o9nmnsld 4pdni1c ILUSTROVAtll LIST ZA MESTO IN DEŽELO >■ Številka 17 Leto »II Posamezna Številka po 2 Din Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Ljubljana, 2. maja 1935 Naročnina za četrt leta 20 Din,' za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2'A dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko. JleshUa & Če pogledate po ljudeh okoli sebe 'n če se zamislite v njihovo življenje, boste videli, da se drug od drugega močno razlikujejo po načinu, kako žive, po svojih radostili in bolestih. Edino kar je vsem blizu, kar vsi nenavadno ljubijo in cenijo, edina stvar, bi je vsem enako važna in po kateri vsi hrepene, je denar. Kakor da bi bita v denarju edina sreča življenja. Toda čim več- imamo denarja, J/im laže ga zaslužimo, čim udobneje živimo in čim bolj pridemo v stik z bogatimi ljudmi — tem manj smo srečni, tein težje se nam zdi življenje. Denar prinaša nesrečo, denar ni vsebina življenja. . .Tako nekako sem govoril pred kratkim neki gospe, zelo lini dami, ki je tožila nad življenjem Zn trenutek se je izpozabita in potožila kako nesrečna je. ker nima denarja. Ne more se oblačiti tako. kakor bi hotela in kakor vidi svoje prijateljice, ne počuti se prijetno v sedanjem okolju in življenje se ji zdi kakor da bi ga hita zgrešila. In ker je mati in ima otroke, ki jih zelo ljubi, sem ji povedal tole zgodbo: V starem Kirnu, ki je rodil toliko Velikih ljudi in kjer je bivalo toliko uglednih patricijskih družin sredi sijaja in bogastva, je živela Kornelija, žena iz veleuglodne družine in z nenavadno dobrim srcem in plemenito dušo. Bila je hči velikega rimskega vojskovodje Scipioga, žena, ki je pozneje zaslovela in šla v zgodovino kot mati bratov Grakhov. Mož ji je bil že zgodaj umrl in neštetokrat se je imela priložnost v drugo omožiti. Za ženo jo je hotel tudi egiptski kralj Plole-( mej, toda ona ga je odklonila. Zaradi svojih dveh sinov, ki ju je hotela od-gojiti z vso skrbjo in ljubeznijo. In njena otroka sta res dobila odlično vzgo"o \inna mati ie živela šalila zase daleč od vrvenja in bleska, edino za svotii otroka. Bila je pomisha nanju. Pravili so. da ie nekoč, prišla k njej neka bogata Rimljanka. vsa v dragocenih oblačilih in posula z dragulji. In ker so ženske že lake. da se rade ponašajo s svojo lepoto in bogastvom, se je tudi la rimska bogatinka pobahala pred materjo (irakhov s svojim zlatom in nakitom. Takrat je pa mali (irakhov poklicala v sobo svoja dva sinova in odgovorila gospe, ki se ie košatila pred nio: Prav tako kakor ste vi ponosni na svo,e dragnlje in na zlati nakit, prav tako sem jaz ponosna na svoje bogastvo in na svoje dragulje. In to moje bogastvo in ti moji dragulji sta moja dva sinova, tu če bi se pripetilo, da pride moje ime kdaj v zgodovino, bi iio*ela, da me ne omeni kot hčer slav-p.aru Scipiona. temveč kot mater (irakhov.c In tako se je tudi zgodilo, Mati Grakhov ie prišla v svetovno zgodovino, ne sicer kot hči Scipionova, nego kot mati obeli Grakhov. Šla je v zgodovino kot vzor matere, ki je za svojo deco vse žrtvovala, in ko je umrla, je rimski narod postavil spomenik tudi njej prav tako kakor njenima sinovoma. Njima kot vzornima državljanoma, njej pa kot vzorni materi, ki sta ji bila sinova največje bogastvo. Vidite, gospa, sem nadaljeval, ko sem povedal to zgodbo, tudi vi imate deco, ki jo ljubite in na katero ste ponosni. Denar, lepe obleke in dragulji so danes prav tako moderni in priljubljeni, kakor so bili v starodavnem Kirnu. Vi pa imate otroke, ki jih ljubite in na katere smete biti ponosni. Zalo ne bodite malodušni in lie hrepenite po tistem, kar vidite pri svojih bogatih prijateljicah. Zakaj če bi bolje pogledali, bi videli, da se za to obleko le prepogosto skriva nezadovoljstvo in praznina, videli bi da ga mnogi, kateri imajo denar, ne znajo ceniti, ali jim pa ne prinaša sreče ne zadovoljstva. Le malo pomislite, boste videli, tla je res tako. Mnogo velikih ljudi je prišlo na svet kot sinovi kmetic, kuharic in služkinj. Mnogo med njimi jih niti ni poznalo svojega očeta. In da so ti ljudje kaj dosegli v življenju, je morala nekatera teh mater garati vse življenje, trpeti in delati noč iu dan, samo da je iz njih napravila vrle in pošt e p e ljudi. Žrtvovala je zanje vse, in edino zadovoljstvo, ki ga je imela ob koncu življenja, je bilo to, da ji je sin postal pošten in ugleden mož in da se ima za to zahvaliti ravno njeni veliki materinski ljubezni in skrbi. In ta zavest je nenavadno sladka. To zadovoljstvo je dosti večje kakor so marsikateri ženi zlato in drago kamenje — saj jih tako ne bo mogla vzeti s seboj v grob. Na tem mestu sem že nekoč povedal ono zanimivo zgodbo o resnici življenja Zgodbo o nekem jutrovskem vladarju, ki je v mladih letih prosil svoje učenjake, da naj mu povedo, kaj je modrost življenja. In učenjaki so delali leta in leta. in ko je stari kralj že umiral, je še na smrtni postelji hotel slišati to resnico. V ndadili letih je bil kralj naročil, nat mu napišejo knjigo o tej resnici življenja. Prinesli so mu debele knjige. tako debele in velike, da jih je morilki rrofttt devet kamej. On jih pa tli utegnil l itati. Velel jim je, naj um jih skrčijo Po desetih alf dvajsetih letih so mu prinesli tri debele knjige. A tudi to mu je bilo še zmerom predolgo io preveč, zakaj bil je vladar in ne modrijan, in se ni utegnil ukvarjati s tako obširnim branjem. Na smrtno posteljo so mu pa prinesli eno samo knjigo. A tudi te ni hotel več brati. Povej mi, modri mož . se je obrnil k modrijanu, povej mi resnico življenja v dveh ali treli besedah, ker od-Ini kun s lega sveta in ue utegnem pre-birati tako debele knjige.: Stari učenjak je prišel v zadrego. A I n n kralj le vztrajal, mu je odgovoril: k rali kraliev. resnica o ži'dieniu je kratka. I.e par besed ima: Ljudje so se rodili, ljudje so trpeli in ljudje so umirali.< Življenje ni praznik, je deloven dan. Življenje je težko. Toda mnogo lažje in svetlejše je za tistega, ki se zaveda, da je bil pošten in plemenit, ki je svojo lidbezen posvetil svoji družini in deri. Zn takega človeka ima življenje še posebno mikavnost in pomen. Skratka. sreča življenja ni v denarju, temveč v poštenju, lepoti srca in duše in ljubezni do vseh, ki so nam drncu m hlizu- Haka. Tehnika iiim zakona (xo) Pariz, aprila. 1. Kaj pravi >0 n« Koliko novega doživi človek v zakonu! Posebno kar se tiče /»njenih« olepševalnih načinov — človek bi se kar zgrozil. Saj doslej nisem bil brez prijateljic. toda nobena me ni pustila v najsvetejše svoje intimnosti. Zdaj se pa prvič v življenju seznanjam s skrivnostmi ženskosti — in samo strmini. fte nikoli poprej nisem videl na kupu toliko sladkih, mehkih, svilnatih iu lahkih stvari: prečudno, koliko je teh čipk in pernic v vseh odtenkih! časih mi je, kakor da se bom kar zadušil v oblakih teh pudrov itd. Njena toaletna mizica je vsa polna lončkov, škatlic, iu skrivnostnih stekleničit'. V teti lončkih so same kreme in maščobe, bele in rumenkaste, z vsemi mogočimi, najrajši tujimi imeni, kakor: /hrana za kožo7, »krema za razšmin-kanje«, na stekleničkah so pa učeno etikete z napisi: »lepotno mleko.:, »astringentna kopel;: itd. Strašno skrivnostno je vse to. 2. K a j pravi »O n a Moški je nerodna žival z vsemi mogočimi nadležnimi priveski. Vsaka ženska — pa naj bo žena, mati. sestra, gospodinja ali služkinja — katera je kdajkoli imela opravka z moškimi, v«m bo povedala, da z manj ko 4000 Slavi milijonar, njegova žena in setev Tragika večnega boja med starostjo in mladostjo. M VII lit ih-. znani švedski raziskovalec, je napisal menda med vsemi učenjaki največ pisem na svetu. Pred kratkim se je vrnil z odprave po Aziji: na tej ekspediciji je poslal svoji seeiri 1500 pisem, vsako po najmanj *30 strani. Lepota moderne leiinike Moderna tehnika ima tudi svojo lepoto, samo da smo doslej bolj kakor njo iskali smotrenost v njej. Naša slika je najlepši dokaz, da tehnika res lahko tudi estetsko učinkuje. Delavec s plinsko masko, ki vari jekleni oklep vodovodne napeljave v Ameriki, kakor ga vidite na gornji stiki, bi lahko služil tudi razvajenemu slikarju za model podooe, ki bi nosila ponosno ime »Delo«. besed pač ni moči našteli vsega seznama njegovih stvari. Kaj naj rečem o eamoveznirah? V omari mu vise kakor trobojnice ob svečanih prireditvah... Kaj naj rečem o vseh teh kovinastih in stekVmih pa gobastih zadevah, ki se ne more ločiti od njih? Kaj naj rečem o stekleničicah in nožih in nerazumljivih instrumentih, ki zbujajo vtis, kakor da si prišel k železninarju? In kaj naj rečem o njegovih ščetkah za obleko in za lase, vseh mogočih vrstah mila za britje in nožih? nozilih? In kaj naj naposled rečem o njem samem, kadar vse te reči rabi?... * Tako beremo v knjigi Maryje Bor-denove »O tehniki zakona', ki je pravkar izšla v Parizu. Avtorica pripoveduje še tole mično zgodbico: Ko sem živela v Parizu, sem spoznala neko precej grdo Angležinjo, obilno in koščeno hkratu, ki je imela Francoza za moža. Ta Angležinja je bila najboljša manikerka v Parizu in mi je dostikrat prišla na dom manikirat nohte. A ni bila samo v svojem poklicu ženska na mestu, temveč tudi v zakonu, in kar je še več vredno, v zakonu je bila tudi srečna; to se mi je zdelo tem čudneje, ker je bil njen mož druge narodnosti. Nekega dne sem jo zato vprašala, naj mi zaupa skrivnost svoje sreče. »Povejte mi: le kako si ohranite zvestobo svojega moža?« Njen odgovor mi je bil razodetje. Niti sekundo ni pomišljala: »Živino je treba rediti,t je menila s pritajenim smehom. Mnogo je hotela reči in mnogo je novedala s tem kratkimi stavkom: vse, česar jo je naučil Pariz. Ker je Francozu želodec. eden izmed najvažnejših delov njegovega telesa, se je naučila vsega, kar je v zvezi z izbero jedi in s kuhinjsko umetnostjo. In tako si je ustvarila srečen dom. Na Angleškem bi bila stvar drugačna. (oij London, aprila V starem zvoniku je bilo dve po polnoči, ko se je stražnik na svojem uradnem obhodu ustavil pred vilo Uattanburyjev. Zdelo se mu je, kakor da bi bil iz hiše zaslišal klic na pomoč. f'ez nekaj minut je bilo že razločnejše: nekdo je pretresljivo zavpil. Dve veliki okni v visokem pritličju vile sta bili razsvetljeni. Policist je zapiskal. Glavna vrata so bila odprta, vrata v veliki salon v visokem pritličju, čigar razsvetljeni okni sta že s cente zbudili njegovo pozornost, jo pa dobil policist zaklenjena. Potrkal je, a nihče mu ni odprl. Med tem sta bila prihitela še dva njegova tovariša in vsi trije so vrata vlomili. V salonu se jim je |>oknzal strašen prizor. Na dragoceni preprogi je ležal v mlaki krvi star mož. Vse okoli njega no bile razmetano prazne in razbite šampanjske steklenice, dokaz, da je lu še pred nekaj urami vladalo veselo popivanje. V nekem naslanjaču je pa sedela mlada, izredno l-pa žena, ogrnjena le v pidžamo, in srepo strmela v mrliča. Med tem je prišel tudi zdravnik. Toda ugotoviti je mogel samo to, da je lastnik vile Mr. Kattanburv že nekaj ur mrtev: dobil je bil šampanjsko steklenico na glavo. ».laz sem ga ubila, je izjavila mlada žena preiskovalni komisiji, ki j'e bila med tem prišla v vilo. Potem je pa udarila v smeli — v histeričen, blazen grohot. •Slavila sva 68. rojstni dan mojega, moža. Oba sva bila najboljše volje. Potem sem pa nenadoma pograbila Šampanjsko steklenico in mu jo zagnala v glavo. Zakaj sem to storila, sama ne vem. Vem le to, da drugače nisem mogla napraviti; tudi .-«• svojega dejanja ne kesam.« Kriminalistu se je njena izpoved zdela malo verjetna. Preveč šampanjca ste pili, gospa. Dobro premislite: kar zdaj tu izpoveste. tioste morali pred sodnikom ponoviti. Vzlic svarilu je gospa Rattanbury-jeva vztrajala pri svoji izpovedbi. Morali eo jo aretirati. * Komaj so se vrata celice št. 89 zaprla za milijonarjevo ženo, se je prijavil pri višjem nadzorniku Johnsonu mlad mož. Vaši detektivi me iščejo: jaz sem tisti, ki sem ubil Rattanburyja!« Mladi mož — povedal je, da mu je ime Jacipies Kouland in da je bil pri pokojniku za šoferja — je tedaj obširno popisal ves potek drame. Dejal je. da je Kattanburv njegovega očeta, nekoč imovitega trgovca, z neko pravdo popolnoma uničil. Takrat se je zaklel, da se bo nad njim maščeval; samo zato, da izvrši to osveto. je stopil kot šofer k njemu v službo. Preteklo noč je prežal na primeren tre- nutek. kdaj se bo mogel vtihotapiti v salon: vedel je, da Kattanburv. velik prijatelj dobrih pijač, ravno šnmpa-njizira. Tedaj je Koivland pograbil steklenico na mizi in z njo razbil svojemu sovražniku črepinjo. Da bi bila pri lem strašnem prizoru navzočim tudi milijonarjeva žena, ni hotel Kow-land ničesar vedeli. Pol ure nato je Johnson poklical še mlado ženo. Vdova se je spustila v jok, ko je zagledala šoferja. Vzlic temu je pa neomajno vztrajala pri trditvi, da je ona umorila Kattanbnryjn; na vse kriplje se je prizadevala, da dokaže šoferjevo nedolžnost. Kouland ja pa prav tako trdovratno trdil, da je umorjenčeva vdova nedolžna in da je samo on kriv. Pokojni milijonar je bil v Londonu na glasu enega izmed največjih bogatašev. Pred petnajstimi leti je zadel glavni dobitek OO.IHK) funtov (okoli 15 milijonov Din), s spretnimi spekulacijami je pa svoje imetje že v nekaj Mih podeseteril. Toda denar mu ni prinesel sreče. Pred kratkim se je bi! oženil s trideset let mlajšo hčerjo svojega vrtnarja. Zakon je bil že od vsega početka nesrečen; milijonarju ni ostalo prikrito, da ima njegova žena razmerje s šoferjem. Zadnje tedne je venomer govoril, da se lio ločit. Mogoče je bilo to vzrok, da sta ga žena iu šofer ubila. Od radia zblaznel (xo) Pariz, aprila. Iz Pensilvanije v USA je prišla novica, da so pred kratkim tamkaj ugotovili pač prvi primer blaznosti. nastale zaradi pretiranega poslušanja radijskih programov. Novica psihiatrov ne bo presenetila, saj so že dostikrat dokazovali, kako škodljivo zna biti za živce, če poslušalec preveč »navija« programe, ali pa jih predolgo posluša. Vzlic temu jo pa kaže sprejeti oprezno, saj vemo, da Američani radi izvažajo te vrste race. Nu, vseeno lahko povemo, kako pravijo, da se je ta stvar odigrala. Neki 651etni mož je ravno poslušal koncert pred svojim aparatom, ko je iznenada pograbil revolver in sprožil več strelov v aparat, nato je pa obrnil orožje prott svoji hčeri. »Bilo je očitno, da se mu je zmešalo,« je poročala brzojavka. Zaprli so ga v blaznico. Ko so ga odpeljali, je venomer kričal: »Radiot Radio!« (»Temps«) Poezija »Zakon,« je rekel neki pesnik, »jo pristan, kjer se srečata dve ladji morja življenja...« »Hm,« >o odvrnil prijatelj, »potem sem jaz trčil ob vojno ladjo!...« Pes hoče rez Itokavski preliv V Dovru na angleški strani Kokavskega preliva, tistega, ki loči Anglijo od Francije in Belgije, se mudi že nekaj tednov nemški izumitelj Friderik Waller; mož hi hotel »peš« čez preliv. Ta kaj nenavadni poskus kani nemški profesor napraviti s posebnimi »vodnimi čevlji«, napravo, ki močno spominja na šrftuči. Mož upa, da ho lahko brez sleherne tuje |>omoči, brez motorja in jader peš prišel čez preliv. — Na sliki vidite izumitelja z njegovimi »vodnimi čevlji« v Dovru, Vzlic vsemu bogastvu siromaki.. Za zmerom odtrgani od svojih dragih, žive na rajskem otoku v Južnem morju v prekrasnih vilah, sredi bajnih vrtov... in vendar so najnesrečnejši med nesrečnimi: gobavi milijonarji (ib) Newyork, aprila Prekrasni otok Tahiti so ovekovečili že pesniik, pisatelji in slikarji. Kdor je kdaj potoval po teh pravljično lepih krajih, mora priznati, da ni nikjer drugod narava nakopičila toliko lepote. Glavno mesto otoka je Papeete. Toda kakor je Tahiti raj na zemlji, tako boste srečali v njegovi neposredni okolici najhujše gorje, ki si ga morete misliti. To je otok Mehatfa. Njegovi prebivalci so med najbogatejšimi ljudmi ria svetu, in vendar jih ni ne-srečnejših pod solncem. Kaznjenci v ječah so srečnejši od njih, saj jim je ostal vsaj up, če nič drugega. Saj vedo, da jim bo, če se bodo lepo obnašali, del kazni odpuščen in se bodo spet lahko vrnili med ljudi. A tudi če so obsojeni na dosmrtno ječo, jim še zmerom ostane nada na pomilostitev. Prebivalci otoka Mehatije pa nimajo takšne nade in zato go tako nesrečni. Usoda jih je obsula z vsem, česar si more človek želeti, z vsem dobrim in lepim. Toda hkratu jih je udarila s strašnim bičem božjim, z boleznijo, ki ni drugega kakor počasno a zato tem zanesljivejše umiranje. Prebivalci otoka Mehatije so — gobavci. Za to bolezen danes niti bogastvo ne pozna zdravil. * Mehatia je najlepfii in obenem tudi najdražji sanatorij na svetu. Čuden vam je ta sanatorij. Tri nas si česa takega ne bi mogli predstavljati: sanatorij brez zdravnika, brez požrtvovalnih strežnikov? Takšen je ta me-hatijski sanatorij. Na tem otoku boste videli same prekrasne vile z rajskimi vrtovi, žuboreče potoke, eksotične gozdove — le ljudje na njem so nesi ečni, obsojeni v počasno smrt. Mehatijci prebivajo na otoku že leta in desetletja in čakajo, kdaj bo njihova bolezen prešla v smrtni boj, čakajo, da jim bodo gobe tako razjed k: obraz, da ne bodo spoznali drug drugega — čakajo, da jim bo meso pri živem telesu odpadlo kos za kosom... Tu srečate ljudi vseh starosti. Tudi prav mladi so med njimi. Tu žive možje in žene, mladeniči in dekleta. Dobro vedo, da ne bodo nikdar več mogli z otoka. Nikaka skrivnost ni zanje, da njihovi najbližnji, ne oče ne mati, ne žena ne sin nikoli ne bodo stopili na ta otok, zakaj semkaj sinejo samo na smrt obsojeni... Otok Mehatia je rajska ječa. Bolniki prenašajo svojo težko usodo, kakor veri o in znajo. Skušajo si življenje na otoku po možnosti olajšati in olepšati. In tako so zagorela v ljubezni mnoga srca moških in žensk, in mogoče ni nikjer na svetu ljubezen tako iskrena kakor med temi ljudmi, ki vedo, da jim ni rešitve, ki vedo, da so priklenjeni na ta otok do sr.’.: " • Iz mesta Papeeleja pa do otoka gobavcev ni dolga j>ot. Majhen, star parnik neke zasebne paroplovnc družne te popelje tja — edino prevozno sredstvo med obema otokoma. Parnik škriplje, se maje in sopiha vso pot. Pelje mimo majhnih otol ov, ki »o drug lepši od drugega. Ondan se je peljala na tem parniku neka deklica, lepa in elegantna. Stopila je na palubo malo prej, ko se je parnik približal zloveščemu otoku; odtrgala se je od drugih potnikov in sedia na kup vrvi. Nemo je strmela v daljavo, kjer so se že jele nejasno risati prekrasne vile gobavskega otoka. Ta deklica je bila nov gost za Me-hatijo, hči bogatega francoskega trgovca... Tedaj je »topil k njej vitek mlad mož in prisedel. Nežno ji je ovil roko okoli pasu in jo poljubil na lase. Mlad zdravnik je bil to. takisto Francoz, njen zaročenec. Deklica je bila obolela za gobami. Morala je zapustiti svoje drage in pod nadzorstvom oblasti oditi v Me-hatijo. Njen zaročenec jo je spremljal na vožnji. Bil je preveč siromašen, da bi mogel tudi on na Mehatijo, saj stane samo stanovanje na leto svojih petdeset tisoč dinarjev. Drugo je pa še mnogo dražje kakor v najrazkošnejših kopališčih. Tedaj se je prikazala Mehatia že čisto od blizu. Na čudoviti peščini, vsej v solncu in luči, v senci visokih si-komor so stali ljudje v pisanih haljah in pidžamah in pozdravljali ladjo. Parnik se je ustavil četrt milje od obrežja in spustil sidro. Dalje ni smel. Z otoka je krenil proti ladji motorni čoln. Nanj so naložili prtljago mlado Francozinje, nato se je pa poslovila od zaročenca. Mladi Francoz je jokal kakor otrok. Njena bela roka je nežno gladila njegove lase, bleda usta so pa jecljala: »Zbogom! Nikoli te ne bom pozabila! Nikoli!« Morali so ga s silo zadržati, da ni skočil v morje za njo. In polagoma se je motorni čoln izgubil v daljavi. — Na oioku Mehatiji bo mlada Francozinja lahko po mili volji plesala, se zabavala in kratkočasila. Veselo je tamkaj, zelo veselo, le eno je težko in hudo: kdor pride na Mehatijo, je popolnoma odrezan od sveta. In »redi sleherne zabave, med plesom in igro ga niti trenutek ne pusti strašna zavest: gobav si in gobav ostaneš... Sodobni ideal moža Brade niso nič več moderne. — Piaktična sodobna Eva tudi plešo prenese in niti nad trebuhom se ne zgraža... samo da je »raven kaj evenka Tip moža, ki je ženskam najbolj po godu, se je zadnje čase temeljito izpreminjal. Tako je na primer veljal poslednja desetletja preteklega stoletja za dekliški ideal mož, ki je imel že dobrih štirideset let, lepo službo in... brado. Ob prelomu stoletja je stopil v ospredje brhki »lajtnant«, torej že mlajši letnik, ki mu je delal konkurenco kvečjemu še sodni ad-junkt ali po naše pristav. Prva leta po vojni je triumfiral »mladenič«, pol odrasel mož, ki si je znal s svojo spretnostjo napraviti denarje in jih je z mladostno neskrbnostjo tudi razmetal. In danes? Nu, danes pa vprašajmo mlade dame raznih slojev in poklicev, naj nam same povedo, kako si predstavljajo idealnega zakonskega moža znamke 1935. Dekle iz tako imenovane boljše hiše tudi danes ne dh toliko na moževo zunanjost kakor na njegov socialni položi' . Ne zahteva ravno, da bi moral biti njen junak lepo rasel atlet, seveda si pa tudi slabiča ne želi; najljubši bi ji bil športa vešč in utrjen človek — takšen, kakor je danes že kar sploh ideal vsem dekletom. Ona mu pa tudi dovoli naočnike in če ne gre drugače, mu niti začenjajoče se pleše ne zameri; brkov sme pa imeti le toliko kakor Menjou in star ne sme biti več kakor trideset do štirideset let, vendar je prav, da ima deset let več kakor ona. Vidimo torej, da imajo de- kleta srednjega stanu glede starosti iste želje in nazore kakor pred petdesetimi leti; tudi takrat je takšna starostna razlika veljala za normalno. Ženska, ki se ukvarja s trgovino ali čim podobnim, nagiba najbolj k tovarišu, takisto trgovcu ali drugačnemu poslovnemu človeku, nekako istih let kakor ona, da si z njim ustvari varno dvojno eksistenco. Ali se pa še rajši odloči za že starejšega moža s sivimi senci, ki toliko premore, da lahko zagotovi svoji bodoči ženi lepo in ne- Banka Baruch 11, Rue Aubcr, PAR1S (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po uajboljšem dnevnem kurzu. — V rši vse bančne posle najkulanlneje — PoMni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxellea; Holandija: št 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burg: št 5967, Luxeinburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakazniee sami prati ln kuhati. Takšna žen-skrbno življenje, ko ji ne bo treba ska rada sanja o tem, kako lepo mora biti, če ji kuharica prinese zjutraj zajtrk v posteljo. Tudi te ženske obrajtajo športnike; pri starejših letnikih se ne branijo pleš in tudi trebuha ne zameta-vajo, samo preveč ga ne sme biti. Načitanost in nagnjenje do umetnosti, morda tudi v dejanju, sta dobro došli, ne pa pogoj. Druga je pa s tako imenovano razumniško mlado damo. Takšna se zanima po navadi le za športnika, tudi če mu gornja nadstropja prazna stoje. Zakon narave je namreč tak, da se nasprotja privlačujejo. Junak takih deklet in žena sme biti tudi nekoliko sirov in rovtarski — da je le kot smučar in nogometaš mož na mestu. Ker razpolaga sodobna intelektualka med drugimi čuvstvi tudi z materinskim pokroviteljstvom, sme biti on tudi zelo mlad, nemara celo mlajši od nje; če je pametna, ga bo kaj lahko zazibala v prepričanje, da je on gospodar v hiši, v resnici je pa le ona. Kakor vidimo, je mož z brado in dostojanstvom že precej odigral. S tem pa nočemo reči, da ne bi našel življenjske sreče mož, ki ni prav nič podoben popisanim tipom. V vseh časih je namreč še vsak Francelj našel svojo Miciko. (vi) lena, ki je napovedala smrti boi Neustrašno Angležinja demonstrira »oper smrtno kazen. — Prav tako odločno se pa bori tudi proti raku jn tuberkulozi (yi) London, aprila. Na dvorišču kaznilnice v Wands-worthu so te dni usmrtili mornariškega častnika Bricketoga. Obsodili so ga bili na smrt, ker je ubil svojega tovariša. Zakaj je Brickstog svojega nekdanjega prijatelja zahrbtno ustrelil, bo najbrže za zmerom ostalo uganka. Najbrže je bila ljubosumnost vzrok. V smrt je šel Brickstog mirno in trdno. Brez ugovora je sledil krvniku. Toda v trenutku, ko je že stal pod vislicami in se je krvnik ravno pripravljal, da izpolni svojo zloveščo dolžnost, se je prikazalo nad kaznil-niškim dvoriščem letalo in se spustilo na phtdeset metrov, pilot je pa vrgel v globino cel šop letakov. Kakšnih letakov? »Ne ubijaj!« se je bralo na njih. »Sleherna smrtna obsodba je umor. Krvnik, »pomni se božje zapovedi!« In hkratu so se te besede zaslišale z mogočnim glasom iz desetih zvočnikov, ki so jih bili neznanci skrivaj razpostavili okoli kaznilniškega dvorišča. In nekje v bližini teh zvočnikov je stala plavolasa žena v preprosti črni obleki. Mrs. van der Eli’t je bila to, bogata trgovka, milijonarka, ki se ogorčeno bori zoper smrtno kazen in je to pot že petnajstič demonstrirala zoper izvedbo smrtne obsodbe — vzlic vsem kaznim, ki jih je morala zaradi tega prestati. Na dvorišču vvandsvvorthske kaznilnice bodo v nekaj dneh peljali pod vislice Percyja Charksea Andersona. Mož je ustrelil neko dekle pri goltu. Smrtna obsodba je pravomočna. ker je ministrstvo odklonilo predlog za pomilostitev. Oblastva so ukrenila vse potrebno, da se ne ponove demonstracije, ki jih pripravlja gospa van der Elst. Vzlic temu ra pa vsi trdno prepričani, da bo človekoljubna milijonarka našla način, da v poslednjem trenutku povzdigne svoj glas v protest, vidno in slišno za vsakogar. Ali se bo 1o zgodilo z letali ali z zvočniki ali kako drugače, je za zdaj še njena skrivnost. Ta svojevrstna gospa je pač ena izmed najzanimivejših osebnosti britanske prestolnice. Ima dve veliki trgovini, zraven tega je pa v vodstvu celega tucata delniških družb, tako da ji za obstanek pač ni treba biti v skrbeh. Toda Mrs. van der Elst ninia z denarjem samim posebnega užitka. Očividno ji je mnogo več do tega, da prireja bučne demonstracije zoper dozdevne justične umore in da porabi sleherno priložnost za protest zoper smrtno kazen. Zaradi velikega bogastva in izredne izobrazbe bi mogla Mrs. van der Elst igrati veliko vlogo v odlični družbi. V prekrasnih sobanah njeno palače bi se mogel zbirati cvet londonskih salonov. Saj je ta palača s svojimi umetninami, s kitajskim pohištvom, z gobelini in drugimi dragocenostmi posebnost prvega reda. Toda kitajske dvorane te palače niso bile Se rukoli prizorišče razkošnih pujsov ne banketov, če se tamkaj kdaj vrši kak sestanek, je to le zborovanje Društva sovražnikov smrtne kazni, društva, čigar vrhovna pokroviteljica je Mrs. van der Elst. Ta duhovita dama pa ni enostranska pri svojih reformističnih in človekoljubnih stremljenjih. Žrtvovala jo namreč že na desetine milijonov za propagando protivojne lige, za pobijanje raka in tuberkuloze in za omejitev otroške umrljivosti v angleških velemestih. Vse njeno bogastvo jo v službi boja proti ».niti. K « 4 ~-v k c J J. i-JL. 1 Muzikalna tragedija ...ali pot not od ljubezni v samomor. (>il Travaso«, Rim) LISTEK ..DRUŽINSKEGA TEDNIKA" Konec svefa? Razmišljanje o priliki katastrofe v vesoljstvu Dne 13. decembra lanskega leta je angleški zvezdoslovec inister Fr en tire odkril senzacionalno novost: nedaleč od znamenite zvezde Vege v ozvezdju Lire na meji Llerkula je zagledal iznenada novo zvezdo. Krstil jo je za »Herkulovo novo«. To ne bi bilo še nič čudnega; novih zvezd »o astronomom ne manjka. A g)ej:'ta zvezda je rasla od uro do ure, od dne do dne in kaj kmalu postala velika in bleščeča kakor največje zvezde v Velikem vozu. Toli naglo naraščanje je bilo dokaz, da se je v prostranstvu zgodilo nekaj nezaslišanega: neka neizmerna zvezda, solnce kakor našo. sam-* še dostikrat večje, se je razletela in utonila v ognju. Tudi lela 1918 se je iznenada prikazala svetla modrikasta zvezda; takrat so jo videli v ozvezdju Orla. Ljudje so kajpada takoj začeli ugibati, da to nekaj pomeni — namreč da ho vojne konec. Voj- ne je bilo res konec, a ne zaradi te zvezde... Podobna nova zvezda je zableščala leta 1912 v Dvojčkih; tudi lela 1901, 1892 in 1876 — da omenimo samo najnovejše dogodke te vrste — so imeli zvezdo-slovci priliko opazovati te skrivnostne novorojenčke med zvezdami, solnca ki z: gore za nekaj tednov, potem pa naglo ugašajo in za zmerom utonejo v tem*. Zgodovina nam je ohranila poročilo o neki nenavadni »novi«, ki se je prikazala o belem dnevu leta 1572: takrat so na francoskem govorili, da je ta zvezda napovedala slrailioLno klanje šent-jemejske noči (v noči 23. avgusta 1572). V starem veku so se večkrat prikazale lake zvezde in navdale ljudi s strahom in grpzo; najslavnejša izmed njih je pač bila tista, ki je imela vodili tri kralje z Jutrovega, ko so nesli zlata, kadila in mire v Betlehem; sodobna znanost je dobila dokaze, da se je la zvezda res prikazala. Med tem ko si mi, prebivalci naše skromne premičnice. skačemo drug drugemu v iase in se ugonabljamo za prazen nič — med lem se v vesoljstvu odigravajo strahotne katastrofe, pravi konec svetov. In nehote se človek zgrozi in pomisli: pa mi? Ali ne čaka nekega dne tudi nas taka strašna smrt? * * * Najprej poglejmo: kje v prostranstvu se dogajajo ti neizmerni {►ožari svetovja? Ce bi hoteli te »astronomske« razdalje premeriti j e kilometri, ne bi pač nikamor prišli. Zalo jih merimo rajši s časom, ki ga potrebuje svetloba, da preleti te razdalje. Svetloba napravi v eni sekundi pot 300.000 kilometrov. Tako rečemo na primer, da je luna oddaljena ml naše zemlje V>* sekunde (380.000 km), solnce pa okoli 8 minut (150 milijonov km). Kadar začnemo govoriti o zvezdah stalnicah, {»ostanejo razdalje vprav bajne; zateči se moramo zato po enoto kar k svetlobnemu letu. Tako rečemo, da so najbližnje stalnice oddaljene od nas skoraj iri svetlobna leta, to je toliko, kolikor kilometrov daleč bi prišla svetloba v treh letih. Ali bi radi vedeli, koliko je to? Dan ima 86.400 sekund, leto pa 365krat toliko, to je okoli 31 milijonov. Teh 31 milijonov je treba pomnožiti s 300.000 km, pa boste dobili, koliko kilometrov napravi svetloba v enem letu: 10000 milijard ali 10 bilijonov km. Sirij, pač najlepša zvezda na našem zimskem nebu je več ko osem svetlobnih let daleč: od nas, polarna zvezda pa celo 45 svetlobnih let! Po približnih cenitvah zvezdo-slovcev je Herkulova nova oddaljena od uas svojih 2000 ►svetlobnih let. To se pravi, da »e Kristus še ni rodil, ko se je pripetila nebesna kata- strofa, ki smo jo šele te mesece imeli prilikoopa-zovati na nebu! Tolikšne razdalje se zde človeškemu umu kar nepojmljive. In vendar poznamo zvezde, ki so še dalje od nas, ki so daleč na deset tisoče, da, celo na milijone svetlobnih let Prostranstvo svetovja, kolikor ga moremo dojeti z dosedanjimi astronomskimi daljnogledi, pa sega s svojimi skrajnimi mejnimi izrastki tja v pravljično daljavo 150 milijonov svetlobnih let; tako so vsaj izračunali ameriški zvezdoslovei z observatorija na Mont-Wilsonu. In ravno zdaj brusijo za isti observatorij orjaško lečo za novi teleskop, lečo, ki bo imela 5 metrov premera, da se bo skoznjo videlo še globlje v brejir dno zvezdnega vesoljstva. Iz kakšne razbeljene snovi je neki nova zvezda? In kako bi se pokazal ta strahotni zvezdni požar nam ljudem, če bi ga mogli gledati od bliže? Na taka vprašanja nam danes znanost lahko precej natanko odgovori, in sicer po zaslugi prečudne metode »spektralne analize«. Postavite v solnčni žarek stekleno prizmo, ali pa poševno brušen rob zrcala; videli bo3te, kako se vam na zidu prikaže klasični Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas! »spektrum«, to je prava mavrica sedmih temeljnih barv: vijoličaste, indigo, modre, zelene, rumene, oranžne in rdeče. Zdaj pa napravilo isti poskus z rumenkasto oar-vo, kakršno ima alkoholov ali plinov plamen, če ste mu dodali nekaj kuhinjske soli: dobili boste nepopoln spektrum, to je, videli bost© samo dva rumena trakova, značilna za natrij (kuhinjska sol je natrijev klorid), če pa postavite v plamen bakreno žico, vam bo spektrum pokazal zelene črte. in tako dalje: spektrum bo zmerom odvisen od snovi, ki jih postavit© v plamen; na tak način se da na daljavo »analizirati«, to je, proučiti, katera snov je v plamenu; zato imenujemo ta postopek spektralno analizo. Zdaj pa vzemimo orjaški daljnogled iu ga naravnajmo ua'to ali ©3m zvezdo; namestu opazovalčevega očesa naj bo pa posebna naprava, »spektrograf« imenovana, ker tako rekoč »zapiše« (graphein pomeni v grščini pisati) spektrum: ta naprava sestoji iz steki m* nri'-me in fotografske plošče. Ko to ploščo razvijemo, zagledamo na njej spektrum opazovane zvezde; tako jasno in nedvomno se vidijo posamezne raznobarvne črte na plošči, da bo veščak takoj lahko rekel: »Na tej zvezdi je železo, natrij, dušik, fitan.« Lahko si mislite, da vse te mesece, kar se je prikazala Herku-lova nova. zagorela in soet ugasnila, spektrografi niso počivali. In V Cisti zobe — varuj se zobnega kamna PROTI ZOBNEMU KAMNU Ko se zemlja zamaje... (xo-wp) Tokio, aprila. Te dni je razsajal na otoku For-ttiosi na Japonskem hud potres; več tisoč ljudi je ubilo in spravilo ob streho. Na Japonskem so potresi domala na dnevnem redu; ne mine skoraj teden, da ne bi časniki pisali o tej strašni šibi božji. Japonci, drugače toli napredni, so pri potresu silno praznoverni; kjerkoli jih zaloti, ko se začne zemlja zibati, se vržejo na tla in čakajo, kdaj bo minilo — meneč, da bodo s to vdanostjo v usodo potolažili srdite bogove... Poslednji veliki potres je divjal na Japonskem 21. septembra 1934. Takrat je po uradni statistiki ubilo okoli 3000 ljudi, 14.000 jih je ranilo in potolklo, 3000 hiš je odneslo, 35.000 podrlo, 44.000 pa poškodovalo, 13.000 ladij se je potopilo, 24.000 mostov je porušilo, 90 tisoč kmetij so pa poplavile morje in reke. še mnogo hujši je bil potres leta 1923: terjal je 100.000 človeških žrtev. (Po »Tokio-Asahiju«) * Katastrofalni potres leta 1923 je francoskega konzula v Yokohami zalotil v uradu. Imel je tri goste. Pri prvih sunkih so štirje možje planili pokonci in hiteli k vratom. Tam je konzul stopil v stran, da spusti goste naprej. Nekaj dragocenih sekund je šlo v izgubo, zakaj vsakdo je hotel drugega pustiti naprej. Naposled so bili vsi trije gostje srečno zunaj. Za njimi je hotel še konzul — takrat se je pa hiša zamajala in podrla in žrtev prevelike vljudnosti pokopala pod seboj. * Lastnik nekega velikega hotela v Yokohami se je bil pred 25 leti zavaroval za 30.000 dolarjev. Na potresni dan je dobil izplačano za-varovalnino. Ves vesel je povabil znance in prijatelje v klet svojega hotela na kozarec dobre pijače. Zbralo se je okoli petdeset ljudi; bili so ravno v najlepšem razpoloženju, ko se nenadoma zamajejo tla in strop, hotel se podre in pokoplje goste in hotelirja žive pod seboj Tako je mož umrl tisti dan, ko je spravil v žep premijo svoje zavarovalnine na življenje... (»Jour«, Pariz) Kaj beremo in slišimo drugod Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod Čudna dvojčka Zelo simpatični Me mi in vaša resnost najbolje govori za vas.« Te laskave besede so nžgale 6e knjigovodjevo deviško srce. Pomenile so, da je napravil dober vtis, in nemara so še mnogo obetale za bodočnost. Preden sta se razšla, sta si določila za drevi se- stanek. Najprej sta bila namenjena kam na večerjo, potem pa v kavarno, da se prijetno pogovorita. »To je začetek velike prigode! Prijateljico bo imel!... prijateljico!« si je govoril, uživaje sani pri sebi to besedo. Te misli so ga silno navdušile. Ona mu bo njegova prva, njegova edina, po usodi poslana prijateljica ... O, kako jo bo ljubil!... »Gospod Bouret!« Zdrznil se je. Odprla so se obložena vrata, ki so delila njegovo sobo od ravnateljeve. Ravnateljev glas je bil, ki je knjigovodjo iztrgal iz sanj. Hlastno kakor učenec, ki ga je učitelj zalotil pri prepovedanem delu, je planil pokoncu. »Želite, gospod ravnatelj?« »Pridite malo k meni, Bouret, rad bi z vami govoril!« Tresoč se od neznanega strahu je Paul Bouret stopil za svojim šefom v njegovo delovno sobo. Prvič v življenju je bil deležen takšne časti. Toda ni se je veselil, zakaj v teni slavnostnem vabilu m pričakoval ničesar drugega kakor sam Bog vedi kakšno grajo. Široka pisalna miza ju je delila. Ravnatelj se je udobno spustil v naslanjač in pogledal svojemu knjigovodji resno v oči. »Bouret, vi ste naš najstarejsi uradnik. Zelo vas cenimo in prepričan sem, da se boste pokazali vrednega našega zaupanja. Danes smo dobili silno važne listine; tamle so, v onem zapečatenem pismu. Tako važne so te listine, da se jih niti čez noč ne upam pustiti v blagajni, še nevarneje bi pa utegnilo biti, če bi jih vzel s seboj. Nič lažjega, kakor da bi jih kdo ukradel, tem bolj, ker nekoga sumim, da natanko ve, kaj in kako je s temi papirji. Upam, da me razumete, Bouret?« Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER~ju ni potrebna reklama 1 Paul Bouret je prikimal. Toda še zmerom ni slutil, zakaj ga j© njegov ravnatelj počastil s tem zaupnim sporočilom. »Opreznost mi torej brani, da bi obdržal te listine pri sebi,« je nadaljeval ravnatelj. »Tudi ne vem, kam bi jih mogel na varno spraviti drugam, zato sem se domislil, da bi jih vam zaupal. Mož poštenjak ste in resen človek, in pri vas jih pač živa duša ne bo domnevala. Spravite ovitek v žep in prinesite mi ga jutri zjutraj nazaj.« * Ko je bil Paul Bouret spet v svoji sobi, z obema rokama sti-skaie nabrekli žep, se je od osuplosti komaj osvestil. Ravnateljevo zaupanje ga je navdajalo s ponosom in veseljem, toda ti čuvstvi sta se kaj kmalu izpremenili v nemir in tesnobo. Res da je lepo, da ga je ravnatelj tako počastil, toda odgovornost je le prevelika. »Pa če mi kdo te papirje ukrade? Ne, prav gotovo to noč ne bom zatisnil oči!« Ali ni šef celo rekel, da naj-brže nekdo že ve o teh listinah? Baš ta nenavadna opreznost, da je dal njemu shraniti ovitek, mu je bila dokaz, kako v strahu in skrbeh je ravnatelj. Vse te domneve so Paula Bou-reta tako vznemirile, da ni bil več zmožen mirnih in pametnih 'misli. »Prvo je, da se bom doma zaklenil in da se prej kakor jutri zjutraj sploh ne bom prikazal na cesti,« si je dejal sam pri sebi. Zdajci se je pa spomnil dogovorjenega sestanka. Če ga zamudi, pomeni, da bo za zmerom izgubil malo plavolasko, zakaj prav gotovo mu ne bi nikdar odpustila, č<* bi ga drevi zaman čakala. Sporočiti ji pa tudi ne more, ker ne pozna njenega imena ne naslova. Da bi se sestal z njo in pustil pismo doma? Nemogoče. To bi pomenilo, da ni vreden ravnateljevega zaupanja. Vrhu tega mu ne bi dala miru misel, da morda ravno ta trenutek brskajo pri njem vlomilci. A če bi vzel pismo s seboj? Ali ne bi bilo to še slabše? Saj bi ga na vse zadnje utegnil še izgubiti. In naposled: ali bo kaj manj varen pred tatvino, če bo vzel pismo s seboj? Ni mu torej ostalo drugega, kakor da se za drevi odtrga od vsega sveta, celo od te male plavolaske, Itd m le maiokrvers, bSed in sploh slabega zdravja, naj rabi najnovejšo zdravilno specialiteto, ki se imenuje »FERRO-DOVIM«. Zanesljivo sredstvo in zelo dobro zdravilo s kininom za vse tiste, ki prebivajo v nezdravih (močvirnih) krajih, kjer trpi staro in mlado zaradi malarije in drugih nalezljivih bolezni. »FERRODOVIM« daje izreden apetit (voljo do jedi) in zelo hitro osveži vsakogar, komur je katera bolezen načela zdravje. Za dober uspeh zadoščajo dve do tri steklenice. »FERRODOVIM« BOGDANOVIČA pošilja po pošti Mr. Ph. A. Mrkušič, lastnik lekarne Bogdanovič v Mostaru. Cena steklenici Din 40.— franko poštnina. Oglas reg. pod S Br. 6682.32 V 24 URAH barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA ki nm je bila že zdaj draga, čeprav jo je šele komaj poznal. Na pragu prigode, zdaj ko je prišel ob prejšnjo neskrbnost človeka, ki nima ničesar, se je spomnil vseh mogočih hudodelstev, ki se bero v časnikih, in domišljij8 mu je začela vročično ugibati na vse strani. S strahom se je vprašal, ali m morda tudi to prečudno srečanje s plavolasko v neposredni zvezi z zaupanim mu pismom — in ali ni tat, ki se ga je ravnatelj tako bal, nemara že prišel na videz toli varnemu skrivališču na sled? A P°" tem je ona ljuba plavolaska njegova zaveznica, in vsa stvar je peklenska zaseda ... »Oh, prigoda z njo bi bila pi'e' lepa, da bi bila mogla biti resnica.« je vzdihnil ponižno. »Vsaka reč ima svoj vzrok, in zdaj se mi dozdeva, zakaj me je včeraj tako prijazno nagovorila.« Junaško je zatrl bolečino i» sklenil sestanek žrtvovati. * Drugo jutro ga je ravnatelj sprejel dobrohotno in zadovoljivo. Sedel je široko na svojem naslanjaču in kadil cigareto. »Torej ste prišli... Točen človek ste, dragocen in zvest! Od danes dalje postanete blagajnik pri nas. Ona stvar z listinami je bila namreč samo preizkušnja. Vrzite pismo v koš — zgolj izrezki so v njem iz starih časopisov!...« »Preizkušnja ... zgolj preizkušnja ... in zato sem moral vse to...?« Paulu Bouretu je bilo, kakor da bi bila strela udarila vanj. In pred očmi mu je neprestano plavala podoba maie plavolaske, kako nestrpno pogleduje na uro in se potem počasi obrne, da je nikdar več ne bo nazaj. (či) JL godba ni iz mojega rojstnega kraja, nuipak od tam, kjer sem delj časa živela. Je resnična, seveda sem pa iz-premenila imena in Se nekatere druge malenkosti. Na Hrvatskem, biku meje stoji mestece N. Življenje je precej malomeščansko in primitivno. Za žejo, politične razgovore in prepire skrbi par gostiln, sladokuscem je na razpolago majhna, čedna slaščičarna, za napredek kulture in civilizacije pa skrbi star kino.V tistih časih je predvajal kino samo stare, neme filme, ki jih je na pol zastonj (iobil od filmskih podjetnikov. Stari so bili ti filmi tako, da je bilo marsikaj na platnu že zabrisano. Če smo gledali »Življenje v džungli«, tedaj so nekatera drevesa visela v zraku. a marsikak lev je prodiral skozi goščavo brez glave in nog. Tudi v modernejših filmih se je zgodilo, da so hiteli čez platno ljudje brez glave. (Pa saj se to tudi v resničnem življenju dogaja!) Razume se, da smo bas zaradi teh pomanjkljivosti Se rajši zahajali v kino. Pozimi so pa prirejali meščani v dvoraui »Sokolskega doma« plese, kjer se je shajalo mlado in staro. Tedaj so prerešetali vse novice in količkaj pomemben dogodek je kakor bomba bu-šil na vse strani, razdvajal ali družil temperamentne meščane, kakor je pač naneslo. Kajti N-čani so bili silno razgibani dovzetni ljudje, ki so imeli dosti smisla za humor, pa tudi za prepire in opravljanje. Takoj za mestom v ravnini leže kmečka naselja, kakšne pol ure od zadnjih mestnih hiš se pa razprostira precej obširen gozd in za njim v ozadju nizko gričevje. Dogodek, ki je meščane zabaval skoraj celo leto, se je odigral tisto zimo, ko smo imeli v kinu največji balo z »Življenjem v džungli«. * Tisto zimo torej sta hiteli neko popoldne gospa Cirila in njena prijateljica Mara skozi gozd nazaj v mesto. Zamudili sta se v vasi med gričevjem onkraj gozda in ker je bilo lepo suho vreme, sta jo mahnili kar peš, češ, v dobri poldrugi uri bosta doma. Mrzlo je bilo, ivje se je nabiralo na toplih kožuščkih in sneg je škripal pod škornji. Veselo kramljajoč sta zavili v gozd. Počasi je prihajal mrak in padal kot temna senca na gozd, ki je postajal mračen in grozoten. Gospema je bilo vendar malo tesno pri srcu. Kajti prav ta gozd je bil v avstrijskih časih znan po mnogih tihotapcih, ki so se skrivali tukaj, in marsikak uboj in rop se je zgodil prav na tej cesti. Pa tudi po prevratu so že nekega potnika oropali. Strah so pa zicc medveda Napisala Gorenjka svoj čas zbujali tudi volkovi, ki so se pritepli iz večjih gozdov na jugu. Če tudi že mnogo let ni bilo slišati o njih, je bilo gospema vendar žal, da sta odklonili voz, ki so ga jima ponujali znanci. Že sta po hitri enourni hoji prispeli skoraj do konca gozda. Tedaj je pa nenadoma nedaleč od njiju v goščavi poleg poti nekaj zalomastilo. Suhe veje so zapokale in izza nizkega grmičevja je pogledala velika, kosmata glava. Dvoje velikih, sovražnih oči se je užgalo v mrak in grozeče pogledalo proti njima. »Medved?!« ju je prešinila misel. Oči se niso mogle odtrgati od pošastne zveri, dih je zastal, srce je burno utripalo. Toliko sta bili še pri sebi, da nista zagnali krika, ampak sta se instinktivno sprijeli za roke in se počasi umikali. Smrt, v gozdu, daleč od ljubih svojoev! — Vsaka minuta opreznega umika je trajala ure in ure, polne smrtne groze in strahu. Končno sta se oddaljili iz vidnega obzorja zveri, ki je še vedno nepremično stala na istem mestu. Napravili sta nato velik ovinek in planili kar vse prek skozi gozd, padali preko polomljenih vej in se pogrezali v snežne zamete. Naposled so v daljavi zasijale mestne luči. Zasopli, z razcefranimi plašči, Velikanski obhod avtomobilov v Beogradu Finančni minister dr. Stojadinovič je s 1. aprilom ukinil državne in banovinske dajatve na avtomobile in druga motorna vozila; namestu teh davkov se bo pa bencin malenkostno podražil, tako da »e bo plačal davek za avtomobilski promet le za dejanske vožnje, ne pa tudi za čas, ko vozilo brez haska stoji v lopi. Posebno dobro došla je ta določba vlade šoferjem avtotaksijev. Da se zahvalijo finančnemu ministru zanjo, so taksijski šoferji, člani Moto-kluba in Avto-kluba pred kratkim priredili po beograjskih ulicah »defilč hvaležnosti« finančnemu ministru. trepečoči, okrvavljeni in na pol mrtvi sta planili domov in preplašeno na vsa usta pripovedovali, da ju je v gozdu malone raztrgal velik, strašen medved. Kot blisk se je raznesla novica po bližnjih hišah in dospela na uho tudi priložnostnim lovcem Anti, Josu in Stipu. Sicer so dotlej videli medveda le v zverinjaku v Maksimiru, kadar so šli v Zagreb, vendar so pa vedeli, da medved navadno pozimi spi. Ante, najmodrejši je dejal: »Že res, toda zgodi se, da medveda v hudi zimi zbudi lakota in tedaj mora iti na plen. Navadno potem išče želoda pod snegom. Hrastov-želodarjev je pa dovolj v tem gozdu.« Seveda ni bilo nobenemu nič kaj prijetno okoli srca, toda za nič ne bi tega komurkoli priznali. Sklenili so torej, da kar koj zagrabijo za priliko in gredo nad medveda. Ante in Joso, že starejša možakarja, sta bila samca, Stipo, zagorel, stasit junak kot mlad hrast v gori, se je bil nedavno poročil. Mara, njegova okrogla, črnolasa in temperamentna ženica, ga kar ni hotela pustiti na lov. Vrgla se mu je okrog vratu: >Jao, Stipe, golube moj, dušo moja, šta ču ja sirota bez tebe, da te medved raztrga!« Solze so se ji udirale po rdečih licih: »Nemoj iči, nemoj, slatki mužiču!« Pa Stipo korenjak ni smel pokazati Mari, kako strašno rad bi ji ustregel. Potem bi izgubil ves ugled pri svojih tovariših in pri dekletih, katere je Se vedno rad ošinil s svojimi vražiimi, črnimi očmi. (Kadar ga žena ni videla.) Pa tudi ni bilo več časa razmišljati o tem. Že sta prišla v njegovo stanovanje Ante in Joso s puškami na rami. Stipo je moral stopiti kar takoj v sosednjo sobo po puško. Mara je jokaje pohitela za njim, vzela z vratu svetinjico sv. Antona in jo obesila Stipu na Široki vrat. »Da mi dodješ zdrav i živ natrag!« mu je šepnila. O, sv. Anton je pomočnik za vse! V ljubezni, v bolezni in tudi za medvedji lov! Stipu je bilo le nekoliko nerodno zaradi tega. Pomaknil si je klobuk na oči, hitro poljubil ženo in stopil s tovarišema v lepo zimsko noč, ki se je med tem zgrnila nad mestom. Množica meščanov jim je želela srečno pot in mnogi so se že vnaprej veselili slastnih medvedjih tac. Jasna mesečina je lila na belino snega in se odbijala in srebrila nad vso pokrajino, da je bilo svetlo ko podnevi. Le v ozadju je ležal gozd v črni tiSInl in preteče dvigal vrhove proti okroglemu mesecu. Nadaljevanje na 8. atr. Pismo iz Črete Kako ljuba mi jM V Hollywoodu in Los Angelesu imajo (mi to prav radi verjamemo) najmoderneje organizirane poštne urade, pa se vendar zgodi, da komaj zmagajo ogromne navale pošte. Vsi zaverovani oboževalci filmskih zvezd (moški in ženske), svetu predstavljajo njihovo življenje. To pa gre v bistvu le redkokdaj, kajti tudi oni imajo svojih skrbi na prebitek, kakor vsi smrtniki pod božjim solncem. Kamorkoli gredo, kjerkoli so: v avtomobilu, na železnici, v klubih, na premierah, pri sprejemih in si boš ogledala to, česar še pred 13 leti ni bilo. Oh, Minka, kaj Ti hočem naštevati vse to, ko pa vem, da Ti je že tako časih dolgčas v Tvojem Gradcu. Sedaj ko imaš svojega viteza, ga moraš čuvati! Ali je tak, o kakršnem sva sanjali? Ej, Minkec, tudi jaz sem ločena od najinega gnezdeca Višnje gore in mi je kar všeč v tej zeleni Štajerski. Ko zabrste vinogradi, ko se vsa narava odene v en sam krasen cvet, ko vse dehti, to bi morala Ti videti! Pa naš Boč, prelepi štajerski Triglav! Zdaj bodo kmalu spet začeli »capljati« mali šolarčki iz prvega razreda in tudi gimnazijci, resni profesorji in drugi na razgledni stolp Boča (1000’5 m). Da, lepo je tukaj ob trgatvi, saj tega v Višnji gori ni bilo. Ne bom Ti podrobneje vsega tega popisovala. V glavnem zdaj veš, kako je, in če bi imela zdajle tisti najin stroj, potem bi napisala še to, da imamo v Poljčanah tudi Sokola, ki se sicer bolj počasi razvija, a zato tem bolj z voljo, in da časih igram v dramskem odseku. Nehote sem se morala smejati, ko sem imela vlogo Neže v »Desetem Bratu«. Imela sem tisto volneno ruto na glavi, saj veš, tisto, ki si mi jo Ti takrat posodila, ko me je trgalo v ušesih in katere Ti še nisem vrnila. Le kdo bi si mislil, da mi bo po tako dolgem času prav prišla! O krizi pa molčim. Tako rada bi imela nov moderen slamnik, nli pa črne kombinirane irhaste (semiš) čevlje ali »paleto«, ki bo že skoraj iz mode. Tega pa niti sanjati ne smem. Da bi Te o priliki obiskala v Gradcu? Ljuba duša — kje je pa vizum in drugo? Saj niti ne veš, da bo šla Jana k sv. birmi, ki bo v Studenicah. To io tudi zelo lep kraj. ki si ga boš morala ogledati, ko prideš k meni, in da potrebuje Franci nove čevlje in ne vem kaj še vse — denarja pa nič! Vidiš, tako je! Pridi in mahnili io bova z družinico dol v najin raj. Tu Ti bom pa vse razkazala. Boč in vse drugo! Takrat pa vso bol, žalost in krizo v koš, pa s smehom na dan! Lepih poljubčkov iz Poljčan od Janiče. Francita, samo pozdravčke od moža in Tvoje vdane J. M. na sestankih, povsod jili zasledujejo fotografski aparati in filmske kamere (še celo zvočne), da ujamejo tu njihov smehljaj, tam njihovo odkritosrčno, srebrno zvenečo besedo, da jih lahko potlej razkazujejo po svetu in lažejo občinstvu o njihovi neizmerni in neskaljeni sreči. * Junaki »križarskih vojn Cecil B. de Mille z vso vnemo režira svoj najnovejši zgodovinski film »Križarske vojne«. Spet nov milijonski film! Spet film, ki bo stal milijone, ki ga bodo milijoni gledali in ki bo vrgel milijone. Junaki tega velikega filma so Henry Wilcoxon, Jai Keith, C. Aubrey Smith in Joseph Schild-krauth. Naše občinstvo jih itak že dobro pozna, zlasti iz filma »Kleopatra«. Henry Wilcoxon (Mark Antonij v »Kleopatri«) igra Riharda Levo-srčnega, ostali pa vodjo Saracenov, burgundskega vojvodo, sicilskega kralja, Leopolda Avstrijskega, Friderika Rdečebradca, itd. Najvažnejši igralki bosta Loret-ta Young in Katarine de Mille. Cecil B. de Mille filma zmerom sijajne zgodovinske filme, vendar doslej še nikoli ni delal v tako velikem obsegu kakor tokrat »Križarske vojne«. * Mamoulian režira nov film Metro je pričel filmati Werflov roman »štirideset dni« (Forty Days of Musa Dagh). Produkcijo vodi Irving Thalberg, režira pa Rouben Mamoulian, slavni režiser »Kraljice Kristine«. Slavne opere v filmu Metro namerava sfilmati celo vrsto najznamenitejših oper. V ta namen se je za 4 leta pogodil s priznano primadono Mariono Tel-layjevo. Proračun za prvo opero je določen na dva milijona dolarjev. Sequoia — slaA ssncv naravi Nedavno je bila v pariškem »Ma-delaine Cinema« svetovna krstna predstava najveličastnejšega filma poslednjega desetletja. Pilm je prava pravcata posebnost, močan in globok. Z njim je vzidan te meljni kamen novi smeri filmskega ustvarjanja. >Sequoia« je film bodočnosti in bo žel nepopisne uspehe prav tako v velemestih kakor v manjših krajih. Mogočnost tega filma ie v prekrasnih in doslej neznanih slikah iz živalskega življenja. »Sequoia« je veličastna umetnina Chestera M. Franklina in Jeane Parkerjeve. Pismo z Dolenjskega Pravijo, da je svet lep, mislim namreč tisti svet izven mejfi naše domovine. Ko sem na povratku iz Amerike prepotoval Švico, Tirole, Solnograško, te bajno lepe kraje, o katerih svet govori, da so najlepši na svetu, sem si rekel v srcu na glas, da je Slovenija še lepša. Tako nekako je zapisal znani slovenski izseljenec-novinar v Ameriki. Odkrito povem, da sem videla še malo sveta, čeprav sem že tudi jaz bila onkraj Oceana. Sicer sem bila takrat Se otrok, vendar si ne morem mislili lepše dežele kot je Slovenija. Če pogledaš Gorenjsko z njenimi veličastnimi vrhovi,, kaj ti ne zavriska srce od veselja, da si tu doma? In naša skromna, tiha Dolenjska, mar ni lepa s svojimi majhnimi hribčki, s svojimi starimi zgodovinskimi gradovi, mar ni res lepa ko mlada nevesta? Da. skromna je naša Dolenjska, kakor ie ljud-sivo skromno, ki tu prebiva. Pa vendar nam je dala že toliko genialnih mož. Le poglejmo v zgodovino in videli bomo, da se kot biseri svetijo njih slavna imena. Jurčič, Levstik, Stritar, Trubar in drugi. Ponosna sem na te svoje velike rojake, kajti njih dela so nesmrtna. Niih dela mi bogatijo dušo in vzgajajo značaj. Zalo naj jim bo pa v zahvalo: »Pomnik postavimo jim tak. da slednji skuša biti jim enak!« Rita Pismo iz doline črnega demanta Trbovlje ali dolina črnega čte-manta, to je naš kraj. Tu nam je tekla zibelka, tu živimo, tu se borimo. Tu je naš kraj trpljenja a tudi kraj veselja in mnogo naravnih krasot. Tu se obnavlja dan za dnem ostra borba za obstanek. Naša dolina je bogata. Pod zemljo se nahajajo neizmerni zakladi črnega demanta. V temnih rovih si ubijajo naši očetje in naši bratje, naši fantje svoje zdravje. Saj je znana prislovica: »Rudar nosi smrtno srajco!« Pa je tudi res. Delo ni samo truda-polno, tako da zahteva moči vsega telesa, delo je tudi silno nevarno. Za vsakim oglom preži kruta smrt. steguje svojo grabežljivo roko, zdaj po možu še krepkem, z osivelimi lasmi. Sedaj izteguje roko po mladeniču jeklenih mišic, zdravem in krepkem, ki mu volja in ljubezen sijeta iz oči. Smrt je brezobzirna. Ne ozira se na to. da čaka moža doma žena z mnogoštevilnimi otročički: ne zmeni se za to, ako vzame ubogi materi sina, morda njeno edino oporo na stara leta. Nima čuta, ako vzame ljubečemu deVletu fanta. V njunih srcih je vzklila pomlad ljubezni, a ona kruta z enim mahom uniči vse lepe sanje o Iju- I Nadaljevanje m 7. »Ir. 10. nadaljevanje Suzana je izpremeuila barvo: njena prijateljica in Jean za isto mizo! Sedeč sama v svojem kotu, se je tedaj hči gospoda Kreugerja nenadoma začutila silno nesrečno. Veselost onih treh je njeno osamljenost le še podčrtala. Molly in njen oče se nista sramovala povabiti Jeana za svojo mizo! Instinktivno sta slutila v mladem Rusu dobro vzgojenega človeka in jima ni bilo prav nič mar njegovega sedanjega socialnega položaja. Če bi se bila Suzana pokazala tako velikodušno, bi zdajle sedel Jean ujej nasproti. Mogoče bi zaradi tega nekoliko trpelo njeno dostojanstvo, a koliko veselejša in bolje razpoložena bi bila zato! Pa tudi če mu kot ženska, in še mlada povrh, ne bi mogla dovoliti tolikšne domačnosti — zakaj neki ne bi smela prenašati njegove navzočnosti, za katero drugo mizo v isti dvorani? Tja Molly gotovo ne bi bila prišla ponj! Da, samo njena, Suzanina oholost je bila tisto, kar je mladega Rusa napotilo, da je šel drugam na kosilo; njena oholost je tudi Jeana približala Američanki. In to je mlado milijonarko bolj grizlo kakor ne vem kaj. Mollyn smeh je bil tako razposajen in glasan, da se je slišal še ua drugo stran ceste k njej. Kreugerjeva hči si je rekla, da jo je njena prijateljica opazila; da, mogoče se samo zato smeje tako na glas, ker jo vidi, kako je sama in nesrečna ... Tedaj je vzela v roke enega od časnikov, ki jih ji je bil Jean prinesel, in se je na videz zatopila v branje. Toda skrivaj je še zmerom pogledovala na drugo stran ceste. In opazila je, da se ni Jean uiti enkrat obrnil k njej. Tedaj ji je bilo dovolj, sklenila se je preseliti drugam, da ne bo imela venomer onega prizora pred očmi. »Kavo mi boste prinesli v salon, « je naročila natakar j ti. Hlastno je zapustila obednico. Jean jo je našel čez pol ure v salonu, s časnikom na kolenih, kava je pa stala mrzla in še nedotaknjena pred njo na mizi. Mladi mož je videl mračen obraz in srep pogled. Nedoločen usmev mu je zaigral na ustnicah. A ker je ni maral motiti v sanjah, je brez besede odšel iz salona. Toda že čez par minut se je spet vrnil in stopil k njeni mizi. ' Oprostite, gospodična,« je rekel vljudno, »čas hiti. Ne zamerite, da vas opozorim na to, toda rekli ste, da bi bili radi že pred štirimi v Karlovih Varih. Hiteti morava. r »Čakala sem vas,« je kratko odgovorila. Prišel sem bil že prej, toda bili ste tako vase zatopljeni, da se vas nisem upal motiti.« Deklica je vstala in na dušek popila ohlajeno kavo. Nato je odložila skodelico in z mrtvim glasom vprašala: -Ali sta mister Burke in njegova hči že šla? c »Da, odpeljala sta se v Lipsko.« »Iskali ste njuno družbo, kakor vidim.« Oprostite, jaz sem bil že tam, ko sta ona prišla. Prva me je opazila gospodična Molly; rekla je svojemu, očetu, naj me povabi k njuni mizi.« -Kolikšna čast! Ste se dobro imeli?.: »Gospod Burke je zelo prijeten gospod.« »Tudi Moly zna biti zabavna — se vain ne zdi?« »Miss Molly je mlado, zelo svojevrstno dekle... Na srečo še ni pokvarjena; to priča, da ima zlato srce.« Iz črnih zrenic mlade milijonarke je udaril blisk. Mo!ly — zlato srce!« je zamrmrala polglasno in porogljivo zavihala ustnieo. Na glas je pa rekla: »Vidini, da hudo cenite mojo prijateljico!« Rusove sive oči so se trdo uprle v Suzanine; deklica je umeknila pogled. »Če naj jo sodim s svojega osebnega stališča, je miss Molly zelo prikupnu mlada dama; z menoj je bila še zmerom prijazna. Vzlic svojemu bogastvu ni še nikoli stresala ošabnosti nad menoj.« Suzana se ni zgenila. »Vsakdo sodi s svojega osebnega stališča,« je rekla počasi in hladno. »Z vami j<* pač dobra.« memi • l-a Strmo se je zagledala pred se. Jean jo je nežno prijel za roko. »Ali greva, gospodična Suzana? Čas bo!« Kadar je izgovoril njeno ime, je bil časih njegov glas tako mehak, da se je Suzani zdel kakor poljub. »Pojdiva,« je kratko odgovorila, delaje se, kakor da ne bi bila tega opazila. Mehansko se je spustila na mehki sedež v avtu. Jean je radovedno naravnal avtomobilsko zrcalce proti njej in videl, da je njen obraz še zmerom napet in oči zasanjane bogve kam... ♦ Ko se je Suzana ustavila v Karlovih Varih pred postajo, jo je že čakala njena prijateljica Ellen Ho-wes; zaradi nje se je bila tudi pripeljala sem. »O, Suzana! Tak si vendarle prišla!« je vzkliknila vsa vesela. »Kadar kaj obljubim, tudi vselej izpolnim,« je odgovorila Suzana in toplo stisnila prijateljici roko. Nato sta krenili po peronu; toliko sta imeli zdaj pred razstan-kom druga drugi povedati, da nista vedeli, kje bi začeli. Zdajci je pa Kreugerjeva hči sklenila zaupati se svoji prijateljici. »Ugani, s kom je danes moj šofer kosil v C.!« »Danes? V C.?« »Da,« je pritrdila Suzana. »S teboj nemara?« »Ne.« nikoder. V resnici je pa prišla, le ko je zagledala Jeana na hodniku, se je rajši ustavila pri njem, kakor pa da bi se bila nam pridružila.« »Čudno, Jean mi ni nič govoril o tem.« »Kaj bi bilo čudno! Meni je popolnoma razumljivo!« »Ali je mar ona o tem pripovedovala?« »Ne, temveč Marina Groubetova. Ostala je bila spodaj, in tako je slišala del tega razgovora. Priznati ti moram, Suzana, da Molly ni ravno preveč izbirala besed o tebi.« Mladi milijonarki je zalila obraz rdečica. »Kaj je neki mogla reči zoper mene?« »Hm... to in ono. Posebno na dolgo in široko je razpredala tvoj nedavni razgovor z njo o Jeanu in navajala tvoje argumente... Seveda jih je razlagala na svoj način.« »Da je le sram ni!« »Posebno lepo to res ni!« »In potem?« »Vtis imam, da je ponudila Jeanu prav lepe denarje, če tebe pusti in gre z njo. Potem je pa Marina šla; ni se več marala mešati v to zadevo.« »In Marina je tista, ki ti je vse to povedala?« je vprašala Suzana. »Ne samo meni; ko si ti odšla, je povedala nam vsem. In ne bi svetovni nazor, da se tako izrazim.« »Takšna nesramnost! Le kaj mu je potem še tvezila, ko je Marina odšla?« »Tega seveda ne vem ... Mislim le, da se z Jeanom prav dobro razume, ko sta danes že skupaj obedovala.« Suzani je bila vsa kri izginila z lic. V trenutku je presodila posledice tega Mollynega početja; zanjo je bilo dognano, da so se bili vsi trije, Molly, njen oče in Jean, dogovorili. »Zdaj je vprašanje le še nekaterih dni, pa bo odpovedal službo; samo toliko, da si poišče namestnika ... Zakaj Jean je vesten za takšne reči!« Hotela se je sama sebi porogljivo zasmejati, toda namestu smeha ji je vstalo ihtenje v grlu. Ellen Howes jo je sočutno pogledala; potem je pa zmajala z glavo. »Že vidim, uboga Suzana, nisem ti smela tega pripovedovati,« je rekla toplo. »Hudo ti je!« »Bolje je, da si mi povedala, ko bi bila danes ali jutri tako ali tako izvedela.« »Človek si le prerad ustvarja iluzije,« je modrovala Ellen. »Zapomni si: moški gre zmerom tja, kjer ima več koristi, naj bo že v poslovnih stvareh ali pri čuvstve-nih... da, celo pri ljubezni! Prvo inu je osebna korist, potem šele vse drugo!« 1007. veselje in zadovoljstvo boste dosegli, ako kupite pomladni plaši poceni ki je v vseh ozirih na višku in pri 2>z»Prav imate,« pritrdi začudeno Villefort. »Kar razumeti ne morem, kajti drugače zaradi najmanjše nevšečnosti po celo noč ne zatisne očesa.« »Bolest ga je omamila,« meni d’Avrigny. In zamišljeno odideta moža v prokuratorjevo sobo. »Vidite, jaz pa nisem spal,« reče Villefort in pokaže zdravniku nedotaknjeno posteljo. »Bolest me ni omamila, dve noči že nisem spal — zato pa poglejte moj pi-salnik: moj Bog, kako sem delal ta dva dni in ti dve noči! Kako sem iskal po teh papirjih in pisal pripombe na obtožnico morilca Bene-detta!... O, delo, delo, ti moja strast in slast, ti moraš udušiti vse moje gorje!« In krčevito stisne zdravniku roko v slovo. * Ob enajstih so pridrdrali na dvorišče žalni vozovi. V ulici Saint-Honore se je kar gnetlo ljudi; preprosto ljudstvo je prav tako radovedno na lep pogreb kakor na grofovsko poroko. Žalna dvorana se je polagoma polnila. Med prvimi so prišli naši znanci Debray, Chateau-Renaud in Beauehamp, dalje ugledni poslanci, sodniki in advokati, znameniti književniki in častniki in se pomešali v skupine. »Ubogo dekle!« meni Debray. »Tako bogata in lepa, pa je že morala umreti! Ali ste si mislili kaj takega, Chateau-Renaud, ko smo se pred kakimi tremi tedni sestali na podpis poročne pogodbe — pogodbe, ki je ostala nepodpisana?« »Bogme, še v sanjah ne!« odvrne Chateau-Renaud. »Ali ste jo poznali?« »Govoril sem nekajkrat z njo; prijetno dekle, le nekoliko preveč otožno.« »Ali ste vi pisali v svojem časniku o njeni smrti?« »Ne,« odkima Beauehamp. »Bojim se, da članek gospodu Ville-fortu ne bo prav po godu. Pisec menda pravi, če bi kje drugod umrli štirje ljudje v tako kratkih presledkih, da bi se kraljevski prokurator gotovo bolj zgenil.« »Doktor d’Avrigny, zdravnik moje matere,« pripomni Chateau-Renaud, »mi je videti zelo zmeden. Koga iščete, Debray?« »Grofa Monte-Crista.« »Srečal sem ga na cesti, ko sem šel sem; mislim, da se odpravlja na pot, zakaj namenjen je bil k svojemu bankirju « »K svojemu bankirju?« vpraša Chateau-Renaud. »Ali ni njegov bankir gospod Danglars?« »Zdi se mi. Toda gospod Moute-Cristo ni edini, ki ga pogrešam. Tudi Morreia ne vidim nikjer.« »Morrel? 'Ali jo je mar poznal?« se začudi Chateau-Renaud. »Mislim, da so ga ji pri neki priliki predstavili.« »Čudno potem, da ga ni,« meni Debray. »Ta pogreb je vendar dogodek dneva.« * Beauehamp je resnico govoril; ko je šel v hišo žalosti, je srečal Monte-Crista. Grof je bil namenjen k Danglarsu. Bankir je že pri okun opazil grofov voz in mu je šel naproti. »Gospod' grof gotovo prihaja, da mi izreče sožalje,« reče z glasom, ki je zaman skušal skriti nemir. »Da, nesreča je v moji hiši. Sploh vse kaže, da imamo letos nekako leto katastrof. Vzemite samo našega puritanskega prokuratorja, svetniškega Villeforta; zdaj je izgubil še svojo hčer, kakor da še ne bi bilo dovolj, da ga je emrt že poprej trikrat obiskala. Vzemite Morcerfa: postavljen na sramotni oder si je sam vzel življenje; in zdaj je še mene osmešil lopovski Benedetto. Pa to še ni vse...« »Še ni vse?« vpraša grof. »Kaj res še ne veste? Evgenija nas je zapustila.« »Ni mogoče!« »Dekle ni mogla prenesti sramote in me je prosila dovoljenja, da odpotuje.« »In je odpotovala s svojo gospo materjo.. .< »Ne, z neko sorodnico ... Izgubil sem jo za zmerom, zakaj verjeti ne morem, da bi se trmasta kakor je, še kdaj hotela vrniti na Francosko.« »Kaj hočete, ljubi baron!« meni Monte-Cristo. »Družinska nesreča je nemara katastrofa za ubogega vraga, ki mu je otrok edino bogastvo, milijonar jo pa dosti laže prenese. Naj modrijani govore, kar jih je volja, življenje jih bo zmerom postavilo na laž: denar zaceli marsikatero rano, in vi se boste pač še hitreje potolažili kakor dragi — vi, kralj financ.« Danglars pogleda grofa od strani, ne vedoč, ali se mu roga, ali pa misli zares. »Utegnete prav imeti,« odgovori. »Če denar človeka potolaži, sem že potolažen, ker sem bogat.« »Tako bogati, ljubi baron, da je vaše bogastvo kakor egiptska piramida; tudi če bi jo kdo hotel podreti, in če bi se upal, tega ne bi zmogel« Danglars se nasmehne dozdevni grofovi lahkovernosti in reče: »Te vašo besede so me spomnile, da sem se pri vašem prihodu ravno ukvarjal s pisanjem petih manjših nakazil. Dve sem bil že podpisal; ali mi dovolite, da izpolnim še druga tri?« »Izvolite, ljubi baron.« Nastal je trenutek tišine; slišalo se je samo škrtanje bankirjevega peresa. „Najbolfši Dr. OETKER-ja so preparati4* 1 kdor fih pokusi, trdi vsaki. »spansKi papirji ali haitijski?« vpraša Monte-Cristo. »Ne,« odgovori Danglars in se prevzetno zasmeje. »Nakazila za donosilca na francosko narodno banko. Povejte, gospod grof, vi ki ste cesar financ, kakor sem jaz samo kralj, ali ste videli že dosti takih papirnatih krp kakor tele, vsako vredno milijon?« Monte-Cristo vzame papirje, ki mu jih je Danglars pokazal s takim ponosom, in bere: Ravnatelj banko naj izvoli odredili, da se iz mojega imetja pri banki plača po mojem naročilu znesek enega milijona frankov v gotovini. »Eden, dva, tri. štiri, pet!« vzklikne Monte-Cristo. »Pet milijonov! Vraga, saj ste cel Krezk »Ni take sile,« meni Danglars, delaje s© mahoma skromnega. »Čudovito! Posebno če bo ta znesek — in o tem prav nič ne dvomim — res izplačan v gotovini.« »Mislim, da bok »Lepo je, če ima človek tolik kredit! Bogme, take reči se vidijo samo na Francoskem: pet krp papirja, vrednih pet milijonov; smrt božja, to je treba videti na lastne oči...« »S- takšnim glasom sto rekli, kakor da bi dvomili... Dovolite: pojdite z mojim uslužbencem na banko, pa ga boste videli, ko bo prišel z denarjem.« »Ne,« odmahne Monte-Cristo in zgane nakazila, »stvar je tako zanimiva, da bi se rad sam prepričal. Moj kredit pri vas je znašal šest milijonov, dobil sem 900.000 frankov, tako da mi dolgujete še pet milijonov in sto tisoč frankov. Vzamem si kar tehle pet nakazil, v zameno vam pa dam pobotnico za vseh šest milijonov, tako da bova bot. Potrdilo sem napisal že prej, zakaj povedali vam moram, da danes zelo nujno potrebujem denar.« In Monte-Cristo vtakne z eno roko nakazila v žep, z drugo pa ponudi bankirju že napisano pobotnico. Ce bi bila strela udarila pred Danglarsa, ga ne bi mogla bolj prestrašiti. »Kaj?« zajeclja. »Vi, gospod grof, hočete ta denar? Oprostite, toda ta znesek sem dolžan bolnišnicam; imele so ga pri meni v shrambi, in obljubil sem jim, da jim ga bom danes poslal« »0, to je pa druga,« odgovori Moaite-Cristo. »Saj mi ni toliko ravno do tehle pet papirjev. Izplačali me boste pač na kakšen drugi način. Vzel sem te papirje le zato, da bi lahko povsod pripovedoval, kako mi je banka Danglar© pri priči izplačala pe milijonov, ne da bi jo bil pro. o tem obvestil. To bi bila senza eija — ne mislite?« S temi besedami pomoli papirje nazaj Danglarsu. Bankir je že iztegnil roke po njih, kakor sune jastreb s kremplji skozi rešetko svoje kletke, da pograbi meso. ki mu ga moli krmilec. Mahoma se pa premisli. S silnim Nadaljevanje dopisov s 5. str. bežni, vse iluzije, vse nade v bodočnost. Ona ne vidi ali noče videti prezgodaj ovdovele žene, ne vidi nebogljenih lačnih otročičkov, ne vidi sive majke, njene bolečine, ne vidi obupa dekletovega, ki morda že nosi pod srcem novo življenje. Novo življenje svojega mrtvega dragega. Ubogi nedolžni črviček, še nerojen a obsojen na zaničevanje, ker bo brez očeta. Rudar se odpravi na delo, toda ne ve, ali se bo tudi vrnil. Zato se vsakikrat preden stopi v temni rov, ozre proti jasnemu nebu, po naših lepih hribih, zelenih travnikih in. njivah. Ta pogled je morebitno slovo. Naša dolina je lepa. Prirodne krasote je v izobilju. Rudar, navajen teme, slabega zraka, nevarnosti, zna ceniti jasno nebo in lepoto planin. Kadar ne dela, se nekako sprosti in se posveti prirodi. Kliuh vse’"” *"vi!‘enju se zna tudi nasmejati. Ob nedeljah gre po navadi s svojo ženko in otročički na Pia vino, Mrzlico ali Kum. Ko vidiš, kako niegovo zvesto oko gleda svojo družico in ljubeče boža svoje malčke, se nehote vprašaš. Vaj mora res tudi on nekoč pasti? Danes se smele in veseli s svojimi malčki, lutri mu bo morda že zvon zapel. Usoda rudarjeva! Siva elava matere, niene oči se z ljubeznijo In ponosom oziralo ra svojega sokola: a jutri ga 1i bodo že mnjvia m rt veva nri”©s!i. Mrak le~~ na dolino. Tema j-č:. Vzide mesec in posrebri pokrajino. Vsi trudni že spe, le tam proti oknu dekletovemu . ’ pomika neka senca. Sedaj je vzela ta senca nekaj v roke. Kitara je to... in že se začuje tiha, a hrepeneča pesem fantova. Sedaj poje tudi on. Cist in srebrn je njegov tenor, ljubeča, vroča in hrepeneča je njegova pesem. Okno se prav tiho odpre. Pokaže se skuštrana zlatolasa glavica in dvoje belih rok se iztegne skozi okno. V nežnem objemu, sladkem poljubu se najdeta dve duši... In tudi njemu 6mrt ne bo prizanesla. Tudi on je rudar. Jutri mu bo morda že z enim samim zamahom uničila ta srebrni glas, zlomila tilnik, ljubečemu hrastu. Pozdravljam vse bralke in bralce in našega g. urednika Elly. Pismo iz Kostanjevice Maral »j lepega pa tudi marsikaj grenkega sem preživela v domačem kraju, a vendar ga ljubim nadvse. Naša vas leži visoko pod gorami na prijaznem hribčku tiha in pokojna in malokomu znana. Od tam je lep razgled daleč naokrog, posebno če še pohitimo na grad nekdanjih celjskih grofov, ki čepi visoko na strmi skali in dela družbo cerkvi sv. Križa, ki stoji njemu nasproti v isti višini, bela in prijavna. še kot majhnemu dekletcu mi je nrovil oče. dn so viUali n-rod 1n cc**vtv sv. Križa močni ljudje Ajdi. Stregle so jim ajdovske deklice, ki so jim nosile kamenje kar v predpasnikih. Imeli so samo eno zidarsko kladivo in kadar so ga potrebovali pri sv. Križu, ga je Ajd vrgel iz gradu k njim, in narobe. Pripovedoval mi je tudi, da so tam v bližini kopali vodnjak. Ko so že globoko prekopali, so zaslišali pod seboj zvonjenje. Prestrašeni so se razbežali na vrh in se niso upali več dalje kopati. Bali so se, da se ne bi zaradi brezbožnosti ljudi v davnih časih pogreznila vsa vas. Jaz sem takrat sveto verjela v to bajko in še vedno se rada spomnim onih dni, ko očeta že davno ni več med nami. če zanese pot tujca v naš kraj, se rad ustavi med nami in pohvali lepoto naše pokrajine in naš čisti planinski zrak. Takrat še bolj vzljubim naše polje in naše ljudi, ko so marljivi kakor čebele, ki delajo od jutra do noči. Vzorno obdelujejo svoja polja in meni se zdi, da nikjer tako lepo ne obrodi kakor tukaj. časa imamo mulo, le pozimi se obiskujemo ter kramljamo o starih časih, in kaj še bo. V gostilne ne zahajajo, saj imajo doma dober sadjevec in prigrizek zraven in tako so zadovoljni. Pred par meseci smo pokopali dobrega moža, vedno veselega in razpoloženega, vkljub vsem bridkostim ni nikdar tarnal ne pokazal sosedu grdega obraza. Ob nedeljah smo posedli na travi pred nočn vuiV) okrog njega in ga verro poslušali. Jaz sem bila vedno naj- rajši v njegovi družbi in mi je iz srca žal, da ga ni več med živimi. Starost pač zahteva svoje in tudi mi pojdemo za njim. Včeraj Je bil lep pomladanski dan in izrabila sem ga, da sem šla s svojo hčerko v bližnjo vas k teti. Ona Je bila veliko po svetu v Italiji, Franciji, črni gori in drugod, a nazadnje jo je srce privabilo spet nazaj v njen rojstni kraj. Obhodili smo veliko pot — a navsezadnje smo se ustavili na hribu, kjer se je vsa v cvetju in zelenju bleščala naša vas. Pogledala je vsa radostna mojo hčerkico in rekla: »Glej, Marija, tvoj rojstni kraj, to lepo vas. Če te kdaj zanese pot v tuje kraje, boš videla mnogo lepega in velikega, o čemur niti sanjati ne moreš, toda vsa tista lepota ti ne bo odtehtala tega lepega mirnega rojstnega kraja in dobrih ljudi, ki žive tod.« Poslovili sva se nekam otožno — videla sem solze v tetinih očeh. Tujina ji ni dala tega, kar je našla doma. Magda. Pismo iz Koprivne Tukaj so visoke gore; ltadoha, Olševa in Peca. 'L njih se vidi na razne kraje. Z Radohe se vidi proti Celju, Gornjemu gradu in Novi Štifti. Na desni strani proti jugu pa je gora Olševa, s katere se vidi Solčava in Železna Kapla, Proti severu je pa naivišja gora Peca. ‘ n »um t.*.,o .,j,,,>.,i i«t/.gicd proti Velikovcu, Celovcu in Pliberku. Na gori Peci se zbirajo smučarji in turisti, čez to goro drži tnala stezica, ki pelje čez našo župnijo, Koprivno na Solčavo. Kdor še ni prej nikdar bodil po teb krajih, občuduje naše visoke hribe, na katerih so posamezna posestva. Naš zgornji kraj Mežiške doline je pa še posebno hribovit Lovci imajo pri nas dosti opravka Iz daljnjih krajev pridejo zelo ugledni gospodje nad divje peteline, kune in bele zajce. Kdor že. ni videl takih zveri, ga gotovo zanima, kje mora biti ta kraj, kjer izvira v velikem potoku prav bistra voda Meža, ki se vije skozi Koprivno proti Črni. V Dravogradu se pa izlije v Dravo. Oddaljeni smo C ur od železniške postaje. Pa vendar se imamo časih zelo prijetno. Prišel je zopet velikonočni čas, ki razveseli stare in mlade. Vsak si izbira pirhe, ali po naše pisanke. Vsakdo si |>o svojih močeh kupi za veliko noč čevlje ali obleko Otroci se vesele, da gredo k ve.likonočnemu vstajenju. Posli se pa vesele velikonočnega darila. V liišo pa je prišel nekdo, ki nam ni bil poznan in tudi ta hoče pri nas biti za veliko noč. In kdo je to? »Družinski tednik«, ki ga izdaia uredništvo v Ljubljani. In ko smo ga prebrali, se nam je priljubil Pošliit* ga nar h za pisanke, da se bomo bolj« spoznali. Našel sem v listu razpisano nagrado za naiboliši dopiR. pa je ne pričakujem, ker nimam, sposobnosti, Kmet Rarei. nemo korakali drug za drugim -proti m»stu, ki sta ga opisali prestrašeni gospe. Zavili so s poti in kmalu zapazili na tleli nekake sledove, držeče do nekega grmičevja, ki ga je liilo polno tam okoli. Ustavili so se in se potuhnili za širokimi debli dreves ter napeto pričakovali. Četrt ure, pol ure! Nekaj je švignilo mimo njih. Zajec? Lisica? Vsi otrpli so prisluhnili. Nato se je pa za grmičevjem nekaj zgenilo. Velika, kosmata rjava gmota se je dvignila in počasi zavila proti njim. Čudno je poskočila z zadnjima nogama in obstala v senci. Hitro so lovci sneli puške. »Hudiča«, je tiho zaklel najprvo Sti-po. Pozabil je v Marinem objemu nabiti puško in seveda tudi nabojev ni vzel. Mrzel pot mu je stopil na čelo. »Da bi te vrag«, je zaškrtnil z zobmi .Toso. Namestu nove je vzel staro puško, ki je že leto dni ni očistil in se seveda petelin ni zgenil. Obupno je spustil puško na tla in zagrabil za nož, ki ga je izdrl izza pasu. »Pst', je dal Ante znak. En sam strel je jeknil v srebrno noč. Ante je meril v glavo in srečno zadel zverino v — stegno. Divje se je vzpel medved. V .losu se je oglasila lovska sirast. Planil je z nožem naprej, pripravljen, če treba, žrtvovati se za tovariša. Tedaj pa, o čudo, čudo! Zver je še enkrat čudno poskočila in se zavlekla za grm. V tišino noči je pa pretresljivo za-vekalo: , Mu-u-u-u! In še enkrat in spet strašno žalostno: »Mu-u-u-u k Lovci so ostrmeli. Da bi medved mukal? Ne, to pa že ne! Menda je nocojšnja noč res začarana! Niso se še čisto zavedeli, ko so od mesta pricingljale sani s svetiljkami in obstale na cesti blizu kraja, kjer so še vedno strmeli lovci kot troje solnatili stebrov. Bil je mesar Nace. ki se je pripeljal s svojim hlapcem. Zvedel je namreč šele kasno zvečer povest o medvedu in ker je bil prebrisanec, kakor so že mesarji, je kar koj zaslutil resnico. Zgodaj zjutraj je bil namreč iz vasi pripeljal v mesto nekaj živih telet. Čeprav je imel zvezane, se mu je med potjo največje tele neopaženo zmuznilo z voza. šele doma je opazil nesrečo in poslal hlapca, da poišče žival. Hlapec pa ni ničesar našel. Ko je pa Nace zvedel o lovu »na medveda se je namenil in hilro napregel sani ter jo ubral za lovci. Prišel je ravno prav, da je ubogemu, napol zmrzlemu in v stegno ranjenemu teletu napravil s svojim nožem konec. Tele je imelo zadnji nogi še vedno zvezani, zato je tudi dozdevni »medvede tako čudno poskakoval. Nato je naložil mesar na sani izgubljeno tele in osramočene lovce, ki so kleli in zabavljali na strahopetne ženske, da se je kar kadilo. Drugo jutro se je vse mesto groho-talo. Mara je pa dejala Stipu: »Medved ili tele, samo da si mi ti zdrav i cio!« Tako se je končal »medvedji lov«. Da, še to moram povedati, da je mesar, vesel, ko je spet našel tele. povabil lovce na večerjo. Ob slastni pečenki in rujnem vincu so pozabili na lovsko blamažo. Škoda, da me ni bilo zraven! USTNICA UREDNIŠTVA Gorenjka. — Pismo oddano, še predeli Vaše prišlo. Oobelji pik jo je umoril. Na žalosten način je prišla ob življenje mlada mizarjeva žena Pepi Klockerjeva iz Sv. Jakoba na Koroškem. Pičila jo jv namreč čebela, ko je gledala, kako si njen mož daje opravka z roji. Ker se ji to ni prvič zgodilo, se ni dosti zmenita za pik — dokler ji ni nenadoma postalo slabo in jo je prevzela silna utrujenost. Poklicani zdravnik je dognal hudo zastrupljenje. toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Med strašnimi bolečinami je nesrečnica izdihnila. 19 letnik ugrabil svojo mačeho. Bu- dimpeštanska polici ja išče že od velike noči 19 letnega posestnikovega sin« Pavla Poluba. Nadobudni mladi mož je odnesel svojemu (10 letnemu očetu vse vrednostne papirje, kar jih je izteknil, in vso gotovino, nato pa zbežal z njegovo ženo, svojo komai tridesetletno mačeho, ki se je bil oče šele pred kratkim z njo poročil. Trojčki umrli isti'dan. Tz Rima poročajo. da so pred kratkim umrli trojčki Bartiniji. Rodili so se ob isti uri, bili so drug drugemu podobni ko jajce jajcu in tudi enake lastnosti so imeli. Te dni se je eden od njih ponesrečil v Rimu na avtomobilski vožnji. Ko so hoteli žalostno vest sporočiti njegovemu bratu, se je pokazalo, da je njega o!) isti uri zadela srčna kap A to še ni dovolj čudežnosti. V trenutku ko je dobil tretji tirat brzojavko o smrti svojih dveh bratov, je tudi on podlegel mrtvoudn. Vsa javnost govori te dni samo o tej prečudni igri usode. Znanstveniki pa mislijo, da takšna istočasna smrt ni redkost pri dvojčkih; skoraj nerazumljivo je le, da se je to pot iznolnila tol i nenavadna usoda pri trojčkih. Poroke. Poročila sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani: gdč. Maša Gorazdova, profesorica na državni trgovski šoli v Ljubljani in g. Rajko Loeske. inženier. — V Semiču: gospodična Zdenka Schillerjeva in g. Leo Roth. — Čestitamo! Jubileja: 60 letnico rojstva je te dni praznoval na Luverei pri Ljubljani gospod Ivan Ogrin, trgovec in veleposestnik. — 19. aprila je praznoval 60 letnico rojstva v Kamniku gospod Viktor Presl, vpokojen okrajni gozdar. — Iskreno čestitamo! Novi grobovi V Ljubljani: ga. Alojzija Jeršeto-va, vdova po nadučitelju; Martin Dolenc. čevljarski mojster. — V ljubljanski bolnišnici: Kajo Delič, zlatar; Mirko Gombač, akademik, sin policijskega stražnika; inž. Bogomil Ci-helka, rudarski nadsvetnik. Pokopali so ga v Zagorju. — Na Glincab: Josip Rož manec, upravitelj poslopij bivše milarne. — V Laškem: ga. Matilda Tadinova, soproga znanega gostilničarja in mesarja. Stara je bila 18 let. — V Litiji: ga. Ljudmila Roblekova, roj. Oblak, zdravnikova vdova. — Pokojnim večni mir, žalujočim naše sožalje! naporom svoje volje so prisili k nasmoli u. »Prav, naj bo! Saj je vaša pobotnica tudi denar.« »Kajpada! Ce bi bil v Rimu, ne bi banka Thomas & French delala za-stran izplačila nikakili težav.« »O, oprostite, gospod grof, oprostite!« »Torej lahko obdržim ta denar?« »Da,« odgovori Danglars in si otre znoj s čela. Monte-Cristo vtekue papirje v žep, počasi in malomarno, kakor če.š: »Dajte, premislite, še je čas!« »Ne, ne! Kar obdržite!« zajeclja hlastno Danglars. »Saj veste,’ finančniki radi pazimo na formalnosti. Namenil sem ta denar bolnišnicam in zdelo bi se mi, kakor da bi jih okradel, če jim ne bi dal natanko toga denarja — kakor da ne bi bil denar denarju enak.« In bankir udari v glasen, prisiljen smeh. »Oprostim vam,: reče Monte-Cristo kar najprijazneje in spravi nakazila v denarnico, »Ostalo jo še 100.000 frankov,« meni plaho Danglars. »Malenkost! Toliko bodo znesli vaši troški, potem sva pa bot.« »Ali resno govorite, grof?« »Z bankirji se nikdar ne šalim,« odvrne Monte-Cristo zelo resno in stopi k vratom. Prav takrat najavi sluga; »Gospod de Boville, generalni nadzornik bolnišnic.« Bogme! vzklikne grof, »vse kaže, da sem ravno prav odnesel nakazila, zakaj če se ne motim, mi jih že prihajajo osporavat.« Danglars v drugo strašno prebledi in se hlastno poslovi od grofa. Generalni nadzornik je že čakal v predsobju; bankir ga sprejme na videz popolnoma mirno. »Dober dan, ljubi moj upnik,« pozdravi. »Saj prihajate kot upnik, ne?« »Ugeniii ste. gosja*! baron,« odgovori de Boville, »v moji osebi prihajajo k vam bolnišnice in sirotišnice; vdove iu sirote vas prosijo miloščine pet milijonov«« »Pa mavijo, da se sirotam hudo godi!« vzklikne s prisiljenim nasmehom Danglars. »Prišel sem torej v njihovem imenu; saj ste dobiii včeraj moje pismo?« »Da.« »Tule je pobotnica.« »Ljubi gospod Boville, vaše vdove in sirote bodo pač blagovolile počakati še štiri in dvajset ur; gospod Monte-Cristo, tisti, ki ste ga pravkar srečali pred vrati, je namreč odnesel vaših pet milijonov!« Kako to?« Grof je imel pri meni neomejen kredit na banko Thomson & French v Rimu. Nu, danes se je oglasil pri meni in terjal pet milijonov na mah. Dal sem mu nakazilo na banko in razumeli boste, da bi st; čudno zdelo, če bi en sam dan dvignil deset milijonov. V dveh dneh — nu, to je že kaj drugega,« doda Danglars z ljubeznivim nasmeškom. Bežite no,« vzklikne nejeverno Boville. Pet milijonov naj bi bil dobil gosja*!, ki je pravkar odšel in me pozdravil, kakor da se poznava?« »Morda on vas pozna, vi pa njega ne. Gospod Monte-Cristo pozna vse.« »Pet milijonov?« »Evo vam njegove pobotnice: napravite z njo kakor sveti Tomaž: poglejte jo in dotaknite se jek Gospod de Boville vzame papir, ki mu ga je pokazal Danglars, in bere: Sprejel od gospoda barona Danglar-fla znesek 5 milijonov 100.000 frankov, ki naj si jih da izplačati pri Thomsonu & Frenchu v Rimu. Tako mi duše. res je!« osupne Boville. Ali poznate banko Thomson & French?« s Ena izmed najbogatejših je v Evropi mu pojasni Danglars in vrže polRdnieo malomarno na mizo. »In samo pri vas je imel grof Monte-Cristo pet milijonov! Vraga, ta mož mora biti pravi nabobk KRIŽANKA ŠT. 12 Pomen besed Vodoravno: 1. Hiša za gosrte, 6. del evropske prestolnice, 11. v zvezi z ržjo, 13. potrebni za nekatero praznično dobroto, 14. žival, ki pri Srbohrvatih ni v časteh, 16. začetnici umrlega slovenskega pesnika, 18. ptič, ki ne slovi baš za modrijana, 19. kratica iz avstrijske dobe, 20. vodna rastlina, 22. zver, 23. latinski predlog, 24. irska, 26. ostra kuhinjska začimba, 27. moško ime (ljubkovalno), 30. del vojske (2. sklon množ.), 31. nasprotje od jezičnega,32. pav je tak, 35. pokora za grehe, 36. zelo podoben, 38. pomožni glagol, 39. vprašalni zaimek, 41. žensko ime, 42. osebni zaimek, 43. del strehe, 45. ploščin-ska mera, 46. oblika glagola opirati, 48. človek, ki ima dober tek, 50. gozd (4. sklon), 52. dva draga kamna, 53. moško ime. 30 JZ 43 Navpično: 1. prebivalci Jugo- slavije, 2. začetnici še živečega slovenskega pesnika, 3. kazalni zaimek, 4. kakor 36 vodoravno, 5. gozdar, 6. moško ime, 7. premičnica, 8. narodni izraz za dedca, 9. nemški osebni zaimek (kakor se izgovori), 10. zelo majhna dolgostim enota, 15. francosko žensko ime, 17.* suha trava, 19. velik slovenski politik, 21. brez luči tudi nje ni, 23. vojaški izraz, 25. barva, 26. otroci, 28. rtiče, 29. okrajšava za časnikarsko društvo, 32. veznik, 33. pameten, 34. up, 35. upor, 37. debel papir, 39. kal, 40. mesto v USA, 43. prislov, 44. mesto na Angleškem, 46. vrsta pesmi, 47. oblika, nemškega pomožnega glagola, 49. medmet, 51. kazalni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE ST. 11 Vodoravno, po vrsti: gips, komu, odred, rosen, saone, oreha, livi-jev, abece, inalio, netit, ninon, tla, ma-nice, ogradi, i, kg, nak, unec, aa, ar-nienec, za, dere, est, ab, e, vrelca, vlečka, oer, dover, kavna, avala, mrčes, maškara, prask, lanen, stika, usoda, tinaumor. Monopolska uprava bo imela na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija svojo posebno propagandno razstavo. Obiskovalci velesejma bodo imeli priložnost, da se seznanijo z vsemi vrstami tobaka, ki služi za proizvajanje jugoslovanskih cigaret in cigar. Naše kadilce bo ta razstava gotovo zanimala. Izložbene cigarete »Vardar« in »Drina« pridejo v promet ob letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija. Te specijalitete se bodo prodajale v času velesejma in sicer samo v trafiki na sejmišču. MALI OGLASI Mali oglasi y »Družinskem tedniku« stanejo po Din P— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1'50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah. ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na »Družinski tednike pod šifro »Zensko kolo«. NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice 8 koreninami včed in stane z navodilom Din 15'—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34 DOPISOVATI ŽELIM z značajnim gospodom srednjih let. Obrtniki imajo prednost. Dopise prosim na upravo »Družinskega tednika« pod »Obrtnik«. MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«. PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Iranka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25. HUMOR Uvideven sin Sin: »Saj si mi obljubil sto dinarjev, oče, če napravim malo maturo, kaj ne?« Oče: »Seveda.sem ti obljubil! In?« Sin: »Lahko si vesel, prihranil sem ti jih!« Nočna služba Ob treh ponoči zbude lekarnarja. »Za dva dinarja prsnega čaja, prosim.« »Zaradi tega bi lahko tudi jutri zjutraj prišli!« »Prav imate — bom pa jutri prišel!« Novorojenček Grof Bobbv: »Žena mi je podarila dete!« Grof Rudi: »Fantka?« Grof Bobby: »Ne.« Grof Rudi: »Torej punčko!« Grof Bobby: »Neverjetno — kako si le tako hitro ugenii?! Spiritistična seja Ravno so klicali duhove. Po dolgih brezuspešnih poskusili meni medij: »Ne vem, kaj je to — že četrt ure kličem vašega pokojnega moža, pa ga ni in ni.« »Le potrpite — moj mož je bil natakar!« Nesrečni dan Mislite, da nesrečo prinese, če se človek na petek oženi?« »Ne vem, zakaj naj bi bil ravno petek izjema.« Otroška »Povej, dedek,« vpraša Janezek, »kdaj si pa postal ded?« >■ Ko si ti prišel na svet.« Janezek nekaj trenutkov premišlja. »Če mene ne bi bilo,« reče nato, »torej ne bi bil postal ded?« »Ne, ljubček moj!« »Kaj mi boš pa zato dal, dedek?« Razumljivo Dreta sreča Grižo na cesti. Pa pravi Dreta: »Čudno, vselej kadar si privoščim zvečer kak kozarček, sem drugi dan ves zbit.« Pa meni Griža: »Vidite, kaj ste se pa ženili!« Lov na medveda Nadaljevanje s 4. Mr. Junakom, ki jim drugače zlepa ni bil drugi kos v lovski latinščini, je kar zastajala beseda. ( Končno je povzel Ante: »Moj ded je ustielil že marsikakegu medveda in mi je svoj čas pripovedoval o tem. Treba je biti zelo oprezen pri taki zverini. Če se medved razsrdi, tedaj se postavi pokoncu in kar hitro te uklene v svoj oblem, iz katerega težko še prideš živ. Moramo se dobro pomeniti, kako ga bomo obkrožili. Vidva, SRipo in Joso merita v srce, jaz bom v glavo. Ni hu-diinan, da bi ga ne zadeli. Kadar dam znak, sprožimo vsi naenkrat!« Stipo, ki so mu bile misli še polne Mare, pripomni: »Slišal sem, da medved ne napade, če se naredi človek mrtvega in, zaustavi dih! Joso pa: »Eh, to je za babe! Lovca ti tako pametna zverina hitro pogrunta. In lačen medved je vsega zmožen! Pa recimo, da takole negiben ležiš pol ure in se pustiš ovohavati od medveda! Preteto boš hitro kihnil v tem mrazu. Medved pa končno tudi ve, da mrtvec ne kiha!« Ko so prišli v gozd, so utihnili in BARVANJE LAS ni več potrebno prt strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 3810. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že s kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb; Iliča 31. OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ogra^ce, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči saiho znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. Din 1000'- plažam ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Blagovolite nemudoma poslati Vaše tako uspešno mazilo proti kurjim očesom Naš stari sosed si je odpravil 10 zastarelih. — Z odličnim spoštovanjem Šolske sestre, Gospodinjska šola, Mladika, Ptuj. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—. RUDOLF COTli, LJUBLJANA VII Janševa 27 (prej Kamniška lOa) Dlake, cenjene dame! na licu itd Vas ženirajo. kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasuosti vseli nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—, tri Din 38'—. RUDOLF COTN, LJUBLJANA VII Janševa 27 (prej Kamniška Itta) jJ3liailC2)IICr>llCZ>IICDIIC3IICDIIOCDIICDIIC3tlC3IIC3IICJilv_