke ure v svojem zakonu. Najbolj mu je pa grenila ure tašča Jera Oven, ki je pri njem stanovala. Prepiri so bili na dnevnem redu; to je dalo povod, da je Šeškar za dalj časa svoje domovje zapustil in se podal v tujino, misleč, da se bodo med tem časom domače razmere kaj izboljšale. A mož se je zmotil, kajti tudi po njegovi vrnitvi je vse pri starem ostalo. Dne 9. marc^ se je začela tašča Jera Oven zopet s svojim zetom prepirati- in mu razne stvari očitati. To je pa Šeškarja tako razkačilo, da je pograbil tolkač in jo ž njim v svoji razburjenosti tako silno po glavi udaril, da se je s krvjo oblita nezavestna zgrudila in kmalu nato umrla.
—	Svinja otroka umorila. Dne 9. marca je Marija Vrlinič, posestnica iz Bojane pri Črnomlju, odšla po važnih opravilih na Vinico, doma pa pustila svoje štiri otroke, izmed katerih je bil najstarejši 10 let, najmlajši pa tri leta star. Otroci so bili puščeni seveda brez vsakega nadzorstva. Zapustili so domačo hišo, v kateri se je nahajal njih bolni najmlajši bratec Ivan, ki je ležal v zibelki pri peči, ter šli na vas k večji otročji družbi. Pri odhodu so otroci pozabili zapreti vrata one sobe, v kateri je bival bolni Ivan. Kmalu po odhodu Vrliničevih otrok se je pri klatila v sobo skozi odprta vrata neka svinja, šla k v zibelki ležečemu Ivanu Vrliniču ter ga tam začela ogrizavati in žreti. Menda nekako po pretekli četrti uri istega popoldne so oni Vrli ničevi otroci, ki so bili šli na vas, prišli domov ter doma našli svinjo v hiši, ki je stala blizu zibelke ter bila po rilcu vsa krvava. Otroci so začeli klicati na pomoč in na njihove klice je prihitelo nekaj sosedov, ki so hudobno žival izgnali iz hiše. Preiskali so tudi otroka, a ta je bil že mrtev in grdo raztrgan po celem životu od svinjinih ugrizov.
—	Krava jo je zabodla v trebuh. Pred nedavnim je v Goriški vasi pri Ribyici zabodla krava v trebuh posestnico Ivano Pucelj tako, da So ji šla vun čreva. Težko poškodovano so pre-
peljaii v dež.elno bolnišnico v Ljubljano.
1
—	Uboj ali nesreča na Gorjancih. Ondan so našli na Gorjancih v jarku mrtvega nekega Vidmarja iz Stopič. Ne ve se še, ali je v pijanosti ponesrečil ali ga je kdo ubil.
—	Ciganski uboj v Brusnicah — poroča ljubljanski “Slovenec” z dne 11. marca — postaja vedno bolj zanimiv. Poročali srpo že, da sta se sprla Rihard Reihard iz Krope in Valentin Rak iz Laškega trga ter sta se obdelovala z noži. Valentin Rak je vsled vbodljajev v levo stegno, ker mu je bila glavna žila prerezana, vsled izkr-vavljenja takoj isto noč umrl. Riharda Reichard pa je orožništvo odpeljalo težko ranjenega v bolnišnico jetnišnice v Novo mesto. Tudi težko ranjena Marija Reichard pričakuje v starem šolskem poslopju smrti; to je brat Rihard sunil s kuhinjskim nožem v trebuh in ji predrl pljuča. Jožefa Ful, žena (priležnica) Reicharda, pripoveduje, da njenega moža ni ranil Rak na glavi, temveč da je, ko sta se od alkohola razburjena cigana že pomirila, pridrlo na pod več fantov, oboroženih z voznimi ročicami, in da je Reicharda zloglasni in večkrat kaznovani Franc Brulc iz Vel. Brusnic udaril spečega z ročico po glavi, potem da je tudi pristopil črevljarski pomočnik Janez Strniša iz Vel. Brusnic, istotako oborožen, in hotel tudi ta udariti Reicharda po'glavi, da je ona, to videvši, skočila s pbvzdignjenimi rokami k Strniši in ga prosila, naj pusti reveža, ker ima itak že dosti, pri miru. Ker je ta le silil v na tleh ležečega, je rekla, da stvar orožništvu naznani. Strniša ji je zagrozil, da če to stori, se bode njej ravno tako godilo, in pokazal na ubitega Raka, kot temu. Bala se je te grožnje in ovadbo opustila. Ker pa je sedaj Reichard, tudi vsled udarca na glavi umrl, je naznanila to orožništvu. Rateško orožništvo je stvar takoj začelo zasledovati in konfrontiralo več brusniških fantov z ubogo ciganko. Spoznala je ta Brulca kot istega hudodelca, ki je možu zadal smrtonosni udarec na glavo in Strniša, kateri ji je g ožil z umorom. Oba sta zaprta. Pri-poznata tudi zločin in se sklicujeta na pijanost. Franc Brulc je znan sirovež in je radi enakih slučajev bil že večkrat kaznovan. Ciganka ima pet otročičev in se pri pogledu res v dno duše smilijo. Iz človekoljubja strežejo bolni ciganki domačinke, Brusničanke. Reichard je pokopan na novomeškem pokopališču.
'et- — Umrl je g. J. Goršič, upokojeni učitelj kaznilnice Karlau. — V Konjicah je umrl občinski odbornik Ivan Bezenšek. — V Loki pri Zidanem mostu je umrl bivši oskrbnik loške graščine, g. V. Fon. — V Gornjem gradu je umrl J. Hren, bivši župan gornjegrajski. —Umrl je na Zg. Polskavi posestnik in usnjarski mojster Anton Hrastnik. — V Novi vasi pri Št. Juriju ob juž. žel. pa je umrl posestnik in gostilničar Gašpar Polc, star 68 let.
—	Maribor. Iz porotnega spdišča. Dne 15. marca t. 1. je stala pried porotniki 23 let stara Terezija Svenšek iz Gorce, okraj Ptuj, obtožena zaradi uboja, izvršenega na svojem poločetu Antonu Štruclu. Sodni dvor ji je prisodil štiriletno težko ječo. — Istžga dne je bil obsojen nek Ludovik Koz-mač iz Boča radi tatvine in goljufije na dve leti težke ječe. -*- Istega dne je bil tudi nek Matija Šuflaj, po poklicu pek, obsojen radi nenravnosti na 2 meseca težke ječe.
—	Ukazal sam zažgati. Zaprli so v Celju posestnika in pekovskega mojstra Krenna iz Spodnje Hudinje zaradi požiga. Ondan je namreč nastal požar na Teharjih pri Celju, pri katerem so zgorela 4 poslopja, last Štefana Krenna. Precej drugi dan so zaradi sumnje zažiga zaprli Krennovega pekovskega učenca Založnika. Ta je pred preiskovalnim sodnikom izpovedal, da je od mojstra dobil 15 kron zato, da bi zažgal kozolec. Učenec je res zažgal in ogenj je uničil vsa poslopja. Krenn se je pred kratkim zelo visoko zavaroval in je s požigom hotel dobiti zavarovalno vsoto.
—	Požari. V Kamnici pri Mariboru je zgorela gostilničarju Anton Vogrincu uta s senom vred.. Škode je 1700 K. — Ogenj je upepelil gospodarska poslopja in hišo kmeta Blaža Dobnikarja na Klopcah. Vzrok ponočnega požara je kajenje cigaret pri otrocih. — Zgorelo je gospodarsko poslopje prejšnjega župana dobrnskega Franca Jevnišeka, po domače Osetača.
la slovenska tvrdka Iv. MartelaAc in dr.
—	Tržaški magistrat in slovenski jezik. Tržaško namestništvo je mestnemu magistratu v Trstu ukazalo, da mora tudi slovenske uloge reševati, sklicuje se pri tem odloku na to, da je slovenščina’ uradni deželni jezik in da pomeni odklanjanje sloven. ulog kršitev člena 19 državnega osnovnega zakona.
—	Smrtna kosa. V Sežani je umrl posestnik in gostilničar Andrej Mislej, star 72 let. — Nenadoma je umrla soproga tržaškega c. kr. redarstvenega -kanclista g. Frana Gulina, gospa Josi-pina Gulinova. — Umrl je v bolnici pri Sv. Mariji Magdaleni 281etni Ivan Milič, poznan posebno med šentjakobskimi Slovenci.
Nemci se spametujejo. Dne 11. marca se je vršil v Gradcu velik shod, na katerem je poslanec dr. Kaan poročal o “delovanju” štajerskega deželnega zbora. Značilno je, da so njegova izvajanja proti Slovencem naletela na odpor in da so, ko je valil krivdo na Slovence, da deželni zbor ni delazmo-žen, padli medklici: “Wastian je kriv!” To kaže, da so Nemci začeli sami uvi-devati pogubnost šovinistične nemške politike.
—	Lepa zmaga. Na Ptujski gori so pri občinskih volitvah, kakor poroča “Slovenec”, zmagali Slovenci. Tretji razred je bil do sedaj v rokah nemškutarjev. Je to prav lepa zmaga v ptujskem okraju.
—	Požarna bramba.se snuje v celjski okolici. Zanjo se že pridno zbirajo prispevki. Sedež bo imela v Gaberju pri Celju.
—	Županom je izvoljen v trgu Gor-njigrad v Sav. dol. notar Drukar.
—	Otvoritev nove bolnišnice v Stif-tingtalu pri Gradcu. Kakor se poroča, bodo 15. aprila t. 1. otvorili novo bolnišnico v Stiftingtalu pri Gradcu.
—	Sv. Rupert nad Laškim. Tukaj se snuje katoliško izobraževalno društvo in obenem Mladeniška in Dekliška zveza.
—	Maribor. “Slovenska Čitalnica” v Mariboru je priredila dne 10. marca v veliki dvorani Narodnega doma pod vodstvom prof. glasbe Druzoviča ve lik koncert, ki je privabil najodličnejšo družbo iz Spodnjega Štajerja. Mariborska čitalnica slovi po svojih prireditvah.
—	501etnica Slomškove smrti. Letos bo 501etnica Slomškove smrti. “Slovenska Straža” je v seji svojega glavnega odbora sprejela obširen načrt svojega tajnika, kako najslavnejše proslaviti spomin na slavnega buditelja Slovencev Antona Martina Slomška.
V	kratkem dobe vsa sl. društva in vse slovenske župnije natančen spored te proslave, ki naj dvigne celo Slovenijo v hvaležnosti do apostolskega dela A. M. Slomška.
—'Smrtna kosa. V Kanjucih pri Sv. Rupertu nad Laškim je umrla Uršula Sevšek, roj. Bezgovšek, žena znanega kmeta Andreja Sevšeka, kateremu je zapustila petero nedoraslih otrok.
Pri Sv. Miklavžu na Polju je umrl vzorni kmet Martin Presker; za njim žalujejo štirje sini in dve hčeri; eden njegovih sinov, Ivan, je c. kr. sodni svetnik, Karol pa župnik; pokojnik je zelo ljubil lepo čtivo. —- V Mirasanu pri Petrovčah je umrla vdova bivšega veleposestnika in lastnika tovarne in premogovnika v Libovjah. in Zabukovci, ga. Pavlina Ana Suzana Fridrih.
V	Šmihelu nad Mozirjem je umrl po sestnik Franc Goltnik, po domače Napotnik. — V Celju je umrla ga. Marija pl. Justenberg vdovljena in roj. Voš njak, posestnica Jankomira, stara 82
— 601etnica Družbe sv. Mohorja. Letos bo minilo 60 let, odkar obstoja Družba sv.'Mohorja. K svoji 601etni-ci bo družba izdala jubilejni koledar s celim imenikom, kakor je bil prej v navadi.
—	Slovenci se udeleže nadomestne državnozborske volitve v beljaškem okraju na Koroškem in bodo postavili lastnega kandidata, čegar ime se naznani ppzneje. Volitev se bo vršila dne 23. aprila.
—	Kako se na celovškem deželnem sodišču bojijo slovenščine! Tržaška
Edinost” poroča: Tržaški slovenski odvetnik je bil vabljen za pričo na porotno razpravo v Celovcu. Ker je hotel preprečiti, da bi se v zadnjem tre notku, na glavni razpravi sami, priti skalo nanj, češ, pričakovalo se je, da bode izpovedal nemško, je naznanil s posebno vlogo, da ndmerava ravno tako, kakor že pred preiskovalnim sodnikom, izpovedati slovensko tudi na glavni razpravi. Če bi bil prizadeti odvetnik želel, da ne bi rnu bilo treba iti za pričo v Celovec in tako izgubiti skoraj dva dni svojega dragega časa, ne bi bil mogel najti bolj 'uspešnega sredstva, da to doseže. Učinek njegovega naznanila na celovško deželno so dišče je bil bliskovito hiter. Naznanilo je bilo oddano na pošto v Trstu zadnji dan meseca februarja, a že dne 2. marca zjutraj je odvetnik prejel obvestilo, da je vabilo preklicano in da mu ni treba priti na razpravo.
—	Iz strahu pred zaporom se je sedemdesetletni starček obesil. Bistrica pri Pliberku (Koroško). Iz strahu pred osemdnevnim zaporom zaradi kradje se je obesil dne 10. marca v svoji sobi 701etni Janez Kosič. Najbrže se mu je tudi zmešalo.
—	Saborske volitve. Iz Budimpešte se poroča: V tukajšnjih krogih, ki so o dogodkih v Hrvaški vedno dobro podučeni se zatrjuje, da bodo nove volitve za hrvaški sabor razpisane sredi aprila.
—	Dijaška stavka. Ljubljanski “Slovenec” z dne 18. marca poroča: Stavka dijaštva se je razširila po celi Hrvaški po nekaterih mestih Bosne in Hercegovine in tudi deloma po Dalmaciji in Istri. Časopisje se po večini izraža simpatično o stavki. O stavki posnamemo po zadnjih došlih nam poročilih sledeče: V soboto so pričeli jstavkati dijaki hrvaške gimnazije v Pazinu. Isti dan so stopile v štrajk vse moške in ženske srednje šole v Gospiču. O-blast jim je celo dovolila obhod. Tudi v Sarajevu so se stavki srednješolci pridružili. Vsa Hrvaška stavka. Med stavkujočimi in vlado posreduje na prošnjo dijaštva zagrebški župan Ho-ljac in dr. Vrbanič. Centralni dijaški odbor je pozval vse tovariše po Istri, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, da naj prenehajo s stavko,'dokler se vrše pogajanja.
—	Radič obsojen. Štefan Radič, prejšnji poslanec in vodja kmečke stranke, je bil pred okrajnim sodnikom v Osjeku pod obtožbo hudodelstva javnega nasilja, storjenega na neki u-radni osebi s tem, da je vkljub prepovedi okrajnega predstojnika imel zborovanje in da se je spozabil nad omenjenim okrajnim predstojnikom, dasi so vse priče izpovedale ugodno zanj, vendarle obsojen na štirimesečno ječo! Takšna obsodba je mogoča samo na Hrvaškem pod banom<-Cučajem.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali. fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
-ste vabljeni, da se greste okrepčati s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR é CAFE,«?
Postrežbo izborna— prav po domače.
...JOLIET
GEO. UKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Rubv St. J 0LIET, ILL
lin
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev
IVAN KAKER
220Yi Grove St.	Milwaukee, Wi«.
—	Za slovensko poroto v Trstu. V nedeljo 10. marca se je vršilo v Trstu veliko slovensko zborovanje, na katerem se je protestiralo proti temu, da se je na zahtevo Italijanov razpustilo poroto, ker je bila po večini slovenska.
—	Porotno zasedanje v Trstu, ki je bilo odloženo zaradi protesta laških odvetnikov in poslancev, se je pričelo v Trstu dne 26. marca. Vlada se je že umaknila pred italijanskimi kričači in v novi porotniški listi ni več toliko Slovencev, kakor v poprejšnji, zaradi katere so zagnali Lahi toliko hrupa. Vendar se bodo vršile sedaj v prvič slovenske porotne obravnave.
—	Slovensko gledališče v Trstu, ki je bilo dosedaj z dvema izjemama sicer popolnoma diletantsko, se namerava do te jesenske sezone preosnovati v stalno gledališče, v ta namen je angažiranih sedaj že par novih igralskih moči, z več drugimi igralci se pa vrše pogajanja za nameščenje. Obenem se namerava prenoviti gledališče z na bavo novih kulis, garderobnih predmetov in oprave.
—	Muzejsko društvo v Trstu. V Trstu se snuje muzejsko društvo, ki namerava sistematično raziskavati zgo dovino primorskih Slovencev tržaške škofije.
—	Nova šola. Tržaški magistrat bo zidal na Opčinah novo slovensko šolo, ki bo odgovarjala vsem modernim in higijeničnim zahtevam. Delo, ki je preračunjeno na 129,845 kron, je dobi
AVSTRO - AMERIKANSKA CRTA Najpripravnejša in najcenejla paro-brodna črta za Slovence in Hrvat*. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni m novi parobrodi na dv«
vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ol sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderni urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hr vaško.
Za nadaljne informacije, cene i» vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents Z Washington St.,	New York
Kadar se mudite na vogala Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni.
Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
H Ruby and Broadway JOLIET iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimffliiiiii
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buff«t
v katerej bodem točil najbolji« por« terjevo pivo, izvrstno žganje, dornada vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825	Joliet, Ih.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chioago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3*01 E. 95th St S» Chicago, UL
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROM* VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD P* 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po	brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA n vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojzke — j* IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO H RA» NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drago varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banU mo za Vaa denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Bni, «ajvečji in edini slovenski-feetoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 11!.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM, TISKOMA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v Ustnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni:	Chiicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Nnpiai in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Psi spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Napise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slnvenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CtR ADES fi^lcQUNcil jÿ
CERKVENI KOI-EDAR.
7.	aprila Nedelja Vel. noč Vst. G.
8.	“	Pondeljek Vel. pondeljek.
9.	“	Torek	7 Bol. P. M.
10.	“	Sreda	Eze.hiela.
11.	“	Četrtek	Leon, papež.
12.	“	Petek	Julija.
13.	“	Sobota	Hermenegil.
NAUK ZA VELIKONOČ.
Z vsim navdušenjem naše vere pozdravlja sv. cerkev današnji praznik, ki je res dan največjega veselja za nas vse. Današnji dan je res dan, katerega je Gospod naredil, dan, ko je poslal najsijajnejše žarke svoje božje slave na svet. Zato pa poje danes sv. cerkev: “To je dan, katerega je Gospod naredil, veselimo se in poskakujmo od veselja ta dan.”
Bil je spomladanski dan, bilo je velikonočno jutro. Spomladansko soln-ce še ni vzšlo nad Jeruzalemom, ko so se nejevoljni naslanjali na svoje sulice štirje rimski vojaki, katerim je bila naložena smešna naloga stražiti mrtvega, v grob položenega človeka, o katerem so pač čuli čudne reči. Komaj so čakali, da stopijo na njih mesto drugi. Prav tedaj pa se strese zemlja, Skala pred grob zavaljena se sama odvali, vojaki popadajo vsi prestrašeni na tla in ko se od strahu nekoliko opomorejo zbeže izpred groba in kriče po ulicah-jeruzalemskega mesta in oznanjujejo nezaslišano novico: “Jezus je vstal.” Kakor blisk iz jasnega neba je zadela ta novica Jezusove sovražnike, a ista novica je bila pravi, hladilni balzam za žalostne Jezusove prijatelje. Tudi dandanes je od mrtvih vstali Zveličar predmet ljubezni enim, predmet sovraštva drugim. Resnica, da je Jezus od mrtvih vstal je temeljna resnica naše vere, zato se pa v to resnico kakor besni najjbolj zaganjajo sovražniki Jezusove vere, toda zaman, dokazi so neovrgljivi.
Prva priča Gospodovega vstajenja so rimski vojaki, katere je postavila judovska zbornica za čuvaje Jezusovega groba. Ti Jezusa niso ne ljubili in ne \Sovražili. Ako so pričali, da je Jezus res Vstal, jih ni napotilo ne sovraštvo in ne ljubezen. Bili so res nepristranske priče. Kopiaj se ti možje od strahu nekoliko opomorejo, ko zagledajo angelja v grobni votlini. Kakor soln-ce se je svetil angeljev obraz in kakor sneg je bilo njegovo oblačilo. Preplašeni hočejo vojaki zbežati, angelj pa jim vkaže, naj oznanijo judovski zbornici, da je Jezus res vstal. V mozeg pretrese to oznanilo pismarje in farizeje, ne poboljša jih pa ne. Oni podkupijo z denarjem rimske vojake, da oni izpovedo, da so apostoli vkradli Jezusa, mej tem ko so oni spali. Oh kako neumna laž. Kdaj sme vojak na straži zaspati? In ko bi bila spala cela straža, kako je mogla spati tako trdno, da ni čula ropota s katerim so
odvalili težki kamen in iz groba izvle kli mrtvo truplo?
Druga priča so nam pobožne žene, ki so prišle na vse zgodaj mazilit Gospodovo truplo. Ko zvedo tudi one od angelja veselo novico, jo urno spo-roče Petru in Janezu. Le Magdalena v svoji zamišljenosti hngelju ne more verovati, njena ljubezen jo sili ostati v bližini praznega groba. Na vsak način hoče vedeti, kam so položili Gospodovo truplo, katerega ne more najti v grobu. Ko išče vsa zamišljena, stopi pred njo neznanec, katerega vpraša ona, je-li on mar odnesel Gospodovo truplo. Komaj pa jo nagovori Gospod z besedo: “Marija”, ga ona na glasu spozna in se hoče okle niti njegovih nog, da bi se prepričala, da ni le sama prikazen. Tudi Magdalena naznani potem apostolom vstajenje Gospodovo. Ta pripoved je popolnoma jasna in priprosta. Vsaka zmota je izključena. Zmotila bi se bila morda lahko ena žena, toda bile so tri, ki ono jutro niti mislile niso na Gospodovo vstajenje zato so vzele seboj mazila in dišav, da bi mazilile, truplo Gospodovo.
Nič manj veljavna priča so nam apostoli. Pred prihodom sv. Duha so apostoli vedno pričakovali, da bo Jezus vstanovil posvetno kraljestvo in da bodo oni v tem kraljestvu zasedli jako imenitna mesta. Smrt Gospodova jim je strla vse te upe. 'Dan po vstajenju sta dva učenca na poti v Emavs. Pridruži se jima Jezus, katerega nista spoznala. Ker vidi Gospod oba učen' ca žalostna, ju vpraša po vzroku njune žalosti in ona mu odgovorita: “Si ti sam ptujec v Jeruzalemu, in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni? — Mi smo upanje imeli, da bo on Izrael odrešil, ali mimo vsega je ddnes tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa tudi ene žene izmed naših so nas ostrašile, katere so bile pred dnevom pri grobu, in niso našle njegovega telesa, ter so prišle in rekle, da so tudi prikazen angelja videle, kateri pravijo, da živi. In nekaj naših je šlo h grobu in so ravno tako našli, kakor so žene pravile, njega pa niso našli.” Luk. 24, 19—24.) Kljub temu pa sta ostala neverna, dokler Jezusa sama nista ^poznala. Jezus se je nadalje prikazal apostolom brez Tomaža. Apostoli so se prestrašili in so menili, da je le prikazen, dokler jih Gospod ni prepričal o resničnosti te prikazni s tem, ker je zahteval jesti. Zlasti pa nam je neovrgljiva priča Gospodovega vstajenja sv. Tomaž, ki toliko časa noče verovati, dokler se ne dotakne Gospodovih ran in dokler ne položi svoje roke v Gospodovo desno stran. Vsi apostoli so bili prepričani o resnici Gospodovega vstajenja in vsi so za to resnico dali svoje življe nje. Kdo bi hotel dati življenje syoje za kaj izmišljenega? Gotovo nihče. Sicer se je pa Jezus tudi pozneje še večkrat prikazal pred svojim vnebo hodom in to ne le nekaterim, marveč celi množici.
Kdor noče verovati toliki množini prič, ta je slep napram resnici. Mi pa verujemo, da je Jezus od mrtvih vstal in se veselimo današnjega dneva, ki nam je porok o resničnosti naše vere Gospodovega božanstva in porok tudi našega prihodnjega vstajenja.
REV. JOS. POLLA;K.
Peterburg namerava potrošiti $50,-000,000 za zdravstvene zboljšave.
Izmed vseh dežel ima Švica najmanj konjskih repov, namreč tri konje na 100 oseb.
Združene Države potrošijo vsako le to $11,500,000 samo za odgojo v umetnosti.
V ruski dumi je vložen predlog za uvedbo aktivne in pasivne ženske volilne pravice.
Zunanja trgovina Avstralije silno raste. Sedaj je za $50,000,000 večja, nego je bila pred tremi ali štirimi leti.
Stolpi svetilniki Združenih Držav in njihovo vzdržavanje med zadnjimi petdesetimi leti so stali skupaj $150,000,-000.
Mesto Buenos Aires je nasadilo ob svojih cestah in po svojih parkih nič manj nego 142,000 senčnih dreves v zadnjih desetih letih samo za olepšavo.
----------- \
Kandidat v letalnem stroju. Znani francoski aviatik Vedrines kandidira v senat. Vedrines je sklenil, da se na svoje volilne shode ne bo vozil, mar več da bo nanje letal z aeroplanom.
“Osservatore Romano” z dne 15. marca poroča, da so vesti, ki so jih prinesli različni listi glede reforme bogoslovnih študij in starosti za duhovniško posvečenje, neutemeljene. Papež take reforme ni nikoli nameraval.
PARIŠKI KARDINAL O SLABEM ČASOPISJU.
Pariški nadškof Omette je v svojem letošnjem postnem pastirskem listu napisal tehtne besede o pomenu časopisja, ki jih zaradi njihove velike pomembnosti navajamo: “Časopisje je postalo dandanes velevlast. Med tem ko govori učitelj malemu številu učencev, govornik ali pridigar nekaj stotinam poslušalcev, štejejo oni, ki jih poučuje časopis tisoče in stotisoče. Govorjena beseda preide in se hitro pozabi: časopis pa ostane. Vsak dan se zopet vrača in vpliva tako, da vedno bolj prodira v človeškega duha, kakor kapljica, ki neprestano pada, končno pa izdolbi najtrši kamen. Povsod, na vsakem kraju, v vsaki družini se dobe dandanes časniki. Časopisje ustvarja zaradi tega ideje, dela običaje in zakone”. Po opisu slabega časopisja in nevarnosti, ki jih nudi bralcu, govori kardinal o stališču, ki ga mora zavzeti katoličan napram slabemu časopisju. Kot prvo sredstvo proti slabemu časopisju imenuje: Odpovej se najprej sam temu čtivu! Ni izključeno, da bi tako čtivo ne zbujalo včasih pomisleke napram veri in negotove misli, katerim se je mogoče ustavljati le s pomočjo posebne milosti, ki pa ni podeljena onim, ki se izpostavljajo lahkega srca nevarnostim. Ako tudi ne doživita pri vednem čitanju kakega brezverskega ali nenravnega lista vera in morala popolnega poloma, vendar pa izgubi polagoma kršč. prepričanje na moči in nedotaknjenosti, moralno mišljenje otopi, vest oslabi in človek postane nagnjen k vsem slabostim. Ako bi bilo tudi resnično, da ne škoduje branje slabih časopisov osebno, vendar se daje s tem slab zgled drugim. Čitanja slabega časopisja se je torej treba popolnoma zdržati. Toda to samo ne zadostuje, treba je tudi iti proti slabemu časopisju v boj. Ne obotavljajte se, — piše Icardinal, — to časopisje razkrinkati in ga v krogih svojih prijateljev in znancev odsvetovati. Poučite one, ki so napram nevarnostim sle-pi; pojasnite jim, da.stoje na vagi pri tem veliki tehtni interesi, tudi časni, ne samo bodočnost vere in dobrobit duš, temveč tudi red in mir v duši. Tem izvajanjem sledi nato odstavek o dobrem časopisju, ki naj nadomesti slabo, kajti samo ono se more pravzaprav razdirati, kar se more nadomestiti.
Za evharistični shod se delajo na Dunaju velike priprave. Kardinal Nagi je bil dne 15. marca pri cesarju. Pred cesarsko palačo bo sv. maša pod milim nebom. V pripravljavnem odboru so vse nadvojvodinje.
Izvošček zadel 200,000 kron. Pri zadnjem žrebanju avstrijske državne loterije je ravno na dan žrebanja v neki tovarni v mestu Stanislaw srečko za 4 krone kupil izvošček Kohanowski. Srečka je bila vzdignjena in izvošček je dobil 200,000 kron.
Loterija se odpravi v Avstriji. V avstrijskem državnem zboru je predložila vlada zakonski načrt, po katerem se bo v avstrijski državni polovici odpravila številna loterija in se bo u-vedla razredna, kakor jo imajo na Ogrskem.
Sleparije v rusko-japonski vojski. Peterburg, 1. marca. Uradna preiskava je dognala, da znaša vsota proti vsem ukazom in potrebam izdanega denarja 100 milijonov rubljev, katere so spravili razni slepajji v uradnih suknjah v svoje žepe.
paj 306 dol. 50 ct. Preostanka je bilo 48 dol. 55 ct., kar se je vpisalo k prejšnji vsoti.
Objednem tudi naznanjam, da je imelo društvo sv. Jožefa št. 103. svojo skupno velikonočno spoved dne 23. marca in 24. zj. med prvo sveto mašo skupno sveto obhajilo. Zatorej izrekam vsem članom: čast jim, ker so se v tako obilnem številu in najlepšem redu skupaj zbrali in pokleknili k mizi Gospodovi in sprejeli skupno sveto obhajilo. Opozarjam £>a vse one, ki še niso storili svoje dolžnosti, da jo v kratkem storijo.
Bratski pozdrav cenjenim članom in članicam društva sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J., kakor vsem spoštovanim društvom naše slavne Jednote po širni Ameriki želim in kličem: Veselo alelujo! In tebi, vrli list, mnogo naročnikov in predplačnikov.
Anton Hren, tajnik.
Naznanilo.
S tem se uradno naznanja volilcem ob prihodnji prvotni volitvi, ki se bo vršila v okraju Will, država Illinois, dne 9. mal. travna, A. D. 1912, in koje se bodo udeležile razne stranke, da bodo balote raznih strank sledeče barve:
Republikan stranke—bele.
Democrat stranke—zelene.
Prohibition stranke—višnjeve.
Socialist stranke—rudeče.
Dano 13. sušca, A. D. 1912.
EDWIN G. YOUNG,
2t	okrajni klerk.
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si Vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena. zmerna, ker pri meni je ena na j večjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
ROJAKOM ZA PIRUHE.
Za bližajoče se velikonočne praznike so se navadno že naši pradedje založili z raznimi dobrimi pijačami, da so si poplaknili grla za okusnimi klobasami, plečeti in gnjati, seveda, hrena ni manjkalo. Kakor ni velikonočne zabave brez pisanic, tako je tudi gotovo ni brez dobre kapljice vina. Rojaki posnemajmo lepe običaje naših očetov, ter se veselimo in spominjajmo tega velikega dneva, da se zabavamo po domače in med svojimi! Da pa se najlažje odpom'ore, je pa gotovo najbolje, da se rojaki Slovenci in Hrvatje ob tej priliki poslužijo svoje in domače-trgo-vine, in ta je: Slovenian Liquor Co. v Jolietu, 111. Ta trgovina vam je zmi-raj pripravljena postreči z vsem najboljšim, kar premore njena velika klet. Skoraj je več kakor dolžnost vsakega rojaka, da se ob vseh slučajih poslužuje in drži one stare: Svoji k svojim, in da zmiraj podpira svoje podjetje, kajti narodna podjetja bodo gotovo
Zmiraj boljše postregli tebe in tvoje, kakor tujci, kateri ne poznajo tebe in tvojih običajev. Polagali bi torej rojakom Slovencem in Hrvatom na srce da je tvoj tebi najbližji in da se zavedamo svoje narodnosti in s tem pokažemo drugim narodnostim, da imamo tudi mi nekaj svojega, ter ne maramo biti od tujcev odvisni. Slovenian Liquor Co. je največje narodno podjetje te vrste v Ameriki. Lastniki njeni so sami slovenski oziroma slovanski gostilničarji, kateri so in bodo zmiraj pripravljeni rojakom postreči z vsem najboljšim. Toiej rojaki, za veliko noč si nabavite svoje pijače edino le od svojih rojakov in sploh od domače trgovine, katere Vam bodo gotovo rada najboljše postregla, in ta trgovina je Slovenian Liquor Co. v Jolietu. Rojakom in našim cenjenim o.djemalcem ter prijateljem vesele velikonočne praznike želi
SLOVENIAN LIQUOR CO. 1115-19 N. Chicago St. Joliet, 111.
Žalostna statistika. Lansko leto se je od junija do oktobra ponesrečilo na morju 108 ladij z 114,231 tonami. Med temi je bilo 43 parnikov in 65 jadrnic. 12 ladij se je potopilo, 5 je bilo popolnoma uničenih, 6 jih je zgorelo, 14 so jih vrgli viharji na obal. Angleška je izgubila 12 ladij, Amerika 13, Švedska 21, Norveška 10, Nemška 2.
Kako skrbe Čehi za svojo narodno obrambo. V zadnjem času so Čehi dobili za £vojo narodno obrambo sle deče darove in legate:	Premoženje
železniškega nadzornika Kuhinka 300,-000 K, dar zakonskih Korbel iz San Francisca 50,000 K, dar gospe Kral
300,000	K, dar gospe Kletzl 20,000 K, toda vse te vsote presega zapuščina dr. Hermana Janovskega, ki je zapustil vse svoje premoženje v znesku 1,500,-000 kron češki narodni obrambi in Hlavkovi ustanovi.
Letošnje škofijske konference na Dunaju se prično dne 12. septembra. Predsedoval bode kardinal Katschtha-ler. Posvetovanja uvede takozvani mali odbor, velika konferenca bo obravnavala o sklepih, ki jih bo predložil ožji odbor. Konferenca se bo pečala s papeževimi dekreti, ki so bili izdani lani in letos. Glede na dekret, ki prepoveduje duhovnikom sodelovanje pri upravi premoženj, se vloži adresa svetemu očetu. Obširno se bo poročalo o sanaciji koroških osrednjih blagajn, katero sanacijo vodi episkopat.— Razgovarjali se bodo tudi o načrtu katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Glede na dekret o omejitvi praznikov se odpošlje v Rim kolektivna nota.
Enumclaw, Wash., 24. marca,—Društvo Jezus Dober Pastir št. 32 K. S. K. Jednote je imelo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo na praznik sv. Jožefa 19. marca, kakor je tukaj že navada. Torej opominjam vse tiste člane in članice, kateri še niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, da o pravem času opravijo, če ne ravnalo se bo ž njimi po pravilih Jednote. Z bratskim pozdravom
Joseph Malneritch, tajnik.
Milwaukee, Wis., 2. apr. — Vsem članom našega društva sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J. s tem naznanjam, da smo zaključili 3mesečno delevanje 31. marca t. 1., potem ko je nadzorni odbor knjige pregledal in potrdil. V treh mesecih so člani plačali vštevši postranska plačila 355 dol. 5 ct. Izplačalo se je za asesmente i. t. d. sku-
POZOR!
Za spomlad in poletje najboljše vol-nate obleke in najfinije šivane, po novi modi ali kakor vsaki sam hoče imeti in po nizki ceni $18.00, $20.00, $25.00 in $30.00. To so volnate obleke in garentirane. Se prioročam vsem Slovencem v Jolietu, da dobite najfinejše in lepe obleke ko imam vse nove spomladanske vzorce (samples) vsake vrste. Čistim,-popravljam, peglam obleke po 50 centov. Čistim in peglam obleke za ženske. Svoji k svojim. Slovenski krojač.
FRANK ŽAGAR.
210 Ruby St,	Joliet, 111.
E. Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET,ILL.
Velika zaloga
Naše podružnice so: Bethania in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, III.
Chicago Phone 949.
N. W. Phone 949
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
KJE JE MATIJA RUS (MELKOV) iz Dobravic pri Metliki? Ker mu imam nekaj važnega poročati, zato naj se zglasi takoj. Josip Klepec, Joliet, 111.
IŠČEM SVOJO SESTRO JOHANO Mustar, po domače Matičeva iz Kompolj, omožena Kaštele, nekje v Utah. Slišala sem, da ji je mož u-mrl, in zato jo vabim k sebi. Zglasi naj se v kratkem sama, ali kdo drugi, ki ve zanjo, na sledeči naslov: Uršula Dernulc, 500 Moon Ave., Rockdale, P. O. Joliet, 111.
PRIDNA DEKLE SLOVENSKA dobj službo pri Angležki družini v Kankakee, 111. Dobra plača in tudi dobro je ako ne zna govoriti angleško. Naj se oglasi pri Amer. Slov.
Za Velikonoč.
Imam polno zalogo kokoši in druge perutnine, mlade in stare, jagnetine, mlade svinjine in vsake druge vrste mesa, svežega in prekajenega, po pravih cenah.
Kdor si hoče prihraniti denar in vseeno imeti najboljše in najokušnejše meso na mizi naj vstopi v mojo moderno mesnico, da se prepriča.
Suho prekajeno meso in prave fine mesene klobase) | pošiljam na vse kraje.
Cenik pošljem na zahtevo.
• Math. Grayhek,
801 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
Čevlji za Velikonoč
Prodaje naših čevljev se množe vsak dan, ker dajemo največje vrednosti
za novce. Naše blago je popolnoma novo, in po novi modi.
Imamo jih v vseh velikosti, za najmanjše in največje može, da si lah- £ ko izberete čevlje po lastni volji.
Gene od S2 pa višje do $5
U IMAMO TUDI VELIKO ZALOGO ŽENSKIH ČEVLJEV
#3.00 in #3.50
Pridite si naše ogledati predno kupite kje drugje
THE EAGLE

Velika
noč 1912
’v
. ' -■•-■■' :-r-y ■.	■■	■


išMm
VSTAL JE-RES JE VSTAL!
VSTAL JE!
Velikonočna povest :::
f'	■ ■ F"
2
Bajno lepa vigred Je že napovedala svoj prihod, zvončki i\ trobentice so si ' že upali na svitlo, da pozdravijo s svojim cvetjem mlado, upov polno vladarico; toda jjtara gospodovalka, neznosna zima se je temu vstavljala, odločno
*	je odkimavala s svojo glavo tako, da so zopet začele padati zakasnele snežinke, katere so odpodile rožnato spomlad.
Od mraza se je stresla nežna vigred,
. ogrnila se je v svoj . lahki plašč in umaknila se je nazaj proti jugu^’ da
*	smehljaje se'o'ndi 'počakal kdaj. se bo zljubilo starki, ledeni zimi pobrati svo-
' ja šilajin kopita;~2VIoč zime je zdavno že ponehavala! ' Sneg ni več ostal na
*	tleh, ptč pa‘je delal pota blatna in skoraj neporabna. Tako' je<!bilo zlastijna deželi,' kjer,- je zemlja jako ilovnata; zato pa je popotovanje v slabem vremenu v takih krajih jako neprijetno.
Kljub slabemu vremenu je 'na ..velikonočno jutro starikav gospod poghrii-. no korakal po blatni cesti. Večkrat šo črevlji sicer v blatu skoraj obtičali,'to! ; da.vetrno je mož zopet in zopet potegnil svoje noge iz blata,¡je smehljaje se 5 odločno korakal naprej iti si je mislil: “Saj me danes ne more zadržatiHudjič.' Danes na velikonoč si hudobec ne upa na svitlo, kajti. Gospod,'^ki je vničil njegovo moč, je danes .vstal.
Mej, tem, ko je naš popotnik takole
*	mislil,‘je pridrdrala kočija mimo njega in gospod, ki se je vozil v kočiji je zapazil v cestnem blatu samotnega pot-
■ nika,-čegar leta niso bila nikakor primerna. napornemu potovanju. s.v v-vs •* “Ako hočete v R., tedaj le urno stopite v voz,-kajti pot je danes neznan-: sko„.gr.da!” — Tega, si potnik ni pustil dvakrat reči. in urno je skočil, v kočijo.
*	“Doktor Jlantarič” tako se je "predstavljal priletni mož mlademu gospo-
- du, ki je setfel v kočiji...- Vr- v 1 • "Me' jako»veseli, tovariš, kajti-tudi jaz sem zdravnik, doktor Štembal je moje ime. ¡Veseli m'e, da imam čast spoznati vas, mnogo lepega sem nam-. reč ¿c. čul d, vas.” . - ■' '"A	c.':-
“No ja, tovariš,- priljubljen domač zdravnik seiri, učenjak pa. nisem. ; Kot zdravnik sem postal,'ker/že dolgo let
*	prakticiram na deželi, .celo 'kmet in bolj se- zanašam na naravo, ki bolniku pomaga, kalpor pa na mnoge 'recepte. Moje načelOjje malo, zdravil in majhen
*	račun.-'i— Vi; ste torej mladi zdravnik, ki je zadnjič, prišel v sosedno mesto.”
“Talko je!';’
“Čašjtitam? vam na imenitni kočiji, gospod tovariš. Tako visoko se jaz še . nisenVvspel, hoditi moram, vedno peš. Toda radi tega se vam ne bom prito-, ževal, peš hoja mi izvrstno' prija. Gibanje v svežem zraku je riajvspešnejše sredstvo zoper okuženje. . Ravno prihajam iz hiše, v kateri imajo davico.”
’ Mladi zdravnik se je nekoliko umaknil.	. .	'v	■
“Ali se mar bojite okuženja, doktor?’ je vprašal starejši zdravnik mlajšega in 'porogljiv nasmeh mu je zaigral krog , usten. -
“Ne ¡bojim se za se” je odgovarjal mlajši — “toda doma imam majhno *dete.”
. “Ako želite, izstopim in nadaljujem zopet peš svojo pot?”
*	"Ne, prosim, le ostanite.”
Vozila sta' se nekaj časa molče po cesti. Mladi zdravnik je mislil na svojo ženo in svoje dete. Starejši gospod -je menda vganil misli mlajšega in je pogovor zopet pričel:
“Glavo po koncu, gospod tovariš. Strah pred okuženjem je podoben strahu pred kroglami v vojski. Le nekatere zadenejo in še te ne vse smrtno. Jaz vas bržkone ne bom prepričal, to--da bacilov se jaz ne bojim in vse novodobne naredbe zoper bacile se meni dozdevajo neumne.”
To starokopitno naziranje je zbudilo -v mladem zdravniku stanovsko zavest, pozabil je ženo in otroka in dokazoval je škodljivost in nevarnost bacilov s zgovornostjo vseučiliščnega profesorja.
Starejši zdravnik je mirno poslušal in prav nič ni ogovarjal. Ko je pa .mlajši zdravnik sklenil svoje dokazovanje, je starejši parkrat pokimal z glavo, potem je pa rekel mirno: “Mogoče, da imate prav. Vi trdite, -da so bacili povzročitelji bolezni; jaz pa dvomim nad tem in menim, da so bacili le pojav bolezni. Ako je kruh star, se pokaže na njem plesnjivec; vi pa pravite: ako se pokaže na kruhu plesnjivec, tedaj je kruh star. Mladi prijatelj, tudi vi se boste postarali in ko se to zgodi, bodo v vedi nastopila druga mnenja in tedaj bote vi zmajevali z glavo, kakor zdaj jaz. Vsa naša vednost in veda je le krparija, vedno tavanje v temi, kajti življenje naše in naša smrt so nam in ostanejo nam uganka. Ko bote tolikrat stali pri postelji umirajočih, kakor sem že jaz stal, tedaj se bote prepričali, da smo vsi zdravniki nezmožni in potem bote gledali tudi vi proti nebu, proti večno Resničnemu nad zvezdami, brez katerega vednosti ne pade niti ne las raz naše glave.”
Mladi zdravnik se je porogljivo za-krohotal in je pomiljevaje rekel: “Torej tudi vi verujete v Boga? Vi, zdravnik, verujete v ljubega, starega Boga, o katerem se nam je tolikrat pripovedovalo in katerega še nihče videl ni!” “Vi verujete celo v bacile in prvine; zakaj naj bi jaz ne veroval v Boga? Čujte zvonenje velikonočnih zvonov, ki prihaja iz vasi semkaj na naša uše-
SP1SAL
REV. JOS. POLLAK.

sa. Gospod, je vstal, češčeno naj bo njegovo ime! Brez te vere bi ne tna-I ral biti zdravnik. Brez te vere bi mi ! bil prav ta poklic grozen in strašen!— Spominjajte se, doktor, .starega Plan-tariča, ko zazvone v vaši duši zopet velikonočni zvonovi, ko postane zopet v vaši duši velika noč, ko se razdrobi neverna nadutost v kosce v vašem srcu.”
Pripeljala sta se med tem do vasi, v kateri je prebival starejši zdravnik, mlajši-se - je pa ■•peljal? do mesta, v katerem,sta"' ga v. njegovem domu že željno pričakovala žena'in dete. i.f
Preden i pa je stopil zdravnik mej svojce, je stopil v svojo sobo, se je po pohioma preoblekel in skrbno ;umil. Tako^očiščen in pred okuženjem zavarovan’je' stopil, pred ženo in ljubljeno dete, .ki ga je z veselim vsklikom po zdravljalo. — -—rU v	^
- Čas je hitel naprej v navadnem svojem toku in bližala se je zopet velika noč.;' Doktor Štembal si je mej tem pridobil glasovito ime. - Vedrio.je še .študiral in.,bil. je prepričan, da’mora človek vedno napredQvati in da nazad? ‘duje ? takoj,Skadar;ne napreduje .več. Veljal je doktčr Štembal za tako'spret nega "zdravnika, daso’ga klicali tudi takratS šej^kopri. • nobenem drugem zdravniku ni bilo več porrioči. . ■..*? »'Huda poskušnja'pa'je prav tedaj zadela slovečega in splošno priljubljenega zdravnika.'-
Ko se je vračal nekoč zvečer domov, mu je prihajala soproga žalostna naproti.	■-.•••'
“Našega fantička muči vročica, pridi naglo!”-:. -	■
Doktor je urno planil v sobo, v kateri je ležalo dete, njegov ljubljenec, katerega obrazek je žarel vročice. Boječe, toda skrbno je preiskal svoje dete, napisal je takoj recept, hitel je sam v lekarno, da bi dobil čim preje zdra •vila.	--	....	■ -/■ .	-.
• Celo noč je prebdel oče pri bolniški postelji svojega ljubljenega otroka 'in pazil je na vsak njegov dihljej in na vsako njegovo kretnjo“Ko'se je zdanilo, se je detetu celo poslabšalo. ■	.,'
..v.Oče.je postal vsled .tega tako razburjen'; da.je. moral sam pripoznati, da ne more napraviti, gotove razpoznave. .Na-koži bolnega, otroka se je prikazal lahak oprišč,- toda, to niso bile ne ošpice in ne Škrlatica. Ta negotovost je bila največja muka za skrbnega očeta zdravnika in začel je dvojiti nad svojo lastno znanostjo. Poklical je tovariša-prijatelja, toda tudi ta je zmignil z ramami in izjavil je, da take bolezni še ni videl nikdar.
Bolezen otrokova je postajala od ure do ure hujšat. Oče je bil blizu obupa in kot zdravnik je divjal v nezmožni jezi. Zaprl se je v svojo sobo prelistal je celo vrsto knjig, toda vse je bilo zastonj in brezvspešno, kakor so bila brezvspešna njegova zdravila.
Ko je zopet vstopil v bolniško sobo detetovo, je našel pri postelji otrokovi svojo ženo na' kolenih vtopljeno "v iskreno molitev. Zdravnik je pri vratih obstal in ni hotel, motiti molitve svoje žene, toda porogljiv nasmeh mu je pri pogledu na svojo ženo legel krog usten,-ko je molila ona: “Pomagaj o nebeški Oče, ko zdravniška veda ne more več pomagati!”
• Šele ko je odmolila skrbna mati, je zagledala svojega moža in zaklicala je: “Naš maljček bo umrl. Reši mi moje dete! Reši svoje dete, saj si zdravnik!”
“Ko bi to storiti mogel!” je zdihoval oče.
“Ako je veda tukaj nezmožna, ve morda dolgoletna skušnja kak svet in kako pomoč. Poišči zdravnika, ki se je v svojem poklicu postaral. Morda more on pomagati.”
Doktor Štembal je sicer zgubi! vse upanje na rešitev, toda da vstreže svoji ženi, je napisal doktor Plantariču pismo, katero je izročil svojemu koči-jažu s poveljem, naj takoj napreže in se pelje po starega zdravnika.
Bilo je krog polnoči, ko se je pripeljal stari zdravnik. Molče sta se moža pozdravila in vstopila sta v bol-1 niško sobo.
Preiskava je bila hitro gotova in ' zdravnika sta se odmaknila v sprejem-\ no sobo. — “Kaj mislite vi, gospod tovariš?” je vprašal oče. — “Deček je imel Škrlatico,” je bil odgovor.
“Škrlatico? Nemogoče! Vzemimo, da bi te bolezni jaz ne bil spoznal, spoznal bi jo bil moj tovariš, katerega sem poklical.”
“Mladi moj tovariš, ako hoče zdravnik potuhnjeno to bolezen v njenih raznih in redkih pojavih spoznati, mu je treba dolgoletne skušnje, stati je moral pri sto in sto otročjih bolniških posteljicah. Tega se ne moremo naučiti na univerzah, to uči le dolgoletna skušnja.”
“Ali morete pomagati, ali morete svetovati... ?”
“Ne! Zoper Škrlatico nimamo nobenega zdravila z gotovim vspehom. Vse naše upanje v tej bolezni moremo staviti le v življensko krepkost bolnikovo in...”
Stari zdravnik stavka ni maral končati.
“In?” vprašal je mlajši s skrbnim obrazom.
“In v božjo pomoč.”
Nastopil je popolni molk.
“Bog in vedno Bog!” je slednjič odgovoril Štembal — “to ni druzega kakor pripoznanje naše nezmožnosti.”
“In vendar morda moč naše duše.”
“Molčite tovariš jaz nisem poklical duhovna, marveč zdravnika.”
Pri teh besedah je planila mladega zdravnika soproga v sobo in vila si je obupno roke: “Naše dete je mrtvo... ■je mrtvo! Oh, jaz uboga, ne’srečna mati!”
Lfrno sta stopila zdravnika zopet k bolniški posteljci otrokovi. Ko je do-ktof-'-Planta'rič pazljiv d pogledal dete," je rekel materi: "Dete še živi, gospa, toda kdo ve, koliko časa še! Molite, kajti človeške pomoči ni već,'pomagati more le Bog.”
Jokaje je pokleknila ljubeča mati k otrokovi,posteljci in molila j-e. goreče, iskreno in presrčno k Bogu, ki more obuditi celo mrtve. Tudi stari zdravnik je sklenil svoje roke in je molil.
Ko je gledal doktor Štembal na svojo ženo vtopljeno-v molitev in ko je zapazil, da moli tudi sivolasi tovariš-zdravnik, tedaj mu je bilo kakor bi.zazvonili v njegovi duši'.slovesno in mogočno velikonočni/zvoriovi in zbudila se je v njegovem srcu zopet vera,'ona vera, ki je bila tako živa • in- trdna V njegovi rani mladosti. 5 Solze'so : zar igrale v njegovih očeh, tiho je poklek; nil tudi .on in molil je po dolgih letih zopet enkrat presrčno in goreče.. *.
Ako hoče - človek , v svojem napuhu oblastno seči v oblake in se hoče samega sebe postaviti' za neoriiejenega gospodarja nad celim stvarstvom, tedaj pošlje. Bog križe in britkosti, da ga privede v , svojem usmiljenju do spoznanja, da reši. njegovo dušo.
Gospod je dobrotljiv in usmiljen in svojo dobrotljivost-in-svoje usmiljenje je-skazal tudi Štembalovi družini. Dečku se je obrnilo'na bolje in polagoma je popolnoma okreval. — Stari doktor Plantarič je pogostokrat prihajal v mesto in Vselej je obiskal okrevajoče, dete. Temu se ni . vstavljal mlajši in učenejši tovariš, mar.več bil je tega celo vesel, zaupal je namreč popolnoma svojemu starejšemu tovarišu. — — ,	:
Veselo so doneli velikonočni zvonovi-črez plan in oznanjevali so vstajenje Gospodovo. . - .	.
Poleg doktorja Plantariča je korakal tudi doktor Štembal v cerkev, v katero ni zahajal že leta in leta ne.
’ “Kristus je vstal iz groba!”-. ■'
' Tudi doktor. Štembal je'vstal iz groba nevere in v njegovo dušo je zopet leglo .polno in celo velikonočno veselje. : »Zdaj je . razumel besede, katere mu je nekoč govoril starejši, njegov tovariš: “Brez vere'bi mi bil prav zdravniški poklic grozen in strašen.”
Pozor, rojaki!	“
Ob bodočih prvotnih volitvah, ki se vrše dne 9. apr. 1912, še vam spet predstavlja, kot kandidat za kongresmana za naš okraj, naš dobroznani sedanji kongresman, g. Ira C.. Copley. To je oni mož, ki je pred par leti strl»zmaja, ali ono nekdanjo staro mašino, ter o-prostil naš^okraj njene iiiktacije.
Rojaki v 11, dist. \ državi.Jlliuais, ki volite republikanski tiket ob prvotnih volitvah, ne boste več kot naredili kar je prav, če ga vsi volite in mu pomagajte do zmage, ki jo zasluži. Torej, vsi republikanci, pojdite v torek
9.	aprila 1912 na volišče in oddajte svo-•je glasove za I. C. Copley. “Oglasi nas naj se več sto, da Conn nas zastopal ne bo.”
--Njegov, protikandidat- je'neki Conn, ki niti ne stanuje v tem distriktu, kot pravijo, ter je nekak učitelj in propo-.vednik.’ Pravijo, da je njegov dom pekje. v. Kansasu, a zdaj se-sili nam za zastopnika v kongres Združ. držav.
; -Ta Corin je tudi, kot pravijo, nekak sluga onega trusta,- ki prodaje knjige, šotam v'državi Illinois za še’erikrat tako yisoko ceno, kot po nekih drugih državah, ter je baje pomagal imenova-nefnu trustu, da; zdaj dobiva v našej državi tako velik dobiček od žuljev delavskih - starišev, ki svojim šolskim otrokom morajo kupovati knjige.
Kakor smo leta 1910 zlomili ono staro mašino, tako jo bomo tudi letos, če oddamo vsak svoj glas za g. I. C. Copley.
GOSPOD JE VSTAL!
Pojo zvonovi sladkovbrani in žarko’ govori nebo : ' in cvetka dije. na poljani in ptica žvrgoli glasno in hrib in 'dol iriVrf in les svečano zemlji znani:
- Gospod je'vstal zares.
O divna, angelska novica, ; blažeča'smrti nam'spomin! Nikoli lepšega ni klica Na zemlji čul Adamov sin, ni slaji zvok. mu zaigral.
On — pot, življenje in resnica— Gospod zares je vstal.
Gospod je vstal, jaz vstanem tudi. Mar v solz dolini ne živim, mar teža me verig ne grudi, mar v jarmu grehov ne ječim? Mar duše moje veden dvom s vprašanji silnimi me trudi: kod iščem naj svoj dom?
Na levi in na desni moji klicarji glasni vstajajo.
Kraljice vednosti heroji z nauki svet prerajajo.
A kar vedo, jaz tudi znam.
In ko vedo v modrosti svoji ‘odkod’, ne znajo, ‘kam’.
Mi vstajamo: vesela jeka zveni, rojena iz želje.
Bolniki vstajajo brez leka, in noge se jim ne šibe?
In smoter ni jim previsok? Povzdigne naj se v nadčloveka pozemeljski otrok!
‘Ne morem’, ljud betežni stoče,
1	ne urnem vas, ne znam poti v kraljestvo slikano cvetoče. Klicarji, ali znate vi?
In oni jezni oneme.
Njim samim vstati ni mogoče: njih grob je njih srce.
Ljudem je lastna zemlja tuja, in sebi sam je tuj zemljan. Napev- nebeški aleluja nobeni duši ni neznan.
‘O vstani!’ kličejo v temi, o vstani! spečo moč prebuja, a prej, a prej umri!
Veljave svoje ne pozabi,
I iz sebe vrzi, človek, vse, kar gnije ti v naravi slabi, kar nečloveka dela te!
Umri telesa nizkim slam, in duh očiščeni te zvabi v kreposti sveti hram.
In trdi jarem tvoj se zlomi, zapoješ vnet ‘Magnificat’.
V sladak te sen o večnem domi zaziblje božja blagodat.
Kot sneg pod solncem je razpal, razpadejo vsi tvoji dvomi.
Zares, Gospod je vstal! —
Anton Medved.
Njegov odgovor.
Učitelj je hotel posvariti dečka, ki ni rešil neke naloge.
“Sramovati bi se moral,” je rekel učitelj. “Ko je bil George Washington tvoje starosti, je bil nadzornik.” Well,” se je dečko brž odrezal, “ko je bil pa Vaše starosti, je bil predsednik Združenih Držav.”
ROBERT W. MARTIN, kandidat za rep. nominacijo za drž. pravdnika okraja Will, 111.
; Mož; ki naj bo naš dr javni pravdnih mora biti zmožen s skušnjo in trdno hrbtenico, da ga_vsakdo ne vkloni. Kdor pozna g.. Martina, ve, da ima vse potrebne -lastnosti. - On želi, da vsa-kdo'pogleda njegov rekord med časom -odkar, je pravdnih v Jolietu. da se prepriča o njegovi zmožnosti za urad, ki ga- išče. ...
On pravi, da bo dal pravico vsakej osebi ne oziraje se na eno ne drugo, stran,' ter b.o deloval smislom postave.
Ako mislite, da je vreden vašega glasa, vojite zanj ob prvotnih volitvah 9. aprila 1912.
WILLIAM C. WUNDERLICH rep. kandidat za koronerja.
Mr. Wunderlich je sedanji koroner za okraj Will in želi biti zopet nominiran in izvoljen.
Pred nekaj leti je bil izvoljen s tako veliko večino glasov, da je dobil več glasov, kot vsi njegovi nasrotniki.
Spolnoval je svoje dolžnosti, kot koroner ali preglednik mrličev, prav dobro in ni slišati pritožbe, za to ga naj spet vsi volimo ob prih. prv. volitvah prih. torek.
Njegov proti kandidat je neki Dr. Werner, znan mazač in sovrag naših ljudi ali “foreigners’, kakor nas nazi-vajo. To je oni revni Werner, ki je nekak nadzornik divjačine in lova, ter ribarjenja. Rekel je slučajno v javnem govoru pred ljudstvom, da bi fo-reignerji ne smeli imeti pravice do lova in ribarenja, za to prijatelji lova in rib, ki niste rojeni jenkiti, volite za Wunderlicha, da bo ostal mazač v manjšini.
Wunderlichova družina je znana. W.
C.	Wunderlich je sin starega kameno-seka na Hickory street, ki živi med našimi rojaki.
Volite vsi republikanci v Jolietu in okraju Will za g. Wunderlicha, pa boste storili prav.
' 'V 's ^	’	-	- ' '	’	;
KONGRESMAN I. C. COPLEY
4.UR0RA, ILLINOIS
kandi 'at za zopetno republikansko nominacijo za kongresmana, 11. kongresni distrikt. Prvotne volitve dne 9. aprila 1912
Platforma pred dvema letoma in sedaj.
Jaz mislim, da bi moralo ljudstvo samo urejevati in upravljati po predpisanem redu in po svojih uradnikih vse javno delovanje korporacij—železnic, telegrafov, telefonov, elektrike za luč, plina in drugih podobnih družb. Po mojem mnenju je ljudstvo deležno, da se prepriča, če prejema popolnoma dobro postrežbo po primerni ceni, a medtem, da korporacije zaslužijo primeren dobiček. Jaz mislim, da je ljudstvo deležno biti sigurno za svoje življenje, zdravje in imetje, ter da mora biti isto v popolni varnosti. Jaz mislim, da je ljudstvo in vposlenci družbe deležni vedeti in biti prepričani, da je vsaka stvar s kojo imajo delati popolnoma varna, da se ohrani zdravje in življenje delavcev. Jaz mislim, da je delodajalec odgovoren za delavca, če se isti ponesreči ko je vposlen.
Po mojem mnenju bi morali plačevati davek oni, ki to najložje storijo in oni, ki imajo od vlade in od svojega kapitala največ koristi. Jaz mislim, da je takozvana “Income Tax” ali davek na zaslužku dobra postava. Zasebniki naj plačajo primeren davek, če je njih zaslužek zadostno visok, da tako pomagajo plačevati davek onim, ki lastujejo posestva.
Jaz mislim, da bi se moral za davek prejeti denar rabiti bolj ekonomično v korist davkoplačevalcem.
Po mojem mnenju je protekcija dobra stvar, ako zniža cene živil kolikor mogoče ter onih bolj cenili stvari, koje rabi navadno ljudstvo. Ako pa vlada rabi več denarja v pokritje stroškov naj se naloži posebna tarifa na one dragocene reči, koje kupujejo bolj bogati ljudje, ker tem je mogoče trpeti višje cene.
Jaz .mislim, da j^, predsednik Taft storil prav ko je prigovarjal, da se imenuje gotsov odbor, ki naj uredi tarifo — “Tariff Commission’. Tako bo ta odbor vso stvar jasno pregledal in presodil; ter tako uredil, da bo v korist odjemalcem in izdelovalcev ter v splošno korist cele dežele. Do sedaj se ni slišalo od odjemalcev glede tarife, le od izdelovalcev in tovarnarjev.
Da se moja platforma na kratek razlog razjasni in razume, sem jaz napreden “progressive” republikanec in verujem v politiko Théodore Roosevelta: “Vsakemu njegovo.”
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav
veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and TanBnren Sts.
Najstarejša banka v Jolietn.	,
Glavnica In preostanek $400,000.00.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. Yf. 344

Se vero va Zdravila
so izrastek potrebe ljudstva in za narod. Ze nad trideset let se rabijo uspešno zoper navadne nadloge života
potrjena s poskusi. Tisoči slovanskih obitelji jih rabijo. Ali tudi vi?
KADAR RABITE ZDRAVILO, IZVOLITE SEVEROVO.
života	
	cTc
je bila	
SEVEROV KRIČISTILEC (Severa’s Blood Purifier) je dober zoper izpuščaje, prišče, bule, rane, iztekline, ter druge, ki so radi nečiste krvi. Cena $1.00. SEVEROVO GOTHARDSKO OLJE (Severa’s Gothard Oil) je čudežno mazilo, ki odstrani bolečine, otekline, krče otrplost, protin, blavobol, hrb-tobol, bol v strani, prsih, nogah in rokah. — Cena 50 centov. SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC (Severa’s Stomach Bitters) je pripo-		SEVEROVA ZDRAVILA ZA OBISTI IN JETRA (Severa’s Kidney and Liver Cure) je dobro zoper vse nadloge teh organov, vnetje, slabost o-bisti i mehurja, težko vodenje i druge. Cena $1.00. SEVEROV NERVOTON (Severa’s Nervoton) je izborno zdravilo za živčni sestav, vrednostno zoper slabočo živcev,' melanholijo, nespanje, ter druge nerede živcev. Cena $1.00.
		
		
ročljiv za slab želodec i mnoge nerede prebavnega sestava. Priredi zdravo slast, uredi prebavo i ponovi trdno zdravje. Cena $1.00.		SEVEROVO ZDRAVILNO MILO (Severa’s Medicated Soap) je najbolje za umivalnike, kopanje, čistenje, ter za navadno družinsko rabo. Celi in preprečuje kožne bolezni. Najbolje za kopanje dece. Cena 25c.
SEVEROVA SRČNA TONIKA (Severa’s Heart Tonic) je posebej priprav-		
na za uredbo raznih neredov srca, slaboče, nerednega bitja ter težko di-		SEVEROV ANTISEPSOL se rabi za izpiranje ust, tudi kot zdravilo nos-
hanje. Cena $1.00.		nega nahoda, hripavost, kot pospešek izkašlja. Cena 25c.
* !BS*ES!S»i^SiSSi^^*^aSi*aaSSi!S^S!ii»iaai5§Si!S*SBIia5BiSi!Sffi!fi*
Si	"	15
!j|	Gospod Mike Widmar iz Greenvieza poslana Severova Zdravila, ki so Bi
ani	[HŠi
m	w, 111. piše: “Lepo se Vam zahvalim mi resnično pomagala; zatoraj vam ¡fj
j£	bodem hvaležen ter vas bodem priporočal vsem rojakom.”	.
m .	|
Bi
m
Bi
m
Bi
I
^Bi^Bi^Sfi^Bi^Bi^Bi^Bi^Bi^Bi^Bi^Bi^ai^Bi^BiHIBi^Bi^Bi^Bi^Bi^Bi^Bi^a^
Bi
“Gospodje:—Z tem potom Vam naznanjam da Vaša dragocena zdravila so v resnici dobra in zanesljiva in so mi zelo koristile v slučaju moje bo- §5 lezni. Priporočam Severova Zdravila vsem Slovencem, ker prav dobro u- |p| plivajo.” John Hitzhaler, Box 117, Superior, Wyo.
i Bi^Bi^Jfi^Bi^ai^Bi^BiSBiSBi^Bi^Bi^BiE ^Si^aigB®BKaiiaB®BiiEBiiiBK 1
Na prodaj v vseh lekarnah in prodajalnah zdravil. Vedno vprašaj za Severova zdravila i pazite, da dobite
kar zahtevate. Za posebne nasvete pa pišite na
SEVERA CO.
IOWA.

GEORGE W. HALL
Progressive Republican Candidate for
STATE REPRESENTATIVE
Able. Honest. Fearless.
Vot. for m Mao Pledged Only to the Boat Inter.sta of All the People.
Primaries, Tuesday, April 9, 1912.
GEORGE W. HALL
je pošten, zmožen in hraber mož. Volite zanj, ki obljubuje, da bo deloval le za koristi vseh ljudi.
Prvotne volitve v torek 9. apr. 1912.
Geo. W. Hall je napreden republikanski kandidat za državnega poslanca za 41. okraj v državi Illinois, ter stanuje v Hinsdale, Dupage Co. z svojo družino že 21. let. On je samostojen in samoastrojen in vse kar je dosegel do zdaj je delo njegovih rok. Rojen je bil na farmi v naši državi, ter je delal poleti na farmah, da se je pozimi učil v šolah.
Ko je leta 1881 začel učiti se za advokata, je imel mnogo truda, ker je moral šolo in hrano sam plačevati. Leta 1883 je postal pravdnik in ima obširno polje.
On je napreden mož in veruje v geslo Roosevelta: “Vsakemu njegovo pravico — vsem enako.”
Če mislite, da je treba v postavodajo poštenega moža, zmožnega poslanca in hrabrega politika, potem volite za G. W. Hall, če pa drugače, potem si lahko izberete katerega drugega.
Storili boste svojo dolžnost, kot državljani, če boste oddali svoje tri glasove za g. Geo. W. Hall, ki je pravi mož za poslanca v Springfield.
Kupite obleko in klobuk u velikonoč zdaj.
Će je treba kaj urediti tia obleki, storimo to mi brez da se kaj posebej plača. Pridite zgodaj, da bo vse
zgotovljeno za velikonoč
Ob otvoritvi smo imeli jako veliko kupcev, več kot kedaj poprej.
Vsakdo je presenečen, ki vidi našo veliko prodajalno, rsepolno blaga najnovejše mode. Neka ženska se je izrazila: “To je naj večja in naj lepša izložba ženskih oblek in perila kar sem jih še videla, in cene niso visoke, ker še sanjalo se nii ni, da hi bilo tako krasne klobuke mogoče kje dobiti po tako' mali ceni. Verujem, da si lahko prihranim skoro polovico denarja, če kupim blago v Boston Store.” Pridite v soboto, čez dan ali zvečer. Po vsej naši prodajalni je vsepolno blaga za spomlad in leto.
Ročnodelane obleke
■v^OLisrEnsrE in tish
MIXTURES
Nekatere z
Tu dobite najlepšo in najtrpežnejo obleko za $15.00 v Jolietu, Šest krasnih vrst na izber. Delane so iz same volne, nizkimi, a druge s visokimi ovratniki. Razne barve in prog. Velike so dovolj za dekleta in žene. Pri tej velikonočni prodaji po............................................................................................
$15.00
Krasne pomladne suknje
POSEBNA CENA ZA VELIKONOČ.
Delane po inozemski modi, ki stane štirikrat toliko kakor mi to cenimo. Šite iz volnenega platna iz Manish Serge. Gumbi okrašeni in na eno stran. Nova noša. Najnovejši vrez ovratnika. Ako hočete, da se vam res dopadejo, je najbolje, da jih pridete videti. Popolna zaloga raznih velikosti, pri tej velikonočni prodaji po
$15.00
Moderno perilo-Najno-vejša noša
Sicer je sezona skoro pri kraju, ker se je kasneje začela radi dolge zime, vendar se tisoči zanimajo za pomladno perilo. Ker je naša prodajalna znana po svojih zmernih cenah in izvrstnem blagu, ki ga prodajemo, za to se nadejamo, da bodo dekleta in žene tudi letos posegle po naših spomladnih oblekah, klobukih in perilu.
Imamo fine klobuke najnovejše vrste po,
$L95
Velika zaloga vsakovrstnega blaga
V tej osebni zalogi, ki je tako velika in blago zaznamovano s tako nizko ceno, dobiti do 200 krasnih klobu-koh na izbero, a ne najdete dveh enakih, karkoli izberete je novo. Poleg tega imamo blago, ki je povzeto po nošah v Parizu i New Yorku po znamenitih risarjih in krojačih. V tej sezoni imamo blaga več vrst kot kdaj doslej, ki j e tudi bolj prikupljivo kot doslej. Pridite si ogledati našo zalogo polno kupite.
Krasne Manish Serge Suknje
Najnovejši pomladni kroj, dolgi rokavi z svilo obšiti, z gumbi na strani, dvojni gumbi na zapestnicah, navy russet in tan. Velike za dekleta in ženske, vredne $15, zdaj po
$10.00
Swagger One-Piece Style
Naša zaloga finih svilnatih oblek je največja v Jolietu. Ducat krasnih zbirk na razpolago. Ena vrsta z zapestnicami in ovratnikom. Tričetrt rokavi, lepo in trpežno šite, istobarvni gumbi. Moderna noša. Narejene iz finih Eoliene svile, vseh barv, vseh velikosti, zdaj po
$15.00
SODNIK DUNNE IZ CHICAGE.
Demokratski kandidat za governerja drž. Illinois. Bil je rojen 12. okt. J. 1853 v Waterville, Connecticut. Poročen v cerkvi sv. Karola v Chicagi po Rev. Horan, 1. 1881. Judge Dunne je oče 13 otrok, kojih je še 10 živih.
Slovenci, demokrati v državi Illinois, volite zanj ob predvolitvah dne 9. aprila 1912.
našem mnenju, ne bo dobil zadosti glasov, da bi se ga vpoštevalo.
Ben. J. Caldwell ima mnogo prijateljev v 21. kongres, distriktu—svojem domačem okraju. On tudi ne veruje v grafterje in onečaščenje postavodaje, ter hoče biti nominiran, ker je kandidat iz spodnjega dela države. Nima pa drugih vzrokov, da bi izjavil zakaj ga naj demokrati v Chicagi in drugod voli j o.
Samuel Alschuler je bil dem. kandidat zoper R. Yates 1. 1900, ter je imel v 44. okrajih menj glasov kot drugi dem. kandidatje. Bil je podpiran od vseh chicaških listov. Pred dvema letoma je pa Stevenson izgubil Chicago za le 40 glasov, tudi so bili vsi listi proti njemu.
G. Alschuler hoče biti nominiran radi svojega “velikanskega” uspeha pred 12. leti.
Vprašanje je:
Ali ne bodo Samuela Alschuler zamenjali ljudje z njegovim bratom, George Alschuler, vodjem manjšine v postavodaji, ki je bil eden izmed onih kolovodjev, ki so nečastno izvoliti W. Lorimerja zveznim senatorjem, ter tako pripravili toliko nečast naši državi.
Ali bodo demokrati nominirali moža, ki je zoper grafterje in zloglasne ‘jack-poter’, ki so v E. St. Louis hvalili Lee O’Neil Brown in njegovo kolovodstvo v postavodaji?
Alschuler ima svoje pomagače in oni advokat, Thos. J. Dawson, ki je zagovarjal postavodajalce ‘jackpoters’, potuje po vsej državi in pridiga za nominacijo Alschulerja.
Ali bodo demokrati v Illinois nominirali za guvernerja moža, ki hoče odstraniti korupcijo in zloglasne “jackpoters” iz politike naše države?
Kandidat, sodnik Edward F. Dunne, je natanko pojasnil reforme v državi Illinois in kako je doseči zdravila. On je večkratno zasramoval ‘jackpoters’ in one politikaše, ki prodajo svojo čast in sramote države dobro ime. On si je pridobil zaupanje volilcev v Chicagi, ter je tam vedno spoštovan.
Če bo sodnik Edward F. Dunne nominiran ob predvolitvi 9. aprila, so demokrati lahko polni zaupanja, da bo tudi postal governerjem ob volitvi meseca novembra. “Vote for Edward F. Dunne for Governor!”
Demokrat za Governorja za Illinois.
Volilna borba predvolitve v Illinois je skoro zaključena. Volilci dem. stranke v Jolietu in vsepovsod v državi se pripravljajo na odločilo, ter poizvedujejo, kdo da bi bil najboljši kandidat za governerja v državi Illinois. Vprašanje ni kočljivo, ker na dem. tiketu je več kandidatov. Treba je le
vedeti kateri izmed teh je najbolj vreden njih glasov. Treba je vedeti kateri je najbolj zmožen, če izvoljen, odstraniti prevelike davke, rešiti našo državo grafterjev in “jackpoterjev”, ki so onečaščali ime naše države dolgo let. Še mnogo drugih stvarij je treba jemati v poštev. Kratek pregled vseh kandidatov lahko da malo pojasnila na tej zadevi.
George Dickson je dober mož, ter bi morda bil tudi koristen državi, a po
Profesorska cvetka.
“Ako ne bi bil Kolumb odkril Amerike, bi se jaz jako čudil.”
Smola.
Zasebnik: “Kako smolo sem le vedno imel s svojimi kuharicami! Prva me je okradla, druga me je pustila napol od glada poginiti in tretja se je
celo z menoj — omožila!”
DEMOCRATIC PRIMARY BALLOT
STATE TICKET.
FOR UNITED STATES SENATOR (Vote for One.)
JAMES HAMILTON LEWIS
FOR GOVERNOR (Vote for One.)
BEN F. CALDWELL SAMUEL ALSCHULER GEORGE E. DICKSON EDWAED F. DUNNE
FOR LIEUTENANT GOVERNOR (Vote for One.)
BAEEATT O’HAKA CHARLES C. CRAIG WILLIAM E. GOLDEN GUSTAYUS J. TATGE ADLAI T. EWING JOHN L. PICKERING, SR. FRANK D. COMERFORD
FOR SECRETARY OF STATE (Vote for One.)
X. F. BEIDLER ANDREW OLSON HARRY WOODS
FOR AUDITOR OF PUBLIC ACCOUNTS (Vote for One.)
GEORGE SULTAN JAMES J. BRADY WILLIAM DEERING STEWARD
FOR STATE TREASURER (Vote for One.)
C. Y. MeCLENATHAN WILLIAM RYAN, JR.
HENRY VINCENT McGURREN WINSTEAD D. WALTON
FOR ATTORNEY GENERAL (Vote for One.)
□
□
□
PATRICK J. LUCEY ALBERT E. ISLEY WILLIAM A. BOWLES
SAMUEL W. KING rep. kandidat za drž. pravdnika okraja Will, 111.
Predvolitve 9. aprila 1912.
V borbi politike za drž. pravdniško nominacijo med S. W. King in R. W. Martin, je čedalje bolj burno. G. Martin omenja, da je bil rojen na farmi v tem okraju blizu Symerton, ter da je živel tu neprenehoma. G. King je od nemških starišev, ter je prišel v Illinois iz Pennsylvanije 1. 1875. G. King ni živel tu ves svoj čas, a prišel je sem, ko je bil star le 8 let, in sicer v obleki, kot jo nosi večina slov. prišlecov, to je v obleki delavca. Ko je g. King stanoval nekaj časa v Wilmingtonu in Mokeni je prišel v Joliet s svojimi star ši in je pohajal tukajšno višjo šolo. Ko mu je umrl oče, je Mr. King delal v Petersenovi lekarni, da je podpiral rodovino in se šolal.
L. 1901 je dovršil Chicago Law School kot Valedictorian svojega razreda ter že enajst let deluje kot odvetnik v Jolietu. Ko je Mr. Barr postal drž. pravdnik, ga je imenoval svojim pomočnikom. Kot pomočnik državnega pravdnika v okraju Will, Illinois, je bil Mr. King delaven, napreden, pošten in hraber v spolnovanju svojih dolžnostij. Njegova poštenost je ne-dvomljiva in znan je kot mož nepristranskega značaja — za pravico. Mr. King veruje, da je javni urad odbor ljudstva, ter ve, da mora za vsak prejeti dolar tudi okazati dovolj dela. Njegova skušnja v poslih državnega pravdnika bo mu gotovo velika pomoč do izvolitve in kasneje pri spolnovanju dolžnosti tega urada, če bo počaščen od volilcev in izvoljen.
A »fr, A, /E,	/fr, .«K	.*K ,*K	.«K	,»K	/1%	A «1?» A ***
w V www www w	W WW	w	www W	W W	W W	w W	W W W W W	*4^ W W W W W l4»1	W W w	w

❖
#
e
❖
*
❖
❖
❖
7 MülY vt SMP,'] MER'

TRINER’S
ELIXIR.
BlTTER-WlNE
f
tainerovo
HOfÎKÉ VÍN0
hr JOSEPH TRINER 759 SAsklanđ Ave.
VSAKA OSEBA
revna ali bogata, delavee ali umetnik; vsaka ženska stara ali mlada, mora jesti ako hoče živeti. Naše zdravje, telesna moč in bistri nm, vse te lastnosti daje samo zdravo prebavljenje in potrebna hrana. Dokler so naši prebavni organi zdravi, takrat ves ves sestav lepo deluje kakor stroj in delo nič ne škoduje. Ako je postal ud tega stroja oslabljen, potem ne more delati povoljno. Na ta način je ves sestav onemogel, da celo telo trpi. Mi pa imamo zdravilo, ki ozdravi vse take zapreke in pripravi posamezne organe do Haravnega delovanja. Tsakdo, ki
IZGUBI OKUS
GA TEŽI PO JEDI,
TRPI NA ZABASANOSTI,
TRPI NA GLAVOBOLU,
JE SLABOTEN IN BOLAN, NE MORE SPATI,
POSTANE NERVOZEN,
OBLEDI ALI ORUMENI.
naj brez odlašanja začne rabiti najboljše zdravilo za vse take slučaje, ker to zdravilo bo prineslo zadovoljnost in zdravje trpinom,
zdravilo je nenadomestno ter se imenuje
To
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
Delamo is najboljšega pristnega rudečega vina in zdravilnih zelišč. Okrepča in ogreje želodec, ozdravi notranje bolezni, okrepča organe ter pomaga delovati. Spet boste dobili dober okus in redno prebavljenje. Nova rudeča kri, ki dela, da telo prebavlja hrano, bode spet napolnila žile ter pregla vse nerede in strup iz telesa. To zdravilo bo nosilo hrano najoddaljenim členom. Lahko vam jamčimo, da je
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino najboljši kričistilec, najboljša tonika za živce in najboljše zdravilo zoper bolezni prebavnega sesatva.
To je naravno rastlinsko zdravilo brez kake druge mešanice. Potrjeno je od vlade in znano kot čisto zdravilo. Vsaka družina bi ga morala imeti
vedno pri roki, ker prepreči bolezni ter je najboljše za prvo pomoč.
Trinerjevo zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo zoper vse bolezni, katere so povzročene radi izgube okusa in moči.
Ako ne Teste kaj Tam je storiti t slučaja bolezni, pišite izdeioTalcu. Taše pismo bo čital zdraTnik. NasTet Tam pošlje zastonj.
Trinerjevo zdravilno grenko vino je naprodaj v vseh lekarnah in pri
posebnih zastopnikih.

&
❖
JOSEPH TRINER
❖
Trinerjevo je edino pravo grenko vino na svetu. Vedno glejte, da dobite pristno Trinerjevo. Ne jemljite ponaredkov.
$ 1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS.
❖
❖
#-
❖
❖
❖
❖
❖
❖
❖
❖
&
❖
❖

K. S. K.
******
999999
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Organisovana ▼ Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana * državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:........................;......Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
....... NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery,.Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn.
I	PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E-, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novoustanovljeno društvo Sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, sprejeto v K. S. K. J., 1. aprila 1912. Imena članov so: 18154 Jos. Hočevar, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 18155 Josip Perko, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 18156 Alojzij Gorenc, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 18157 Ignac Vidmar, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18158 Jožef Globokar, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 18159 Ladislav Volčanšek, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 18160 Franc Rajer, roj 1888, zav. za; $500, 2. razred; 18161 Ivan Godec, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 18162 Matevž Zakrajšek, roj 1§87, zav. za $500, 3. razred; 18163 Franc Kastele, roj 1886, zav», za $1000, 3. razred; 18164 Anton Unočič, roj 1882, zav. za $500, 3. razred; 18165 Domijan Kastele, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 18166 Franc Kužnik, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 18167 Domijan Blatnik, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18168 Josip Pož^r, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18169 Josip Lekan, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 18170 Ivan Lekan, roj 1878, zav. za $500, 4. razred; 18171 Alojzij Arko, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred; 18^72 Jos. B. Perko, roj 1876, zav. za $500, 5. razred; 18173 Josip Bradač, roj 1872, zav. za $500, 5. razred; 18174 Ivan Urigel, roj 1870, zav. za $500, 6. razred.	Dr. št. 21 članov.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Frančiška'Sal. 29, Joliet, 111., 18175 Maks Rolih, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 16. marca 1912.	Dr. št. 211 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 18176 Josip Boben, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. marca 1912. Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 18177 Anton Slapnik, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 5. marca 1912.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 18178 Ivan Jurca, roj 1885, zav. za $500, 3. razred, spr. 17. marca 1912.	Dr. št. 45 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 18179 Josip Absetz, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 28. marca 1912. Dr. št. 57 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 17527 Ignac Krklec, 1903 Nikolaj Klepec, 24. marca 1912.
I. dr. št. 119 članov. II. dr. št. 15 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Jožefa 122, Rock-springs, Wyo., 1796K Ivan Fircih, 21. marca 1912. I. dr. št. 194 članov.
II. dr. št. 67 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, k društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 16654 Ivan Merkun, 18. marca 1912.
I. dr. št. 41 čl. II. dr. št. 43 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 15868 Franc Vales, 15721 Josip Vitez, 25. marca 1912.	Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 6659 Pavel Mahkovec, 24. marca 1912.
Dr. št. 81 članov.
K društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 13590 Ivan Funkel, 24. marca 1912.
' Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 13884 Franc Planinšek, 20. marca 1912.	Dr.	št. 346 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 8141 Anton Jurjevič, 1. aprila 1912.
Dr. št. 212 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 12810 Štefan Marušič, 5665 Franc Alauf, 25. marca 1912.	Dr. št. 110 članov.
Od društva sv. Jpžefa 7, Pueblo, Colo., 9384 Ivan Kostelec, 9721 Anton Ko-stelc, 14. marca 1912.	Dr. št. 272 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 15677 Ignac Terlep, 24. marca 1912.	Dr.	št. 94 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3944 Ludvik Mohar, 26. marca 1912.	Dr.	št. 102 člana.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13709 Josip Jurkaš, 13033 Anton Golob, 20. marca 1912.	Dr. št. 178 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16906 Nikolaj Perko, 26. marca 1912.	Dr.	št. 216	članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16994 John Hribar, 15854 Martin Franko, 16277 Josip Rutar, 28. marca 1912.	Dr. št. 134 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 17366 Alojzij Velkaverh, 28. marca 1912.	Dr. št. 193 članov.'
Od društiva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 8385 Franc Žlogar, 9510 Jožef Škof, 24. marca 1912.	Dr. šj. 54 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 1753 Anton Černe, 23. marca 1912.	Dr.	št. 164	članov.
Od društva sv.	Barbare	68,	Irwin,	Pa.,	10258 Peter Rupe, 10391	Franc	Omejc,
9517 Josip	Poglednig,	22.	marca	1912.	Dr.	št. 78	članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 12273 Franc Piškur, 7490 Anton Rent, 18. marca 1912.	Dr. št. 75 članov.
Od društva sv. Barbare 74*, Springfield, 111., 17621 Franc Rackovski, 6997 John Petkovšek, 20. marca 1912.	.	Dr. št. 60 članov.
Od društva Vit. sv. Martina 95, La Salle, 111., 17184 Anton Mikolič, 25. marca 1912.	Dr. št. 53 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7399 Anton Mozer, 26. marca 1912, 13557 Jernej Končar, 16009 John Matičič, 30. marca 1912.
Dr. št. 138 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 12124 Viljem Baloh, 11610 John Routar, 9702 Filip Lipovšek, 13070 Franc Svaigar, 18. marca 1912.
Dr. št. 91 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15363 John Saja, 16631 Lazar Trhlen, 16361 Gregor Turk, 15001 Ivan Ivnikar, 25. marca 1912.	Dr.	št.	44	članov.
Od društva Matere ožje 33, Pittsburg, Pa., 13048 Matija Batešič, 30. marca 1912.	Dr.	št.	132	članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, .Mont., 16670 Janez Mrzlikar, 27. marca 1912.	Dr.	št. 65	članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 16085 Franc Cvetaš, 17. marca 1912.	Dr. št. 18 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 15224 Evgen Mamor, 2. marca 1912.	Dr.	št. 91	članov,
j Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 7486 Nikolaj Bajuk, 30. marca 1912.	Dr.	št.	210	članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 17936 Mihael Šuštaršič, 13. marca 1912.	Dr.	št. 157	članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15261 Simon Rogelj, 26. marca 1912.	Dr št. 101 člana.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 15435’ Ivan Križman, 24. marca 1912.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Ciril in Metoda 135, Gilbert, Minn., Franc Krže, 24. marca 1912.
Dr. št. 56 članov.
Od .društva sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 17782 Anton Prašin, 17786 Jdkob Prašin, 25. marca 1912.	Dr št 13 članov
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg, pa., 5223 Neža Klobučar, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 25. marca 1912. Dr. št. 93 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 5224 Štefanija Pavletič, roj 1894, zav. za $500, 1. razredi 5225 Katarina Lubič, roj 1877, zav. za $1000, 4. raz., spr. 17. marca 1912.	Dr. št. 51 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 5226 Antonija Možina, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 5227 Alojzija Pleško, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 24. marca 1912.	Dr. št. 65 članic.
K društvu sv' Petra 30, Calumet, Mich., 5228 Ana Simonič, roj 1898, zav. za $1000, 2.	razred,	spr. 24. marca 1912.	Dr.	št.	114	članic
PRESTOPILE ČLANICE.	*
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 4966 Katarina Krklec, 1334 Katarina Klepec, 24. marca 1912.1
I. dr. št. 49 članic. II. dr. št. 2 Manici.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1984 Ana Hercek, 1-7. marca 1912.
Dr. št. 50 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2496 Katarina Jurjevič, 1. apr. 1912.	Dr.	št.	93	članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 4212 Kristina Mohar, 20. marca 1912.	Dr.	št.	34	članic.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 2657 Marija Petkovšek, 20. marca 1912.	Dr.	št.	10	članic.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 3771 Barbara Ratešič, 30. marca 1912.	Dr.	št.	20	članic.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 4680 Lucija Mrzlikar, 27. marca 1912.	Dr.	št.	21	članic.
Od društva Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3479 Berta Bervenik, 4258 Marija Golob, 29. marca 1912.	Dr. št. 108 članic.
Od društva sv. Jan. Evang.'65, Milwaukee, Wis., 2800 Franca Osojnik, 30. marca	1912.	Dr.	št.	11	članic.
Od društva sv. Ane 134, Indianapolis Ind., 4270 Neža Ban, 10. marca 1912.
Dr. št. 32 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva sv. Frančiška Sal., 29, Joliet, 111., 2856 Neža Bajuk, 30. marca 1912.
■	•	Dr. št. 92 članic.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, kakor tudi ostalim Slovenkam
in Slovencem želim vesele in zdrave velikonočne praznike.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
15136 John Perovšek, star 31 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 9. marca 1912. Vzrok smrti: Jetični mandelni na vratu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. avg. 1909. Razred 3.
882 John Cerovšek, star 48 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 11. febr. 1912. Vzrok smrti: Prehlajenje pljuč. Zavarovan za $1,-000. Pristopil k Jednoti 16. jan. 1898. Razred 4.
18011 John Malovarh, star 34 let; član društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., umrl 24. febr. 1912. Vzrok smrti! Ubit v premogovniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 21. jan. 1912. Razred 4.
8705 Jurij Živčič, star 44 let, član društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 27. febr. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. sept. 1905. Razred 5.
5509 Vinko Robnik, star 35 let, član društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., umrl 13. marca 1912. Vzrok smrti: Poškodovan v rudniku vsled padca. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. junija 1912. Razred 3.
2876 John Skala,-star 51 let, član društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., u-mrl 29. febr. 1912 Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. junija 1901. Razred 5.
7366 Anton Jakše, star 46, let, član društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., umrl 22. marca 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27. okt. 1904. Razred 5.
2963 Marjeta Trdina, stara 46 let, članica društva Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., umrla JO. febr. 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 28. dec. 1906. Razred 6.
3383 Katarina Glavinič, stara 45 let, članica društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., umrla 6. marca 1912. Vzrok'smrti: Vodenica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 18. sept. 1907. Razred 5.
URADNO NAZNANILO.
Asesment za mesec april 1912 je reden brez vsake posebne doklade.'
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenske perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 130SL Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čea treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke itf izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričaj* se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦QÛ Ohio Street
Joliet. Ill»
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
pesmi: Luna sije, Pogled' v nedolžno oko, Sanak spava in Misli moje. V slovenskem quartetu pojejo gospodje: Ivan Potušek, Ivan Bučar, Peter Cerar in Ivan Adamič; v hrvaškem quartetu pa: M. Filack, I. Bučar, Em. Blaževič in Iv. Adamič.
Koncert bode torej zanimiv in upam trdno, da se istega vdeleže naši rojaki in bratje Hrvati, vstopnina je samo 25c, polnoštevilno.
Pri tej priliki bi prosil tajnika hrv. pevskega društva “Lj. Gaj”, g. Alex. Šober-a, da blagovoli sporočiti svojemu društvu o Blaževičevem nastopu in povabi društvo k najobilnejšemu po-setu.
Osebnih novosti ni mnogo. Gospodične Zanoškar odpotujejo za dalj časa v stari kraj. Obitelj znanega našega g. Ivan-a Maček je posetila minuli teden Miss štorklja in mu za spomin pustila krepko, zalo hčerko. Bravo, Ivane, čestitamo. In lastnica onih čudovito lepih, jasnih in velikih oči, gospa Angela Novak roj. Pust je postala tam v dolini naši ribniški srečna mlada mama, čvrstemu sinku bo botrca gospa Sonja Kalan, soproga sodnega pristava v Ribnici. Žal, da smo tako daleč, rad bi še enkrat zrl v one oči..., katerih blesk in žar je v New Yorku provzročil nekdaj toliko viharjev, neviht... Vsekakor pa mamici mladi moje iskrene čestitke!—
Tudi v obitelji bratranca g. A. Burgarja se je mudila prošli teden — štorklja in jej za piruhe poklonila hčerko. Naše čestitke!
In naše ribniške stoletne lipe ni več! Zob časa in povsod prodirajoča kultura zadala je tudi njej udarec smrtni. Kopali so na trgu za vodovod in pri-rili tja do njenih korenin, jih sekali in žagali, ker so trebili prostora in jela se je lipa sušiti. Sedaj pa je ni več in na njenem mestu vzraste zopet novo drevo, morda doseže i ono stoletja, morda, takrat pa ne bode nas več...
A ker sem se zopet spomnil Velike-noči, želi mnogo piruhov pisanih in belih tudi vam vsem v Jolietu Vaš udani	Ivan Adamič.
Brockway, Minn., 27. marca. — Dr^-gi mi list Am. SL:—Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale. Ta grdi sneg, kar ne gre od nas, drži se zemlje kakor
smola; vendar se narii v nekaterih krajih kaže zemlja. Že je spomlad, toda farmarjem še ni nič mogoče delati na polju.
Bližajo se nam veseli velikonočni prazniki, katerih se gotovo vsak kristjan veseli, ker nas spominjajo vstajenja našega Gospoda.
Veselo velikonoč kličem vam vsem! Naj vam prinese zdravje, srečo in božji blagoslov. Po slovenski navadi napravite si mnogo lepih piruhov! Listu pa obilo uspeha. John Poglajen.
Chicago, UL, 1. aprila. — Cenjeno uredništvo! Naročnina mi je poteki^’, torej sem primoran, da pošljem zopet en tolarček spet za eno leto, saj izhaja vsaki teden.
Obenem pošiljam tudi nekoliko vrstic kot dopis od naše slovenske naselbine. Tukaj imamo slovensko cerkev in tudi g. župnika, ki nam oznanuje lepe pridige. Res je naselbina raztresena po tem velikem mestu, pa vseeno je sloga in lepo napredujemo. Seveda se tudi primeri, da med pšenico kakšna ljubka pride vmes.
Zimo smo res imeli hudo in dolgo, in tudi dosti snega. Sedaj ravno misli vzeti slovo za letos od nas, ker spomlad se bliža, da vse ozeleni in se vsako srce raduje in včseli. Starim in mladim pa se še nekaj veselega bliža, to je, praznik vstajenja Gospodovega, ko bomo zopet slišali prelepo pesem “Aleluja”.
Letošnji predpust smo imeli nekaj veselic in “ohceti”. Pa tudi po veliki noči bo treba takoj spet včasi tiste težke noge vzdigniti, ki so pa mladim lažje kakor starim. No, bo že.
Kar se tiče društev, dobro napredujejo. Kar je nas Slovencev, spadamo v razna društva, spadajoča pod našo K. S. K. Jednoto, ki so že marsikateri siroti pomagala iz bede. Torej rojaki, pristopajte, dokler je čas!
Naj omenim še nekoliko tukajšnje delavske razmere. Z delom gre kakor povsod po različnih tovarnah še precej; zunanje delo je prenehalo zaradi hude zime.
H koncu tega malega dopisa „pozdravljam vse moje prijatelje po Ameriki, najbolj v Steeltonu, Pa., Josipa Pibernika. A tebi, A. S. veliko naročnikov in predplačnikov: ti bi moral biti v vsaki slovenski hiši!
Anton Brodarič, 317 W. 24th St (Nadaljevanje na 6. strani.)
PRATIKE
Blasnikove imamo še veliko, za to bi jo moral imeti Vsakdo, ker prodajamo jih
eno za 5c. 25 za Sl.
Pišite po nje danes.
AMERIKANSKI SLOVENEC,
Joliet, Illinois.
Pojdite ali pi lite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie A. ff. Fleier Dres Ge.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
I(i izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Edini Slovenski zlatarski trgovec ur verižic in prstanov in vsakovrstne zlatnine.
Se vam priporočam rojakom ni rojakinjam da se pri meni oglasijo če potreb ujete kaj zatnine predno zane-set e svoj denar tujcem. Moja zlatnina je popolnoma j amčena, moji stroški so mali; za-vol tega dam ceneje kakor drugi. Imam vsakovrstnih ur, Elgin, Waltham, Ham ton in Illinois. Imam na izhero budilnih in stenskih ur. Rojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače jludi ne pa tujce. Pri meni hote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietu in po zjedinjenih državah.
FRANK BAMBIČ
306 Granite St.
JOLIET,DLL.
' .— 1 ■ .."■
vvvmmmwwwwi!
Oscar J. Stephen
Sob« 201 in 802 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiie in pohiitva proti ognju, nevihti ali dragi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in aagleiko. WWWAWVWWWWVW
K. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVK SO. CHICAGO, ILL.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLflDONNA' OBLIŽI
«U onAi d votCRt 6oiB« ao Bonmo m»
SLABOSTIH * ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH «RAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH * LEDJU BOLESTIH v KRIŽU
REVMATIZMU HROMOSTI BOLEST! * KOLKU BOLESTIH * ČLENKIH NEVRALOJL PROTINU OTRPLOSTI MÙC SLABOTNEM KRIŽU
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in fimežev. Izvriujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po-nizkih cenak.
JOSIP KLEPEC, javni notar, Joliet, 111.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,
Joliet,
Prijateljem in znancem naznanjaj da sem kupil Mauserjev salun, kjer mtm lahko najdete vsak čas in se okrepčatei V zalogi imam najboljša vina in drage
pijače.

Emil Bachman
1719 South Center Avenue. J CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sve slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani eie-nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih dru-štev.
HUOeti KA&JU

Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111,
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vpraiajto
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St, JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki te trdi les, lat^, cederne stebre, desk te Šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaincs ttUct blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi te pri nas in oglej si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
,W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na regte DES PLAINES IN CLINTON ST8.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno.
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St
Joliet, Ulinoie
*4*
•j?
■4»
Smrt Poncija Pilata.
•J?
(Iz poljskega.)
•4*
Ko je rimski cesar Tiberij nevarno zbolel, je izvede! da v Jeruzalemu biva čudovit zdravnik, ki samo z besedo ozdravlja bolnike. Nevedoč, da je bil ta zdravnik od Pilata in zidov obsojen k smrti, dal je svojemu dvorniku Velu-zijanu sledeče povelje:
“Hiti, čim najhitreje moreš, v Judejo in reci Pilatu, mojemu služabniku in prijatelju, naj mi sem pošlje tistega čudovitega zdravnika, ki mi more povrniti prejšnje zdravje.”
Veluzijan je izpolnil cesarjevo povelje ter je pristopil pred Pilata rekoč: “Pilat! Cesar Tiberij, imperator in tvoj gospod, ukazuje in te prosi, da k njemu nemudoma pošlješ tistega čudovitega zdravnika, ki v tem mestu prebiva in ki'Samo z besedo ozdravlja bolnike.”
Ko je Pilat slišal to povelje, se je prestrašil, ker je sam obsodil Jezusa k smrti; zato je odgovoril cesarjevemu poslaniku:
“Tisti človek je bil hudodelec, ljudstvo je hodilo za njim, račji tega sem ga na svetovanje starejšin zapovedal križati.”
Poslanik vračajoč se je srečal ženo po imenu Veroniko, ki je poznala Jezusa, in jo je vprašal:
“Oh, žena! Zakaj so Židje križali tega čudovitega zdravnika, ki je živel v tem-le mestu in z eno besedo lečil vse Bolezni?”
Plakajoč je žena odgovorila:
“Žal, o gospod, to je bil Bog in moj učenik, ki ga je Pilat ujel in ukazal križati samo zavoljo tega, ker so ga Židje sovražili.”
Ves žalosten Veluzijan odgovori: “Škoda, da povelja svojega gospoda ne morem izpolniti.”
Videč žalost moža reče Veronika: “Ko je moj Gospod hodil po celem kraju in učil, bila sem žalostna, ako ga nisem dalje časa slišala. Hotela sem torej imeti njegovo podobo, da me tolaži v njegovi odsotnosti. Nekoč šem nesla platno slikarju in srečala sem Gospođa, ki me je vprašal, kam grem. Povedala sem, kam in zakaj. Gospod mi je vzel platno iz rok ter za nekaj časa mi ga je vrnil s svojo podobo. Ako tvoj gospod pogleda to podobo z vero, bode ozdravljen.” Na to de Veluzijan:
“Žena! Prodaj mi to podobo, dal 'ti bom, kolikor sama zahtevaš.” Veronika odgovori:
“Prodati podobe, ne morem, toda pojdem s teboj k cesarju, da pogleda podobo in potem se zopet vrnem domov!”	,
Veluzijan se je vrnil v Rim z Veroniko in poročal cesarju Tiberiju o svojem potovanju:
“Jezus, ki si ga želel videti, ne živi več. Nepravično obsojen na smrt od Poncija Pilata in izdan Židom, umrl je na križu. Ali prišla je z menoj neka žena iri prinesla podobo Jezusa. Ako'jo pogledaš z vero, bodeš ozdravljen.”
Cesar je ukazal na pot razprostreti svilene preproge ter prinesti podobo Jezusa. Pogledal jo je in je tul — ozdravljen.
Potem je cesar zapovedal prijeti Poncija Pilata in pripeljati v Rim. Ko se je njegovo povelje izpolnilo, ga je poln jeze ukazal privesti predse. A Pilat, ki je imel. seboj obleko Jezusovo, oblekel se je v njo, ko je šel pred cesarja. Ko je cesar pogledal Pilata, se je naenkrat njegova jeza’pomirila; vstal je s sodnijskega stola, pozdravil Pilata in ni izpregovoril jezne besedice. Po odhodu Pilatovem se je cesar zopet razsrdil in se je pritoževal, da ni mogel svoje jeze pokazati obtožencu. Ukazal ga je znova pripeljati, d^ bi mu mogel povedati, da je sin smrti, da ni vreden več živeti na svetu. A jedva ga je zagledal, zopet ga je prijazno sprejel, njegova jeza je izginila. Vsi dvorjani so se temu čudili, in čudil se je sam cesar. Šele na svet nekega kristjana ukazal je Pilatu sleči obleko, ki jo je imel na sebi.
V tem trenotku je cesar čutil, da se jeza zbira v njegovem srcu in zapovedal ga je vreči v ječo. Po nekoliko dnevih so od cesarja sklicani sodniki obsodili Pilata k sramotni smrti. Ko je Pilat izvedel o svoji obsodbi, prebodel se je z lastnim mečem ter je tako umrl. Ko so o Pilatovem samo-umoru poročali cesarju, je rekel cesar: “Obsodba je izvršena, ker je obsojenec sam umrl sramotne smrti. Njegova lastna roka mu ni prizanesla.”
K truplu Pilatovemu so privezali velik mlinski kamen ter ga vrgli v Tibero.
*	\ Velikonočnice.	
		
4.
“Oni pa so šli, in so grob obdali z varuhi, in kamen zapečatili.”	(Mat. 27?" 66.)
Noč je čula nad Judejo in objela loge in dobrave.
Tiho, tiho vsepovsodi, mirno, niti vedno nagajivi vetrič ni igral se z oljčnim listjem. Bleda luna si je zakrila obličje s temnimi oblaki. Vsepovsodi kakor tiha žalost...
Tam ob grobu, trudno, plaho stopa straža, zvesto čuva, pazi, če je pečat cel na kamenu, ozira se in posluša, čeli kedo prihaja, da bi vkradel Njega.
Tiho i£se...
Kje so učenci, nekedaj tako goreči in zavzeti zanj? Kje apostol Peter je goreči, kje je ljubljenec Njegov, apostol Ivan?
Ni jih! — Strah prevzel je vse. Skriti, plaho se zapirajo in čakajo s trepetom, kedaj li pride druhal po nje in jih pelje pred Pilata, da jih obtoži zarote in obsodi v smrt, kakor Učenika.
Ni jih!... kakor bi ga bili vsi zapustili; kakor bi si ga hoteli izbrisati iz spominja.
Tiho, tiho vse povsodi... Plaho stopa straža in napeto čaka, gleda, pazi!..,
IT.
v " “Vstal je, ni ga tukaj!”
, (Marko 16, 6.)
Ranojutra zarija je vsplavala nad vrhovi. Nebo žari skrivnostno, veličastno, Veje palm in oljk trepetajo pričakovaje. Vsepovsodi neko priča-kpvanje...
Straža se zavija v plašč — mraz pretresa trudne ude, trudnost hoče objeti zaspane oči — samo korak še premaguje spanje.
In tedaj votlo bučanje, stresa se zemlje ogrodje — blišč neznosen, veličasten, vse nebo žari, gori kakor plamen bi objel vso zemljo — in angelj je odprl grob s pečatom zapečaćen in odvalil je ogromno skalo.
Veličasten in častit Zveličar je vstal z groba, premagal, strl okove smrti, ni ga oviral pečat ni straža, ki se je kakor mrtva zgrudila na zemljo.
Aleluja! Aleluja!
Log okoli in dobrave, drobne ptice, cvetke nežne iz goščave, vse veselo poje, vsklik: Aleluja!
* Poj! Le poj! oj duša moja! Aleluja, Aleluja!
III.
“Nikar se ne bojte!” (Mat. 28, S.)
Korakov trudnih stopajo žene po stezi proti grobu. Strah navdaja vse, bodo li mogle zadnjič k ljubljenemu Učeniku, da ga mazilijo, da mu skaže-jo zadnjo čast. Umrl je strašne smrti Učenik njihov, na križu zdihnil dušo svojo: njih up, tolažba njjh, telo Njegovo zapira velik kamen. Kedo
jim odpre grob, kedo odvali kamen, da Ga mazilijo? In bo li to dovolila straža?
V	skrbeh in žalosti se bližajo grobu. In spokornica Marija hiti naprej. Zavest, da je on bil, ki jo je rešil grešnih spon, pridobil zopet jo za Boga, ta zavest ji pospešuje korake.
In ko prispe do groba, odvaljen je kafnen in grob ne skriva Učenika, grdb je prazen. — In tedaj: v obleki soln-čni, solnčnega ob&aza, blesteč, pogled nanj neznosen,je očem — sedi. poslanec božji poleg groba: “Nikar ne bojte se! Ve iščete Jezusa križanega, ni ga tukaj; vstal je, kakor je rekel.”
Tedaj Ga ni! Je vstal!’— Veselih nog, z upapolnim srcem hite brž v mesto povedat novico veličastno in skrivnostno: “Gospod je vstal”. '
IV.
“Surexit, sicut dixit. — Vstal je, kakor je rekel.”
(Mat. 28. 6.)
Log in polje, travniki, dobrave, ptice, čujte, čujte vi zemljani: Vstal je, aleluja!
V	sprevodu veličastnem veselo ljudsko srce poje: “Zveličar gre iz groba” aleluja!
Zvonovi trepetaje pevajo, po okolici odmevajo: aleluja, aleluja. In jaz, in jaz pa naj molčim? — Naj v ,strahu trepetam, bežim naj, skrivam naj se, ko vse prepeva: Vstal je, aleluja?
Ne, ne! Ni mogoče! Srce mi je prepolno radosti, veselja. In to srce mi v'notranjosti peva: Vstal je kakor je rekel, aleluja,' aleluja!
In povsodi, vsepovsodi: radost nova, upi novi in ljubezen nova vstaja v srcih prenovljenih: aleluja, aleluja!
F. S. Pavletov.
star 46 let, še samec. Tukaj je bil ka-cih pet let. Bil je član društva sv. Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J. in član sv. Barbare Forest City, Pa. ter smo mu napravili lep sprevod in ga je naš gospod duhovnik po katoliškem obredu pokopal dne 25. marca. Tukaj in v stari domovini zapušča več svojih sorodnikov in prijateljev.
In rešil je Bog iz hudih bolečin tudi našega sobrata Vinko Robnika, oženjen, star 35 let. Pobil Se je v tukajšnjem rudniku v ramo desne roke in je prebil hudih bolečin celih 7 mesecev. Roko v rami je imel oteklo in že celo odgnito, nakar mu je prišla oteklina do srca in je 13. marca v Gospodu zaspal. Rojen je bil v Lučah, Štajersko. Tukaj zapušča enega po-polubjata in več prijateljev, v stari domovini pa svojo ženo. Bil je tudi član društva sV. Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J. in smo ga pokopali dne 15. marca.
Bog jima daj večni mir in pokoj!
Voščim vsem bralcem tega lista vesele velikonočne praznike in veselo alelujo.	Martin Zallar.
Ely, Minn., 30. sušca. — Dragi list A. S.: — Nisem se zmotil, da bi se skril, ne, zatorej g. urednik, blagovolite natisniti sledeče razno. Obljubili so rudarjem delo na 8 ur, pa so se zlagali. V svrho dela porabimo več časa. Najstarejši slovenski mož v Ely je F. Lozar. Slišal sem, da samsko življenje se je nekaterim zamerilo, zato pa bodemo po veliki noči ženitovanje imeli. Bravo, saj Bog je že v raju rekel: “Človeku ni dobro samemu živeti.” Izvedel sem, da prvi Slovenec F. B. je v državi Mihnesoti že leta 1825. postavil svoj šotor. Člani društva sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J. smo 24. sušca se sv. maše udeležili. Bil je krasen prizor, ko je cela vrsta društvenikov z regalijami na prsih navzoča bila. Naj tudi povem, da sem za ta list prevzel poverjeništvo, zato pa slov. občinstvu naznanjam, da jih obiščem. Sicer pa tebi, Amerikanski Slovenec, želim, da bi se število tvojih naročnikov pomnožilo. Geo. Gornik, Belokranjec, se je iz Osceola, Mich., preselil sem v Ely. V ostalem pa gg. čitateljem voščim vesele velikonočne' praznike.
Ivo Težak, Box 429.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje s 5. strani.)
Chisholm, Minn., 27. marca. —. Cenjeno mi uredništvo Amer. Slovenca! -Zopet se oglašam v našem priljubljenem listu, če mi hočete sprejeti par vrstic iz tukajšnje slovenske naselbine. Vreme imamo t4a teden prav spomladansko. Vendar nas je zapustil tisti hudi sibirski mraz, pa saj se spet kmalu povrne, kakor je navada v Minnesoti. Tukaj si je več naših rojakov kupilo farme in so se gori preselili! živet, kjer jim kaže boljšo bodočnost.
Kar se pa tiče dela tukaj v rudnikih, je po navadi. Kakor drugod, tako smo tudi pri nas začeli na 8 ur delati zadnji teden v jamah. Dosedaj še nobeden ne more sporočati kaj o izboljšanju za delavca, čeprav se piše “8-urno delo.”
Tukaj je umrl naš sobrat Anton Dolinar, po jako kratki bolezni. Rojen h bil v Lučah, Štajersko. Sedaj je bil
Kraintown, Wash., 25. marca.—Ker se malokedaj kaj sliši od slovenskih naselbin v Washington!!, torej prosim, g. urednik, da mi daste malo prostora v vašem cenjenem listu A. S.
Zimo smo imeli tukaj lepo. V najhujši zimi je toplomer stal 20 nad ničlo. Snega ni bilo čez 3 cole naenkrat in dlje ko 8 dni ni ležal. In zdaj imamo že lepo spomladansko vreme, da bo treba kar začeti sejati. Zemlja je tukaj precej draga, od 50 do 200 dolarjev aker. Z delom gre bolj počasi, je dosti ljudi brez dela.
Pred dvema tednoma smo spremili k večnemu počitku John Klančnika, rodom od Mokronoga. Rajni je bil 64 let star. Bival je tu čez 20 let. Bodi mu rahla tuja zemlja!
Naš župnik I^ev. John Tscholl je moral zapustiti našo faro zaradi slabega zdravja in iti v južno Californijo. Cela fara žaluje ob odhodu Rev. Tscholla in mu želi zdravje, da bi se spet kmalu k nam povrnil, ker je tako priden delavec v vinogradu Gospodovem, posebno pri podučevanju mladine* torej mu želimo obilnega blagoslova Gospodovega in ljubo zdravje za njegovo trudapolno delo.
Pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki. Tebi, vrli list, pa obilno predplačnikov.	Jos. Malneritch.
Salida, Colo., 2. apr. — Dragi mi ur. Am. Slov.! Prosim vas za malo prostora v nam priljubljenem tedniku, da mi natisnete sledeče vrstice iz naše slovenske naselbine.
Sporočiti imam žalostno novico, ki se je tukaj pripetila. Kruta , smrt je. pobrala hčerko pokojnih staršev Pot-te. Bila je v “Children School” v Puebli in ne dolgo, kak mesec. In varuh njen, stanujoč v Salidi, je šel v Pueblo in pripeljal njeno nedolžno truplo v njen rojstni kraj in zato ker so njeni starši tukaj pokopani in se spodobi, da bode tudi njih hčerka ležala poleg njih v črni z.emlji. Pogreb se je vršil dne 28. marca in je bilo lepo videti, ker so bili mladenci pogrebniki in so spremili njeno truplo od društvene dvorane v čerkev sv. Jožefa. Čast. Father Galniger je blagoslovil njeno truplo in potem so korakali proti pokopališču in so jo izročili materi zemlji. Bog ji daj večni mir! Za njo žalujejo esstrice Mary, Johana in Agnes in bratec Jakob. Vsem izrekamo sožalje!
Tebi, vrli list, pa želim veliko uspeha.	Coloradski hribovec.
Skipton Sašk, Canada, 27. marca. — Tukaj nas živi pet družin Slovencev in večje število Hrvatov. Morda Vam o priložnosti pošljem daljši dopis o našem življenju. Danes se zadovoljite s temi vrsticami, ko ravno pošiljam naročnino za priljubljeni mi list Am. Sl., ki ga vedno komaj čakam. S pozdravom na amerikanske Slovence, Vam želim veliko naročnikov in predplačnikov.	Josip Sedlar.
South Canon, Colo., 26. marca. — Drago uredništvo Amer. Slovenca! Prosim za malo prostora v našem cenjenem listu. Tukaj vam pošiljam naročnino še za eno leto ($1.00). Ravno kaj posebnega nimam kaj pisati, ker delamo zdaj slabo. Do zdaj smo delali vsak dan, še v nedeljah, zdaj je pa kompanija nam dala počitek, zdaj samo dva ali tri dni delamo v tednu, in dosti naših rojakov je uže šlo od tukaj
drugam za kruhom. K sklepu voščim vsem naročnikom tega lista vesele velikonočne praznike. John Škufca.
Valley, Wash., 23. marca. — Cenjeni g. urednik A. S.! Prosim, blagovolite natisniti, par besedij v naš tednik. Poročati Vam novic nimam posebnih. Prišla je zopet nazaj nam zaželena ljuba zelena pomlad. Prve pomladanske cvetke že vzdigujejo svoje rumene glavice in se vesele pomladanske toplote. Ptiči selivci so se zopet vrnili iz toplih južnih krajev, da si ustanove svoja stara-nova domovanja, da nam zopet popevajo lepe pesmi po logih in poljih. .— Tudi post se bliža h koncu. Za tem dolgotrajnim žalostnim časom nam zopet napoči veseli čas veselih velikonočnih praznikov. Zopet se o-živi stara moč življenja in ljubezni med mladim zarodom Evinih otrok. — Zadostuje naj to za danes, mogoče da se o priložnosti zopet oglasim. H koncu pozdravljam ves slovenski narod, vse hčere in sinove majke Slave. Vsem skupaj vesele velikonočne praznike in mnogo rudečih pirhov.
Slovensko dekle.
Waller, Waller Co., Tex., 27. marca. — Cenjeno uredništvo A. S.! Prosim, da natisnete teh par vrstic iz tega kraja v našem toliko priljubljenem listu. 'Tukaj imamo bolj slabo vreme, včasih dež in sever, včasih gorko soln-ce. Naši slovenski farmarji se dobro držijo, jih je že precejšno število v tako kratkem času sem se priselilo. Le tako naprej, kajti v slogi je moč!
Z delom gre bolj po navadi, ker ga dež zadržuje, toda upamo, da bo dobra letina letos.
Tudi botra štorkla je obiskala našo naselbino ter pustila pri dobroznani Gričarjevi družini krepko hčerko z imenom Julija. Čestitamo!
Sedaj pa moram skončati ta moj prvi dopis ter prosim g. urednika, da ga naj uvrsti v predale nam vse tolikanj priljubljenega lista, naj ga ne zadene poguba v njegovem košu. Pozdrav vsem bralcem in bralkam A. S.! Listu pa mnogo naročnikov.	L. F.
K. Dermastia z nekaj glasi večine nad J. Mazelle-tom. Škoda, ker je Dermastia tujec (Primorec), a Mazelle kočevskega pokolenja, da še nismo dovolj zavedni, da bi bila oba naša poslanca domorodca..Veselo Velikonoč! J.
Metlika, Belokranjsko, 17. marca. — Naznanjam veselo novico, da se je belokranjska železnica že začela delati. Živijo! V par letih bo gotova in luka-matija bo sopihal tudi skozi naše hribe in doline. Kaže se rram nov živelj, Bog daj! Naše sladko vince bo sedaj teklo še bolj gladko, ker ga bodo “fu-rali” po železnici, zato bo imelo tudi boljo ceno. Upati je, ali vsaj zdi se nam, da zora puca od Severa, bit če dana i za našo dolino.
Volitve za nadomestnega poslanca v deželni zbor kranjski iz Belokranjine so se vršile dne 14. t. m. ob najburnej-ši bitki med strankama. Izvoljen je
Na naslov “Glas Svobode” v Chicago, 111.
Najprej naj mi dovoli duhoviti avtor duhovitega članka “Značaji”, da vzamem pokrivalo v roke in se mu v duhu priklonim do tal.. .
In zdaj dvigam k Tebi, veleučeni, ponižno svoje oči in se Ti v duhu še vedno — klanjam.
Ne spominjam se več, v kateri akademiji znanosti, Specijalno žurnalisti-čne vede smo položili stroge rigoroze, menda v deželi deveti...
Takrat sva se seznanila in sklenila rešiti s produkti eminentno učenega svojega duha kot “standard editores” in hac terra nova — vbogi naš Tjud duševne teme.
Tu es homo — nil ego in divim se Ti...
Morda se spominjaš v svojih delih stare one rimske: Mundus vult decipi, ergo — “blufator”, ali recimo modernije: The world will be humbugged— ergo “humbugatur” — in morda je to Tvoj “naš” program?!?
Vae mihi Tibique — ako nas vdarijo bogovi po vodenih naših možganih, izgubljeni smo, in domovina naša bo pretakala grenke solze ob preranih grobovih naših...
Ali po domače — k stvari!
Kako lepo done krilati izrazi ala svobodomiseln ali kakor v Chicagi pravite liberalen?! Mati Vaša Vam je gotovo prepevala ob zibeli visoko pesem o liberalni ideji, ona Vam je gotovo vcepila v otroško takrat srce tudi ljubezen do domovine svoje, o takrat je bilo zlato naše srce...
Ali kovačnica značajev je življenje v vseli do zdaj znanih 5 delih sveta! Pred sto leti še nismo bili liberalno-klerikalnega boja — in danes je domovina naša razdeljena v tabore in brat mrzi brata, svak svaka, itd.
Pred tisoč in tiSbč leti je iskal Diogenes opoldne, ko je solnce žarilo in razsvetljevalo naš planet, z laterno v roki ljudi... in ko bi vstal danes iz groba, bi morda iskal tudi po Chicagi v
111.	značajev tudi opoldne, a zdaj z električno lučjo, oh, in zdi se mi, vrnil bi se kmalu “tristis desperatusque” v svoj. — grob.
Celih 15 let sem živel v tujini in vendar nisem pozabil rodu svojega. Ogreval sem se v ljubezni do slovanstva — kazal povsod slovansko svoje mišljenje —• Nemec, Talijan in Oger mi istega iz srca iztrgati ni mogel. Za liberalstvo in klerikalstvo pa še kot
mlad dijak nisem dal ni počenega^gro-
ša.
Kam je privelo strankarstvo tužno našo domovino, vemo itak vsi. Peščica nas je v prinferi z drugimi narodi in na evropski geografični karti se nas jedva opaža.
In vendar, kako mogočni smo!
Prihajali smo s trebuhom za kruhom čez nedogledno vodovje in — tu smo. Z nami so prišla tudi naša srca, naše misli in nade — osrečiti sebe in če kaj preostane, druge—1 Rajali so se listi drug za drugim, vsak s svojo tendenco in danes stojimo na časnikarskem polju v isti vrsti kot druge izseljeniške narodnosti. — Ne manjka nam ničesar! —
Pred petimi leti nisem poznal razmer kakor jih danes! Da, in pisal sem v Glas Svobode par pripovednih spisov, a o dopisih se Vam sanja, gospod! Uvrstili ste one par spisov radi, ker so bili stvarni in dobri in nič osebni.
No in v teh Vam nisem odkril svoje “liberalne” duše, da me nazivljete svobodomislecem. Predsednik Marijinih devičarjev, ali kako že Vi “neslano” pravite, postati ne mislim, vsekakor pa trdim, da ne bi Vi pokašlje-vali dolgo, če bi se Vam scepter ponudil kakoršsn- in katerikoli, “business is business!!!\
Vidite in jaz “business-a” nimam! Vse moje je: odprto srce in zavest — slovanska!
Po mojem prepričanju nima vera s politiko opraviti ničesar in značaji se po verskem čustvu soditi ne dajo. Da “smo” se navzeli starokrajskega lib. klerik, duha, ni krivda naša, dolžnost pa bi bila nas vseh, se istega otresti, ker v Ameriki zanj pri tej gonji za dolarjem mesta ni. — Vaša definicija o “značajih” se Vam je torej ponesrečila, gospodine in če Vi mislite, da bodete prodrli z olikanega človeka nedostojno in barbarsko propagando, tavate v temi in iz labyrinta, v katerega se pogrezate, Vas ne reši niti Ariadnina nit.
Ako Vam že Vaš žep dovoli, osrečevati dobro naše ljudstvo s svobodnim glasom, dajte mu dobre duševne hrane, delujte na polju bratoljubja, ljubezni, sloge, ne netite sovraštva proti veri naših očetov in plačilo —- hvala naroda ■—• Vam ne izostane.
Da pa ostanemo pri “kopitih”, Vam vljudno poročam, da bodem odslej nabiral slovnične “cvetke” in jih donašal v A. S. Morda mi bodete hvaležen?
In predno prevzamete definitivno in svečano ulogo narodnega voditelja, sezite v svojo tornistro po—maršalsko palico —1	Ivan Adamič.
Otrok edinec dobiva po navadi preveč pozornosti. Izmed 100 takih o-trok, nedavno preizkušenih, je bilo sedeminosemdeset nervoznih.
Nenavadna Slabost
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Fride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi kr(i ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerecjnostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate ra-biti Pri	, iti i ■, ' j :,
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGA VANJU in KOVCANJU...
VZipiGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih j e inak bolezni, izguba teka in slabost V LEKARNAH.
bitter-wine
V *^<3É!í,3^írí!l St
vf
fSSr*» <
"TRI NE ROVO
Horré víno
,,*»f«tured b/JOSEPH TRINER 753 SAskUd Avc.
JOSEPH TRINER,
W1H ion ASHLAND ATE.	CHICAGO ILL.
| IPiite “Elfc Brand” p>i^o \
X Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
•w»*04©»04<H040*(H<H(H04(H0^040f(H<»*OK04»»040»«l»0
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CJSKE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
m.i — — i.cnn—» ■■ ■ , ,1
FIHO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephone« 2t
I
Iz malega raste vteliko! i
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za ^ starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po	^
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet
National
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, prod«.
CHAS. G. PEARCE, kasir
ipniiniiEsnsnBiiRininiiniiiBssseHiHiEiiEiisEssiiiaBiiisiiiniBiiMsaMg S A. NEMANICH, preds.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag 1
= GLAVNICA $50,000.00.
Slovenian
Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na d eb</lo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
s	s
! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga s
Zdravilno Grenko Vino.
&nEEHHEmiiiiEEE»iEiiEBiiiiEE8iaiEinimiiEiEiiEmiHnmnmiiEniiiB
©♦©♦♦OtO««»G»OfOK»Ki»OtOtOtO»OtO*OtOfOtOt<)tO«OtO«OtCi
I Joliet Citizens Brewing Co- I
i	North Collins St., Joliet, 111.	t
(Dalje.)
16. Zgodovina in lega Jeruzalema.
Jeruzalem smemo po vsej pravici imenovati sveto mešto; sveto je kristjanom, judom in mohamedanom. Jeruzalem je sveto mesto kristjanom, ker so se tukaj godili najvažnejši dogodki našega odrešenja in ker častimo tukaj grob križanega Izveličarja.— Jeruzalem je sveto mesto judom, ki tukaj objokujejo še vedno razvaline svojega tempeljna. — Jeruzalem je pa tudi sveto mesto mohamedancem, ki imajo tukaj za Meko največje svoje svetišče — Omarjevo mošejo. Častitljivo pa je to mesto tudi po svoji starosti, saj mu sega začetek v davno preteklost.
Trdi se, da je Jeruzalem stari Salem, v katerem j.e kraljeval Melkizedek, ki je bil kralj in duhovnik ob jednem in je daroval Bogu kruh in vino. Kot mesta Jebuzejcev so se Izraelci polastili Jeruzalema deloma po Jozuetovi smrti. Pravim deloma, ker se je trdnjave polastil šele David, ki si je izbral Jeruzalem za glavno mesto svojega kraljestva. Davic^ je storil mnogo 3a to mesto, je vtrdil z močnim zidovjem in ozaljšal s krasnimi palačami. Prenesel je v Jeruzalem tudi skrinjo zaveze iz Karjatjarima. Njegov sin Salomon je sezidal na hribu Morija Gospodu prekrasni tempelj. Tako je po-stalo.mesto Jeruzalem ndle glavno mesto kraljestva, marveč tudi središče judovske vere. Za oboje je bilo mesto prav pripravno že zavoljo svoje lege. Stalo je ravno v sredi kraljestva in sicer precej visoko v gorah, tako, da je bilo vsled svoje lege pred sovražnimi napadi dokaj zavarovano. Ako se je hotel sovražnik polastiti Jeruzalema, se je moral polastiti prej skoraj cele dežele.
Zgodoviaa Jeruzalema je tesno združena se zgodovino judovskega kraljestva. Pod kraljem Salamonom je dosegel Jeruzalem, ako že ne vrhunca svoje razsežnosti, prav gotovo vrhunec svojega sijaja in svoje slave. Iz novega so v.trdili sv. mesto kralji Joa-tam, Ezekija, Manase, in slednjič deset let po Gospodovi smrti kralj. Herod Agripa. Kralj Salomon, ki je storil toliko za Jeruzalem, pa je zasadil tam z od starosti onemoglo roko in srcem od malikovavskih žen zaslepljenim tudi kal pogube in prekletstva, ki je le prezgodaj rodila strašen sad. Postavil je namreč v svetem mestu tudi malikom altarje.
Trdi se, da Jeruzalem nikdar ni imel nad 200,000 prebivavcev, izvzemši se veda vsako leto čas praznikov, h ka terim se je zbralo nad milijon ljudi.
Ako prebiramo zgodovino tega slav nega mesta, najdemo dosti veselega zapisanega o blagoslovu, ki je prihajal iz hiše Gospodove; najdemo pa tudi mnogo žalostnega o malikovar'skih hudobijah, o črni nehvaležnosti in grdi nezvestobi, katero je potem vedno kaznoval. pravični Bog. — Kralj Nabuho-donozor je prišel okoli 1. 588 pred mesto, je‘ oblegal in sestradal. Let;a 586 se je vojskovodja Nabuzardan polastil Jeruzalema, vsled kuge, lakote in vojske oslabljenega, zažgal tempelj in mesto, in prebivavce odpeljal v ba bilonsko sužnost. Na okajenih razva linah je prerok Jeremija v pretresljivih pesmih obžaloval nesrečno hčer Sijon sko.
Sedemdeset let pozneje 1. 516 r. Kr. posvetijo zopet svetišče v Jeruzalemu. Veselo prepeva navdušena mladina, ali milo zdihujejo starčki, ki so videli še krasoto prvega tempeljna, s katerim se drugi ne more primerjati! Mesto pa se vzdigne šele 1. 453 iz razvalin. Po noči jaha Nehemija okrog groblja, katerega je bilo toliko, da ga nikakor niso mogli odstraniti. Koliko nasprot-stva! Z eno roko so se vojskovali se. sovražniki, z drugo so zidali.
Leta 170 pr. K. prelivata vnovič sirski kralj Antioh Epifanes in njegov vojskovodja Apolonij v Jeruzalemu potoke krvi in skrunita tempelj. Po gumno.se vzdigne kot branitej vere in narodnosti junaški Juda Makabej se svojimi sinovi, katerim se slednjič vendarle posreči oprostiti deželo in mesto nadležnih in silnih ptujcev. Bolj in bolj se je bližal Jeruzalemu rimski orel ki je komaj čakal primernega trenut ka, da zasadi v od notranjih bojev in prepirov razmesarjeno mesto svoje kremplje. Herod, judovski pagan, postane kralj i. 37. pr. Kr. in povzdigne zopet mesto s kraljevim sijajem. Kjer je bil nekdaj Salomonov, se zablišči v Herodovem času še mnogo lepši tempelj. Tudi na Sijonu, kjer je stal Davidov grad, se vzdigne v tem času lepša in še močnejša trdnjava. Toda s krvjo omadeževane kraljeve roke so ozaljšale mesto tudi s pagansfcimi po slopji.
Tako se je lesketal Jeruzalem ob Kri stusovem času v novem blišču. Mesto je Ifilo podobno bogato nalepotičeni nevesti, ki £aka svojega ženina. Toda: ves ta sijaj je bil navidezen, paganski. Pa Gospod se je usmilil tega mesta Milo, pa tudi preteče se razlega njegov glas po templju in po mestu. Kolikrat je hotel zbrati sinove in hčere jeruzalemske kakor koklja zbira svoja pi ščeta; oni pa niso hoteli! Tedaj mu ne ostaja druzega, kakor razjokati se nad nehvaležnim mestom, ki je slepo hite lo v pogubljenje,.katero si je zaslužilo z groznim umorom svojega največjega dobrotnika Mesija!'
Gorje! s koliko potoki krvi se mora
maščevati prelita kri prerokov, kri Kri stusova! Kristjani zapuščajo mesto, angelji pa tempelj. Mestu se bližajo Rimljani. Jeruzalem je križal Zveličarja; glej, krog mesta rra*.stotine križev; na nje pribijajo Rimljani obupa-joče jude! Mesto Jeruzalem'je prelivalo nedolžno kri, glej, kri nedolžnih jeruzalemskih otrok teče v potokih! Mesto ni hotelo sprejeti kruha življenja, zdaj mu,manjka vsakdanjega kruha, česar ne vmori meč, to pokonča lakota. To nesrečno mesto je klicalo Gospodovo kri nase in na svoje1 otroke; jytyj morijo matere svoje otroke, da se hranijo z njih mesom. Mesto je skrunilo tempelj, ki zdaj gori, gori pa ž njim tudi mesto,. Jeruzalema ni več, kamen na kamenu ni ostal. Ljudstvo božje je nehalo biti ljudstvo. Ostali so le kosci tega naroda, ostali so kot žive priče božje pravičnosti. Ti kosci so ostali, da kaznuje ž njimi Bog ljudstvo nove zaveze, ko to posnema ljudstvo stare zaveze v odpadu in nezvestobi.
Še enkrat , so se vzdignili zapeljani jtidje zopet Rimljane, toda zopet jih premaga cesar Hadrijan, ki sezida v znamenje zaničevanja nad razvalinami nekdanjega Jeruzalema popolnoma pa-gansko mesto z imenom Elia Kapito-lina; judom prepove pod smrtno kaznijo vhod v to mesto. Šele pozneje so si kupili za drag denar pravico, da smejo enkrat v letu v mesto, žalovat nad razdejanjem tempeljna.
Leta 326 pride mati cesarja Konstantina in sezida v Jeruzalemu mnogo lepih krščanskih svetišč. Človek bi mislil, da so minili dnevi' obiskovanja za mesta, toda motil bi še. Za Rimljani pridejo Perzijani, za temi Saraceni. Konec 11. stoletja pride zopet rešitev, Jeruzalem postane krščansko mesto; toda že leta 1187 in za stanovitno 1. 1224 pade zopet'v oblast moha-medannov. In akoravno- So kristjani v Evropi Turke večkrat slavno premagali, so ti vendarle še vedno gospodarji Jeruzalema. Turki dandanašnji ne morijo sicer več 'kristjanov, ali vendar so še -zmirom brezobzirni posestniki najslavnejših svetišč. Da, celo vrata cerkve Božjega groba odpira in zapira Turek; previdnost Božja je tako odločila, sicer bi bili ločeni kristjani že davno vzeli katoličanom vso pravico do tega najčastitljivejšega svetišča na svetu.
Kakšen pa je dandanašnji Jeruzalem? — Zadnja leta je videti velik napredek, ker sv. mesto jako raste. Pred nekaj leti je bilo v Jeruzalemu približno 20,000 prebivavcev, sedaj jih je že nad 80,000. Vedno bolj se naseljujejo tujci. Skoraj vse^veče evropejske države imajo v Jeruzalemu svoja lastna krasna poslopja, tako n. pr. Francija, Avstrija, Nemčija, zlasti pa Rusija, ki ima pred vratmi starega že skoraj celo novo mesto. Kar se je sezidalo zunaj obzidja, je vse lepo po evropejsko zidano..— Silno veliko pa se je zadnje čase v Jeruzalemu naseli lo j udov. nekaj bogatih, še več pa u-božnih, ki dobivajo podporo od judovskih baronov v Evropi.
Kaj pa prinese prihodnost. Jeruzalemu? Tega pač ne vemo, ker ne poznamo božjih sklepov in najnenov. Prepustimo torej to previdnosti Božji ter oglejmo zdaj . raji nekoliko lego današnjega Jeruzalema.
Jeruzalem leži 800 m. visoko nad morjem. To mesto je torej res sezidano na gorah, kakor poje 86. psalm: “Njega stalo je na sv. gorah”. Te svete gore ste gora Sijon in gora Morija, mej obema je ozka dolinica Tiropejon, ki se druži se silno globoko dolino Jozafat. Tudi dolina Tiropejon je bi la včasih jako globoka, vsled raznovrstnih razdejanj Jeruzalema je pa sedaj z gramozom skoraj zasuta. Pri studencu Siloe se druži ta dolina tudi. z dolino Kidron. Oba hriba Sijon in Morija imata po več višin da se lehko trdi, da je Jeruzalem sezidan na hribih, katere ločijo majhne dolinice. Prav zato se pa tudi skoraj vse ceste precej strme in tako ozke, da se po njih ne more z vozom voziti.
(Dalje prih.)
EDWARD F. DUNNE ZA GUVERNERJA.
Vsi naši dem. volilci v. drž. Illinois volite za g. E. F. Dunne, ki je na dem. tiketu kandidat za guvernerja države Illinois. Ta mož je znan, kot “Honest Judge”. Bil je v Chicagi dolgoletni pravični sodnik in župan. On je katoličan in pravi mož — velikan — vreden te časti. Prostozidarji so proti njemu, protestantje tudi, za to ga morate vsi demokratski slovenski volilci*voliti, če hočete, da dosežete .svoje. “Vote for
E.	F. Dunne for Governor.”
OGLAS.
it
Ob’ prih. predvolitvah v državi Illinois volite vsi republikanci za predsednika Združ. držav Amerike g. William H. Tafta, ki je sedanji predsednik, ter je tako dober, kot še kateri zadnjih 25 let. Volite vsi zoper Roosevelta, ki je že bil sedem let predsednik, pa ni nič storil pomenljivega, le kričati, streljati in kraljeve mogotce v Evropi obiskovati je znal predobro. Volite za Tafta, da ne bo Roosevelt ustrojil kraljestva v Ameriki. “Vote for Taft for President!”
Spomini na moje romanje v Sv. Deželo.
mmmmms
j

rmmt» h	¡¡ ¡¡ ¡
iC/om-B/ošŠom
Le malo okrepčila rabite, da se ohranite zdravi, ki uredi sestav in čisti kri.
Vprašajte drugista za NEEDHAM’S EXTRACT Ima ga, ali ga pa dobi. Piši nam, da pošljemo knjigo kako so drugi rabili deteljo zoper razne'krvne bolezni. -
D.	Needham’s Sons, Lakeside Building, Chicago, III.
MALI /GLASI.
»OO+O^+O«
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugopa-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111.
GODBA ZA VšE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 10%, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111.
___________________t_____
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
fina naprodaj
Novo viijo črno rudeči zinfandej, in belo vino inuškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite	.	»
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakš«', lastnik.
Box 657.	Crockett. Cal.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meenchaum” Sc, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
tOS Jefferson Street Joliet, ML
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
%
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
uH Jefferson St., blizu mosta, Joliet
The Will County National Bank
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denarne %lo§ ter pošilja denar na vse dele svcla
Kapital in preostanek $300,chm
C.	E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
“Kajzerhof”
se imenuje slovenska gostilna “na hribu”, kjer je .vedno največ zabave in najboljša postrežba.
Anton DoWiak, lastnik
1100 N. Broadway	Joliet, IH-
_______ J
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? GotovoI V mesnic)
J. & A. Pasdertz
te dobijo najboljše sveže in prek» tene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba i« «aše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v n&šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. »,1. Photic *531 N W. Phone Uli
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka gostilničar
Corner State and llth Street,
NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.	:
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
S traka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Stom Dm Bouse
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Street
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banka.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, Ul.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
J.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Franc Banich, 1858 W. 22nd St.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1827 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizabeth St.; tajnik: Michael Uršič, 115 Indiana St.; zastopnik: John Mahkovec, 208 Jackson St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, IJl. Predsednik: Anton Nemanich, St., 1000 N. Chicago St.; tajnik: Josip Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drergo nedeljo v mes.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar, Box 835. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111.	Predsednik: Anton Štrukelj, 1202 Main St.; tajnik: Matevž Urbanija, 1326—3rd St.; zastopnik: Rev. Alouis J. Kastigar, 542'Crosat St. Seja prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Culig, 1219 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14. dne v mes.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Štefan Stukel, cor. Elizabeth & Moran Sts.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; zastopnik: Josip Kuhar, 207 Bridge St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Dr. sv. Roka, Clinton, Iowa.
Predesedeniek:	John Stefanič, 608
Pearl St.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl St.; delegat: John Tancik, 609 Pearl St. Vsi v Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Autora, 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4; tajnik: Alojzij Bučar, Box 262; zastopnik: Jernej Verbič, Aurora Ave. 635. Seja prvo soboto,
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Ignac Blatnik; tajnik: Karol Zalar, Box 547; zastopnik: John Telban, Box 607. Seja 2. nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Centa; tajnik: Frank Zakrajšek, Box 163; delegat: Math. Baudek, Box 178. Seja prvo nedeljo v mesecu.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Jos. Radmelich, 1260 Farrel St; tajnik: John Krašovec 26 Harrison St.; zastopnik: Nikolaj Požek, 468J4 East Park Alley. Seje drugo in četrto sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 127 -r 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 677 Progress St, Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo v mes.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Arkansas. Predsednik: Martin Čoš; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja iretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, 298 Kennedy St.; tajnik: Mike J. Mau-rin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mu kavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbari, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Ant. Hočevar, R. F. D. 2, Box 11tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2, No. liji; delegat: Fr. Guna, Box 722. Seja drugo endeljo v mesecu.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jakob Velhar; tajnik in del.: Frank Keržič, Hargrove, Ala. Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej Knaus, 6129 Št. Clair Ave. N. E. Seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Jo liet, 111. Predsednik: Jos. Dunda, 704 Raynor Ave.; tajnik: Michael Ward jan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan, 209 Indiana St. Seja prvo nedeljo
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210—5th St. Seja četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Jos. Pasich, R. F. D. 1, Box 82; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No.
1,	Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg; Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa.; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5175 Butler St. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter P. Sterk, 428 N. 5th St.; tajnik: John Bi-žal, 416 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja I. ned.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Ant. Feer, R. F. D. No.
2,	Delmar, la.; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la.; delegat: John Skalla, R.
F.	D. No. 2, Delmar, la.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 321
... / 		 .....		
«/ i Rezervni sklad nad pol milj ona kron.	KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneotn. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih -S 1 O/ brez odbitka rentnega davka. r Ji. JLA A 3 /0 Naš zaupnik v Zjed. \r d d 1/crv-*• 6104 St. Clair St., Cleveland, O. državah je Jl liluli. IJClIVOvl ^ 82 Cortland Si., New York.	Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. 1
—3rd Ave.; tajnik: Janez Povsha, 311 —3rd Ave.; del.: Anton Kromar,.216— 3rd Ave.Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Jevnikar, 5411-11 Camilia St.; tajnik: Frank Miklaučič, 4020 Willow St.; delegat: Jos. Kos, 241—57th St. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. Predsednik:	Martin Krašovec,
Box 206; tajnik: Anton Hren 229 So. Front St.; delegat: Anton Papič, 128 Friderick St. Seja tretji petek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Štefan Petritz, 605 Chestnut St.; tajnik in delegat: Mihael
J.	Kraker, 614 E. 3rd St. Seja prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnar, 9605 Ave. L; tajnik: Karol Me-doš, 3523—95th St.; delegat: Nikolaj Jakovčič, 9621 Ave. M. Seja prvo ned.
45.	Dr, sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik John Ša-sek, Box 110; tajnik: Josip Sasek, Box 45; delegat: Nik. Veržuh, Box 145. Seja 14. in 18. v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 410 E. 5th St.; delegat: Franc Giova-nelli 423 E. 16th St. Seja drugo ned.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago,
111.	Predsednik: Peter Kure, 1717 So. enter Ave.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Mart. Nemanich, 1900 W. 22nd St. Seja II. ned.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. We-selich, 5132 Dresden Ave.; tajnik: Jos. Bahorich, 5148 Dresden Ave.; delegat: Rudolf Požek, 201 — 57th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. Mravinc, 120—46th St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mark Ostronich, 1132 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsennik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard St.; delegat: Fr. Staniše, 505 Blaine St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 719 N. Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 764 N. Warman Ave.; del.: Jakob Strgar, 768 N. Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
111.	Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road; tajnik: Janez Petkovšek, 1426 McAlister Ave.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega,
Chisholm, Min. Predsednik:	Karol
Zgonc, Box 313; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Fr. Firšt st., Box 707. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, rested Butte, Colo. Predsednik: Anton Matkovič; tajnik in zastopnik: Frank Gorišek. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Fr. Stibernik, 404
4th St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 2nd St.; delegat: Štefan Franko-vič, 132 W. Chestnut St. Seja vsacega
14.	dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Jos. Cvetkovič, 440 Union St.; tajnik: Ant. Podgornik, 29 Stagg St.; delegat: Gabrijel Tassotti, 56 Ten-Eyck St. Seja vsako I. soboto.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Knez, Claridge, Pa.; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. No. ^2, Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Jos. Fran-cel, 408, Grand Ave.; tajnik: Anton Zallar, 610 Douglas Ave.; delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja 2. ned.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavja, Bradley, 111. Predsednik: John Pez-dirtz, Box 353; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Matija Stefanič. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: And. Slak, 7713 Issler Court S. E.; tajnik: Jakob Resnik, 3599 E. 81 st St. S. E.; delegat: John Vidmar, 3564 E. 81 st St. S. E. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-man Ave.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
Z:
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 342 Reed St.; tajnik: Anton Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja prvo nedeljo v mesecu.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleve-gat: Ant. Šuštaršič, 8116 Ater Ave. Seja drugo nedeljo v meescu.
land, Ohio. Predsednik: Egidi Ver-hovc, 2562 E. 75th St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele-
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Miko Matjašič, 556 So. 3rd St.; tajnik: Josip Krašovec, Box 196; delegat: Matija Petrič, 529 So. 2nd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Frank Hren, Box 135. Seja prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: John Ramuta, P.
O.	Box 605^ tajnik: Matija Urich, 3326 N. 6th Ave.; delegat: Jac. Stariha, 1711 —6th Ave. N. Seja prvo ned. po 10.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Tratnik, 3127 So. 7th St.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pa., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, Box 94; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Ignac Uršič, Crabtree, Pa., Box 374. Seja prvo nedeljo.
72.	Društvo sv. Antona Pkd., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Virant; tajnik: Josip Palčar, Box 385; delegat: John Škraba, Box 438. Seja drugo nedeljo.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Anton Kužnik, 1201 S. 19th St.; tajnik: Ivan Kulovič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja II. ned.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Jernev Končar, Box 652; tajnik: John Oso-lin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Terezija Kremesec, 1324-W. 18th Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 2059 W. 23rd St. Seja tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: John Zalar, Box 432 N. Chicago 111.,; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat, Fr. Grom, 1212 10th St. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč.„. So. Chicago, 111, Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4745 Hatville St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4828 Blackberry Alley. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jos. Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednnik: John Žugel, Box 215; tajnik, Jurij Pintar, Box 96, Painzdale, Mich.; delegat: Vik tor Radoševič, Box 54. Seja 3. ned.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; tajnica: Barbara Jakopin, 1682 E.-33rd St.; delegatinja: Marija Rohotina, 1770
E.	28th St., Lorain,, O. Seja drugo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; tajnica: Terezija Potočnik, 303 6th St.; delegatinja: Marija Kas, Box 489. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Goio-bich, 302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug-lich, 410 Vine St. Seja drugo nedeljo.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Ah-mek, Mich., Box 104; tajnik: in del.: Jožef Butala, Box 416, Ahmek, Mich. Seja prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik Mate Belavič, 18 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 21 Sycamore St.; delegat: Nik Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik Martin Derganc, 457 S. 18th St.; tajnik: A. Krašovec, 385—23rd St.; delegat: Fr. Kompare, 2116 Madison St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Fr. Habič, 378—3rd Ave.; Rankin, Pa.;‘tajnik:
Jos. Krstalič, 26—5th St.; delegat: Math. Kozan, 332—3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa. Predsednica: Doroteja Katkič, 4900 Hartfield St.; tajnica: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja drugo nedeljo.
93.	Društvo Frid rik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik John K6če-var, Box 118; tajnik: Jakob Petrič, Bx 991, delegat: Matt. Knaus, Box 46. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Metod Cirej, Box 272; tajnik: John Jarc, Box 77; delegat: Alojzij Orešnik Box 163. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alajzija, Broughton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat Starešinič; Jajnik: Fr. Čampa, P. O. Box 4; delegat: Fr. Čampa, P. O. Box 4. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: John Kaso-vinc, Box 60; tajnik John Plesnik, Box 696; delegat: John Knes, Box 197. Seja prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Lozar, Warn St.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: Benedict Birsa, 113 Meadow Ave. Seja prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 35; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 1780 E. 28th St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N. J. Preds.:	Fr. Skebe, 337 New
York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar
21 Webster Ave. Seja prvo nedeljo.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Matija Mar-har, 6212 National Ave., West Allis, Wis.; tajnik: Ant. Hren, 208 Grove St. West Allis, Wis.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St, Milwaukee, Wis. Seja drugo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsed.: Ana Princ, Tailer Ave. 1220; tajnica: Marjeta Luk setič, 1220 Eler Ave.; delegatinja: Julijana Kraševec, 1237 Eler Ave. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Jennie Pirnat, 416 E. 9th St.; tajnica: Franica Staudohar, 36 Schooles St., Brooklyn,
N.	Y.; delegatinja: Neža Češark, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Golobitsh, 805 N. Chicago St.; tajnica: Marija Dunda, 704 Raynor Ave.; delegatinja: Rose Brunskole, 200 Ross St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: John Rataj, 337—1st
St.; tajnik Mihael Železnikar, P. O. Box 148; delegat: Anton Petrič, 234—^ 4th Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Jera Pod-pečnik, Box 225; tajnica: Neža Kranc, 152 Bety St.; delegatinja: Franca Bertoncelj, 147 Center St. Seja prvo ned.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Štefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Pavel Bukovec, Box 462. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Alojzij Andolšek, 5173 Clarkson St.; del.: John Tanko, 4851 Washington St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Sta-rašinič, 617 So. 2nd St.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2nd St.; delegatinja Katarina Matjašič, 611 So. 2nd St. Seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City/, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 414 N. 5th St.; tajnica: Marjeta Bižal, 416 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 415 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Franc Masle, 37 Casier St.; tajnik: Mihael Kramar, 36 Diamond St.; delegat: Fr. Gregorka, 36 Diamond St. Seja vsako 3. nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Antonija Že-ravec, 310 Bellview Ave.; tajnica: Eran ca Lozar, 310 Midland Ave.; delegatinja: Jožefa Majnerich, 301 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City,
Pa. Predsednica:	Angela Oražem,
Susqu. St.; tajnica Marija Spec, Box 611; delegatinja: Franca Terček, Main St. Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Marija Lenarčič, 5 So. William St.; tajnica: Franja Malavašič, 49 Danube St.; delegatinja: Ivana Istinič, 409 So. Ann St. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-
springs, Wyo. Predsednik:	Matevž
Ferlič, Sherman St. 211; tajnik: John Slamnik, Box 555; delegat: Rev. Anton Schiffrer, Box 432. Seja 3. nedel.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport,
Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R. F. D. 2, No. 11	; tajnica: Josipina
Hočevar, R. F. D. 2, tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. lljd; delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78J4. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja četrto nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Ana Artač, 1402 Wadsworth Ave.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road: delegatinja: Franca Kirn, 834—lOth St. Seja četrto nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St. Seja vsako zadnjo ned.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So.
Omaha, Nebr. Predsednica: Katarina Schweiger, 385 S. 23rd St.; tajnica: Marija Kompare, 2116 Madison St.; delegatinja: Jožefa Derganc, 457 So. 18th St; Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Math. Košir, 502 N. 7th St.; tajnik: Fr. Keržič, 1409 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos. Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 27 R. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Fronte-nac, Kans. Predsednik: Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Martin Kacman. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Marija Hre-benar, 368 E. Bandy St.; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegatinja: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bruder, 712 Warman Ave.; delegatinja: Franca Stergar, 168 N. Warman Ave. Seja drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Peter Prijatelj, Box 65; delegat: Ant. Erčul, Box 214. Seja četrto nedeljo v mesecu.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: John Bajuk; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ign. Česnik. Seja 1. nedeljo v mesecu.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik: John Lesser, Box 163. delegat: Math. Dremel, Box 92. Seja prvo nedeljo v mesecu.
138.	Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak, Box 21; tajnik: Alojzij Tolar, Box 242; zastopnik: Jožef Zupanc, Box 13& Seja četrto nedelja
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Terezija Besal, 112 N. 5th St.; tajnica: Marija Stušek, 1202 Main St.; delegatinja: Ana Povše, 307 —8th St. Seja drugo nedeljo v mes.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Rozi Kulavic, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Alojzija Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegatinja: Johana Bučar, 1009 S. 15 St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
141.	Društvo sv. Janeza Nepomuk, Linton, Ind. Predsednik: Anton Cerar, R. R. 5, Box 12; tajnik: Anton Keržan, P. O. Box 728; delegat: John Cerar, R. R. 7, Box 131. Seja 2. ned.
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Predsednik: Jurij Genšič, P. O. Box 935; tajnik: Alekš Fullier, P. O. Box 576; zastopnik: Ign. Slakoper, P. O. Box 776. Seja vsako 2. nedeljo.
143.	Društvo sv. Jan. Krst., Joliet, 111. Predsednik: Jos. M. Grili, 1208 Broadway; tajnik: Frank T. Nemanich, Ross St.; delegat: Josip Pleše, N. Scott St. Seja tretjo nedeljo.
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. Predsednik: Florijan Virant, 214 N. Water St.; tajnik: Jernej A. Kosec, 1222 Alabama Ave., delegat: Pavel Valentinčič, 918 Indiana Ave. Seja prvo nedeljo v mes.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver, Falls, Pa. Predsednik: Fr. Grdenič, 1804—3rd Ave.; tajnik: Ign, Krušlin, 226—I8th St.; delegat: Tomaž Bunjan, 2609 — 26th St. Seja tretjo nedeljo.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E Porter Brewing Company
Oba telefona 405.1	S. Bluff St., Joliet, III.