Štev. 231
TRST, sredo 18. avgusta 1909.
Tečaj XXXIV
—— IZHAJA VSAKI DAK mm«
feti ob aedelj* ta pr«zmklh «fe 5-, pMMW|Wk ife 9. zjvtrij-
Fmmiifne šte-r. m prodajajo po S mrd. (S stot.) ▼ miogik tebakarnah ▼ Tma a •kolici, Gorici, Kranju, št Petni, Postojni, Se4*«d, JJabraiLni, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-JHbI, Dornbergn M. ZmIw«1i i te t. po 5 nvč. <10 atot.). 9«LA8I 8E RAČUNAJO HA MfUMFTRE ▼ Sirokosti 1 kolone. CENE : Trgovioako ia obrtne oglase po 8 st. mm, oemrtnice, zahvale, poelaočee, o^lnao denarnih, zavodov- po ao st. mm. Za oglas« v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka —daljna vrsta K S. Mali oglmm po 3 sto t. beseda, najmanj pa 40 sto t. Oglase sprejema InaarafeaC oddelek upravo osti-. — Plačuje se izk\ju6no le spaasn „Edinosti".
QI«sllo političnega društva „Edinost" za Primorsko«
V edinost! Je moč 1
■—m NAROČNINA ZNAŠA
m vse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbo brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
lueialat M m*4«ljak* lsdanj* „EDISOBTI" «Un» : «•!«-— letno X 5 20, pol lata 2 SO ■ ■■
▼ti dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne tprejemajs in rokopisi se ne vraSaJo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista,
UREDNIŠTVO: ello« Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. FoSfaio-hranllaKnl raJton It 841 652. TELEFON St 11-57.
Brzojavne vesti.
Čestitka kralja Edvarda cesarja Frana Josipa.
MARIJINI VARI 17. Viši ceremonijer CDgleSkega kralja, Velah, je danes predpo-ludne po kraljevem naloga odpotoval v 141, da izroči — kakor se čuje — če«titko kralji Edvarda ceiarju in kraoju Franu Josipu.
Konferenca klnbovih načelnikov.
DUNAJ 17. Po posl. Giombiaskemu sklicane konference se vdel^žuje pet socijalno-demokratičnih poslai cev. Časki radikalci so odklonili sodelovanje pri konferenci.
DUNAJ 17. Na današnji konferenci klnbovih načeinikov ie sklicatelj posl. Gbmbitiski pozdravil došle poslance, ter kon*t&.tirul, da •o prišli vsi načelniki kiubor raznn Chcca in B:xa — ki nista došla iz programatičaih razlogov — in dr. Fuchsa, kije bolan. GUom* bintki je najprej predlagal, da se izveda splošno politično debato. Vai Čieni so se izja-javiit za ohranitev parlamenta in za sklicanje ištegš na jesen. Zastopniki „Slovanske Jed-noteu ao izjavili z oziram na komunike, ki ga je „Jednota* skieniia in objavila, da niso storili nikakega sklepa, da bodo tudi v prih:daem zasedan-u državnega zbora obstru-iral . Pridržati si pa morajo svojo taktiko za čas po sklicanju državnega zbora in ne mo rejo prej prevzeti mkakih obrežnih obljub. Konečao se je na predlog po al Steinwinderja pooblastilo, naj se z vlada in strankami po-gsja, da se omeg&či delovanje zbornice, ter naj ob primernem času zopet skliče konfa-rerc) načelnikov kiubor.
Slovanska unija vztraja v naj odi o č nejši opoziciji.
DUNAJ 17. Slovanska Unija je v svoji današnji seji po dveurnem posvetovanju sklenila, da 1. proti vladnemu »istemu slejkoprej vztraja u& stališču uaiodlcčneišega nasprot-strs in s sedanjim vladnim sistemom ne stopi t p granja. 2. Sklep glede taktike v nastopu ^■ipcr vlado »i Slovanska Unija pridržuje do sklicanja državnega zbora. 3. Siovanska Unija •e udeleži konference Giabinskega. 4. Slovan-ska Unija zahceva, da se da jeseni deželnim zmerom na razpolago zadostni Čas za zaseda-nie 5. Na predlog poslanca C&oca Slovan s*a Uaiia na;odločne)še ob«o;a nečuvene per-t>?kucije, ki se vrše proti Slovakom na Nižjem Arstniakem in od vlade na]energične]še zahteva, da slovanska minoritete izdatno šč'ti,
(„Slovenec"),
DUNAJ {17. Vsled sklepov Slovanske Uaiie se splošno s ssorcdi matem&t čco gotove stjo sodi. da akcija G:abinskeg& ne r»o imela najmanjšega uspeha. (»Slovenec").
DUNAJ 17. Slovanska Unija je skituiia prsvetovati te v eni prihodnjih sej gleda v*topa Rasinov v Slovansko Uaijo. Današnje pom mbne seje Slovanske Unije se je udeležil rutinski poslanec Romančuk. („Slovenec").
Seatanek cara Nikolaja in kralja Viktorja Emanuela.
RIM 17. Kraj, kier se imata seitati ruiki car Nikolaj in italijanski kralj Viktor £msnurl še ni definitivno določen. Bržkone se ža sehtaneta v prvi polorici oktobra v bar«k:h vodah. Agitacijo, ki so jo uprizorili
C D L T S T F K
Ptiči v kletki.
Švedski spisal Thore Blanche; prevel J. P.
Ko je prišlo poleti« in je nastala doba počitnic, bilo je v banki žiro. Sedaj 'ima je šlo za to, da si Š3 kaj prislužita posebej. Tada povsodi je bilo vse polno mladih gospodov, ki so kazali čilost in se dotedaj še niso priučili tisti „umetnosti-, ki v 5 urah dogototlja delo, katero se je moglo dovršiti prav lahko v treh.
Na poiti to tržili in kupčevali za nedeljsko službo; oni, ki «o imeli sredstev, užili so jednodneven počitek, ili na izlet in vrnili ta domov tveži in ogoreli — ti pa, ki tega niso mogli, vtaknili to nekaj kron v žep, ostali doma in lepo poiiušali, kako te je dobro godilo drugim.
M:adi par iz V&zintga mesta ni imel teh ared.tev.
Ret, čudovito drago je življenje 1 Crev-Ijar hoče denarja, krojač in šivilja tudi ne deata zastonj, jela krasti ne more in ne ime in goipod zdravnik tudi ne more oditi, ne da bi >e mu plačalo, četudi je očividao, da ailno nerad kaj jemlje.
Hodila je po tvojega toproga zvečer, ko je d^eotovil t»oje delo.
£ 1 je truden in bolel ga je hrbet, a ko
proti obitkn socijalni demokraije, je precej ponehala. Ker je cela javnost proti vsaki demonstraciji, se nadeja vlada, da povodom obiska ne pride do nikakih sovražnih iz^av.
Prepovedana skupščina. — Demonstracije v Zagreba.
ZAGREB 17. Za včeraj popoludne ob 6. uri je bila sklicana na vseučiliški trg narodna skupščina z dnevnim redom: Borba za narodna in ljudska prava.
Vlada pa ie skupščino prepovedala.
Zvečer to bile po mestu velike demonstracije. B>lo je aretiranih več oseb.
Bolgarski brodovi in Dardanele.
SOFIJA 16. Turška vlada je obvestila bolgarsko vlado, da bodo morale zanaprej bolgarske ladije, ki plcviio ped bolgarsko za»ta?o, plačevati posebno prevozno takso, ter ob enem imeti potrebno posebno pripustno dovoljenje za prevoz.
Dosedaj so bile bolgarske ladije proste, ker ve jih je smatralo kakor tarške. Ta odredba je bUa sprejeta v bolgarskih političnih krogih zelo ugodno, ker te jo smatra kot ponovno priznanje bolgarske neodvisnosti od strani Turčije.
Boji med Španoi in Mavri v Severni Afriki.
PARIZ 17. Glasom nadaljnih brzojavk iz Molile so Mavri napadli španske straže, utrjene na sosednih dišavah v treaotku, ko to se menjale ttrsže. Španske čete to jih pa odbile in posrečilo se jim je pregnati tovraž-mka iz njegove pozicije, pri čemer je trpel velike izgube. Tudi pred?čerašQjem to Mavri izgubili mnogo ljuJi, ko so napadli ttražo nekega transporta živil in to te po neki luči dali zavesti, da to zaputtili tvojo utrjeno pozicijo.
Nesreča z avtomobilom.
KAISERSLAUTERN 17. Kakor poroča „Pfalz. Preste", je sinoči med Landstuhlom in Kindsbachom zavozil neki francoski avtomobil proti nekemu drevesu, pri čemer je eksplodiral benzia avtomobila. Dve dami, neka vojvodin i ie n^ka grefi^a, sta smrtno nevarno, tretja dtma in dra gospoda pa težko ranjena.
Zrakoplovstvo.
BEROLIN 17. Opoludanski litti poročajo, da se 39 ponesrečil poskui danskega zrakoplovca dr. Antena, ki je hotel z aeroplanom preleteii Oeretund.
RIM 17. Vodljivi vojaški balon „I. Bisft je danes predpolu.ina iz Br&cciana pod vodstvom polkovnika Motri za poskus vzletel r zrak- Razun t*g£ sta bila v balonu še dva stotnika, en poročnik in en mašinist. Balon je letel v »meri proti Anquilavi in Trevingnana. Spremembe, ukrenjene na aparatu, so se popolnoma obreole.
Generalni štrajk na Švedskem,
STORHOLM 17. Danes je pričel pro-met na vseh tramvajskih progah z manjšim številom vozov. Predpoiudne je bdo vsprajeth 85 novih uslužbencev.
Požar v kraljevi palači v Belem-grada.
BELIGRAD 17. V hlevih kraljeve po-lače je danes predpoiudne navstal požar vsled neprevidnosti nekega mehanika, ki je poprav-
io se srečali njiju pogledi, nasmehnil te je — a ko je čutil njeno roko, počivajočo tako zaupljivo in m>rao v njegovi, izginila je tudi njegova trudnott.
Je-li danes imel mnogo dela? Da, te proklete drobnarije! Še pod zemljo bi tprt-vile Čioveka.., hm! to je jako težko. No — in ona? Je-li imela danes popoludne mnogo pitem ? O, nikakor ne, moj dragi, tredi leta tega ni ravno preveč !
Dala tta se prepeljati v Čolnu v Skeppt-holm in prišla tta. sprehajale se, k gradu. Poslušala »ta, kako valovi bičajo kamenene zgradbe in videla korvete, pripravljajoče te na dr'go pot.
Jedenkrat tta ti privoščila in ila v malo gostilno večerjat po kroni. Vsilil jej je liker — ta jej ne škoduje, rekel je zdravnik — sam je izpit polovico, pil potem pivo, čutil se zadovoljnega, naročil — dasi je ona odločno protestov ala — kave in osminko »mni-hovskega".
A ko si je prižgal smo tko ter pritisnil tvojo soprogo k sebi, z a smej al a sta se ter mislila, da sta imenitna godovnika---
Ko se je približala jesen, podvojil je svojo skrb zanjo. Pomagal jej je vedno, če je ila po stopnicah in obledel, ako je slabo stopila.
A pričele so se naenkrat dolge debate tam gori, v gnjezdu. Cele are sedela sta, glavi oklonjeni nad papir; računal je, računala tudi ona — a glej! oba sta prišla do dobrega zaključka.
Ona izstopi iz poftte, ker so njemn odmerili malo večjo plačo ▼ banki«
ljal avtomobil princa Jurja. V kotlu nahajajoči se benan je eksplodiral io popolnoma razdejal avtomobil a ptipadki. Ogenj se je razširS na druge prostore in tudi na streho hleva, vendar so ga zamogli kmalu lokalizirati. Skoda je velika. Mehanik in neki sluga sta bila precej težko ranjena.
Tarčlja.
SMIRNA 17. (Rsuter. poročilo). Turška eskadra, obstoječa iz 10 večih in manjih ladij ie odplnla od tukaj, govore, da v Kar-patos.
SMIRNA 17. Otomanske tvrdke se udeležujejo bojkota proti grškim ladijam s tem, da odpuščajo grške delavce.
Potres.
LIZBONA 17. Danes ob 2 in pol uri zjutraj so čuli na več krajih mesta močne potresne sunke, ki so prestrašili prebivalstvo.
Francoska mornarica.
PARIŠ 17, Franci;a zgradi v prihodnjem letu šest novih vojnih ladij.
Glasgow 17. Požar ie v ulici Ingram uničil več poslopij, v katerih je bilo nakopičeno dragoceno blago, izlasti muselin in drob-njava,
London 17. Dine* zutrai so obgiavili indijskega dijaka Dhfngra, ki ja umoril polkovnika Curzona Wil!ie.
Dunaj 17. Glasom brzoja7n?ga poročila je vojna ladija Nadvojvoda „Ferdinand Maks* dae 16. t. m. priplula * Smirno. Na ladiji vse zdravo.
Italijansko socijalističen glas o naših razmerah.
(Zvršetek.)
Storchi nadaljuje :
Zgodovina piše, kako je beneška republika pesejala istrske hribe g slovanskimi na-selniki iz Hrvatske, Slavonije in ostalih balkanskih pokrajin. Od tistih časov se konstatira stalno prihajanje Slovanov v tržaško okolico in polagoma tudi v mesto Trst. Tukaj so našli dela in zaslužka in ostali so stalno ter se udomačili. In zgodilo se je, da so se Tržačani leta 1382 dobrovoljno udali habsburški hiši pod Leopoldom III., ker so Benetke hotele Trst zadušiti in uničiti. V udanostni listini čitamda to Tržačani želeli s tem zbližati avojo pomorsko kupčijo z notranjimi deželami: Kranjsko, Koroško in Štaiarsko. Od Benetek in Italije sploh ni imel Trst pričakovati ničesar, ra-zun vednega poniževanja in usužnjevanja pod oholo megalomanijo Benetek, katerih rek }e bil: Morje je moja zemlja !
Trst je bil vsled neuteSljive želje po ekonomičnem napredku prisiljen, da se je vedno bolj bližal avstrijskim notranjim deželam. Mesto ni moglo za večno ostati v tieti tesni lupini, v katero so je Benetke držale uklenjeno. Moralo je razbiti verige ter dalje in dalje vedno razširjati tvoj induttrijalni in komercijelni vpliv in s tem neprestano usrkavati va-te slovenski element iz teh pokrajin. Ako pomislimo, da je mesto tržaško za časa udaje Trsta habsburški hiši §te!o komaj devet tisoč prebivalcev,
Da, da, pojde tako tudi I
A gnjezdo je dobilo novega prebivalca in nova usta, lačna, mala usta, katera so zahtevala za-se vse sile materine.
Od sedaj je delal samo on, a delal za dva. Povsod, kjer je bilo le možno, prislužiti ti kako malenkost, prikazalo se je njegovo tuho lice. Predajal je tvoj nedeljski poč.tek, prevzemal in izvrševal delo za druge, prepisa val doma — vse za golo priznanje.
Opustil je svojo priljubljeno popoludan-sko smotko — boli ga baje od kadenja vrat — ia pil tamo čsš? vode k svojemu skromnemu popoludanrkemu kruhu z maslom. Sam Bog vedi, kako je to šlo — šlo je pa j vendar: nikdar niso bile sklede prazne in ! nikdar jima ni nedostajalo za stanarino.
Odiriovila sta služkinjo — čemu bi jo še sedaj potrebovala, ko že ona ni bila več na pošti, ostajala doma in se ni preveč trudila, kakor je trdila. Mesto oje najeli so pomožno deklo, ki je prihajala zjutraj, opravila vse težko delo za sedem kron mesečno ter odhajala ob jedni uri.
Nista sicer s tem prihranila gotovega denarja, za to se je pa tim bolj poznalo ca jedi in perilu in tudi manje se je požgalo, ko je gospa sama kuhala.
Sicer pi je smejoča se kuhinjska dekla kmalu nehala smejati se, ko so se družice ▼ hiši rogale njeni mezdi petih kron, rekši, da bi rade videle „tako zvano gospodo", ki daja svoji dekli boren petak mesečno--
Postalo je zojiet poletje. Kadar sije nedeljsko solnce na zid nasproti in vlada ne-
dočim jih sedaj iteje 210 tisoč, nam jejatno, kako živahno in vratolomno je moralo biti gibanje in napredovanje v tem času pa do danes. Nikako čudo ni t:rej, ako je infiltracija slovenskega elementa vidno naraščala in se ie vedno množi. Ali Italijani ne vidijo in ne umejo vsega tfga — da so nam-eč oni tami najbolj pov«peševali naraščanje tega elementa.
Neozdravljivo protislovje v italijanskem nscijonahzmu sestoji v tem : dočim italijansko meščani 170 v gospodarskem življenju p rite za Slovane in jim daia dela — pa :im It&'i ani kakor politična stranka odrtk&j > in negirajo vsako knltarno pravo, hoteči, da Slovenci ostanejo v podložaištvu in servilnosti. A ravno to najbolj povspefiuje odporin politično gibanje Slove n c e v.
In Storchi stavlja vprašanje : ali niso Slovani, ki stamo bivajo na tej zeml i že stoletja, tako, da jim ne smemo več predbacivati, da so em granti ali priseljenci, ampak narojeni tu in namnoženi po šr.e*iltrh generacijah — ali niso ti Slovani postali domačini, lastniki grede, na kateri žive?! Kako torej, da je &e le, rekel bi, pred kratk.m navstal ta bej med obema narodoma ? !!
Nu, boj je vendar že precej star, ali razširil in poglobil se je vsled napredka, ki te je razširjal tudi v Slovencih, T u d i v njih je oživela zaveitlattne narodnosti. Ta slovanska naredna zavest je prišla s časoma v spor z italijansko propagando, ker jej dela konkurenco in orir ter 'skuša pridobivati si sveta in veljave v mestu ! samem.
Tako opazujemo, da Slovenci v Trstu govore zadrugema po tri jezike, dočim o 11 a j a 11 a 1 i j a n o s a m 1 j e n v s v o j i italijanščini.
Tu meni Storchi, da bi ravno italijansko delavstvo, ako bi se kulturelno povzdignilo in bi mu vsrasla narodna zavest, meglo z večo silo in vfitrajneje upirati se Slovencem in varovati prvenstvo italijanstva v Tr.tu. Kajti edina hegemonija, ki je ne more premagati nobena taja sila, je sila znanja in napredka. In na to fio — nadaljuje — mislili edino tržaški socijalisti z mtanovljanjem poučnih krožkov, knjižnic, predavanj itd.
Današnji položaj v Trsta ozn&ča Storchi takc-le :
Velika večina so Italijani, a njim ob strani krepka manjšina Slovencev, Ti niso pri^andranci, ne barbari; niso prišli s hribov, da bi zasedli, si podvrgli in zagospodarili tej zemlji; ampak povabljeni so bili v Trst iz pokra in, kjer imajo T r -žačanisvoje gospodarske interese! Ta so rastli in se množili in se često ženili z italijanskimi dekleti.
Italijani pa rekajo: Kar je tu Slovanov, so le gostje in se jih mora smatrati kakor goste (ospiti v naši hiši)! Slovani pa odvračajo : Tudi mi imamo svoje narodne aspiracije, kakor jih imate vi. Tu smo rojeni, tu smo vzrastli
—	tržaški meščani smo! — In onim, ki jih nazivljajo z barbari, odgovarjajo s: tlačitelji!
Prvi vpijejo: V Trstu so sami Italijani;
j znosna vročina na globokem dvorišči, nosi ;ona dete v naročji, on pa kotura voziček po stopnjicab.
Ho: i ta po cesti proti Hagu na sprehod in tam nekje daleč v parku počivata z vozičkom v zatišji ter v senci kacega gostega grma; on razprostira časopis, ona odpira knjigo. Ne kako moderno knjigo s psihologijo, šklepataniem zob in realizmom; ne,
i tem*eč star roman o sami ljubezni. Ve, da se vse dobro zvršuje in da se na koncu vzameta, ker pogledala je že kradimice na po-slednio stran.
Le kadar se mali začenja gibati in kri-čat), skočita oba kvišku ter te vidita v dveh velikih, modrih očeb, največjih in najlepših na vtem tvetu.
Kadar včasih mlada gospa sama sedi doma — v tobi je popolnoma tiho, nebo žari tkoro tvetlomodrim Uskom nad strt ho, kakor je to običajno za čata toplih poletnih dnij
—	tpušča malo trajčico v naročje, ledi in tanjari z odpitimi očmi.
Vidi malo tobico, nekje na kmetih, čitto, prozorno vodo in travo, ki je tako bujna in aončiata, da je treba tamo vanjo leči ter tam ležati, in tliii v zraku žgolenje ptic in Šumenje borovcev.
Računati začenja na prste.
Leto... dve... tri... Štiri... morda bo trajalo Se pet ali Sest, dalje nikakor ne, da ko Friderik toliko poviSan, da dovole ptičem ▼ kletki mesečen dopust
(Zvršetek,)
Biram II
„EDINOST" St. 231
V Trsta, dne 18. avjjU3ta 1909
iz med dragih odmeva: Živel a 1 ov an* 1903, ko ao bila nanlttva Khuen-Hedervary-
■ ki Trit!	jeve strahovlade prispela na višek.
In zaključuje:	Zapao Hribar, ganjen lepim in pri*
Ta reanica, ki je ni fie nikdo pobil, ne	srčnim vaprejemom, ae je zahvalil imenom more najti poti v italijanska nieaa, ker vsa ljubljanskega mesta, kakor tudi imenom slo-
italijanaka lavna politika boluje na lite-	venske deputacije, povdarjajoč, da Ljubljana
rarni aifilidi. Njim je prepovedano go-▼oriti o narodnem problemu in kar ae je pisarilo za časa volitev, je bilo vse vedno ponavljajoč ae „p a p i g a 1 i z e m". A ni ga bilo človeka, ki bi si bil upal nastopiti in povedati občinstvu v obraz — resnico o današnjih realnih razmerah med Italijani in Slovenci v Trstu!
„UeleizdnjnKKi proces"
vin.
da
ni mogla opustiti prilike, da ne bi bila zastopana tam, kjer slavijo Hrvatje apomin avojega velikega preporoditelja«
Potem ae je zahvalil imenom wSlovenske matice" prof. 11 e 6 i č.
O bojico je občinstvo navdušeno aklami-
ralo.
Pri alavoluku je pozdravil Slovenca krapinski župan Sluga, a zahvalil te je župan Hribar in ae poljubil žnjim.
O mraku je zažaralo vae mesto v veličastni razsvetljavi, a iz zdraviliškega parka [je iel velik aprevod z lampijoni in bakljami * pred Gajev apomenik.
Ob devetih je bil koncert pevakega društva „Zagorac", a po koncertu v mali dvorani hotela „Krona" komers, na katerem je žnpan Sluga pozdravil dolle goate, a posebno le poalanatvo meata Lio bij a na, z županom Hribarjem na čelu. Imenom po alaustva se je zahvalil toplo g, dr. S fig sij.
V nedeljo predpoludne je priapel iz Zagreba poaeben vlak, v katerem ao bili tudi členi Gaieve rodbine, potomci alavnega L u devita Gaja, ki ao bili seveda aijajno vepre-je ta.
Ob 10. uri predpoludne je bila pod Gajevim spomenikom alavnoatna maša, a po mali akademija v čast Lj. Gaju. Na akade miji ao govorili krapinaki župnik V u h o v i n a k i, Rus general Volodimirov , Hrvat Babi Ć-G j al s ki, Bolgar prof, Bob Če v, Slovenec prof. Ilešič,, poal. Spinčić in , učitelj Trstenjak. Župan Hribar je po-._ . tožil na podnožje G&jevega spomenika venec poaamicoim ob ^dulsnem ploakanju mnogoštevilnega ob-
v Zagrebu.
(123. dan razprave.)
Zagreb 16.
Na danainji razpravi je refoktiral branitelj dr. H i n k o v i ć na utemeljevanje, v katerim je državni pravdnik minole sobote ple-diral za odklonitev vseh prič, ki aojih predlagali branitelji. Predlog državnega pravdnika, naj sodišče preskrbi od sarajevskih oblastni j spričevalo o političnem vedenju kronske priče Nastića, pozdravlja branitelj z navdušenjem. Sicer pa je predlog državnega pravdnika, naj se odklonijo vse priče, kaj čuden, in ako sodišče vsprejme ta predlog, je vsaka možnost brambe iluzorična. Vsaj tiste priče, ki naj bi dokazale, da Valerijan in Adam Pribi-čevič nista bila na tisti proaluli konferenci „Slov. juga4, bi moralo aodilče dopustiti, Državni pravdnik utemeljuje ves svoj predlog edioo le z izpovedbami Nastića. Sicer nima ni kakih dokazov, dočim more bramba podati dokazov za vaako beaedo.
Na to je branitelj prešel k predlaganim pričam in je dokazoval potrebo,
da se te priče zaslišijo. Nastić pa ne zaslužuje, Popoludae ae je vršila v zdraviliškem prav mkake vere. Dokazano je, d a bi ne^ re9e1icB katere ae je udeležilo na tiaočs a I u ž i niti vinarja z lastnim delom, Haro^
da ne poseduje nikake poseati, a vzllc temu zđi ^ Ukm da bi g0 rm0 ob Btolet.
niči Gajevaga rojatva na novo oživljale Ga-
ne atrinja z i z v a j a n j i v narodnem duhu piaanih alovenskih knjig, dopisnika. Prav ima! „Indi- seza po druzih.
a vzllc temu
živi sijajno in zapravljivo. Od kje mu prihaja1 deoar za to? Razun tega je pošiljal okolo agente, ki jih je tudi plačeval. Branitelj je zaključil svoja izvajanja, rekši, da bramba priznava za-ae kakor odločilni le dve aodbi: aodbo avoje lastne veati in ono obtožencev«
Na to je predložil branitelj neko brzojavko, ki je provzročila velikansko senzacijo. Dr. Popović je namreč priobčil, da je prejel iz Saraieva brzojavko, ki mu priobčuje, da _ je Nastićeva priča Ljuba Gjorgjevič podal po];™ dru Popoviću predlagani priči Slmo Jovano-viću izjavo, v kateri priznava, da Je v Zagrebu pred sodiščem pod pritiskom in vplivanjem Nastića krivo izpovedal! 1 (Velikansko gibanje).
jeve ideje. Mi želimo iskreno, da bi Krapinske alavnosti zapustile trajen apomin med nami in da vezi, ki ao naa vezale a Hrvati doalej, postale še tesneje po tej skupni proslavi preporoditelja hrvatskega naroda in pro-pagatorja velike ilirske ideje. Ali ae amemo nadejati, da je tudi Gajeva alavnoat eden tistih dogodkov, ki markirajo veliko evolucijo, ki se je začela vršiti na našem slovanskem v smeri naaproti — jedinstvu ? 11
Dnevne vesti.
Predvečer cesarjevega rojstnega dne. —
. , ,,	, Sinoči na predvečer cesarjevega rojstnega
Dalje je dr. Popović predložil pismo |dne :e bil ob 7 in poi običajni vojaški miroma GjOkića, ki izja ja, da je Ljuba Gjor-| ov qu o in ni
zov. Ob 8 in pol ao pa imeli mirozov veteran-
Dušana
eier.ć pred sodiačeai t:dii — neresnico I j društvi in'druga" patrijotična družtva. V S tem bi bile porušene vse trdit?e priče gprevoda, katerega se je udeležila velika mno-LjubeGjorgjevića. Zato je neizogibno pctrebno,;žica? iQ bile tri godbe. Pred namestniško da se zailiiiU S. Jovanonć in Dušan Gjokić. j paifl6o je godba zasvirala cesarsko himno. Z
' Lloydove postajne ladije pri pomolu Sv. Karla
Branitelj se je obrnil proti državnemu pravd mku, ki hoče vae dokazovanje brambe napraviti iluzoričnim.
Po p a v z i je branitelj dr. Popović utemeljeval svoj predlog, da se zaslišita ban Pavel Bauch in sekcijski načelnik v. p. Nikola pl. Czernkovich, na kar je predsednik odložil razpravo.	_
Slavnost
Gajeye 100-letnice v Krapini.
Prijazni zagorski trg Krapina je bil te dni pozorišče velike hrvatske in slovanske kalturne slavnosti; slavili so tam , kakor je cašim čitateljem že znano — 100-letnico rojstva vzbuditelja ilirskega pokreta dr.a L j u-devita Gaja.
Ves trg je bil svečano odičen z narodnimi trobojnicami in zelenjem, postavljena sta bila dva slavoloka, a Gajev apomenik aam je bil odičen z lovor-venci.
Prispelo je na slavnost tisoče gostov iz vseh hrvatskih in slovanskih krajev.
Bili ao tam med drugimi: profeaor Jagić z Dunaja, prof. Ilešič, kakor predsednik „Matice slovenske", ravnatelj slovenskega gledališča v L;ubl}&ni Govekar, župan Hribar itd.
Od d m g h Slovanov so zastopali: Ruse general Voiodimirov, Bolgare prof. Bobčev, Poljake Grob:wjki.
Na skupščini društva za narodno pro-aveto, ki je pričela v acboto ob 11. popoludne je govoril Fran Ivanišević o prosvetnih razmerah v Dalmaciji, prof. Anderliču prosrctnih razmerah Hrvatov v Bosni, prof. Ilešič o proavetnih razmerab m e c Slovenci, S. Pečiharecje govcril o de: u vieučiliščnega kluba za poučevanje analfabetov, a g. Ivan Novak o kulturnih razmerah med Hrvati v Medjumurju.
Vsprejeta je bila resolucija, a katero ae protentuje proti madjarskim šolam v Hrvat-•ki. —
Posebno prisrčno in sijajno ao bili vpre jeti Slovenci, ki so prispeli v aoboto ob 5. popoludne. Na kolodvoru ao bila zbrana godbo na čelu društva rGaja, „8okola, »Zagorac- in mnogoštevilno drago občinatvo. — Pozdravil je Slovence tajnik slavnostnega od bora, odvetnik dr. B e r b o t, ki je povdarjal tesne vezi, ki ao vedno apajale Hrvate in Slovenca. Spominjal ae je v avojem govoru delo ▼anja Slovencev za dobe ilirstva in osobito Stanka Vraza, ter simpatij, ki aojih Slovenci j
ao metali umetalne ognje. Na morskem obrežju v onih krajih ae je nabrala ogromna mncžica ljudi, lfnogo hiš in vil v okolici je bilo razsvetljenih. V mestu ao bile aemtertje razsvetljene samo posamična stanovanja in nekateri hoteli. — Amerikanaka vojna ladija „Itaska" je bila pa krasno razavetljena.
Poročila se Je minoli pondeljek g ošpic a Matilda Skuk, zavedna Slovenka in cdbornica ženake podružnice av. Cirila in Metoda, z gospodom Franom Janhuba, uradnikom južne železnice ter vrlim Čehom. Narodni dvojici naše prisrčne čestitke, „Indlpendente" in — pamet! — Neki v Trstu izhajajoči italijanski dnevnik — dragi
prijatelj naš „Indipendente" — prinaša že
dlje časa članke, v katerih slika črno v črno lezniiki uslužbenec, ki daja potnikom lekcije nevarnost, ki preti italijanskemu značaju o — n j i h d o 1 žno a 11 h in pr a v i ca h ! istrskih kopališč. Osobito ga obhajajo atra- P»»ec teh vratic, kakor tudi drugi potniki ao ho vi, ko ao apominja razmsr v Portoroae. se jezili na upravo češ, da bi morala bolj Pred par dnevi pa je priobčil iz peresa paziti na udobnosti potnikov. Potnik, ko je nekega Pirančana članek, ki dokazuje, da P^ ™zni Ustek» ima P«™o zahtevati tudi vrag vendar-le ni tako črn, kakor se ga »edež na vlaku z a katerega je alika. In če razmere v Portoroae vendarle kupil liatek. Ako pa na vlaku m pro-niao take, kakor bi bilo želeti — tako pravi »tora in m na razpolago pomožnih voz — ne dopisnik — Italijani ao krivi aami, ker nočejo bi ameli prodajati voznih listov, ako se kedo nič riakirati. Družba Portoroae ni*" izjavil, da je zadovoljen tudi ae mogla oddati avojih delnic na atojiščem. Najmanje pa ame železniško vodstvo tržaškem trgu. Trebalo je torej pri- zahtevati, da ae oni, ki ao dobili aedišča in tegniti tuj, nemški in češki kapital. Da ima i™*!0* ko ,0 »aa aedišča polna, pravico do danea Portoroae zagotovljeno prihodnost, na vsega voza, puščajo blokirati od dvajaetorice tem gre torej zahvala češkim ban- atoječih potnikov. — Naj goapod železniški kam, ki ao dovolile atavbene nalužbenec trdi, kolikor mu drago, da to ni kredit eza kratko dob o.	| tako, ostajam jaz pri avojem. Prodaja listka
Ravno tako je tudi z gosti. Bratje iz od ftrani železnice je pogodba, a katero ae Italije — tako nadaljuje dopianik — naa ie železnica zavezala dati potniku ne aamo ignorirajo popolnoma, a na koga proator, ampak tudi aedež! Sličnim poato-naj ae potem zanašamo? Iatrani in Tržafiani, panjem » nprava železnice ne dela reklame, ki ao ob morju od rojstva do smrti, gotovo PaC P* ođbija ljudi od izletov, ne bodo obiskovali naših kopališč. Ali naj Gaim Pa» w so biIi r Repentabru bru-zapodimo tuje goate, Nemce, t*1®0 Sojeni in potisnjeni nazaj, da-si so že Čehe in Poljake?! Ti tujci, ki pri- imelf li,tke> Prodane jim po upravi železnice, hajajo med nas za par mesecev, res niio in 8i<*r M . katerega ae niao mogli po-nikaka nevarnoit za našo narodno last; alužiti — avetujem naj tožijo železmčno največ bi moglo to žaliti onega,	z* odškodnino in videli bodo, da
kiumevaleenaamjezik!	i gospoda na državni želez oici postanejo bolj
Eonečno pravi dopianik z ozirom na previdni in da bodo rabili brzojav, ki ga veaelico „Lege nazionale", da bi bilo za imai° na razpolago ter ae dajali obveščati Italijane n e d o a t o j n o, ako bi od avojih koliko ae more še vaprejeti na vlak ! narodnih protivnikov zahtevali, naj podpirajo	— R> —
že omenjeno društvo!	i Ljudske knjižnica nam treba! Prejeli
amo :
Nisem prvi, ki poslušam pogoatoma
niao iagubili vaakega laatnega kriterija. Gori manjkanja čtiva. O tej točki bi trebalo mnogo omenjeni članek je piaan aicer res v itali- razpravljati v javnih glasilih, jaaakem duhu, a vendar trezno in pametna, • Razširjanje dobrega čtira povspešuje In aicer tako pametno, da uredništvo „Indi- največ izobrazbo. Naše ljudstvo prav rado pendenta* ni moglo drugače, nego da izjavlja čita in ker ne dobiva dovolj res koristnih in
da — se	- --------^--- J-L- —1	' •
tvojega
pendente* pa trezna pamet — to res ne gre akupaj.
Italijanstvo v nevarnosti! zapadne iatrake obali je apravil v veliko ne-varnoat neki oaemletni dečko, ki je naaadil na nelri šotor ob obali kopelji malo papirnato alovenako trobojnio. Takoj ae je podala k dečkovemu očetu deputacija zdraviliške ko-miaije, ki je zahtevala odatranitev „provoka-torične trobojnice. Povera italianitk! Rea pri naiih Italijanih je Ie mal korak od reanega do amešoega. Naj ae-li potem še čudimo, da naši Italijani niao več resni — nikjer ?!
Na naslov c, k. poštnega ravnateljstva. Prejeli smo:
Pred par dnevi sem poslala zavoj sadja iz Medane v Kor min z naslovom: A. G. Sonca Kranjsko".
(Pol ure iz Medane ae nahaja tudi po Štni urad v Biljani, ali pošta odhaja od tu še le zjutraj ob osmi uri v Kormin), Zavoj sem poslala popoludne v Kormin, da bi ae aadje ne pokvarilo. — Ali naalov v slo ven akem jeziku ni ugajal laški goapodi v Kor-minu.
Zavrnili ao ga namreč z Biljanako pošto, ki ima postajališče v Medani, češ, da oni ne poznajo omenjenega naslova. Vrhu tega je bil naalov počrtan (oopackan). Zavoj sem takoj poslala na poštni ured v Biljaoo, kjer ao pa takoj pogodili, kje je pošta Sorica, in ao zavoj zopet odpoalali na pošto ▼ Kormin. Ali glej! Naslednjega doe ao tu zopet zavrnili zavoj rekši a la furlana
„No altriš no kapišin šklaf" (da oni ne umejo alovenaki).
Vprašam Vaa, goap. urednik, kam naj ae torej obrnemo mi ubogi alovenaki Brici, da obvarjemo pred takimi šikanami ? I Ali bi ne potreboval poštni urad v Korminu t odi alov. uradnikov ?!
Ta urad ima opraviti največ s slov. ljud-atvom, posebno v poletnem čaau. Take nepri ličnosti ae dogajajo z vaemi pošiljatvami: — pismi, zavoji in posebno tudi brzojav kami.
Za to Vaa prosim. go»p. urednik, obvestite tuk. c. kr poštno ravnateljstvo, s pozivom, naj vkrene potrebno, da ae bo z nami nekoliko drugače poatopalo na cea. kr. poštah 1
Nedostatek na državni železnici. Minolo nedeljo aem šel na kolodvor državne železnice ter vzel listek do Prvačine, kamor smo se odpeljali ob 5. uri 55 m. zjutraj. Vlak bi moral oditi ob 5.50, a ker ao morali v zadnjem trenotku pripeti še en voz, je za-kaanil za dobrih 5 minut.
Vozovi ao bili prenapolnjeni že pred uro odh:da in ne vem, čemu je poslujoče urad-ništvo čakalo tako dolgo, predno je preskrbelo Še en voz, ki je bil tudi takoj napolnjen ?!
V	Rocolu in na Vrdeli je vstopilo polno potnikov. Vozovi so bili natlačeno polni in sicer sedeži in a t o j i š č a I Na Opčinah so pa morali pripreči še en voz, ki pa ni bil onih, namenjenih za potnike 1
V	nedeljo ao šli ljudje na razna božja pota, kar bi uprava železnic morala predvi* djati. Zakaj niso torej pripregli še par voz ter tako zadovoljili potnikov ?!
Ljudje, ki plačajo vozniuo, imajo pravico zahtevati, da se vozijo pošteno in da dobe aedež — ne pa, da ae jih tlači kakor je to bilo miuolo nedeljo. Zraven neznosne vročine, ki vlada posebno v predorih, kjer treba zapirati okna, in se morajo potniki stiskati na sedežih in stojiščih, vam prihaja Še kak že-
* *
Kakor ae vidi, je vendar tudi med Itali-
Različna društva imajo sicer avoje knjiž-j niče: toda veliko jih je, ki ne morejo biti Italijanatvo | ^i0« Pa vendar bi radi čitali. Prepričan 1 aem, da bi se neizmerno koristilo z ustanovitvijo slovenske „ljudske knjižnice" v Trstu. Ni mi treba povdarjati važnosti take knjižnice za narodni in kulturni napredek našega ljudstva.
Ravno na jezikovnih mejah so potrebne take knjižnice, ki po drugih krajih Slovenije (n. pr. na Štajerskem, na Koroškem itd.) prav lepo napredujejo. Pri nas se je v tem oziru premalo pretresovalo to vprašanje.
Vsaki začetek je težek in marsikaj bo oviralo ustanovitev ljudske knjižnice, kakor stroški za nabavo knjig, prostor za knjižaico itd.; vendar, z ozirom na blag namen in potrebo, naj bi merodajni krogi z vso odločnostjo delovali na to, da se splošna želja uresniči.
Mnogo leži prebranih knjig pri naših rodoljubih na zaprašenih policah in ki bi jih radi poklonili lj. knjižici ali za mal denar ali brezplačno. To bi bilo za prvo silo.
Na mizah v narodnih gostilnah v ob* mejnih krajih sem našel nabiralnike z napisom : Za ljudsko knjižnico v M .., poleg nabiralnika za družbo sv. Cirila in Metoda in poleg nabiralnika za „Sokola". To je požrtvovalnost !
Po vzorcu drugih ljudskih knjižnic bi so določila tudi pri nas vstopnina 20 stot. in od vsake izposojene knjige 2 stot, Vsaka knjiga naj bi se vračala v 14 dneh. Naši Lahi nam vsiljujejo še pod ugodnejimi pogoji knjige, posebno pa mladini 1 In zakaj ?
Svoje mreže nastavljajo najrajši mladini, da jej infiltrirajo avoje mišljenje.
Ravno tako dela za rajh in ponemče-vanje Siidmarka,
Naša mladina, posebno pa dijaštvo, bo gotovo po močeh podpiralo razširjanje slovenske ljudske knjižnice. Pridejo dolgi zimski večeri, ko bo zanimiva knjiga jako dobro* došla. In do takrat, mislimo, bi se dalo ustreči tej živi, pereči potrebi. Sr. B.
Zveza jugoaloslovanskih učiteljskih društev In kranjski dež. šolski svet. Udeležba na 21. glavni skupščini „Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev" je bila naravnost ogromna. — Delegatje so prišli polnoštevilno, in v delegaciji je utemeljeval tovariš deželni poslanec E. Gangl resolucije, ki so bile sprejete ob velikanskem navdušenju in splošnem ogorčenju pri navajanju posameznih tipičnih ilu* čajev, ki jih izvršuje kranjski deželni šolski svet pod pstronanco deželnega predsednika barona Schwarza. Resolucije se glase: Delegacija „Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev,1* zbrana dne 15. avgusta 1809 v „Narodnem domu" v Mariboru ;
I.	najodločneje protestuje proti perse-kuciji kranjskega učiteljstva. Tako ravnanje
učiteljstvom ni samo nasilno in protizakonito, ampak je tndi demoralizujoče, ker jemlje učiteljstvu ugled in veljavo pri mladini in ljudstvu ter mu provzroča moralno in materijalno škodo ;
II.	nasilno in iz same politiške strasti discipliniranim tovarišem izreka svoje naj-iakrenejše simpatije, občudujoč njih junaštvo, ki izvira samo iz čiste vesti in ki z njim prenašajo krute krivice;
III.	poživlja učiteljstvo, naj s čistim svojim značajem ustrarja odpor vsaki korupciji, dokler se ob njem ne ubije;
IV.	poživlja vse v to poklicane korporacije, naj na podiagi drž. šol. zakona in državnega osnovnega zakona branijo učiteljevo ter čuvajo njega moralni in materijalni položaj.
Zavarovalnica za govejo živino v Skednju priredi v nedeljo dne 22. t. m. prvo a»ojo javno tombolo z nastopnimi dobitki: temo 2 jančka, činkvina tele, I. tombola junica, II. tombola dva prašiča. Ta zadruga se je že doslej izkazala kakor jako potrebna in koristna za revnega kmeta. Mncgo poietnikov je že obvarovala občutne izgube. V interesu nje členov je, da ta javna tombola čioa izdatneje podpre blagajno zavarovalnico. Zato se nje vodstvo opravičeno nadeja, da se domači kmetje v velikem številu udeleže tombole.
A nadeja se tadi, da tudi sosednji kmetje in drugo občinstvo pokaže z obilnim obiskom svojo solidarnost z nami. Kogar zadene sreča, mu čestitamo že v naprej. Drugi pa bodo imeli zavest, da so z malim prispevkom pomogli dobri stvari in imeli bodo tudi užitka, ker bo domača godba svirala na tomboli, a mladina se bo megla potem tudi sukati.
Na svidenje torej dne 22. t. m. v Skednju v novih prostorih našega gosp. društva kjer je tudi zagotovljena dobra pastrežba z izborno domačo kapljico.
Dnevno nad 4 vagone testenin izdelovali bosta dve novi tvornici, zgradjeni v Trstu. A tudi naše domače podjetje „Prva kranjskn tovarna testenin v Ilirski Bistrici" ne bo zaostajala. Naročila si je nove moderne stroje, a katerimi bo mogla avojo produkcijo potre-jiti. Kar naa pa posebno veseli, je to, da vte te tovarne testenin ne morejo v kakovosti doseči „Pekatet", kakor imenovana toreroa
edno izkazovali Hrvatom, osobito pa leta j&ni še mož, ki znajo pametno misliti, ki še tožbe poaebno med nižjimi sloji glede po-*imenuje avoje izdelke.
V Trstu, dne 18. avgusta 1909
„EDINOST4 4 št. 231
Slran IIT
Tržaška mala kronika.
Aretirani u lomilci. Kakor amo poročali, «o pred tremi dneri tatori ulomili ▼ vilo magistratnega tajnika dr. Jellersitza in vkradli draguljev t vrednosti K 4000. Že predvčerajšnjem se je pa posrečilo policiji, iztakniti i a aretirati nlomilce. lita sta 27-letni mehanik
Nar. delav. organizacija.
Nocoj ob 7. in pol uri zvečer je seja glavnega odbora. Tovariti odborniki so na-
prošeni, da se vdele2e seje polnoltevilno.
* * *
Prihodnjo soboto dne 21. t. m. se bo vrSil ▼ drufitvenih prostorih se«tanek delavcev
v Llcjdovem arzenalu Adalbert Vollmaan iz članov N. D. O. iz tovarne „Štrudolf* ob 7. Krfa, pristojen na Ogrsko, in i t i r i n a j s t- in pol uri zvečer. Vdeležite se polnoStevilno.
letni elektrotehnični vajenec Henriki	---
Castro iz Trsta. Oba sta priznala. —!	Vftftti iT finri&kft
Na5rt uloma si je izmislil Vollman, ko je:	lšm
pred nekoliko dnevi fiel po ulici Bomanin in _ 1 'z Solkana. Pred kratkim je razpisal
zapazil s čeipljami bogato obloženo drevo v Jellersitzevi vili. Vzel si je par čeipelj, ob tej priliki je pa zapazil, da v vili ni ta čas nikdo stanoval. Povedal je to Caitru, na kar sta
odbor otroikega vrteča v Solkanu službo vrt narice.
Ta otrofiki vrtec vzdr?»jejo nekateri za sebniki s hvalevredno požrtvovalnostjo. Občina
NOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek
cit*» di Trieste, Trst
Velika libera moških oblek od K 14 do 44, deSkih	od K O do 28 — Obleke za,
otroke od 3 do 10 let od K 2 do 10. Zaloga tu-	In Inozemskega blaga s&
oblake po meri, ki se izvrSujejo v lastni delalnici.	Specijaliteta hlač, jop in srajc
aa delavce, po neverjetno nizkih cenah.	__
»Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prej Torrente)
i
neznani tatovi ■ pomočjo draguljev v vrednosti več
3klenila skupaj ulomiti v vilo. Vollmann si je j P» daja podporo v obliki brezplačnega stano-v svoji delavnici izdelal dvigalo. Zadnji torek j ▼anja za vrtnarico v Šolskem poslopju. V ob 2. uri pop. sta zapričela tatinsko delo.; zadnjem času je nastal razpor med občino in Splezla sta čez ograjai zid in Vollmann je,i rečenim odborom radi imenovanja vrtnarice. uiomivii vrata kuhinje, vstopil v hišo, dočim , Ta spor skonča oajbrže tako, ds zasebniki je Castro stal v vrtu na straži. Prvi je v t odtegnejo svojo podporo in se vrtec razpusti, spelni sobi naSel v neki omari dragulje, ki,NaSe mnenje je, naj bi se ta otroSki vrtec ai jih je prilastil. Tatova sta se nemotjeno! premaknil bolj v bližino mesta, kjer ga je oddaljila. Del plena je Volmann Se isti večer j krvavo treba. — Nemci ustanove letos avoj ztitavil. Oitale predmete so nsSli v stano- j otroški vrtec na Blanči, v katerega bodo lo-tanju tatov.	< slovenske otročiče iz bližine. Prav lahko
Zopet tatvina draguljev. V stanovanju | ^ bilo premestiti Solkanski otr. vrtec na pe-drnžine Pitzamiglio v ul. Molin a vento St. 6, "^ji,0. m«ta, recimo kam blizu „Fooa". bo predsinočnjem ▼etrinoT ukradli sto kron.
Težko ranil redarja. — Predsinočnjem zvečer so nekateri možje vstopili v vinarao v ul. Stazione St. 13. Ko je prišlo do plačila, jo je 23-letni težak Emil Tranquilini iz Benetk hotel neopaženo popihati. Ko ga je krčmar zapazil, je zahteval plačilo in ga potem pozval, naj zapusti lokal. Tedaj pa je rranqaillini začel strašno razsajati, tako da je bil pozvan redar. Ali Se-le potem, ko je prišel še drag redar, se je posrečilo užugati beineža. Na poti proti policijskemu ravnateljstvu pa je aretiranec tako sunil redarja Suliča v rebra, da so poslednjega morali takoj spraviti v bolnišnico. Tratquillinija, ki ce je tudi med zaslišanjem vedel skrajno snrovo in nasilno, so p a tem poslali v ul. Tigor.
Prepoznan. Vtopljenec, ki ga je v nede-l*o r svobodni luki neka barka potegnila iz vjde, je 42-!etai bivši tapecirer Peter Borsatto. Bržkone gre tu za samomor.
Koledar in vreme. — Danes : Helena ce«. — Jutri: Lndivik Tol. šk. —Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 31° Cels. Vreme včeraj: zjutr, semtertja oblačno, ob 2. uri dež, potem lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : Sem* tena oblačno. Zmerni vetrori. Vroče. Tendenca za nevihte.
recimo
StroSki bi bili isti, in Solkanci bi napravili s tem veliko uslugo {slovenskim družinam v obližju „Fona", katere bodo sicer prav gotovo pošiljale svoje otroke v nemški vrtec. Ob tej priliki naj omenimo, da z dosedanjo plačo 50 K na mesec bo kaj težko dobiti dobro učno moč, in bi treba to borno plačo poviSati vsaj na 60 K mesečno.
V otroški vrtec »Lege nazionale" pri Barki zahaja skoro dve tretjini slovenskih otrok. Dotična laška vrtnarica se je sama te dni izrazila, da jej je težko sporazumevati se z otroč či, ki ne" znajo dražega nego slovensko. Ta izjava laSke učiteljice govori jasnejSe, nego vsa dokazovanja o potrebi slov. zavetišča na južnem kolodvoru.
Slovenca boli srce, ko čuje iz takega mesta nepobitan dokaz o raznarodovanju naSe slovenske dece, ki je vzgajajo za janičarje svojega naroda. Tu ni več časa za rasmiSja-nje, tuje potrebna hitra in energična odpomoč!
Izlet kol. dr. „Danica v Gorici v Italijo. ! Izleta v Italijo, ki ga je priredilo kolesarsko društvo „Danica" v Gorici v nedeljo 15. t. m. se je udeležilo 15 druStvenikoT. Odhod iz Gorice je bil ob 5. uri zjutraj. Zajuterk smo imeli v Palminovi, obed v Vidmu. Postrežbi smo bili v obeh krajih prav dobro. Tamkajšni ljudje so bili prav uljudni t nami, izlait; ko smo zapeli par slovenskih pesmi, izkazovali i so proti nam Se večjo prijaznost. Nismo se i t a de * ali, d* so Italijani s tujci tako pr jazni.
ririicti/onA t/Acfi	Kolesarsko druSt*o „Danica" v Gorici
./rudivono VO»ll*	j priredi v soboto dne 21. t. m. zvečer v go-
Akad. fer. društvo rBalkanu. Danes ob stilni pri Bitežniku v nI. „Ponte Isonzo" dru-5. uri pop. cdborova seja. Zreče r ob 8. uri Stveni in prijateljski sestanek. Gosp. člane in cbičsini sestanek. Tovariši, pridite vsi! j prijatelje druitva uljudno naprošamo, da se Zveza jugosl. železn. uslužbencev. —' udeleže v čin večem šterilu.
Razpis Stipendija, — Začetkom šolskega
Slavnemu občinstvu se priporoča
"iSKS MINERVA =
v ulici deli' Acquedotto 22
Najflnejgi likerji po maJunerneJSIh	^B
©©■ah. — POSTREŽBA TOČNA.	H
razpolago so gostom rasni slovenski,	^^B
italijanski In nemški tuka<5njl ln	^H
annanji časopisi. — --H
JOSIP KRANJC, lastnik.
Predaja tudi keruzne perje za peetelje
ud. ZERQUENI1
Hiti Liiii Ia Palestnna 2 coeci ul. Cirun).
đvofcolM, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilno, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo
popratevVri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4.
Prodaja tudi na obroke.- Ceniki franko.
Umetni zobje
FlemUM^je zekov.
Izdiranje zobev bm ■ bi vsake bolečine
▼ zokozdravniikem kabinetu
Sr.lČermakinj.CuscMs tmt
■Rea detta Caeeraa Usv, 13, H, aatitt.
Zdravljenje krvi
Ćaj „Tisočerni cvet" (Mfllefiori)
Čisti kri ter je irvrstno sredstvo proti onim slufia-jem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-bavljanju in bemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter Be dobiva v odlikovani v lekarni
čudovito nizke cene s-
mh j Praimarer Al flne Mori' Trst veJIH trs
Sli
ALEKS. FRANC MATER - TRST
ŽGALNICA KAVE .'.
TELEFON 1748. Najboljši vir za dobivanje pečene kave.
jjjCesare Levi ji
urar In dragotlnar
Trst, Copso štv.
41
se priporoča cenjenim odjemalcem, ker ima sedaj veliko izbero

Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in Jedilne sobe na izbero.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon St 71 Romano IV
|j predmetov za darove h
po jako zmernih cenah.
Peskuslte Fl- Salffltln" M ]• i»i-flOVO KAVO ff^alUlIIl flnsjii Is
oajzdravejil kavni pridatek. Dobiva ee v vseh
keljilh prodajalnlcah.
To?anši južne in držarne železnice! Vdeiežite » vii kakor en mož važnega druitvenega fhoda, ki se bo vršil v petek, dne 20. t. m. o'j 8 uri ziečer v društvenih prostorih, ulica Lavatoio 1.
Odsek Tržaškega Sokola v Rojanu vabi vse fiiane k sestanku, ki se bo vršil v soboto iae 21. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „Kom. drofitva v Rojanu.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Eer »e tudi trž. Sokol vdeleži drugega zleta no tiacjskib sokolskih društev t Ilir. Bistrici v nedeljo 22. avgusta t. 1., se prosi vse brate Sokole, posebno tiste, — ki imajo kroj; da se tega zleta udeleže. Zletniki se odpeljejo iz Trsta že t soboto zvečer ob 8"30 z brzovlakom do st. Peira, kjer bodo prenočili. Jrugo jutro se cdpeljejo od tam z brzovlakom ob 8'12 in pridejo ▼ Ilir. Bistrico ob 8*40.
Odhod iz Ilir. Bistrice v nedeljo po-poludne s poštnim vlakom ob 6*36 do sr. Petra in od tam z brzovlakom v Trst, tako da pridejo zletniki že zvečer ob 9'05 domov. Vsa vožnja stane 7 kron. Da se lažje preskrbi * Sv, Petru prenočišča, se poživlja vse brate, da naznanijo svojo udeležbo pri vrata-rici „Narodnega doma- najkasneje do četrtka zvečer.
Z ozirom na to, da bo trž. Sokol koncem tega in začetkom prihodnjega meseca mcral odposlati deputacije na več sokolskih prireditev ia drugih stalnosti, s d vsi Sokoli v kropu vabljeni na sestanek v petek, 20. t. m. ob 8 uri ia pol zvečer v društveno telovadnico. — Na z d a r!
V nedeljo dne 22. t. m. slavi pevsko druitto „Ilirija" pri st. Jakobu srejo I. obletnico v spomin razvitja svoje društvene zastave na vrtu kons. društva. Vspored, ki obiega petje, godbo, Šaljivo pošto in tombolo, le jako bogat, izlasti pevske točke, med temi veliki mešani zbor „O nevihti," ki se bo izvajal v nedeljo vprvič na Primorskem sploh. Kdo se še ne spčminja 25. avgusta 1907, ko ]e slovenska pesem in slovanska misel tako ^ogočno vsplapolala ob priliki razvitja zastave. * tem čaiu je biia „Ilirija" zmir*j zvesto na braniku očetnjave, in videli smo jo na vseh narodnih prireditvah širom slovenske domovine. Sedaj se pripravlja, da častno proslavi oni spominski dan, zato se nadeja da slavno občinstvo v nedeljo v velikem številu poseti ▼eielico društva. Podrobnosti programa bodo -azvidni iz letakov.
leta 1909/10 se ima podeliti štipendij iz usta nove Blaža H^a^c v letnem znesku stoesem-deset (180) kron. E uživanju tega štipendija, so poklicani učenci, ki obiskujejo kako ljudsko šolo ali gimnazijo in sicer najprej taki iz žl&hte po miteri ustanovitelja in slednjič fantiči, kteri imajo domovno pravico v Ba-tujiki ali pa Š^mpaski fari. Uživanje štipendija traja do konca gimnazijskih študij.
Vesti iz Kranjske.
K slavnosti v postojnski jami minole nedelje smo prejeli še nastopno poročilo:
Dan je bil krasen, kakor jih je Poctojna ~~ i — tndi postne zavoje alloa Bmrrlera veoohla 4. Še malo doživela. Z vsakim vlakom so priha-
■■ Zaloga ustrojenih kož ■■
FRATEIslfll RAUBER
o ulico Glosue Carducci St. 14 (prej ul. Torrente)
S^^SSVvl'Js^^'Ž -vV '
KAVA IN SUHO SADJE :-
po vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovosti. — Naj večja točnoBt Razpošilja DAVIDE VERSOLATTI, Trst
Poslano5")
Podpisani naznanjam si. občinstvu d« se preselim v soboto 28. t. m. iz g)stilae „A!la Štela" Piazza G-oldoni v dobro znano restavracijo
Agli Antichi Campi Elisi
Pasaggio S. Andrea št. 36.
Kuhinja bo razpolagala kakor do sedaj z mrzlimi in gorkimi jedili ob vsaki uri.
Točil bom tudi nadalje raznovrstna vina domačih in tujih pridelkov, sveže marčno pivo ter črno pivo „Bock*.
Gostom bo na razpolago velika udobna dvorana ter posebna soba za družbe. '
Postrežba točna. Cene zmerne. Postajališče tramvaj a.
Za obilen obisk se toplo priporoča
_ Ferdinand Erjavec.
*) Za Članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Globoko užaloščen javljam prijateljem in znancem, da mi je predragi sinček
Hajko
preminul preteklo noč ob 5. uri zjutraj v nežni dobi 5 mesecev.
L0NJER-TR8T, 17. avgusta 1909.
Karol Čok - Županov.
Velika zaloga koles
RUDOLF RČTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238.
Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
PRODAJALNI^ ŠVICARSKIH 1
JOSIP OPPENHEIM
-J urar In Izdelovattl] čatomerjev C
trst, Corso stev. 5 (blizu knjigarne Vram}
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur.
Stenske nre z modernim zvonilom.
PRSTANI, UHANI, VERIŽiCE Itd. polzreernlh o—S.
Popravljanje se izvrši po doj. cenab in z garancijo
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. ===== zmerne.	=
Cene
| mmr p turiste, potnike, lovce |
in vse oni osebe, ki morajo mnogo hoditi, je
LTSIPONION - PRENDINIg
StT jako priporočen. fi
Ly8iponion-Prendini je čudovito mazilo % ki varuje noge proti mehurjem, žuljem ff :: in gorečici po dolgih pohodih CENA ŠKATLJI 1 KBONA. f
Esposito & Bassa
nasledniki Jak«M Kl*m*n« — TRST, Milo* e*A Ant«nlo I. Trgovina manifaktm. blag* ia nuklik n»dm«toT ti aukma za žanaka oblak«
Zaloga v Tram : Lekarna Prendlnl in ^ Agencija Zulin, kakor tudi v vseh ve- 5" Čjih prodajalnicah in mirodilnicah. jj
(P«dPliif«]i91i[fli[f«]dP«][9«][9«i
Vsled ofltioda. proflaia s 30-40 ofl sto popnst^a.
tal
Prilika do 21. avg
Prodaja vseh prstanov, uhanov z dijam. In brez Istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH In STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni
a KEHIAYAN, TRST, CORSO 23
Stran IV
.EDINOST". St. 231
V Trstu, dne 18 avgusta iy09
oooo Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji, Cene smerno	Počkaj. & Kogl
Hotel Balkan oooo
jali goatje. Na kolodvoru je bilo neprestano ži»o vrvenje, ki je je lastnik kinematografa Pate t Ljncljani, g. Maka Lavrea&ič poane-mai, da napravi projekcije.
Slavnost v jami je začela ob 3. nri pop. Število obiskovalcev veliko. Na pleaiičn veselo rajanje ob plean in pevanjn.
Kar ae tiče demonatracij, ki jih omenja poročilo v včerajšnji „Edinosti* je bila pa stvar taka-le:
Ko je pevako društvo „Postojna* pod Todstvom pevovodja g. Juvanca odpelo neko pesem, je bil viharen aplavz z navdušenimi živio-ldici. V to navdušenje je udarila puljaka civilna godba. Ker pa je ploskanje z živio* klici nadaljevalo, je politični komiaar umel to kakor demonstracijo proti gcdbi, stopil med pevce in izustil za pevce žaljiv izraz. Na to je prišel tudi okraj glavar in je tudi nekaj govoril o nedostojnosti. — Med njimi, ki so „živio* klicali, je bil tudi podpredsednik „N. D. O. g. Jaklič, ki je še navdušeneje vaklikal, na kar je pisca teh vrstic vprašal okrajni glavar, kdo da je ta človek? Na dobljeno pojasnilo se je glavar oddaljil, ali na mesto njega se je naenkrat med pevci pojavil — orožniški stražmojster, ki je neprestano fiksiral Jakliča.
Opozorjen na to, je Jaklič izrazil želje, da bi ga predstavili glavarju. To te je zgodilo. J&klič je stvar pojasnil, na kar je menil, da je nesporazumljenje pojasneno. — Ali za slavno poljsko godbo stvar še ni bila rešene, kajti, dočim je bila poprej vsaj .toliko taktna, da je svirala same internacijonalce kompozicije, je potem svirala same znane italijanske, prav tako, kaker da hoče izzivati. Občinstvo pa je bilo prepametno in ie jedocstavno ignoriralo to godbo, dočim je v:harno aplavdiralo postojnski godbi, ki je svirala same slovanske kompozicije.
Toliko o dogodku v jami sami. Ne mo-remo si pa kaj, da ne bi se obrnili do vod at?a jamske komisije z nujnim posvarilom, naj v bodoče najema za jamike slavnosti znane slovenske godbe — kakor n. pr. ljubljansko fi.harmcnijo, buzetsko sokolsko, domžalsko itd. — ali pa vojaško. Čemu naj bi podpi-it)ii drugoredne sovražne, ki oiti najelemen-tarnejega takta ne poznajo. Saj je bila ravno ta puljska godba, ki je hotela zanesti disharmonijo v tako lepo skladno slavnost, ki so jej celo nekateri italijanski goatje izrekali laskavo priznanje. Tako se je n. pr. neki Italijan izrazil na ves glas, da tako lepega petja že ni čol. (Cosi un bel canto non go m»i sen tu.)
Nadejamo se, da se bo ta naš opemin v bedoče uvaževal.
Na Bled je od 27. julija do 10. avgusta dešlo 1071 gostov.
Profesorji dr. Knšar, Franc Komatar in ravni te i j Wiesthaler ao dobili za leto 1909/10 dipust, da spišejo slovenske učne knjige.
Vesti iz Štajerske.
Umrl je v ponedeljek v Mariboru šolski svetnik gimnazijski prrfesor v pokoju Janez Majcjger.	_
Razne vesti.
Kapitulacija pri Vilagošu. Dne 13. t. m.
je minulo 60 let, da je madjarski general Gorgfcy s svojo armado položil orožje pred t uskim generalom Paskjevičem (13. avgusta 1849). Madjari niso mogli staviti nikakih pogojev, šlo se je le tembolj za vprašanje,' naj se li predajo Rusom ali pa Avstrijcem.; Dne 11. avg. je Gorgey sezval vojni avet, kil je sklenil, da se brezpogojno podvržejo Bu- j som ; s tem poročilom so bili odposlani par-1 lamenterji k Rusom in madjarska armada je začela marširati proti Vilagošu. Tega marša so se udeležili tudi mnogi členi vlade ogrskega parlamenta. 23.000 mož je na polju pri Vilagošu položilo orožje pred Ruai. Med njimi [Madjari) je bilo 11 generalov in 1400 častnikov. Razun tega so dobili Rusi v oblaat 129 topov, 29 zastav in 31 standartov kakor vojni plen. Gorgej se je najprej podal k Pčskjeviču v Veliki Varadin in je bil potem interniran v Celovcu. Z atalimi častniki m meštvom se je postopalo po vojnem pravu. — In po 60 letih so Madjari vzlic kapitulaciji pri Vilagošu odločujoči faktor v avstro-ogrski monarhiji !
Vročina v Parizu. — Kakor poračajo iz Pariza, je bila tam zadnje dni silna vročina. Mncgo ljudi je zadela solnčarica, več njih je nmrlo. Meteorologi izjavljajo, da prihaja ta anormalna vročina iz Amerike, in jo zračne struje zanašajo na evropski koDtinent.
Gospodarstvo.
Kozje mleko. Da ima kozje mleko slab okus ali pa da diši po kozlu, je temu kriv po raj več krat kozjerejec sam. Če pa upoštevamo sledeča navodila, vmolzemo mleko, ki ne preostaja prav nič za kravjim kar se tiče dobrega okusa.
Kakor ne smemo pokladati kravam alabe ali celo pokvarjene krme, tako tudi ne kozam. Nadalje je akrbeti, da je v kozjem hlevu vedno dober zrak* To pa doaežemo a tem, da akrbimo za dober odtok gnojnice, da na-stiljamo s suho steljo in da hlev dobro zračimo z zračnicami. Najbolje pa je, da puiti-mo kozo kolikor mogoče mnogo na prosto, da se navžije čiatega zraka. — Priporoča ae tudi, da ne molzemo v hlevu, temveč ako le mogoče na prostem, da ae mleko ne navzame hlevskega duha, kar ae ▼ hlevu kaj lahko zgodi.
Slednjič moramo kozo redno snežiti in držati čedno. V doaego tega je potrebno, da zmijemo vime z m orno vodo pred vsakim molzenjem, da snažimo vsak d&n dlako in kožo s ščetio in če le mogoče, da vsak teden enkrat žival temeljito očistimo z morno vodo, v kateri smo raztopili nekeliko sode. — S takim oskrbovanjem zvišrmo pri kozi mlečnost, in mleko bo v resnici vedno dobrega okusa.
Bivši gostilničar
občinstvu in delavstvu, da je prevzel gostilno G. Petiičs v ulici Valdirivo št. 38, kjer toči 4 vrste dalmatinskega vina ter prve Trste Krnovo pivo. Obračal bo vso svojo pozornost na točno postrežbo. 1419
Ppflflflin QO moderne spalne sobe in ravno-ri UUdJU ao tako raznovrstno pohištvo ter sprejema naroČilo za vsakovrstna mizarska dela. — Majcen Miloš, mizar, Leo 2.	1403
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Internaoijonalno prevažanje in selitve
---na v86 kraje--—
8 posebnimi zaprtimi vozovi.
Prnria CD rac** 8elienia pohištvo za sobe in riUUd O G kuhinjo, žimnice,, divan in stenska ura. — Manzoni 4, pritličje.	1418
|Jnug sokolska obleka na prodaj. Naslov pove nUld Inseratni oddelek Edinosti.	1415
n%/P vrednostni krasni Bliki se prodasta. Ogled Jod "V 13 10. do 5. pop. — Danilova, Fiszza Leonardo ' da Vinci 1, mezzanin.	1421J
Meblovano sobo
ciale št. 11, III.
ee odda s 1. septembrom v ulici Commer-2000
* 2 » S
1.5
a
7 *
a
Ss
ts
®	S'
^	S
B	-rm
ac	-o
Caro ae Jellinek
Zelef. 16-27. Trst • Ulica Carraflori 15 - Trst.
Pri
slovenski družini odda se krasna meblirana soba. Ulica Boccaceio 14, IV. nad. 1287
Odda
Listnica uredništva.
Gospod vOr el, Vsi se motite. Omenjenega ruskega Žida smo pisali mi Orlov, a izgovarja se Orlof. A Vi niste Orlov, ampak Orel. To je pa razlika. Sicer si pa nibče ne zbira sam svojega pravega imena ia bi torej tudi za naše slovenske Orle ne bila nikaka sramota, če bi bil slučajno en Orel hudodelec. V fclučaju reškega ropa «e pa roparski morilec niti ne piše Orlov, niti Orlcf, a še manje Orel, ampak, kakor se ie sedaj izkazalo Friedvenko. in je po imenu menda Abraham. Ime Oriof je bilo le izm:šijeco, kaker je to pri takih poštenjakih že v navadi.
Slovenski Orli ste torej lahko popolnoma potolaženi! Zdravi J
ca soba meblovana v ulici Ruggero bd Manna 11, v pritličju.	2090
Kdor
Be hoče zabavati ter piiBtna vina piti in sploh dobro postrežen biti — to vae pioti zmernim cenam, naj pribiti k „Stari Breskvi" ulica Belvedere, kjer se prodaja kraški teran, vipavsko belo, istrsko črno vino, pivo, gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk st priporoča J. V i d r i h. (1332
Dunrloin o« opeke in strešniki. — Via Sette rrUUdJU dO Fontane 29.	1401
Majcen Miloš .1
mizar - Trst - uJica Leo ste*. 2
priporoča slavnemu občinstvu
svojo mizarnico.
Izdeluje vsakovrstno, tuđi NAJFINEJŠE POHIŠTVO
Neva predajalsica ur In dragocenosti
a. buchesr'
(ex drug Drag. Vekjeta)
00&30 fitev. 39 — TMT
iinrio »maji »riiaiii, mi Tiinr.
B«fstl IzMr zlatanln«, sr*brnln», drij otvnsitt ta žepnih ur. Kupuje In zmvnjuj« stare zlata le srebra z novimi predmeti. — Sprejem«
urelk« In pepravlja vsakovrstno, srobrnhu; ia lepa« uro.	Cea* latras.
'manaatii n rr mi------rr - - -rntu---- "
Mali oglasi
c e e
e e e
Pohištvo se proda
Fabio Bevero 9 C, L nad.
zaradi premestitve v službi. — Via 2002
Pridna	nos^a popoiudneotroka
44, III. desno.
na spre bod, se takoj sprejme. Roaaetti
1427 «
PRVA IN EDINA
t*—— r Ava u<	————
pisarna v vojaški stvari |
I	koncealjonlran* od tU. o. k. nimestnlitrs
Z0B0ZDRAVSISK1' ABBULAMi
Dr. Viktor Bandei
Trsi, ulica Stsn Giovnnni J,1, nads.
od 9. do I. in od 3. do 6.
31
konc«iijonlr»n» od tU. 0. k. nimeitniSlrs	™ |
ulioa Baohl št. 12, II. nad.
UHOD POD PREHODlSCEM.
Sobo
prazno oddam v ulici iioiano štev. 4 vrata
It, 22.	_1428
Pl*iHon Pc5ten delavec bo ponuja za preklada-li I Udi danie pohištva. Obrniti ee v ulico MaH-simo D' Azeglio št. 25, Spazzio vini._1426
Iščem krčmarja " moio g0Bti-°- D?
Prošeku. Jvau Balanč.
1404
Novak Anton
odprl je novo slovensko brivnico in se priporoča si. občinstvu za mnogobrojtn obisk. Ulica Sette Fontane St. 13. Slovtnci in Slovani! zanimajte se za vaša podjetja.__1385
Hnc-Slnipor Kulot -Pri treh prijateljih- v UUO Lil III bdi Gorici, ulica Caeerma 11, se
priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322
Fotograf Anton Jerkič
ste St. 10, Gorica, Gosposka ulica St. 7.	1357
l/nnolii 'z cinka, skoraj nove, ee prodajo vsled IVIipcIJI selitve za K 30.— Ulica San Vito št. 4
I. nadst.
200
Išče
za neko parno žago, ki je zvezara z izdelovanjem zabojev zmožen knjigo-
vodja. Prednost imajo taki, ki so v lesni stroki izurjeni ter vešči, poleg slovenskega ali hrvatskega, tudi nemščine ali italijanščine. Nastop službe takoj : plača po dogovoru. Ponudbe z referencami naj se blagovolijo poslati na Inseratni oddelek Edinosti pod „Knjigovodja P. R. 1412'.	1412
Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vo-jaSkega značaja — oproSČenje od vojalkih vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v naj težavne jih slučajih. — Reševanje hitro in točno
URADNE URE: Ob delavnikih od 9 -12. predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in praznikih od 10.-12. opol.
QH [5] UD [5] H 0 lil

Edina od c. kr. namestništva avtorizs-vana obrt za pokončavanje podgan, niši lisic, krtov tn vseh mrčesov, stenic in vseh drugih živalic
CARLO JENULL
Delalnioa In zaloga TRST, ulica Tesa štev. 30 pritličje.
prvi urad za revizijo prizive in
v davčnih zadevah
Trst, ulica deli'Iatitnto lO, HI., 5.
Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje
prizive proti pretiraiim odredbiiant in pogrešanim klasifikacijam
Urai jc skrajno zanesljiv in tajen. Odprto od 9. ure predp. h 1. pcp.
Pisalni stroj
.. n o v a -
z vidno pisavo in premenljivimi črkam Je najboljši stroj, ki se prodaja po
mzld_cem |^ron 250"-
Ceniki zastonj in poštnine proato. Pisati je na:
Gtao zastopstvo v Trstu
ulica Valdirivo St. 23, I.
TVSDKA
fkdoii Kostoris
ski&điSde oblek za moško in de5kc
Trst, via S, Giovanni 16, I. r».
(zraven Kestavruclje Cooperativa es Ilaekerf
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo it(l.
flajdogovorne]še cene.
POZOR I Skladišče ni v pritlijču ampak v prv«m nadstropju
Nora izdeloval niča slasovirjev ::
C. Olivo, Trst
ul. Felioe Venezian 13, inul. Madsnna del M&re 4- (pritličje)
SlasoTirji in Piasiii - flrtcstronl zaicjili nerasti
Prodaja — Menjava — Posojuj®
Uglašanja in popravljanja. — CENE ZMERNE.
NOVO POGREBNO PODJETJE t
PV z bogato opremo za vsakovrstni pogreb.
in prodaj alnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd.
: Velika zaloga :
voščenih sveč.
Prodaja na deb. in drobno.
Copso št. 49 (Piazza Goldoni)
RT Zaloga obuvala
■■■■ in lastnm delalnica ■■■■
pavel visentini
Trst, ul. Glosue Carduccl 31.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo toč-\	no solidno in
po zmernih cenah
Ttvaru !■ delavnice p#-
v hHrtva !■ stavtonib jelkov v SOLKANU pri
t _ r mrLrl
tavnCI.
Mizarska zadruga v
Osrednje ravnateljstvo.
Solkana
ZALOGE
seuAi,
TMT.fli

ZALOGE i REKA, Via Ptte 2 SFIJT, aaaavtjeball
Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. it 1631 iatenirbai Žage v Seteski (Betunj)
Letna preiukelja = K 1,000.000 =-