Uto eC r(^uTRQ«xvm.,žt.i59«> w Ljubljana, ponedeljek 12. folija 1937
V
/
Cena 2 Dir
upiavnistvo; LJubljana, Knafljeva &
—	relefon 8t 3122, 8123, 3124, £ 8125, 8126.
nseratnl oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — TeL 8492 tn 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica
Št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2,
—	Telefon št. 190. podružnica Jesenice: Pri kolodvora
St. 100.
podružnica Novo mesto; Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v Uši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»Življenje In svefj
Uredništvo:
dobMasa: Knafljeva aHca 6, Telefon
^ft3122, 3123, 3124, 8125 in 812«. ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na-roCa se posebej in velja po pošti prejemana Din 4^, po raznatel-cih dostavljena Din 5j- mesečno.
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva bL L TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
LEPA SOKOLSKA NEDELJA
Mogočen potek zleta gorenjske sokolske župe na Jesenicah Sokolske manifestacije na ljubljanski periferiji
Ljubljana, 11. julija.
Kakoj prošla nedelja, se tudi današnja lahko s polno pravico nazove za sokolsko nedeljo. Zopet je bilo križem Slovenije veliko število sokolskih prireditev. Tudi danes se je vnovič pokazalo, kako silen razmah je zavzela sokolska misel v zadnjih tednih. Vse prireditve so zrasle v lepe sokolske in narodne manifestacije in so po obsegu in udeležbi daleč prekosile enakovrstne prireditve prejšnjih let.
Glavna sokolska prireditev včerajšnjega dneva je bil zlet gorenjske sokolske župe na Jesenicah. Zbrali so se pripadniki mogočne sokolske družine iz
vseh gorenjskih krajev. Jeseničani in okoličani pa so postavili impozantno množico gledalcev, popoldne pa so se v ogromnem številu zbrali k javni telovadbi.
Nad vse pričakovanje so uspeli tudi nastopi ljubljanskih okoliških društev Vič, Štepanja vas in Ježica. O ostalih včerajšnjih sokolskih nastopih še nimamo poročil, ker po deželi pošte ob nedeljah ne delajo. Prav nikakega dvoma pa ni, da so uspeli enako sijajno kakor vsi drugi od srede julija naprej. V naslednjem objavljamo poročila, ki smo jih nocoj prejeli, ostala bomo prinesli
med tednom.
Gorenjski sokolski zlet na Jesenicah
Jesenice, 11. julija Jesenice in vsa jeseniška kotlina so bile d ane, s v znamenju sokolskega praznika. Mesto s« je že v soboto odelo v cvetje in zelenje in povsod so zaplapolale državne zastave. Zvečer je bik) rntsto krasno razsvetljeno, po gorenjskih vrhovih pa bo zažareli krcsovL
Zvečer je krenil izpred Sokolskega doma mogočen sprevod po mestu na letno telovadišče. Na čelu sprevoda je nosil orjaški Sokol državno zastavo. Za njim je korakalo 160 članov v krojih, za sokolsko goduo t>a sta se razvrstila velika skupina oficir-iev in oddelek vojakov I- planinskega pes-polka iz Škofje Loke. Nato eo korakali sokolsko članstvo in močni oddelki naraščaja. Sprevod je bil deležen silnih ovacij številnega. občinstva.	. j Ob 21. se je začela na letnem telovadi- | šeu v svitu žarometov nočna akademija, ki je bila zelo dobro obiskana. Nastopili so ženstk-a deca z Jesenic, ženski naraščaj iz Kranja in Jesenic, člani iz Tržiča in Radovljice, članice iz Stražišča, Javornika, Škofje Loke in Radovljice. Večina društev je izvajala slikovite simbolične skupinske vaje strumno in odlično. Sijajno ee je odrezal ženski naraščaj iz Kranja, ki je izvajal skupinske vaje na dvovišin6ki bradlji. Silno so ugajali mišičasti telovadci iz Tržiča s težkimi skupinskimi vajami, dalje članice iz Radovljice z belimi žogami in člani iz Radovljice, ki so brezhibno izvedli simbolično telovadno skladbo »Iz bratskog zagrljaja...«, s katero je bila akademija zaključena. Vse točke so oddelki izvajali na prostem ob najhujšem nalivu.
Davi je postalo na Jesenicah silno živahno. Od vseh strani so se zgrinjali močni oddelki Sokolov, ki so prihajali na Jesenice z vlaki, avtomobili, avtobusi, na kolesih in na vozovih. Sokoli iz Žirovnice, Blejske Dobrave in Jovornika pa so z veliko državno zastavo, konjenico, godbo in narodnimi nošami na čelu v dolgih vrstah prikorakali na Jesenice. Pred narodno šolo, kjer je vojaška godba priredila promenadni koncert in pa pred Sokolskim domom so se zbrale goste množice ljudi.
Ob 11. dopoldne se je izpred Sokolskega doma razvil ogromen sprevod, kakršnega na Jesenicah še niso videli. Na čelu so nosili trije orjaški Sokoli velike državne zastave. Za vojaško godbo so jezdili Sokoli in kmečki fantje, za njimi pa je šlo 15 praporov s predstavniki saveznega in žup-nega starešinstva, med njimi prvi podsta-rešina Engelbert Gangl, dr. Mikajlo Rado-jevič iz Beograda. Verij Švajger iz Ljubljane in župni starešina br. Jaka Špicar. Za starešinstvom je korakal močan oddelek I. planinskesra pehotnega polka v polni vojni opremi. Sledile so dolge vrste narodnih noš in nepregledne vrste ženskega in moškega naraščaja, članic in članov v krojih in telovadnih oblekah, za jeseniško sokolsko godbo pa spet močni oddelki Sokolov v krojih. V posebnem oddelku je korakalo 100 članov jeseniškega Sokola, nato pa je sledila še dolga vrsta članstva v telovadnih krojih in chilu. Sprevod je zaključilo narodno delavstvo. Pred spomenikom kralja Aleksandra Uedinitelja se je sprevod ustavil. Občinstvo, ki ie po vseh ulicah tvorilo gost špalir, je prirejalo sokolskim legijam silne ovacije in jih obsipalo s cvetjem. Pred spomenikom kralja Aleksandra je starešina Sokola z Jesenic dT. Maks Obersnel pozdravil sokolsko mladino, članstvo in drage goste, ki so prišli od blizu in daleč. Na_ glasil je, da je to tretji veliki praznik Sokolstva po vojni na Jesenicah, ki je danes združen po vrh z otvoritvijo velikega igrica, ki ga .je zgradila Kranjska industrijska družba za splošne telesmo-vzgojne namene. V imenu jeseniške občine je pozdravil Sokolstvo in goste dr. Ernest Re>kar. v imenu župe pa ie govoril starešina Špicar; ki je nntlasil. da so Jesenice sicer črne od dima in prahu, da pa so danes rdeče od sokolskih srajc kot srčne 'krvi. Zahvalil se je vsem meščanom, ki so izobesili zastave in okrasili okna ter sokolsko r>ovorko obsipali s (v/ef'em. Viharno pozdravlien ie nato snre-?ovoril prvi oodstare^im SK.T br. Engelbert ki ie v za nosnem govoru očrta! velike soVolske ideie in cilje "Ril je ponov. n<> prekinjan z viharnim odobravanjem in °vaci.jam' kralju Petru in Jugop^viii. Ob Wicu njegovega srovora je godbi zaisTala dr-ž.avno^ himno, ki so jo vsi navzoči peli odkritih* glav, nato m je mogočno zaorila šp nesem sokolskih le?ij.
Popoldne so se zbrale velike množice ljudstva na telovadišču, kjer je bil javen nastop. Naivzočih je bilo okrog 60o ljudi. ^ ^tesi #* MB med drugimi prvi podsta«
rešina SKJ Gangl, podnačekiik SKJ Jeras, člana savezne uprave Švajger m dr Mihaj-lo Radojevič, nadalje senator dr. Kramer. poslanec Rajko Turk, major Demšar, predsednik Zveze industrijcev Avgust Praprot, nik in mnogi drugi predstavniki našega kulturnega in gospodarskega življenja.
Telovadni nastop je prav dobro uspel. Vsi oddelki so izvajali svoje vaje ob navdušenem odobravanju gledalcev. Posebnega odobravanja in ovacij je bila deležna vrsta na drogu pod vodstvom olimpijca Janeza Pristova ter moški in ženski naraščaj z dolgimi in kratkimi palicami, ki je brezhibno izvajal težke skupinske vaje ob spremlje-vanju godbe. Z viharnimi ovadbami je bil sprejet oddelek planinskega pešpolka, ki je pod vodstvom kapetana Potokarja in podporočnika Markiča strumno izvajal vaje 6 puškami in nato še simbolično eceno, s katero je bil telovadni nastop zaključen.
Nastop se je zaključil s sceno »Domovini zdravo«, ki jo je sestavil in vodil župni starosta br. Špicar. Pri sporedu so marljivo sodelovale godbe planinskega pešpolka, jeseniškega in žirovniškega Sokola, ki eo mnogo pripomogle, da je zlet tako lepo uspel. Jesenice pa so še nocoj pod vtisom veličastnega sokolskega praznika, ki bo ostal vsem v trajnem spominu.
Proti večeru se je zgrnila cela reka ljudi na postaji, kjer so odmevale nacionalne popevke, dokler niso vlaki in avtobusi razvozili' zbrane sokolske armade.
Na Viču
Ljubljana, 11. julija.
Današnji sokolski praznik se je tudi na Viču spremenil v izredno lepo manifestacijo kakršne na Viču še menda niso imeli. Iz Ljubljane je prispela okrog 16.30 povorka, v kateri je bilo za šestimi prapori okrog 60 sokolskih pripadnikov. Posebno toplih ovacij je bil deležen oddelek planinskega polka, ki ga je vodil poročnik Cerkljevič. Pri vhodu v viško občino je pričakoval po-vorko viški Sokol s svojim starosto bratom Borštnikom na čelu. Od Tribuča je krenila povorka pred Sokolski dom, vso pot navdušeno pozdravljana od številnega občinstva, ki je tvorilo špalir na obeh straneh ceste. Ob prihodu pred Sokolski dom
so odšli telovadni oddelki v telovadnico, odkoder so potem krenili na letno telovadišče. Na telovadišču se je medtem zbralo nad 2.000 gledalcev. Med njimi smo opazili zastopnika divizionarja majorja Metikoša, poveljnika 40. pešpolka polkovnika Mar-ciča, zastopnika žandarmerijskega polka podpolkovnika Paveliča, zastopnika sokolske župe br. inž. Poženela ter narodne poslance Hočevarja, Komana in Mravljeta. V častnem številu je bil zastopan tudi oficirski zbor s podpolkovnikom Jakličem na čelu.
Uvod v nastop je tvoril pozdrav državni zastavi. Na telovadišče so prikorakali s prapori vsi telovadni oddelki z vojaki na čelu. Množica jih je viharno pozdravila in priredila zlasti vojski dolgotrajne in navdušene ovacije. Med svir&njem državne himne vič vsi odaelki s prapori in tudi vojska in zastava, nakar so vsi oddelki zapeli perem sokolskih legij. Goste in domačine je s kratkim govorom pozdravil starosta viškega Sokola, nakar je sledil telovadni nastop. Posebnih ovacij je bila deležna vojska, ki je izvajala vaje s puškami in zaključila telovadni nastop z živo sliko, ki je napravila na vse navzoče globok vtis. Na drogu je nastopila vrsta zmagovalcev ljubljanskega Sokola, ki pa žal ni mogla priti do pravega izraza, ker je bil drog preslab. Ob zaključku so prikorakali na telovadišče vno-vi čvsi oddelki s prapori in tudi vojska ter zapeli sokolsko himno Hej Slovani..., nakar je bila državna zastava zopet spuščena z droga.
Po telovadnem nastopu se je razvila na telovadišču prijetna sokolska zabava, ki je trajala v najlepšem razpoloženju do noči. Prireditev viškega Sokola je znova pokazala. da uživa Sokol med viškim občinstvom velike simpatije, kar so dokazali domačini tudi s tem, da so pokloniil za današnjo prireditev številne darove, za kar jim bodi ob tej priliki izrečena bratska zahvala. Tudi sicer so šli Vičani Sokolu v vsakem pogledu na roko.
V stopanji vasi
Ljubljana, 11. julija.
štepanjci so danes na prav manifestati-ven način proslavili' svoj vsakoletni sokolski praznik. Ob 16. se je na letnem telovadišču vršil javni telovadni nastop, ki so mu razen domačega in okoliškega občinstva prisostvovali tudi župni podstarosta br. inž. Bevc z dr. Lokarjem, zastopniki moščanskega Sokola, starosta Ogrin z La-vrce in zastopniki vseh ljubljanskih sokolskih društev.
Telovadbo je otvorilo 120 Sokolov v krojih in z društv. praporom na čelu, ki so ob sodelovanju vsega občinstva zapeli najprej himno sokolskih legij. Nastopila je najprej skupina starejših bratov, nato moške dece, naraščajnic in naraščajnikov s prostimi vajami, med katerimi je želo zlasti mnogo odobravanja narodno kolo 12 deklic, ki jih je občinstvo nagradilo z bogatim aplavzom. Od sosednjih skupin so želi mnogo odobravanja Sokoli s Tabora za vrhunske vaje na drogu in bradlji. Za zaključek je napravil prav impozanten vti3 kozaški nastop deklic ob spremljavi klavirja, na koncu pa so vsi telovadci zapeli himno »Hej Slovani«. V celoti je sokolsko slavje v štepanji vasi izpričalo, da je sokolska ideja tudi na periferiji živa in tvorna.
rsijeva pot sporazuma Avstrijo In Nemčijo
Rezultati prve obletnice so precej pičli — Zasedanje
»poravnalne" komisije
Berlin. 11. julija. AA. »Deutsche diplo-matischnpolitische Korrespondenz« je ob današnji prvi obletnici avstriisko-nemške-ga sporazuma objavila članek, v katerem pravi, da pomeni ta sporazum logični učinek želja z o%eh strani, da bi se prilike v tem delu Evrope uredile, članek pravi nadalje, da je ta sporazum tutJi izraz solidarnosti nemškega naroda, razdeljenega v dve državi, ki pa imata slične naloge in cilje.
Berlin, 11. julija. AA. Nemški poslanik na Dunaju v. Paipen je dal poročevalcu lista »Genmamia« glede na obletnico av-strijsko-netmškega sporazuma izjavo, v kateri je dejal, da je s tem sporazumom pričela nova doba v odnošajih med podonavskimi diržavami. Posebno so se zbolj-šali odnošaji med Berlinom in Dunajem. Obe državi lahko mirno zreta na razvoj dogodkov .dokler se ne najdejo politične formule, ki bodo odgovarjale stvarni situaciji.
Dunaj, 11. julija. AA. Avstrijeko-nem-ška paritetna komisija, ki zaseda, že nekaj dni. še zmerom ni dosegla nikakih ■definitivnih uspehov. Splošno sodijo, da se bo njeno zasedanje nn-daJrtevalo v Berlinu. Vsekakor se politični krogi resno nadejajo končnega sporazuma. Predvsem ni bilo mogoče doseči pravega noVinSkega premirja, v smislu katerega naj bi oblasti v obeh državah v bodoče skrbnejše kontrolirale informacije listov, tako da bi bili v svojih poročilih čimbolj objektivni. Za uspeh nemške diploraacirie pa se proglaša, da je avstrijska vlada pristala na to. da bodo mogli v bodoče v Avstriji razširjati Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf«. Pogoji za razširjenje te knjige pa niso bili podrobneje določeni
Med pozitivnimi rezultati, ki so bili doseženi na zasedanju avstrijsko-nemSke paritetne komisije, politični krogi opozarjajo tudi na to, da bo Avstrija v bodoče dovolila razširjanje treh ali štirih nemških listov v Avstriji in da bo nedavna amnestija razširjena še na druge kategorije kaznencev.
Strahovita eksplozija na Finskem
Helsinki, h julija, br. O katastrofi, ki se je včeraj pripetila, se izvedo še naslednje podrobnosti: Eksplozija je nastala v tovarni ročnih granat v Sweaborgu, ob vhodu v helsinško luko. Po dosedanjih ugotovitvah je eksploz;ja zahtevala več sto mrtvih. V preizkuševalnem laboratoriju je nastal ogenj, ki je zajel tudi skladišče eksploziv. Po eksploziji je nastal požar, ki je zajel skoro vse objekte. Sledilo je še več manjših eksplozij, tako da reševalci niso mogli takoj priskočit: na pomoč. Od tovarne so ostale samo razvaline. Detonacije je bilo slišati daleč naokrog kot hud topovski ogenj. V okrožju dveh kilometrov so popokale vse šipe. Oblasti so odredile preiskavo. ki pa še ni zaključena. O ugotovitvah preiskave bo ;zdano uradno poročilo. V Helsinkih je katastrofa izzvala veliko paniko. Ljudje so sprva mislili, da je nastal potres.
Pomočnik poljskega prosvetnega ministra umrl
Varšava, U l julija AA Dopoldne je umiri v Varšavi pomočnik prosvetnega mL nifltea Ujejsku .
Irak proti nameravani razdelitvi Palestine
Iraška vlada bo protestirala v Londonu — V Palestini
zaenkrat mir
Jeruzalem, 11. julija. AA. Arabski vrhovni odbor je prejel od predsednika iraške vlade Hikmst Sujemana sporočilo, da bo iraška vlada protestirala pri vladi v Londonu proti poročilu angleške kraljeve komisije, v katerem je bil podan tudi novi načrt za razdelitev Palestine. Irak je proti taki rešitvi palestinskega vprašanja, pripravljen je podpreti Arabce, da se bodo izpolnile vse njihove nacionalne in kulturne zahteve. Tudi traasjordanski emir Abdulah je vrhovnemu arabskemu odboru zagotovil vso svojo pomoč.
Jeruzalem, 11. julija. AA. Odkar je bilo objavljeno poročilo angleške komisije, po katerem naj bi se Palestina razdelila v tri področja, se je tu pripetil samo en in-
cident. Ara"bci so v znak protesta zanetili velik ogenj in izvršili atentat z dvema bombama od katerih je le ena eksplodirala in še 'ta ni povzročila nobene škode. Angleški komisar za Palestino je takoj zahteval od oblasti v Siriji, da se francoske čete čimprej koncentrirajo na meji da bi tako bilo mogoče preprečiti prehod libanonskih prostovoljskih čet v Palestino.
Angleški visoki komisar za Palestino Wauchope je odpotoval z letalom v Aman, transjordansko prestolnico, kjer se na>-merava sestati z emiirom Abdulahom in Se žnijim po razgovori ti o izvedbi razdelitvene ga načrta za Palestino.
Boji v Španiji
Republikanci so še vedno v ofenzivi
Valencija. 11. julija. AA. Tu je bilo izdano poročilo, da so vladne čete danes dO; poldne zavzele ViUo Nuevo del Pardillo ki leži zapadno od Madrida. Snoči so vladne čete na teruelekem boj:šču zavzele mestece Cotilo de Albarasin. Tudi na madridskem bojišču so se vojaške operacije nadaljevale, vendar tam ni prišlo do nikakih značilnej-ših izprememb.
Talavera de la Reina, 11. julija. AA. Vladne čete so poskusile z več zaporednimi napadi prodreti do Carabanchella Borba se je razvila že včeraj popoldne, šele sredi noči so se boji prekinili. Padlo je mnogo republikancev. Doseženi pa so bili le neznatni uspehi. Davi so republikanci prodirali dalje po cesti v Estremaduro. Tu so zavzeli ozemlje v širini 1 km.
Salamanca, 11. julija. AA. Vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske je izdalo komunike, v katerem pravi, da so bili napadi republikancev v bližini Villanneve del Pardillo odbiti, nasprotnik je imel velike izgube. Uničenih je bila 10 ruskih tankov. Na cesti, ki vodi v Estramaduro, je bil prav tako odbit hud republikanski napad. Republikanci so se pri tem napadu posluževali tankov. Na tem sektorju je bilo ubitih več tisoč ljudi.
Pri Brunetti eo republikanci izvršili nekaj novih napadov, ki pa so bili vsi po vrsti odbiti. Tudi pri Meridi so prešli v napad,
pa tudi tam so se morali umakniti nazaj. Na madridski fronti pa so nacionalisti sestrelili v teku poslednjih borb 14 republikanskih letal.
San Sebastian, 11. julija. AA. Kakor znano je bil imenovan za novega italijanskega poslanika pri burgoški vladi grof Viola de Campalto. Včeraj je prispel v San Sebastian. Po kratkem odmoru je nadaljeval pot v Salamaneo.
Britanski konzulat v Bilbau
London, 10. julija. Havas. Poročil nekih listov, da general Franco ne dovoli ustanovitve britanskega konzulata v Bilbau, dokler se nacionalni Španiji ne prizna pravica vojskujoče sestranike, v londonskih uradnih krogih še ne potrjujejo. V teh krogih trdu, da ni v London prispela še nobena taka nota od salamanške vlade.
Sporazum dveh internacionaf
Pariz, 10. julija, o. Dva dni je imelo vodstvo II. in HI. fnternacionale v Parizu skupno konferenco, na kateri so razpravljali o možnosti sodelovanja v zadevah Španije. Danes popoldne je bilo izdano poročilo, kf naglaiša, da je bil dosežen popoln sporazum glede skupne akcije za pomoč španski republikanski vladi.
Vojvoda Windsorski bo obiskal Rumunijo
Bukarešta, 1 . julija, br. »Adeverul« poroča, da bo vojvoda Windsorski1 ki se mudi se(daij na Koroškem, po obisku ju-goslovenske jadranske obale prišel v Rumunijo. Za časa bivanja v Rumimiji bo gost rodbine Wertheimstein na gradu Ciutelu, ki je bil svoječasmo last barona Rotschilda.
Earfaardtovo še vedno iščejo
San Francisco, 1» juliji. AA. Letak Earhardtovo še vedno iščejo. Admiral Iring je izjavil, da 6e bo iskranje v ponedeljek še pospešilo, ker pride na kraj nesreče matična ladja »Lexington«, ki pripelje e seboj 62 letal. Tvorničarji, ki so letalo zgradili, pravijo, da letalo lahko plava na morju 30 dni. Križarka »Colorado« poroča, da je letalec Lambrecht pri iskanju Earhardtove pristal na nekem otoku južno od Fenikso-vega otočja. Tam je našel 200 domačinov in več belcev. O Earhardtovi ni dobil nikakih podatkov. Letalec misli, da so oni belci stari brodolomci.
Poostrena kontrola voznih popustov na železnicah
Beograd, II julija AA. Da se odpravijo morebitne zlorabe z izkaznicami za za-stonjsko ali znižano vožnjo na železnici, je generalno ravnateljstvo državnih železnic opozorilo vozno in nadzorno osebje, da pri pregledovanju dokumentov brezpogojno zahteva od vsake osebe brez razlike i listek i legitimacijo ter ugotovi, ali ima prizadeta oseba pravico potovati v razredu in na progi, kjer se vozi, in ali je ta oseba v službi urada ali ustanove, na katero se izkaznica glasi. Listki ali izkaznice, na katerih so izvršena popravila ali dopolnila ter niso overovljeni s podpisom starešine tiste enote, ki je vozni listek ali izkaznico izdala, se smatrajo za nepravilne. Na letnih izkaznicah, ki določajo, da se mora oseba, ki jih rabi, podpisati, mora napisati svoje ime čitljivo s črnilom, poleg imena pa navesti v določeni razpredelnici datum potovanja, in sicer vsako potovanje posebej. Prav tako je treba gledati na to, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji in pripombe, navedene na izkaznici. Drugače se ima v vsakem primeru ugotovljene nepravilnosti ravnati z lastnikom takšne vozovnice po tarifnih določilih. (Iz splošnega oddelka generalne direkcije državnih železnic).
Za železniške delavce
Beograd. 1 . julija. AA. Prometno ministrstvo je izdalo odlok, da ee dnevničariem foi delavcem, članom železniških pevskih in glasbenih društev izplača- kadar se na delavnik udeleže pogreba svojih tovarišev železničarjev, članov katerega izmed navedenih društev, mezda tudi za čas, ko zaradi udeležbe pri pogrebu nieo T skdbi.
Nj. Vis. knez namestnik v Kranju
Kranj, 11. julija.
Danes je bil v Kranju prosvetni tabor. Napovedan je bil prvotno za kranjsko de-kaeijo, prišli pa so udeleženci tudi iz ostalih krajev Gorenjske. Uvod v tabor je bila maša na prostem, ki ji je nato sledilo slavnostno zborovanje. Poleg drugih zastopnikov sta bila navzoča tudi ministra dir. Anton Korošec in dr. Miha Krek.
Med taborom je prispel v Kranj z bližnjega Brda, kjer se nahaja na počitnicah, Nj. Vis. knez namestnik Pavle s ksneginjo Olgo. Bil je od udeležencev tabora sprejet z velikimi ovacijami. Po zborovanju so udeleženci v sprevodu defilirali pred knezom namestnikom in kneginjo ter ju tiicH ob tej priliki navdušeno pozdravljali. Ker se je že sinoči zvedelo, da je napovedan visoki obisk kneza namestnika in knegi-nje, so izvesile državne zastave skoro vSe hiše v mestu.
Bolezen patriarha Varnave
Beograd, 11. julija, p. O zdravstvenem stanju patriarha Varnave je bilo nocoj izdano naslednje uradno poročilo:
>Poslabšanje zdravstvenega stanja Nj-Sv. patriarha, ki je včeraj nasopilo z želodčnimi in živčnimi težavami, je danes nekoliko popustilo. Vendar je bolnik zaradi včerajšnjega poslabšanja precej oslabel. Temperatura je danes 37, žila 80.
Beograd, 10. julija, p. Nj. Vel. kraljica Marija se je danes po tajniku maršala dvora dr. Mlad eno viou zanimala za zdravstveno stanje Nj. Sv. patrfjarha Varnave. Bolnikov položaj se je danes nekoliko zboljšal, čeprav je bil patrijarh zaradi včerajšnjih bolečin precej onemogel.
Brat kraljevega namestnika dr. Peroviča umrl
Split, 11. julija, p. Davi ob 11. je nenadno preminil Krsta Perovič, uradnik Gospodarske zadruge v Sinju, brat kraljevega namestnika dr. Ive Peroviča. Pred par dnevi je prišel na obisk k svoji hčerki, ki je poročena v Splitu. Tu je nameraval prebiti dopust. Davi se je šel kopat, ko pa je prišel ob 11. iz vode, ga je zadela srčna kap in je bil takoj mrtev. Star je bil 60 let.
Smrtne žrtve vročine v Ameriki
Newyork, 1»' julija. AA. Vročina v vzhodnih ameriških državah je tako narasla, da je zadnje dni umrlo za sončarico 37 ljudi. V notranjih okrajBi Newyotka vlada 9oSm M- "tofN Cefefc v
»JUTRO« ponedeljska izdaja
ODMEV FRANCOSKIH GROŽENJ
________ ultimat z odpovedjo kontrole na Pirenejih je napravil
konec slepomišenju - Nemčija in Italija se morata danes odločiti
streliva, ki so ga doslej izvozili iz Francije v republikansko Španijo.
iBerliner Borsen Zeitung« naglasa, da v Parizu že nič več ne računajo na to, da bi Angliji končno uspelo rešiti kontrolni sistem in mednarodno nevtrainostno politiko gletie Španije. 2e pred več dnevi je primer da bi se londonska •nocajaoJa z8* francoska vlada sorejela važne Oklepe za sporazum izjalovila.
Washington:
Logično!
Washington. 11. julija. AA. Sklep francoske vlade slede eventualne ukinitve kontrole na pirenejeki meji smatrajo tukajšnji politični krogi za logično posledico nedavnih dogodkov. S takimi odredbami so v Ameriki že več dnj povsem konkretno računali. Ne glede na to pa so merodajni krogi mnenja^ da s temi ukrepi nevtral-nostna politika še zmerom ni zavržena in splošno se zatrjuje- da bo ameriška vlada še nadalje podpirala *?sa ona prizadevanja, ki gredo za tem, da se nevfralnostna politika napram Španiji oiači. V krogih, ki so bili blizu Belega doma naglalajo, da ameriška vlada nikakor ne bo diplomatsko intervenirala pri evropskih vladah, ker se v 6edanjih prilikah ni nadejati nikakega več-
jega uspeha. Tudi ameriški nevtralnostni zakon ee bo še nadalje izvajal enako rigo-Aozci) napram obema španskima taborom«, dokler se državljanska vojna v Španiji povsem ne zaključi.
Eden odpotoval v Francijo ;
London, 11. julija, br. Zunanji mi ništer Eden je danes dopoldne po več-urnih diplomatskih razgovorih ob 11. z letalom odpotoval v Doville v Franciji Njegovo potovanje je izzvalo veliko senzacijo. Zatrjujejo, da se bo v Dovillu sestal s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Dogovorila se bosta glede enotnega postopanja Francije in Anglije, za primer, da Italija in Nemčija kljub francoskim grožnjam ne prista-neta na kompromisne predloge in pride tako do zloma politike nevmešavanja. Eden se bo še danes vrnil v London in bo takoj po svojem povratku poročal na konferenci ministrov, ki bo v stanovanju ministrskega predsednika Cham-berlaina.
Vojna vihra
na Daljnem vzhodu
Napetost med Japonsko ln K!ta)sko se je tako poostrila, da smatrajo oborožen spopad za neizbežen
šanghaja vest, da se je pričela prva japonska armada že pomikati proti severu ob progi Hankeu-Pejping.
Tokio, 11. julija. AA. Agencija Domej poroča, da je maršal čangkajšek dal pej-pinskemu županu in generalu Feng-čiha-nu, poveljniku 37. divizije navodila, po katerih morata odkloniti sleherne japonske kompromisne predloge, da se kitajska vojska ne sme umakniti niti za ped s svojih sedanjih postojank in da se v primeru potrebe nič ne ozirata na žrtve, ki bi jih zahtevala uspešna obramba kitajske dežele. Obenem je maršal čangkajšek izdal ukaz, po katerem se mora kitajsko vojno letalstvo nemudoma pripraviti na mobilizacijo.
Šanghaj, 11. julija. Po vesteh iz Nankin-ga je kitajsko zunanje ministrstvo ponovno protestiralo pri japonskem zunanjem odpravniku poslov Hidacu zaradi stališča, ki ga je v zadnjih dneh zavzela japonska vlada in incidentov, ki so jih izzvali odel-ki japonske vojske v severni Kitajski in v okolici Pejpinga. Hidace je odgovoril, da ne more sprejeti tega protesta, ker ne odgovarja dejstvom.
Mrzlična posvetovanja v Tokifu
Tokio, 11. julija. AA. Danes popoldne je imela vlada izredno sejo. Po tej seji so se razširile govorice, da se je na njej razpravljalo o načinu, kako bi se doseglo sodelovanje parlamenta in finančnih krogov glede rik položaj v severni Kitajski. Japonski krogi so zeio vznemirjeni in se boje eventualnih reperkusij, ki bi jih lalj-ko izzvali poslednji dogodki okrog P<-jp*n-ga ln severni Kltajsld. Splošno vlada prepričanje, da bo te težko doseči sporazum s kitajsko vlado. Sleherni kompromis bi pomenil za Japonsko zgolj izgubo, čim bi se pa zmanjšala japonska avtoriteta na Daljnem vzhodu, bi se nedvomno ojačil kitajski odpor in protijaponska propaganda.
Po seji vlade se je ministrski predsednik princ Konoje odpeljal v letno rezidenco mikada, kjer ga je vladar takoj sprejel v avdijenco. V dobro poučenih krogih je zavladalo pesimistično razpoloženje.
Državni tajni svet je na svoji včerajšnji seji razpravljal o primernosti, ali naj se skliče konferenca vodilnih vojaških osebnosti, na kateri naj bi vrhovni voditelji japonske vojske zavzeli svoje končno stališče glede nadaljnega razvoja odno-šajev s Kitajsko. Medtem je prispela iz
Kitajci se pripravljajo na odločen odpor
Pariz, 11. julija. AA. Po vesteh iz Pejpinga 6e je kitajskojaponski spor ponovno poostril. Včeraj je bil dosežen začasni sporazum, ki pa je bil že monočj prekršen. Zaradi ponočnih incidentov pa so japonske vojaške oblasti ponovno intervenirale pri kitajskem vojaškem poveljstvu. V severni Kitajski se je med tem izvršila važna preureditev japonske vojake.
Okrog Pejpinga se je ponoči razvila krvava bitka. Japonske čete so zavzele Ling. Vang. Borba pa se tam tedaj še ni nehala Maršal Čangkajšek je odredil takojšnjo mobilizacijo vseh kitajskih letalskih sil. Štiri že mobilizirane divizije so se odpravile v severno Kitajsko. V Tokiu pa so se ponoči vršila važna posvetovanja med vojnim mi-nietrOm, zunanjim ministrom in vrhovnim japonskim generalom. Razpravljali so o najnovejših dogodkih na Kitajskem.
Dva vlaka z japonskimi četami sta prispela v Fengtaj, odkoder so krenili japonski oddelki v razne smeri. Za njimi je prišlo še nekaj vlakov s tanki in topništvom. Kakor kaže, nameravajo Japonci zavzeti električno centralo, ki ee nahaja 15 km za* padno od Pejpinga.
Pri- poslednjem spopadu kitajskih in japonskih čet do katerega je prišlo nekaj milj zapadno od Pejpinga. je padlo okrog: 20 japonskih vojakov in podčastnikov. Borba je pa bila kmalu prekinjena. Vojno ministrstvo je izdalo naslednji komunike:
Kitajske čete iz Sijuna so se koncentrirale pri Papaočanu. Promet na železniški progi Fejping-Tientsin je prekinjen. Kitaj-sko-japonska pogajanja v Pejpingu bo ee prekinila. Kitajci nikakor ne nameravajo zapustiti svojih sedanjih postojank. Spričo vsega tega ni moeoče pričakovati, da bo t d<yrlednem času dosežen kompromis. Vsi oficirji 28. kitajskega armiiskega zbora so hudf sovražniki Japoncev. Včeraj zvečer je nrišin do hudetra spopada med Japonci in Kitajci v bližini mesta Vj,nf-Pin«r. Japonske čete so odh:le ve? kitajskih napadov. Kitajci so se v Varg-Pbgn utrdili.
Maribor preko nedelje
čez dm in strn...
Pariz, 11. julija. AA. Pariški tisk razpravlja danes predvsem o sklepih francoske vlade glede nadaljne kontrole na pirenejski ' meji. »Petit Parisien« pravi v svojem članku, da je znane sklepe francoske vlade glede nadaljnje kontrole na piše očuvajo nacionalno dostojanstvo. S takimi ukrepi je bilo treba nujno odgovoriti na stališče, ki ga je Portugalska zavzela glede kontrole na svojih mejah. Kontrola se mora izvajati povsod ali pa nikjer.
Gotovo bodo sklepi francoske vlade v sedanjih prilikah dali nekaterim tujim listom povod za napačna in neutemeljena tolmačenja in komentarje, ki naj bi izzvali neutemeljene reakcije, že včeraj se je ta kampanja pričela v Berlinu. Franciji očitajo, da hoče podminirati sporazum o mednarodni nevtralnosti napram Španiji le zato da bi lahko nemoteno dobavljala vojni material, prostovoljce in zlato španskim republikancem. Sklepi francoske vlade pomenijo po teh nemških komentarjih nov manever za poostritev že dovolj napetega mednarodnega položaja. Tem usodnejši so ti sklepi zaradi tega, ker so bili sprejeti v trenutku, ko je doseglo vrhunac prizadevanje angleške vlade, da bi se vendar na kak način doseglo splošno pomir-jenje.
»Matin* ugotavlja v svojem članku: Moralna pozicija, s katero je treba posebej računati, odslej ne bo pomenila obremenitve le za Francijo. Druge države so se že osvobodile sleherne odgovornosti. Stališče, ki ga je zavzela francoska vlada ne dopušča, da bi mirno čakali na rezultate prizadevanj londonske vlade, ki še zmerom skuša najti formulo za mednarodni kompromisni sporazum.
»Echo de Pariš« v svojem članku ugotavlja, da je celo predsednik nevtralnost-nega odbora lord Pljrmouth označil sklepe francoske vlade za logične in razumne, kar si je treba razlagati tako, da Anglija ne namerava staviti nikakih novih kompromisnih predlogov, predvsem pa ne takih, kakršne Francija po svojih poslednjih sklepih ne bi mogla več sprejeti. Tudi »Humanite« ugotavlja, da so bili sklepi francoske vlade povsem utemeljeni, čeprav še zmerom niso popolni. Enako stališče bi morala Francija zavzeti tudi glede kontrole na morju in v zraku. Končno nag.a-ša »Excelsior«, da se imajo sklepi vlade smatrati za obrambno sredstvo, ker je sedaj Francija že dejansko prisiljena braniti svoje dostojanstvo in nacionalno suverenost. S tega vidika sklepi francoske vlade ne pomenijo, da bi se Francija odrekla nevtralnostni politiki napram Španiji.
London:
Soglašamo!
London, 11. julija, br. V tukajšnjih diplomatskih krogih sklep francoske vlade ni presenetil. Mnogo važnejše je dejstvo, da je francoska vlada po prepričanju londonskih diplomatskih krogov postopala v popolnem soglasju in sporazumu z angleško vlado, ki popolnoma soglaša s francoskim stališčem. Med francosko in angle-Sko vlado je bilo že v naprej dogovorjeno, kako bosta postopali, če bodo francosko-angleški predlogi odklonjeni in če ne pride do kompromisa. Ultimativno stališče francoske vlade naj bi olajšalo posredovalno akcijo angleške vlade in pospešilo dosego sporazuma, ali pa presekalo .sedanjo nejasnost in zavlačevanje v londonskem odboru.
Berlin:
Presenečen
Berlin. 11. julija. DN3 je včeraj dopoldne objavil naslednji komunike:
Kakor poroča Havas je francoska vla-iria danes dopoldne uradno razglasila, da bo v ponedeljek 12. t. m. sporočala lon-don- ' skemu nevtralnostnemu odboru, da se bo mednarodna kontrola na francosko-špan-ski meji naslednji torek ukinila
Omeniti je treba, da DNB ni objavil drugega dela tega francoskega komunikeja. ki pravi, <?a bo to izvršeno la v primeru, če bi se dotlej ne izpolnili pogoji ki so jih zastopniki Francije pretekli petek formulirali in objavili na seji london-ekega odbora. V ostalem ostanejo francoske obveznosti glede nevmešavanja v španske zadeve še nadalje v veljavi.
Nemški listi so na osnovi omenjenega poročila DNB včeraj pričeli hudo napadati Francijo. Francosko vlado so obtožili, da je poslala odboru za nevtralnost že kar ultimatum in da se je splošno pričela posluževati ultimativnih groženj. Včeraj popoldne so se v Berlinu razširile' govorice, da hoče Francija enostavno podvojiti vsa peta preko španske maje, tako da bi se lahko tja v bodoče odpravljali prostovoljci in vojni material v neomejenem številu ■ in neomejenih količinah. Te govorice so izzvale veliko vznemirjenje vberlinskih diplomatskih krogih. V zunanjem ministvu pa so točno poznali francoski komunike, kar se je opazilo že po izjavah, ki so bile v prvih popoldanskih urah iz ministrstva dane poročevalcu agencije Ha vaš. Te izjave ne kažejo na nikak dvom glede korektnega postopanja francoske vlade, kakor tudi ne glede namere, da bo Francija še nadalje izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti, in da se ne bo vmešavala v španske notranje zadeve.
»Poli t sch-Diplomatische Korrespondenz« pa je objavila naslednje poročilo: Francija ne namerava podpirati nevarnih poskusov nekih elementov, ki bi radi dobavili Španiji orožje preko pirenejske meje. Proti večeru so se pričeli tuji politični krogi v Berlinu, ki so se vznemirili zaradi nove kampanje nemškega tiska, po- j drobneje zanijnati za sklepe francoske ; vlade, šele tedaj so politični krogi izvede- I li za popolni tekst pariškega uradnega poročila. Listi pa ga še zmerom niso mogli objaviti v celoti. V nemškem zunanjem ministrstvu so zatrjevali, da bo celotni tekst objavljen v današnjih listih. Francoski komunike pa v celoti redakcijam nemških listov ni bil sporočen.
»Volkischer Beobaehter« pravi, da je Francija pričela groziti in svoje grožnje tudi že izvajati. Na široko je odfprla vrata za trgovino z orožjem in strelivom. To cejstvo samo potrjuje verodostojnost pred kratkim objavljenega seznama orožja in
Kralj Karel v Parizu
Pariz, 11. julija. AA. Nj. Vel. rumunski kralj Karel n. je davi ob 8.45 s simplon-sk:in ekspresom prispel v Pariz. Ker potuje ineognito ni bil nobenemu novinarju dovoljen dostop na peron. Kraij se je s postaje odpeljal v Grand-hotel na Vendom-skem trgu.
Pacellijeva misija v Parizu
Bruselj, 11. julija. AA. Katoliško glasilo »Libre Belgique« razpravlja danes v daljšem članku o obisku kardinala Pacellija v Parizu in pravi, da je bil sprejem tak, kakršnega ne bi mogla organizirati nobena desničarska vlada. L:et pravi dalje, da se Ši-. rijo glasovi, da ima kardinal Pacelli posebno misijo, posredovati v Parizu za zaklju-čitev državljanske vojne v Španiji.
Atentat v Lizboni razjasnjen
Lizbona, 11. julija. AA. Upravnik policije je snoči izjavil novinarjem da je državna policija zbrala že zadostno množino podatkov, na podlagi kater; h bo mogoče do kraja pojasniti nedavni atentat na ministrskega predsednika. Poudaril je, da so pri atentatu sodelovale tri o-ebe. ki so polic ji dobro znane. To so Antonio Curado bivši uradnik tramvajskega podjetja, ki je leta 1935. ubil nekega orožnika, Jose Santos Roca, bivši podnarednik, in Francisco Jorta-Ca-tarino. bivši narednik. Policija jim je že za petami in pričakovati je, da bodo aretirani že v najkrajšem času.
Eksplozija na ameriškem rulilcn
Lima, 11: julija. AA. V luki Calao le nastala na rušilcu Vilar huda eksplozija. Trije oficirji so bili ubiti, več mom arjev pa je bilo težje ranjenih.
Strahovita vročina v Ameriki
I\ewyork, 11. julija. AA. že štiri dni vlad? v ameriških Zedmjenih državah izredno velika vročina. V Newyorku je znašala davi temperatura v senci 30 stopinj Celzija, v državi Ayovy pa ce'o 50. Meteorološka poročila ne kažejo, da bi vročina ponehala. Doslej je podleglo sončarici že 150 ljudi.
Z ladjo na severni tečaj
Pariz, 11. julija. AA. Iz Leningrada poročajo, da je sovjetska ladja »Mosovjet«, odplula včeraj proti tevernemu tečaju. Ladja ima nalogo prepluti arktično ozemlje. Za svojo pot bo potrebovala 120 dni. Preplula bo 1S.250 milj.
Stavka kavarniških in hotelskih nameščencev v Parizu
Pariz, 11. julija. AA. Stavka hotelskega in kavarniškega osebja zavzema vedno večji obseg. Včeraj je policija aretirala 28 oseb, ki so demonstrirale po ulicah. 2e po nekaj urah so bili vsi izpuščeni jz zaporov. Drugih incidentov za enkrat ni b;lo.
Novi topovi ameriške vojne mornarice
Washington, 11. julija. AA. Neki ugledni funkcionar ministrstva vojne mornarice je novinarjem izjavil, da razpolaga ministrstvo sedaj z neko novo vrsto topa po 16- palcev, s katerim je mogoče streljati na daljavo do 17 morskih milj m z granatami, ki tehtajo po 100 kg. S takimi topovi bodo nemudoma oborožene vse ameriške oklopniee.
CVVAJMO JUGOSLAVIJO!
V Bakovičih bodo pridobivali zlato iz pirita*
Sarajevo, 11. julija.
VBakoviče pri Sarajevu je prispel nedavno zastopnik angleške rudniške družbe
Trošnlk Mineš Limited inž. Robert Reth-bridge, da pregleda zlatonosni pirit v tem rudniku. Izbrana je bila izveštna količina pirita in poslana v analizo v London, odkoder je zdaj prispel odgovor, da ima pirit dovolj zlata. Na podlagi ugodne analize so že nabavljeni potrebni stroji za predelava-nje zlatonosnega pirita. Doslej je rudnik predeiaval le limonit, ki ga pa je malo, med tem ko je pirita zelo mnogo.
Maribor- 11. julija
Snočno deževje in današnje dopoldansko hladnejše vreme sta prekrižali mnogim izletnikom račune, tako da ni bilo na okoliških in planinskih postojankah običajne poletne razeribanosti. To velia tudi za kopališče na otoku. Pač pa so bili zaradi tega zadovoljnejši gostilničarji in kavamarjt.
Vlomilci strahujejo podeželje
V Framu so se vtihotapili v viničarijo posetnika Ivana Ogrizka iz Rogaške Slatine vlomilci. Odnesli so 400 dinarjev gotovine, zlatnino in posteljnino in druge predmete. V viničarijo so prišli na ta način, da so napravili v etreho odprtino, skozi katero so se splazili v notranjost. Orožnikom se ie posrečilo, da so aretirali 21 letnega Rudolfa Mlakarja, pri katerem so našli vse ukradene predmete. Zlikovca sta vlom priznala. Izročili so ju v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
»Gospod odvetnik44 •
Žrtev prevare je postal neki mizarski mojster a Pobrežja, pri katerem se je pojavil mlajši moški, ki $e mu je predstavil kot
Prognoza
Zdravje sv. Očeta sedaj težita zlasti dve kronični bolezni: Ena je, da se mu je vnelo srčno mišičevje, druga pa, da poapnenje žil vedno bolj napreduje. To je tisto, kar je bolj nenavadno. Poleg tega pa sv. Očeta nadlegujejo mnogotere druge bolezni, ki pa so pri tej starosti več ali manj navadne, ki pa so sedaj nekoliko bolj vidne, pač zaradi telesne in duševne utrujenosti sv. Očeta. Kdor vidi sv. Očeta, mora biti žalosten, tako beden je njegov telesni videz. Toda iz oči seva še vedno tista nenavadna mora-lična sila, jasnost ter neuklonljiva moč duha. Sicer pa je dobesedna želja Pija XI., da bi umrl na obrambenih zidovih. Nikakor pa ni mogoče v tem oziru kaj pozitivnega ali negativnega prerokovati. (»Slovenec«, S. VH.)
Drugo najlepše darilo
žena vojvode Windsor?kega je prejela te dni is francoskega mesteca Vencea dar, ki ji je napravil z njenim možem vred veliko veselje. (»Jutro«, 8. VII.)
Kam vse vtikajo filologi svoj nos
O telesnih in duševnih funkcijah otroka in mladostnika, ki jih raziskuje moderen filolog. (»Slovenski narod«, 8. VII.)
Dežela, v kateri se cedita železo in med
Severovzhodno od Karagande so pa bogata ležišča železa in medi. (»Slovenski narod«, 8. VII.)
V	priročnem leksikonu pa lahko bereš: Med je zlitina bakra s 24 do 36% cinka, katera vsebuje včasih tudi nekoliko cina in svinca ter je tem bolj rdeča in bolj kovna, čim več bakra je v njej. Med je trša od bakra, se lepo sveti in njen zlati lesk se tudi na zraku precej dolgo drži ter se da zopet prav lahko obnoviti...
Vse mu mrzi in v želodcu leži
Naj bi rajši dopisnik odkrito povedal, da mu mrzi vsak križ, zlasti v zvezi z največjo skrivnostjo sv. vere presv. Evharistijo, da mu leži v želodcu »Cerkveni vestnik« in vsak pojav (»Slov. dom«, 10. VII.)
Gorje, da nismo cigani
Cigani imajo pač svoje starodavne šege in navade, kar se nam čudno zdi, ker smo mi že davno pozabili na starodavne šege in navade svojih prednikov. Zato pa ciganski rod tako samozavestno drži skupaj, ter se ne da pokončati. (»Slovenec«, 9. VII.)
Na velikem terenu
V	četrtek so bili v Fali zanimivi poskusi za obrambo elektrarne pred eventualnimi
Ponedeljek, S. ^tL	. zmmm—mm*.
Bolečine v križa pri ženi
so najdeiče posledice te rastkov, vnetja la ekau. datov <kJlnjlb organov. Zahtevajte breaplačno brošuro »Zakaj kopali-šče PieStany« od Pi-ščan-blroja. Beograd n. ICariala Piteudakog 22 ali pa prt Pfettanyinfor mator, Zagreb. Stroes mayerov trg l-II. kat. lil proučite edinstvene kemične učinke pleityn skega zdravilnega blata. Štiritedenska kura v Pieštanjrju (Cegkoelova&ka) je prihranila ie tisoč« m tena operacije.
Kopališče Pieštany prinaša ozdravljenje!
V zračnem prometu 70% popust na povratku
odvetnik z imenom Slavko Furlan. Odvetnik mu je začel prigovarjati, da bi ga vzel za zastopnika v neki civilni pravdi, kj jo ima dotrčni mizar. Po mizarjevem pristanku ie zahteval za 475 dinarjev kolkov. Cez tri dni se ie ta odvetnik spet vrnil in je zahteval od mizarja še 1200 dinarjev, kisi jih je moral mizarski mojster izposoditi, da mu iih je lahko izročil. Ker pa potem ni bilo odvetnika več na spregled, je začel mizarski moister poizvedovati za njim. Ko pa je izvedel, da odvetnika Slavka Furia-na v Mariboru ni, je zadevo prijavil policiji, ki zdai poizveduje za sleparjem.
Tatovi na Mariborskem otoku
V zadnjem času 9e v kopališču na Mariborskem otoku ponavljajo tatvine. Včeraj je postal žrtev še neizsledenega tatu strojevodja Karel Petejan iz Studencev- ki mu je iz kabine izginila denarnica s 590 dinarji gotovine. Hotelirju Komaveriu iz Dravograda so izginili čevlji in blagajniški ključi. K 6reči pa je znesek 20.000 dinar jev ki ga je imel s seboj, shranil pri bla_ gaj-ni. Žr'ev tatvine je poe-tal tudi neki zdravnik, ki so mu izginili čevlji 6 srajco in nekateri drugi predmeti.
letalskimi napadi. Mariborski gasilci te s svojimi novimi aparati v pičlih 20 minutah skrili v meglo vso elektrarno jn bližnjo okolico. Gosta megla je zakrila ves kvadratni meter ozemlja. (»Jutro«, 10. VII.)
Katastrofa dvakrat
Vulkanskemu izbruhu je sledila tudi poplava, ker so vsled globočinskih pretresov morski valovi silno narasli in s strašno silo navalili na pristanišče ter velik del mesta odplavili. Samo 3.000 ljudi od 6.500, ki jih je mesto štelo, so mogli žive rešiti in odpeljati drugam. Katastrofa se je zgodila že 28. junija, a je vsled razdejanja telefona in radio postaje svet šele danes zvedel zanjo. (»Slovenski dom«, 10. VTI.)
Prva poročila o tej nesreči ki se je pripetila že v času od 28. maja do 4. junija je sporočil tovorni parnik »Golden Baer«, ki je prispel 10. junija v Honolulu. V času. ; ko se je pripetila katastrofa, je bil parnik zasidran v bližini Rabatla. Po podrobnih podatkih je pri tej katastrofi našlo smrt nad 700 ljudi. (»Jutro«, 10. VII.)
Škof in sluga
Kako dobre volje so še bili zvečer. Tako dobro razpoloženi, da fih le malo pomnfcr. takšnih. Kar o Celju so govorili. Se je«*, niso imeli časa. Tako malo so jedli, k&-govorift so. Zvečer pa potem ko so Sli v sobo, so mi dejaJi: No, Jože, lahko noč lattko noč! In so šFi. Zjutraj pa sem jfh našel na tleh mrtve. Preveč so jfli gonili sem in tja. preveč, škof so bili stari ki jih je to utrudilo. Pa ljudem ni bilo mogoče dopovedati, še enkrat niso prav domov prišli, pa so jih že drugam vlekli Pravil sem jim, da jih bodo ljudje fentali, ko jim ne daj© miru. Pa kaj. ko me nič niso ubogali. Sedaj pa imamo. (»Slovenec«, 3. VTI., »Kaj pripoveduje nadškofov strežnik Jože«).
Pokojniki pri maši
Davi sta bili ob mrtvaškem odru ob veliki udeležbi pokojnikov in vernikov dve službi božji. (»Ponedeljski Slovenec« 5. VI.)
Veselje na pogrebu
Pogreba svojega velikega prijatelja se seveda s posebnim veseljem udeležili tudi naši fantje, ki so šele pred kratkim zcnpet mogli javno nastopiti v svojih n<>vth fantovskih krojih. (»Slovenski dom« 5. VII.)
Črni vranči
Končno je nato tri pare črnih vršace* vleklo velik gala mrtvaški voz s krsto in truplom pokojnika. (»Slovenski dom«, 6. VII.)
Zakaj črni vranci? Saj menda drži, da niso nečrni vranci nič bolj pogoeti ko bele vrane.
Žrtev fantovskega pretepa
Pri spopadu vinjenih fantov je bil do smrti zaboden pekovski pomočnik AdoSS Rožnik iz Jelenč
» Maribor- 11. julija Snoči okoli 22. se ie vračal S21etnj pekovski pomočn'k Adolf Božnik iz Jelenč v družbi s svojim tovarišem Francem Kodri-čem po košaški državni cesti domov. Bila sta v nek' počehovskj gostilni, kjer sta popivala. V bližini Janžekovičevega posestva
v Počehovi pa jima ie prišla nasproti manjša skupina fantov. Kako se je začel in Izvršil spopad, bo dognala preiskava orožnikov. Dejstvo je, da se je nenadno zaslišal nesrečni klic »aufbikAc. 1>' ie zahteval že toliko mladih človeških življenj in ki je tudi topot povzročil, da so bili fantje v trenutku skupaj in da so se v gneči spopadli.
Sredi krika in vika ie obležal v krvi in nezavesti 331etni Adolf Božnik. Dobil je vbod z nožem naravnost v srce. Ko so pribrzeli na meslo žalostnega dogodka _ mariborski reševalci je Rožnik že izdihnilč.
Košaški orožniki so takoi uvedli preiskavo in so pod sumom soudeležbe pri pretepu odno6no sokrivde na smetj Adolta
Božnika aretirali Karla Kožarja- Franci Vernika in Jožefa Galovifa. Vsi trije s° doma fz Ranče pri Pe<snici. Po izvršenem zasliševanju so bili izročeni sodišču.
Božnikovo truplo so prepeljali v mrtva? oico mestnega pokopališče na Pobrežjn in je za jutri dopoldne odrejena sodna obdukcija.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno in deževno, skoraj po vsem severnem delu države. Vedro vreme prevladuje na jugu in ob dolnjem Primorju. Temperatura Je po vsej državi padla. Minimalna je bila v Mariboru 11, maksimalna v Mostam 34 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Oblačno po vsej državi. Deževalo bo v mnogih krajih, poeebno v vzhodnih in južnih. Temperatura bo ie nadalje padla.
»JUTRO« ponedeljska bfej*
Ponedeljek, 12. 'tSfftt
Jedinstvo in Sašk
sta kandidata
ia deseti ligaški klub letoSnje sezone — Z rezultatom 7 : 3 In 16 : 4 sta v dveh tekmah Izločila Vojvodino
in Železničarja
I
Danes sta bili v domačem nogometnem sporedu najvažnejši nogometni prireditvi obe odločilni kvalifikacijski tekmi za vstop v nacionalno ligo, ki sta se igrali v Mariboru in Beogradu. Štirje semifinalisti tega odločilnega tekmovanja so bili: Jedinstvo (Beograd), Vojvodina (Novi Sad), Sašk (Sarajevo) in Železničar (Maribor). V prvih tekmah med temi kandidati so se številke obrnile tako, da je v današnjih revanžnih tekmah Sašk veljal za absolutnega favorita, ker je na domačih tleh z rezultatom 11:0 dobil nedosegljiv naskok, Jedinstvo pa je na terenu Vojvodine spravilo obe točki in dva gola razlike. Računi na papirju — ki v ostalem to pot niso bili posebno težki — so se res obnesli in finalista ali kandidata za deseti ligaški klub v prihodnji sezoni sta postala — Sašk iz Sarajeva in Jedinstvo iz Beograda. Ta dva kluba bosta v prihodnjih nedeljah — na željo Saška pod vodstvom tujega sodnika — odigrala obe finalni tekmi, v katerih se bo odločilo, ali bo v ligi v sezoni 1937-1938 igral irugi sarajevski ali četrti beograjski klub.
V naslednjem naša poročila o obeh revanžnih kvalifikacijskih tekmah iz III. kola:
Sašk: železničar
5:4 (2:3)
Maribor, 11. julija. 2a današnjo revanžno kvalifikacijske ?kmo med Saškom in železničarjem je kljub temu, da domače moštvo po kata-.rofalnem porazu v Sarajevu ni imelo nosnih izgledov, da bi si pomagalo v na-iljnjem tekmovanju, vladalo vendar zelo eliko zanimanje. Na igrišču železničarja ob Tržaški cesti se je zbralo gotovo 1700 :edalcev.
Pred tekmo sta odigrali juniorski enaj-orici SK železničarja in SK Amaterja iz rbovelj za juniorsko prvenstvo LNP.
ekma se je pod vodstvom sodnika gosp. emca končala z zmago železničarja v izmerju 3 : 1 (2 : 0). Po tej tekmi so nastopili glavni akterji v postavah:
Sašk: Osuk, Gregač, Beker, Mars, Korošec, Morič, Učič Moradori, Vasina, Klemene, Zwiling.
železničar: Schvveighofer, Antoličič, Ro-njak, Eferl, Frangeš, Turk I, Golinar, Konrad, Turk II, Paulin, Habit.
Današnja tekma je bila ostra borba, ki pa je bila tudi ves čas zelo lepa in napeta.. V njej je zmagalo moštvo, ki je po poteku igre
gmago popolnoma zaslužilo
arajevčani so pokazali nogomet, s kate-.m so popolnoma opravičili svojo zmago retekie nedelje na domačih tleh. Moštvo e kot celota napravilo odličen vtis in se jo po svojih sposobnostih lahko brez dvoma pokazalo kjerkoli v ligaški konkurenci. Tehnično obvladajo žogo popolnoma, čeprav včasih preide ta tehnika v cilj, namesto da bi se je poslužili kot sredstvo za dosego cilja. Močnejši so bili tudi v plasiranju ter točnem podajanju, pri čemer jim je koristil odličen start ter ekonomsko gospodarjenje z razpoložljivimi silami. V napadu je bila notranja trojica mnogo boljša od kril. Glavno orožje te formacije je bilo skoraj vzorno napredovanje s kratkimi pasovi, poleg tega pa majo vsi izboren strel iz najtežjih položajev. V srednji vrsti je dominiral srednji krlec Korošec, medtem ko oba stranska nista razodevala preveč koristne igre. Od branilcev je bil boljši desni, vratar pa je bil prav za prav premalo zaposlen in se je v glavnem udejstvoval v gneči. Videlo se je pa, da ni nepremagljiv.
Domačini so bili primorani nastopiti brez Lešnika in škofa, ki sta po tekmi v Sarajevu zbolela. Moštvo se je
vidno potrudilo
in zaigralo z neverjetnim elanom in požrtvovalnostjo, toda proti koncu je le moralo odnehati in prepustiti zmago boljšemu na terenu. Najboljši mož na polju je bil danes Paulin v napadu, ki je zaigral morda svojo najboljšo tekmo sezone. Za silo sta zadovoljila tudi Turk in Konrad, obe krili pa sta igrali mnogo preveč na svojo pest. Med krilci je bil dober »stari« -- rangeš, stranska dva tovariša pa sta se najbolj udejstvovala pri podpiranju napada. Obramba ni bila na veliki višini in smo pri njej pogrešali zlasti čistih odbojnih udarcev. V celem se mora reči, da so v mošt1™ negativni momenti prevladovali nad pozitivnimi, kar pa je deloma opravičljivo zaradi tega, ker je nasprotnik res zaigral v veliki formi.
Nekaj iz poteka
Žreb dobi Sašk, Železničar igra proti solncu. Ž. izvede nekaj napadov, nato pa tudi S. ne drži križem rok. Vse akcije pa Ostanejo neizrabljene. Igra je povsem odprta. V 20. min. se Paulinu v gneči ponudi prilika, da doseže vodilni gol. 1:0 za 2.
ie še v napadu. V 23. min. poda desno krilo lepo žogo proti sredi, kjer zakrivi sarajevski branilec roko. Diktirano enajstmetrovko nretvori Paulin v drugi gol za 2.
za 2. S. se potegne v obrambo. V 25. P1'!!, izvedejo gostje nenadoma lep napad srednji krilec Korošec zmanjša po kriv jj1 vratarja na 2:1 za 2. 2. igra zdaj po kr'lih in zelo hitro- vendar še nima note* uspeha. V 30. min. prevzame Paulin jepo žogo od Konrada in pošlje neubran-'.Jlvo v mrežo. 3:1 za 2. S. je spet v akciji j*1 domača obramba ima polne roke dela. 'roti koncu je S. zmerom močnejši in v J' min. izvede S. vehem&ntno akcijo, ki
mu prinese drugi gol tega polčasa. 3:2 za Ž.
Po odmoru je 10. minut popolnoma sarajevskih. Gostje absolutno dominirajo na terenu in v 11. min. doseže Vasina v solo teku krasno izenačenje. 3:3. 2. se spet prime resno dela, njegov napad izvede nekaj akcij, toda brez rezultata. Slednjič 6e v 1«. min. po lepi igrj v polju Paulinu posreČt še enkrat zatresti sarajevsko mrežo iz 10 m daljave. 4:3 za 2. Domačim se odslej vedno bolj pozna utrujenost. Sarajevčani pa so vedno bolj prodorni. V 31. min. izenačijo rezultat na 4:4, v 40. pa dosežejo zmagoviti gol in postavijo končni rezultat. Proti slednjima dvema goloma domači nimajo več pravih moči- da bi se jih ubranili.
Tekmo je 6odil sodnik g. Berglez iz Za-greha prav dobro in objektivno.
Jedinstvo: Vojvodina
4:2 (3:1)
Beograd, 11. julija Pred razmeroma majhnim številom gledalcev je bila dane6 popoldne na igrišču Jedinstva revanžna kvalifikacijska tekma za vstop v ligo med domačim Jedinstvom in novosadsko Vojvodino. Jedinstvo je nastopilo kot precejšen favorit in je brez težav odločilo zmago zase. Gostje so imeli zelo malo šans za ugoden rezultat, razen tega
za-
pa je bil njihov vratar izrazito slab. Jedinstvo je igralo predvsem koristno in je ime lo najboljšo moč v vodji napada Seku. licu.
Tekmo je sodil g. Bažant iz Zagreba do vol ji vo.
Tekme za srednjeevropski pokal
Austrija in Lazio gresta dalje, Vlenna In Ferenczvaros morata igrati tretjo tekmo
Dunaj, 11. julija, g. V stadionu je bila danes zaradi 6labega vremena samo pred 8000 gledalci revanžna tekma za srednjeevropski pokal med Vienno in Ferenczva* rosem- v kater; so Dunajčani zmagali z 1:0 (1:0). Tekmo je sodil češkoslovaški sodnik Bizik. Ker je sedai skupna razlika obeh tekem med tema dvema moštvoma izenačena (2:2), bosta morali igrati še tretjo tekmo. Kraj in termin še nista določena.
Budimpešta. 11. julija, g. Dunajska Au-stria je danes v tekmi za srednjeevropski pokal zmagala nad Ujpestom z 2:1 (2:0). Gledalcev je bilo 22.000, sodnik pa Italijan Barlassina. Austria pojde v naslednje kolo teh tekem.
Onrih? 11. julija g. V drugi tekmi za srednjeevropski pokal med domačim Grasshoppersom in rimskim Laziom so domačini zmagali s 3:2 (2:1). Ker je Lazio v Rim« zmagal nad istim moštvom s 5:1 bo kljub današnjemu porazu igral še daije v tej konkurenci. Gledalcev je bilo 7000. Tekmo je vodil madžarski sodnik Herzka.
Odločitev, kje in kdaj se bo igrala četrta — prvotno za danes določena — ena-ka tekma med Genovo in Admi-ro v Genovi, ki so jo kakor znano v zadnjem trenutku prepovedale italijanske politične oblasti, bo izrečena danes na konferenci odbora za srednjeevropski pokal v Benetkah.
XV. zvezdna dirka v Celju
je zelo trpela zaradi slabega vremena — Startali so samo dirkači iz Ljubljane, Konjic in Celja, med katerimi je na progi Ljubljana—Celje znani dirkač
Jule Kačič dosegel rekordni čas
Celje, 11. julija.
Za današnjo XV. kolesarsko zvezdno dirko v Celie so bile določene naslednje proge: Ljubljana - Celje, Zagreb - Celje, Varaždin - Celje, Maribor - Celje, Šoštanj - Celje, Slovenjgradec - Celje, Prevalje - Celje, Konjice - Celje in Celje — Vransko - Celje. V primeru ugodnega vremena bi bilo prispelo v Celje 120 do 150 dirkačev. Ker pa so bili ponoči in zjutraj hudi nalivi, so dirkači iz Zagreba, Varaždina, Maribora, Šoštanja, Slovenjgradca in Prevalj izostali. Startali so samo ljubljanski, konjiški in celjski dirkači. Ceste so bile zelo razmočene in blatne, vendar pa je dirka potekla brez nezgod. Kljub slabemu terenu pa je postavil Hermežan Jule Kačič s časom 2:08.17 nov rekord na progi Ljubljana - Celje. Rezultati so bili taki-le:
Ljubljana - Celje (73 km). Startalo je 7 dirkačev, ki so vsi privozili na cilj, med temi eden z defektom. Zelo so se izkazali juniorji, ki so zasedli 2., 4. in 6. mesto. Prvi je bil Jule Kačič (Hermes) z rekordnim časom na tej progi 2:08.17;
2.	Pavel Premk (Hermes) 2:08.17 2 pet.;
3.	Jože Gregorič (Hermes) 2:08.17 3 pet.;
4.	Lado Kersnik (Hermes) 2:09.00 3 pet.;
5.	Albin Grum (Ljubljanica) 2:09.00 4
pet.; 6. Ivan Debevc (Ljubljanica) 2:10; 7. Armando Golob (Hermes), ki je imel med vožnjo defekt. Dirko je priredil ljubljanski kolesarski podsavez.
Konjice - Celje (24 km). Startalo je 6 dirkačev, članov SK Konjic, ki je priredil dirko, na cilj jih je prispelo 5, dočim je Ciril Vezjak med dirko odstopil zaradi defekta. Na cilj so privozili: 1. Franjo Bertoncelj 40.30; 2. Ivan Zupane 43.56; 3. Slavko Višnar 43.56 1 pet.; 4. Ivan Knol 52.58; 5. Josip Kovše 55.02.
Celje - Vransko - Celje (50 km). Dirko je priredil Klub slovenskih kolesarjev v Celju. Startalo je 5 dirkačev, na cilj so prispeli 4, dočim je Škrubej med vožnjo odstopil zaradi defekta. Prvi je bil Franjo Kajtner v času 1:35.15; 2. Oton Jerneje 1:35.16; 3. Pilko 1:35.17; 4. Planinšek 1:38.16 (z defektom).
Kačič, Bertoncelj in Kajtner so prejeli kolajne, drugoplasirani pa bodo prejeli priznanice po pošti.
Po dirki je bil v hotelu »Hubertusu« kongres kolesarskega saveza kraljevine Jugoslavije, ki se ga je zaradi slabega vremena udeležilo zelo malo delegatov. O kongresu, ki je pod vodstvom savez-nega podpredsednika g. Romiha potekel v soglasju in slogi, bomo še poročali.
Pripis k dvoboju Ilirija—Triestina
Plavalni turnir štirih bo izven saveznih prireditev zelo dvignil kvaliteto naših najboljših plavačev in tudi zanimanje za naš plavalni šport
Pretekli torek se je začel s srečanjem Viktorije in Triestine na Sušaku dvokrož-ni plavalni turnir, na katerem sodelujeta razen imenovanih še Ilirija in splitski Jadran. Ta turnir je brez dvoma
največja mednarodna plavalna prireditev
kar smo jih imeli v Jugoslaviji. Navedeni klubi se bodo srečali v obliki dvobojev, pri katerh se bo posebej ocenjevalo plavanje in waterpolo. Tekmovanje bo trajalo 3 leta in se bo torej končalo 1. 1939. Razpisanih je 6 pokalov, in sicer 3 za plavanje in 3 za waterpolo, od katerih bosta vsako leto razdeljena dva.
Medsebojna pogodba je določila standardni program: za moške 100 m, 400 m in 4x200 m prosto, 100 m hrbtno in 200 m prsno, za ženske pa 100 m in 4x50 m prosto, 100 m hrbtno in 1V)0 m prsno, moški pa razen tega igrajo še vvaterpolo. Za vsako točko postavijo klubi po dva tekmovalca, odn. po eno štafeto in moštvo. Točke štejejo 5, 3, 2, 1, v štafeti 10, 6, v water-polu pa zmaga 2, neodločeno 1, poraz 0 točk. Klub, ki si bo na dvobojih enega leta priboril največ točk v plavanju, bo prejel pokal, enako tudi v waterpolu. Turnir je dvokrožen in bo zlasti zanimiv zaradi primerjave rezultatov doseženih v sladki in morski vodi.
Po končanih dveh nastopih Triestine na Sušaku in v Ljubljani, je
nadaljnji spored
naslednji: 13. t. ta. v Trstu Triestina : Jadran, 15. t. m. v Ljubljani Ilirija : Jadran, 17. t m. na Sušaku Viktorija : Jadran, 21. t. m. v Trstu Triestina : Ilirija, 24. t. m. v Splitu Jadran : Triestina, v Ljubljani Ilirija : Viktorija, 28. t. m. v Trstu Triestina : Viktorija, 31. t. m. v Splita Jadran : Ilirija, 2. avgusta na Sušaku Viktorija : Ilirija in 14. avg. v Splitu Jadran : Viktorija.
Po dosedanjih rezultatih sodeč se bo prvo mesto odločilo med našimi klubi, medtem ko se bodo pa morali Tržačani zadovoljiti z zadnjim mestom. Sobotna prireditev v Ljubljani je pokazala, da razpolaga Triestina med moškimi le z dvema plavačema, ki sta enakovredna ali celo boljša od zastopnikov naših klubov. Izjemi sta Schippizza in Bertetti, dočim ostali znatno zaostajajo. Nekaj drugega je
njihova damska ekipa, ki so od prve do zadnje članice državne reprezentance. Imena, kakor sestri Prekopovi, Lokarjeva in škerljeva, so nam znana.de od meddržavnega dvoboja z Italijo. Te plavačice so najmanj enakovredne našemu damskemu razredu, ponekod pa celo boljše.
Še o sobotnem srečanju
Sobotni rezultati so bili v splošnem zadovoljivi, d asi so nam posamezniki pripravili presenečenja, zlasti Wilfan. Pozna se mu, da trenotno ni v treningu. Njegov čas na 100 m hrbtno je zanj, ki je plaval že blizu 1:11, slab in juniorju Schellu niti ni bil potreben njegov najboljši rezultat, da ga je premagal. Na 400 m prosto je bil od vsega početka favorit Schippizza, ki plava gladko pod 5:30, dočim Mihalek takega časa še ni dosegel. Prvih 100 m je Mihalek sicer vodil z 1:10.4 nasproti Schi-ppizzi 1:11.4), toda že pri prvem obratu se je videlo, da ga Tržačan neprimerno obvlada. Pri 200 m je kazala ura za S. 2:35.4, za M. pa 2:36, na 300 m za S. 4:03, dočim je zaostal M. že za dobra 2 m. Mladi Pestevšek je začel prenaglo, pa je bil ves čas siguren tretji. V štafeti 4x200 m je zmago odločil že Schell z dobrim časom 2:31.6 (100 m v 1:11), njegov nasprotnik Bathitori je rabil 2:51. Schippizza je nato s časom 2:29.8 nekoliko zmanjšal razliko nasproti Mihaleku, ki je od Ilirijanov plaval najslabše 2:37 (1:11.1). Fritsch je zatem dosegel najboljši čas 2:26.8 (1:05.6) in se Wilfan kot zadnji ni preveč napenjal (2:32.3 — 1:08.6), V enakovredni borbi bi domači gotovo plavali pod 10 min. Omeniti je še razveseljiv napredek Ziherla. 100 m v 1:05.1 je za specialista skakača prav dobro. Tudi Hribarjev čas v prsnem plavanju 3:05.1 je za dveletni odmor dober.
V ženskih točkah je bila zmaga domačih na 100 m prsno prepričevalna in sta Wernerjeva in Finčeva v finishu zmagali gladko. V sprinterski progi je bila konkurenca izenačena, vendar bi morala Grošlje-va zmagati, če bi imela več treninga. Odločil je boljši spurt Lokarjeve. Na hrbtni progi je Škerljeva zmagala sigurno, kakor sta bili Obe naslednji mesti sigurni domačima. V štafeti so Tržačanke ves čas vodi-dfie z okroglo 1 m. čas domačih 2 26.8 (Bradač 37.6, Lampret 37.4, Keržan 37.2, Groschel 34.6) je za začetek sezone dober (povprečno 36.7). Tržačanke so plavale povprečno 36.4.
»	-jev« - križ ščiti od ponarejenja
Oglas je reg. pod S. Br..l81 od 1.. III.„1937
Večino točk za Triestino so dosegle njihove dame, namreč 26 : 28 v primeri z moškimi pri Iliriji pa 22 : 38.
VVaterpolo je nudil slabo igro. Domači so bili znatno boljši, pa premoči niso znali izraziti v golih, čemur je kriva taktično nemogoča igra, nekoliko pa tudi nenavadna smola v streljanju. Gostje so imeli zaradi izključitve skoraj polovico igre le 6 igralcev v vodi, kljub temu se pa Iliriji ni posrečilo zvišati seore, temveč so celo prejeli gol, kar je dokaj slabo spričevalo. Z rezultatom 1 : 3 so lahko gostje več ko zadovoljni. Gole so dosegli za Ilirijo Fuchs (2) in Fritsch, za Triestino Vidali.
M. P.
Tekme za Davisov pokal
Nemčija : ČSR 4 i 1
Berlin. 11. julija, g. V predzadnjem sin-glu za evropski finale v tekmah za Davisov pokal med Nemčijo in Češkoslovaško sta nastopila v. Cramm in Hecht ter je v. Cramm zmagal v treh setih 6 : 3, 7 : 5, 6 r 2.
Za zadnji single nemška teniška zveza Henklu ni dala nastopiti, tako da so Ce-hoslovaki dobili to edino točko v tej važni odločilni tekmi brez boja.
Zaključno stanje točk evropskega finala je torej 4 : 1 za Nemčijo, ki bo sedaj igrala medpasni finale z Ameriko.
Tretja etapa bolgarske kolesarske dirke
iz Sofije v Varno, ki so jo dirkači vozili v soboto na 120 km dolgi progi iz Trnovega v Ruščuk, ee je končala z zmago Bolgara Konetantinova, ki je prispel prvi na cilj v času 4:04:20. Dmgo in tretje mesto 6ta zasedla Jugoslovena Prosenik in Grgac. četrti pa je bil zopet Bolgar Nenov. V skupni klasifikaciji vodi Bolgarija pred Jugoslavijo, Rumunija pa je na tretjem mestu. Včeraj se je tekma zaključila z zadnjo etapo do Varne, o kateri pa ob uri še niso znani končni rezultati.
Dve zmagi beograjskih klubov izven Beograda. Nekoliko oslabljena garnitura BSK je včeraj igrala v Zemunu in zmagala nad tamkajšnjo Sparto s 6:4 (1:3), Baek pa ie bil v gostih v Petrovgradu, kjer je igral proti tamkajšnjemu 2SK jn zmagal s 4:1 (2:0).
ŽSK HERMES. Drevi ob 20. bo pri »Sli-barjuc v šiški, Sv. Jerneja C. 24, izredni občni zbor nogometne sekcije. Dnevni red: izvolitev novega odbora in slučajnosti. Vsi igrači polnoštevilno! Načelnik.
4
Okoli 800 ljudi je prisostvovalo včeraj popoldne šaljivi nogometni tekmi med že-iezničarskimj in carinskimi uradniki, ki se je vršila na stadionu SK 2elezničarja na Tržaški cesti. Čisti dobiček te prireditve gre v sklad za letovanje siromašnih in okrevanja potrebnih železničarskih otrok. Bilo ie precej veselih prizorov, ko sO se spopadli na žogobrcnem torišču. Tekma se je končala neodločeno 3:3.
Prvi skavtski dom v Zasavju
Litija, 11. julija.
Pri nas imamo precej krepko delujočo stkavtsko edinico. Naša mladina je orga>-nisirana v Stegu kralja Matjaža, ki skrbi za vzgojo in zaposlitev mladine raznih dob. Zato skavtsko organizacijo precej podpirajo razni činitelji .predvsem seveda starši. saj so skavtom hvaležni, ker nudijo njihovi mladini dovolj priliket da si pod dobrim nadzorstvom krepi telo in duh.
Kar na tiho so litijski ^kavtsiki voditelji zgradili ličen skavtski dom, razdeljen v dva dela: večji prostor je namenjen dru-štvenikom za sestanke, igre in predava nja. v manjšem lokalu pa so stegova pisarna, knjižnica in inventar. Vsa stavba je lesena in jo je naš tesarski mojster g. Paradiž izdelal tako praiktično, da jo lahko razderemo in prenesemo drugam. V skavtski dom smo že tudi napeljali elektriko. Dom stoji na vrtu ge. Milice Bar-tenjeve za Savo. Pred domom je lepo ograjen vrt, delo naših skavtov, kamor se skavti preselijo ob lepem vremenu. Vsi) ki pridejo gledat skavtski dom, blagruje-jo mladino za pridobitev.
V času počitnic po ne vadi ni več zanimanja za vzgojna vprašanja. Naši skavti pa so priredili v litijski osnovni šoli dobro obiskan roditeljski sestanek, na ka-
terem so obravnavali razne vzgojne, izobraževalne iai tuidi ska/vtslke zadeve. Uvodno predavanje o skavtizmu kot vzgojnem činitelju je imel predsednik skavtskega starešinskega sveta učitelj g. Župančič Jože. Stegov starešina g. France Pleničar, sresiki tajnik, je govoril o dosedanjem delu v stegu. Njegov pomočnik železniški uradnik g. Drago Jordan je seznanil navzočne prijatelje in člane z načrti za bližnjo bodočnost. O skavtski ideologiji in smotrih skavtizma pa je nad vse lepo razpravljal mladi načelnik g. Duško Pleničar. Plodna je bila tudi debata. v katero so posegi; notar g. dr. Gna-šič, župnik g. Lovšin, ravnatelj g. Rojsc in drugi. Soglasna je bila ugotovitev, da zaslužijo naši sikavti za svoje vzgojno prizadevanje vso pohvalo.
Naši najmlajši društveniki so si nabavili v teh počitnicah lepo število skaivtskih uniform. Seveda imajo tudi ducat razsež-nih šotorov. Prvo propagandno taborjenje 90 izvedli v Gradiških Lazih. Velika množica ljudi iz Litije, šmartna in vse doline je prihitela na prireditev naših skavtov. Tam so zakurili taborni ogenj in izvajali razne skavtske umetni je. Nad vse svečano pa je uspela simbolična zaobljuba onih skaivtov, ki so napravili predpisane izpite.
Nekaj naših članov se udeležuje velikega skavtskega tabora v Mednem ob Savi na Gorenjskem, kjer bodo preizkusili novejše taborne pridobitve v praksi. Zatem pa bo^o naši skavti kralja Matjaža postavili platneno mesto v Džungli, kakor imenujemo kraj ob stočju Reke v Savo nedaleč od Brega.
Zanimanje za taborniško življenje je pr* nas tolikšno, da se vrše priprave tudi za ustanovitev planink, kjer so včlanjene le deikleta in je posest rimska organizacija skavtov.
Zaključek šahovskega turnirja v Kemeriju
Kemeri. 11. julija, i. V zadnjem kolu šahovskega turnirja je Bo5k porazil Reshew-skega- dočim so bile vse ostale odločilne partije za prvo mesto remis in sicer Alje-hin: Berg, Feigin: Keres in Petrov: Flohr, Končno stanje: Flohr, Petrov in Beshe^-&ky 12, Aljehin, Keres 11 m pol. Steiner 11, Tartakower 10 in pol, Fine 9, Stahl-berg 8 in pol, Mikenas 8, Apženiek, Book in Rellstab 7 in pol, Berg 6 in pol. Feigm, Landau 5 in pol, Hasenfuss in Ozol 3 in pol.
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh!
V neki sosedini državi go imeli sestanek gospodarskega sveta. Iz vseh dežel so prišli izbranci in poslušali poglavarja, ki je pripovedoval o obnovi države. In ko je poglavar končal evoj dolgi govor, je dejal izbrancem, ki pač niso imeli vsi enake izobrazbe naj tisti, ki česa ni razumel, pride k njemu, pa mu bo vse natanko razložil.
Vstatne iz zadnje klopi kmet, stopi k poglavarju in ga vpraša:
»Slišite, povejte mi vendar, kaj je pra/v za prav obnova«.
In poglavar ga prime pod roko, stopi z njim k oknu in mu reče:
»Kaj Vidiš tam le na trgu?«
»Kaj vidim? Novo hišo, ki jo šele zidajo, in pred njo pet delavcev«.
»Glej«, odvrne glavar. Zdaj vidiš eno hišo in pet delavcev. Drugo leto boš videl dve hiši in de^et delavcev, tretje leto tri hiše in petnajst delavcev. To je Obnova.«
Kmet je zla j razumel pojem »obnova« in se vrnil na svoj dom. V nedeljo so ga v gostilni prijatelji začeli izpraševati, kaj je v prestolnici slišal in ponovil jim je v glavnih besedah poglavarjev govor. Toda tudi oni niso raizuimeli, kaj pomeni beseda »obnova«.
In kakcT poglavar, je tudi on enega izmed njih prijel pod roko in ga odvedel k oknu.
»Kaj Vidiš taimle?« ga je vprašaL
»Vidim cerkev in pred njo tri berače«.
»Tsiko je. Drugo leto bosta tam dve cerkvi in šest beračev, tretje leto tri cerkve in devet beračev. To je cfanova.
Po težki bolezni je umrla naša dobra mama in stara mama, gospa
HELENA RUČIGAJ
TRGOVKA IN POSESTNICA
Drago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v torek 13. t. m. ob 10. uri na farno pokopališče v Mengšu. Blag ji spomin! MENGEŠ, 11. julija 1937.
MINKA MULEJ roj. RUČIGAJ, hči; JOSIP MULEJ zet: MEHI, JOŠKO, FRANCI, vnuki.
U T F Oc ponedeljska fadaja
4
Ponedeljek, 12. VjL 1937,
Teden dni filma
Clark Gable o svoji nenadno preminili
tovarišici
Pred kratkim je v Los Angelesu nenadno umrla ameriška filmska zvezdnica Jean Harlow, stara šele 26 let. Njen slavni tovariš Clark Gable, ki ji je bil v mnogih filmih partner, je ob priliki njene smrti napisal o njej simpatično karakteriza-cijo. Iz spisa povzemamo: Kadar mislim na Jeano, mi zmerom pade najprej na um, da je bila vedno iskrena
ranega temperamenta. Tudi sem jo redkokdaj videl slabe volje. Kadar pa je bila, je ni dolgo držalo. Najprijetnejše je bilo pri njej, da ni rada zamerila, čeprav bi včasih imela vzrok za to, ker so vloge, ki jih je igrala, zahtevale od njenih partnerjev reči, ki bi jih sicer kot dostojni ljudje gotovo nikdar ne storili. Vzemimo samo primer, koliko zaušnic, filmskih seveda, je ubožica morala dobiti od mene! Pa ni nikdar protestirala proti takšnim vlogam.
Midva sva sa zmerom resno kritizirala in poskušala drug drugemu pomagati, ker
Jean Harlow
tovarišica. Ne poznam nikogar, ki bi bil resnicoljubnejši. Jean je govorila odkritosrčno, kar je mislila. V tem se ni izpreme-nila, odkar sem jo spoznal: bilo je to leta 1931., ko sva oba prvič začela upati na uspeh v filmu, saj sva dobila večji, ne veliki, vlogi v »Skrivnostni šestorici«. Ko sva takrat prvič skupaj igrala, je bila Jean že za korak pred menoj: dosegla je bila že uspeh v nekem filmu. Kljub temu nasproti meni ni bila ošabna. Sicer pa takrat še oba nisva vedela mnogo o filmu in o vsem, kar spada k njemu.
V filmu »Tajnica ali ljubimka« sva bila že petič partnerja. Iskreno lahko danes rečem, da nisem nikdar opazil pri njej preti-
Clark Gable
se ni nihče prav posebno brigal za naju. Kadar je Jean čula kakšno pohvalno besedo o meni, mi jo je takoj povedala. Prav tako ni zamolčala besed, ki niso bile tako vesele, ker je vedela, da more to mojemu napredovanju le koristiti.
Jean ni posebno hrepenela po slavi, pač pa po zadovoljnosti in sreči v spoznanju, da je storila dobro delo. Največji strah je imela pred tem, da bi jo začeli označevati za poseben tip. Kadar je igrala svojo vlogo, je čisto pozabila sama sebe. Bila sva prijatelja, čeprav nisva kljub vsemu mnogo govorila med seboj. Znala se je prav otroško veseliti. Bilo jo je res veselje gledati, kako se veseli. Neko veliko soboto ji je prinesel eden izmed slug v filmski delavnici živega zajčka ki se ga je razveselila bolj od najdragocenejšega daru. Prav zaradi tega smo jo imeli radi vsi, ki smo delali z njo. Vsak ji je hotel s čimerkoli ustreči.
Sodim, da sem se s tem opisom žigosal za enega izmed njenih oboževalcev. No, to sem tudi bil, a na drug način: mislim, da mi je bila eden izmed najboljših tovarišev v delu, kar sem jih kdaj imel v življenju.
Hilde von Stolz in Ernst Waldow v Ufinem filmu »Ce ženske molčijo«
Naše ženstvo za dvig naše zaostale
muslimanke
Na zadnji plenarni seji Jugoslovenske ženske zveze v BeogTadu je bil sprejet predlog, naj se izvede akcija za emancipacijo naše muslimanke. Emancipacija mora iti v dveh smereh: v prvi vrsti naj se odstranijo zunanji znaki podrejenosti muslimanske žene, to je nezdrava in neestetična noša feredže; vzporedno pa naj se prične res-
no delo za kulturni dvig muslimanke, ki je pri nas v Jugoslaviji na silno nizki stopnji.
Vprašanje muslimanske žene na splošno je tako dalekosežno, da ga ne moremo smatrati le za muslimansko vprašanje, čeprav zadeva v prvi vrsti muslimanke, čijih zaostalost gre gotovo predvsem na račun
pasivnega zadržanja vodilnih muslimanov, ki menda nočejo razumeti, da mora s splošnim razvojem korakati tudi žena. Seveda bi pa tudi ta pasivnost ne mogla zadržati razvoja, če bi vlada energično posegla vmes ln z zakonitimi odredbami napravila konec nezdravi tradiciji, kakor je to storila takoj po prevratu Turčija, kateri je nedavno sledila celo Albanija.
Tudi pri nas se gospodarsko in kulturno življenje razvija v nove oblike, ki morajo nujno pogaziti stare konservativne običaje. Prav tako je pri nas zajel tok progresa vsepovsod tudi žensko. Ali naj ostane samo naša muslimanka izven te zakonitosti razvoja?
Meščanski in plemiški muslimanski stanovi, prepojeni z verskim fanatizmom, so želeli in si zato prizadevali, da bi muslimanske ženske obvarovali vseh posledic, ki jih prinaša kapitalistični gospodarski in družbeni red: to je na eni strani gospodarsko izkoriščanje in moralno propadanje, na drugi strani pa osamosvojitev in enakopravnost. Hoteli so zadržati ženo doma kot gospodinjo in mater, zato deklice še danes vzgajajo samo v tem duhu ter se krčevito oklepajo zunanjih znakov ženine tradicionalne podrejenosti. Pri tem so pa prezrli, da prehaja tudi iz vrst nekdaj uglednih in premožnih muslimank vedno večje število žen in deklet v proletarski tabor, da življenje samo peha mlajše generacije ven iz doma v tvornice in delavnice med moške tovariše.
Kakor večina v drugih krajih tako zasluži tudi muslimanski delavec, iftmrieščS-nec in uradnik le toliko, da komaj zadosti s svojo plačo svojim lastnim potrebam. Ce si hoče ustvariti družino in jo obvarovati propada, mora na delo tudi žena. Zato danes o kaki patriarhalnosti v smislu družinske preskrbe z očetove strani tudi v muslimanski družini ne more biti govora.
Ker pa je ta sprememba prišla kljub zaostalosti teh krajev v gospodarskem razvoju vendarle preveč nepričakovano, se muslimanska žena ni mogla znajti, ni znala oceniti svojih delovnih sil, se ni znala postaviti in ne braniti svojih interesov. Zato je morda od vseh delovnih žensk v naši državi muslimanka najbolj izkoriščana in tudi v svojem novem delovnem torišču najbolj brezpravna.
Izrodki tradicije pa ne ovirajo muslimanke samo v borbi za vsakdanji kruh, ampak v delu samem. Ta ovira je zlasti njihova nemogoča obleka, ki sestoji iz feredže, humura in džilbabe. že ta zunanja znamenja njihove podrejenosti jih morajo silno tlačiti k tlom, saj jih ovirajo, da bi človeku pogledale naravnost v oči. Kje naj vzamejo pogum, da bi se borile za svoje pravice?
Popolnoma napačno je mišljenje, da fe-redžo in h um ur predpisuje in zahteva koran. Nikakor ne. Ta običaj pokrivanja je mnogo starejši kakor islam sam. Bil je razširjen pri mongolskih narodih, zlasti pri Perzijcih, kjer so si tudi ugledni in odlični moški zakrivali- obraz. Na temelju teh običajev in nekaterih izrekov korana, ki se lahko različno tolmačijo, ne samo v tem smislu, kakor se pojmujejo danes, so ženam zapovedali, da morajo skrivati svoje obraze očem tujih moških ter se izogibati vsake družbe izven doma. Sicer pa to skrivanje ni bilo nikoli dosledno izvedeno, ker na kmetih, kjer mora žena delati tudi na polju, ni mogla nositi zakritega obraza. Kakor marsikak drug nauk, tako se je iz-krivil tudi prvotni nasvet korana, ki je bil prilagojen posebnim okoliščinam, v katerih so živeli Beduini v tistem času, ko je Mohamed med njimi razširjal svojo vero.
Gospodarski položaj naše muslimanke je vse prej kakor zadovoljiv, kar mora biti jasno, vsakomur, kdor pozna agrarno vprašanje v Bosni, kjer se je fevdalni sistem najdalje časa ohranil in se še danes ni umaknil kapitalističnemu gospodarskemu sistemu v današnjem smislu, če kje na svetu, so pač tukaj žene še danes dvakratne sužnje, kakor pravi o ženi Anglež Bernard Shaw.
Da je mogoče tudi na videz nepremagljive običaje, tradicije temeljito premagati, nam je najbolj odličen dokaz povojna Turčija. Prej na isti ali pa še nižji gospodarski in kulturni stopnji kakor naša Bosna danes našo Bosno v vsakem pogledu stoodstotno prekaša. Vzporedno z ostalimi kulturnimi in gospodarskimi reformami je Kemal Atatiirk osvobodil tudi turško ženo predsodkov vere in tradicije. Kot zunanji znak osvobojenja je začela vlada sama podpirati najnaprednejše žene, ki so propagirale opustitev nehigienske in neeste-tične noše, ki je bila pozneje z zakonom prepovedana. Prav tako so naprednejše žene z navdušenjem pozdravile uredbe, ki postavljajo ženo v pogledu izobrazbe in osebne svobode v isto vrsto z možem. Seveda je treba priznati, da tega navdušenja niso delili z njimi niti vsi moški, niti ženske. Med množicami je bila gotovo večina na strani tistih, ki bi Kemala in njegove pristaše spričo te skrunitve prerokovih postav masakrirali. Toda če si jemljejo režimi marsikje pravico, razvoj ovirati, so gotovo v večji pravici tam, Rje: ;?.zvoj po-
spešujejo, četudi proti trenutni volji reakcionarnih množic.
Tudi Albanija se je v pogledu muslimanske žene pokazala napredno. Tudi ona nas je prehitela s prepovedjo feredže. Kakor napovedujejo listi, je pa to samo začetek v vrsti zakonov, ki bodo Albanijo približali evropski civilizaciji. Mi pa, ki smo kul-
turni Evropi najbližji, še nismo prišli do tega, da se otresemo »orienta na zahodu«.
Zato iskreno pozdravljamo akcijo Jugoslovenske ženske zveze za osvoboditev mu-muslimanske žene zunanjega videza njene podrejenosti in za pomoč, da se tudi notranje osvobodi in prilagodi svojo miselnost današnjim razmeram.

Prvo moderno kopališče na Dolenjskem
je bilo včeraj slovesno otvorjeno v Višnji gori
Višnja gora, 11. julija Misel, da je treba v Višnji gori zgraditi moderno kopališče, je bila sprožena že kmalu po vojni. Tuj&koprometno in olepševalno društvo- ki je bilo ustanovljeno leta 1919.. se je tega vprašanja takoj lotilo. Ustanovljenih je bik) več odsekov za zgradbo, vendar 6e noben ni upal začeti dela. Pred leti je občina dobila od banovine 1000
dolg 33.33- širok 12.50, globok pa 1-20 do 1.70 m i-n je za plavanje zelo prikladen. Pa tudi dolžina bazena je za plavanje zelo primerna. Voda se Cisto izmenja vsake štiri ure, kar je posebna prednost kopališča. Nekaj kabin je skupnih, druge pa 6o ločene za moške in ženske. Kopališče ima svoj vodovod za pitno vodo. hkratu pa tudi za prhe in angleška stranišča. Obseg otroške
din za kopališče, kar je seveda bilo malo in se je s tem denarjem zajezil potok Višnji-ca, kar ie držalo leto dni. Ko so hoteli to napravo popravili, je bil zadevni sklep v Tujskoprometnem in olepševalnem društvu že storjen, a je proti temu odločno nastopil g. Turk, čel, da je treba zgraditi moderno kopališče, za katero naj se zbirajo prispevki. To je obveljalo.
Avgusta leta 1935. je Tujskoprometno in olepševalno društvo spet obravnavalo vprašanje kopališča. Šlo je za nakup sveta. Tedaj je odbor sklenil, naj se ustanovi posebna kopališka uprava kot društven odsek. toda v svojem poslovanju čisto samostojen. Banska uprava je obljubila podporo in nabral ee je tudi potrebni les. Gradnja 6e ie začela in ob izdatni podpori lepo napredovala.
Zdaj je kopališče dograjeno. Bazen je
ga bazena je 4x4 m. Globofc je ta basen. 30 do 45 cm. Okrog bazena je betonski tlak. Vsa okolica kopališča je planirana za ležišča in igre. Lega kopališča je prav lepa na eolnčnem kraju in blizu železniške postaje. Načrte je napravil Higienski zavod, a dela je vodil g. inž. Maček z baneke Trprave.
Res lepo in po najnovejših predpisih zgrajeno kopališče je bilo danes dopoldne slovesno otvorjeno in blagoslovljeno, že snoči sta bili kopališče in tudi mesto krasno razsvetljena. Danes popoldne so se v novem kopališču vršile plavalne tekme SK Ilirije, ki so bile bolj propagandnega pomena. Kopališče je uradno priznano za športno in se v njem lahko vrše tekme. Po tekmah 6e je razvila prj kopališču prijetna ljudska veselica. Višnji gori na nov: pridobitvi, ki bo pomagala poživiti tujski 1 promet, iskreno čestitamo!
Pod vlak je šel . „
iz sramote, ker je Izvršil prvo tatvino v življenju
Zagreb, 11. julija.
V Zagrebu se mnogo govori o svojevrstnem samomoru, katerega motiv kaže, da čut za poštenost ni mrtev niti v mladini, ki zaide na kriva pota. V Stenjevcu se je namreč te dni vrgel pod vlak l7!etni sluga pri tvrdki »Gentlemen« Marijan Gojko vič. Pri raztelesenju trupla nesrečnega mladeniča so našli v njegovih žepih dve oprostilni pismi, iz katerih je razviden motiv obupnega čina.
Mladenič je bil pred dnevi izvršil v trgovini tatvino, prvo v življenju, in še to na prigovarjanje nekega tovariša. Šef ga ie prijavil policiji, kamor je moral tuli mladenič. Tam je Marjan skesano vse priznal
in obljubil, da ne bo več kradel. Šef mu je tatvino oprostil in ga vzel nazaj v 6lužbo.
Toda Marjana je mučila zaveset, da je tat. Ko ga je te dnj poslal šef k nekim 6trankam, je Marjan šel in ee nj več vrnil. Ponoči pa eo ga našli mrtvega na železniških tračnicah. Iz obeh oprostilnih pisem, naslovljenih na mater in na šefa. je razvidno, da je šel rajši pod vlak, kakor da bi še dalje prenašal sramotni žig tatu. V pismu na mater pravi, da ni mogel storiti drugače, a v pismu na šefa, da si je rajši sodil sam, kakor da bi mu sodili drugi. V drugem pismu ee tudi opravičuje evojemu protektorju, ki mu je priskrbel službo pri omenjeni tvrdki.
Nagla smrt vojaka med vožnjo
Litija- 11. julija Vladimir Ribič, vojak 45. pehotnega polka v Mariboru, se je počutil zadnje dni zelo slab. Preden bi ga odpustil: od vojakov, je moral na višji zdravstveni pregled k divizijskj komisiji v Ljubliano. Redov Ribič se je odpravil s potrebnimi listinami v Ljubljano. Med vožnjo pa mu je postalo v vlaku tako slabo, da ie omahnil v neza vest. Njegovi sopotniki so mu takoj priskočili na pomoč. V tistem je privozil vlak do tukajšnje postaje. Nesrečnega mladeniča so brž spravili iz vagona in ga izročili postajnemu osebju.
Službujoči promelnik je dal poklicati železniškega zdravnika, med tem pa so vo-
jaka prenesli v čakalnico II. razreda. Vse prizadevanje, da bi rešili nesrečnika, ie bilo zaman. Umrl je. še preden je prišla zdravniška pomoč. Zdravnik je mogel ugo toviti le njegovo smrt.
Truplo so položili v krsto in prepeljali v mrtvašnico na litijskem pokopališču. Prvotne informacije eo se glasile, da bodo Ribiča pokopali na tukajšnjem pokopališču. Pa je iz Ljubljane prispel vojaški av-tofurgon. ki je odpeljal mariborskega vojaka v Ljubljano- kjer so ga položili k poslednjemu počitku. Redov Ribič Vladimir je bil doma iz okolice Splita.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
FILATELIJA
Razstava znamk v Parizu
V okviru mednarodne razstave v Parizu je bila od 18. — 27- junija tudi razstava znamk, za katero je celo izšel poseben spominski blok, vendar pa pričajo vse vesti, ki so prišle iz Pariza, da ljudje 7. organizacijo te razstave niso bili zelo zadovoljni. Baje je bila lanska švicarska razstava NA-BA v primeri z njo naravnost vzorno urejena. Manjkalo je potrebnih delovnih mnči za ureditev razstave, in od dneva otvoritve se nihče več ni 7. n^o ukvarjal Mri o? o zbirk, ki so jih njihovi lastniki dol?p mesece sestavljali 7>a razetavo in z ve1:k-:mi stroški poslali v Pariz, je ostalo neodortib v tajništvu razstave in raznih carinamah.
Razstava ie bila v tre*1 velikih dvoranah toda te dvorane so hile delno premračne in široki, temno pTeskanj okviri eo učinkovali dosti pretežko kot okvir za male umetnine in dragocenosti.
Katalog razstave ie pričal. da je bilo tu zbranih 435 zbirk v primeri z 8f>0. ki smo iih lahko videli zndnia leta v New-vorku. Izmed zbiralcev ie bilo 174 Francozov. 51 Američanov. 41 Belgijcev 30 Švicarjev. 24 Angležev. 19 Nemcev, ostalih 03 pa iz desetih preko molkih in drugih štirinajstih evropskih dežel. Razstavljene znamke so bile po večini same izbrane in redke, prava paša za zbiralce, kj so doelej
poznali največje dragocenosti samo iz katalogov. — Najbolj je bila zastopana Francija s kolonijami in je zavzemala tretjino vsega prostora. V?e redkosti so bile razstavljene v vseh mogočih kombinacijah, nerabljene pa skoraj brez izjeme tudi v originalnih polah, z redkimi, obrnjenimi tiski prvih izda1", katerih cene imajo v francoskih katalogih delno po pet in šfet številk. Ti obrnjeni tiski so tako redki, da poznajo nekatere samo v enih izvodih, druge pa v dveh ali treh. Nastali so tako. da so pri sestavljanju plošče iz 150 ali 300 klišejev po nerodnosti posamezne klišeje obratno postavili. Te napake so takrat komaj opazili, dandanes pa so med najbolj iskanimi redkostmi. Filatel;stično in zgodovinsko so bila nenavadno zanimiva razna balonska pisma, priče dobe od 19. septembra 1870 do konca januarja 1871., ko 60 nemške čete Pariz popolnoma oklenile in so mogli samo baloni prenašati nisma in časnike iz Pariza. Tudi zaradi pomanjkanja posameznih znamk porabljene polovične in četrtin-ske znamke so še spominjale na zmedo v Parizu ob času nemško-francoske vo;ne.
Zelo dobro so bile zastopane Belgija, Anglija in nordiiske države, pa tudj Avstrija, z žigi iz Lombardije in Benečije. Od bavarskih znamk ni manjkal niti obratni tisk čr- '
ne znamke po 1 kreutzer, ki je znan samo v treh kosih. Tudi največja redkost Španije, nerabljene znamke po 2 reala v višnjevi barvi iz leta 1851.. kj je znana samo po dveh rabljenih in enem nerabljenem ko6u ter notira v Zumsteinovem katalogu 40.000 frankov, je bila na razstavi. Manjkale pa 60 najdragocenejše švicarske zbirke.
Močno zastopano je bilo tudi prekomor-je, zlasti Amerika in angleške kolonije., Tudi nerabljeno, samo v dveh kosih znano naj_ dražjo znamko iz Britanske Gujane po 2 centa, ki je vredna pol milijona frankov, rO si zbiralci lahko ogledali. G. Burrus je razstavil iz evoe edinstvene splošne zbirke največje redkosti, ki so bile zavarovane za 15 milijonov frankov. Nekatere znamke 60 bile celo večkrat zastopane. Kakor se je lastnik te zbirke odločil, bo po njegovi smrti pripadla vsa zbirka francoski vladi.
Kakor pri drugih pomembnih razstavah znamk je izšel v Parizu poseben blok. zaradi katerega pa so bili zbiralci zelo razočarani. Namestu. da bi naklado 125.000 kosov. ki je bila že v naprej trikrat prodana, občutno zvišala, so se voditelji ra7etave odločili. da teea ne bodo storili, ampak da bodo naročila posameznikov zmanjšali in prodali na razstavi samo 40.000 blokov. Zaradi tega je nastala pri prodajnem uradu prvi dan taka gneča, da so morali poklicati policijo na pomoč in da je bilo več vnetih zbiralcev ranjenih.
Novi bloki
Kakor kaže, bo treba v filatelističnih listih zdaj odpreti novo rubriko za bloke, '
ker prihajajo iz vseh dežel vesti o novih blokih in raznih priložnostnih izdajah v majhnih polah.
Albanija pripravlja baje priložnosten blok, toda podrobnosti še niso znane.
Luksemburška bo izdala za narodno razstavo znamk, ki bo čez štirinajst oni v Burdelingenu, razstavni blok z dvema znamkama po 2 franka. Bloki se bodo prodajali po 5 frankov, celotna naklada pa bo samo 70.000 kosov.
Nikaragua je izdala portovno znamko po 1 cent za olimpijske igre v štirih različnih barvah: v rdeči, rumeni, zeleni in višnjevi, v obliki priložnostnega četverca. Celotno naklado, ki je znašala samo 5000 blokov, je kupil neki špekulant, tako da se blok na poštah sploh ni dobil.
Rusija: Za kongres sovjetskih arhitektov v Moskvi, ki se je vršil te dni, je izšla posebna serija spominskih znamk, razen tega pa še blok s štirimi znamkami po 40 kopejk iz te serije. Sovjetski monopol se dobro razume na kupčije, ker je zahtevaj sam trojno nominalo za te bloke.
Madžarska: Za evharistični kongres v Budimpešti bo izšla pomladi drugega leta posebna spominska serija znamk po 6, 10, 16, 20, 32, 48 in 50 filerjev in sicer v posebnem bloku, ki se bo prodajal za dvojno ceno. Naklada bo baje znašala 100.000 kosov.
Združene države: Letos bo imela Ameriška filatelistična zveza svoj kongres ob koncu avgusta v Ashevilleu. Po stari navadi bo poštna uprava izdala za ta kongres poseben blok.
In zdaj še nekaj o našem bloka.
Prvotno nameravano naklado so spet zvišali, tako da bo znašala 150.000 kosov. Tisti zbiralci, ki so organizirani po društvih, bodo lahko dobili po 30 blokov. Baje so zelo velika naročila iz inozemstva, in trgovci z znamkami se pritožujejo, da jim je dala poštna uprava premalo blokov na razpolago.
Velik škandal je nastal zaradi prodaje islandskega Moka. Ta blok je pripravil ravnatelj islandske pošte kar na skrivaj, pa je skoraj vso naklado prodal enemu samemu zbiralcu. Tako morajo danski filatelisti kupovati blok iz inozemstva za 10 do 12 danskih kron, medtem ko je znašala njegova prodajna cena samo dve kroni.
češkoslovaške znamke za Malo antanto
Vzporedno z našimi znamkami z Malo antanto so izšle enake tudi na Češkem in Romuniji. Češka serija obsega dve vrednosti po 2' Kč in 2.50 Kč. Na znamkah je naslikana Praga, razen tega pa trije povezani krogi, ki jih obsevajo solnčni žarki. Kakšne so rumunske znamke za to priložnost, še ne vemo. Prvotno je bilo rečeno, da Romunija ne bo izdala zdaj posebnih znan k saj smo že 'elos ob priliki konr>-rence Vale antante v Bukarešti dobili dve takšni znamki, zdaj pa kaže, da so se tudi v Romui.*Ji odločili za znamke z novim čfvežem.
Kupujte domače blago!
Urejuje Davorin Eflvllen. « Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf RIbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratrf de! je odgovoren Alojz Novak — Val * QiiJj.ni,