Učiteljski tovariš
StanovsKo politično glasilo J. l/. lf. — seKcife sa dravsko banovino v Ljubljani
wmmm^m .	v.	■»iTjkJiJi ^	_	"	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
E= MCSGCna P M Mm Off€M ^>M^mOSVGM€M«	60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U.U. plačajo lini s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon 45-86
Naše zahteve
Tudi važno vprašanje
Vojna, ki neusmiljeno divja na zahodu in tudi na severu že peti mesec, je zajela vso Evropo v svojo nič dobrega obetajočo atmosfero. Vojna psihoza — vojna živcev—je zajela poleg bojujočih se držav tudi vse nevtralne narode, kajti kot Damoklejev meč visi nad njihovo usodo stalno nevarnost, da bodo pritegnjeni k sodelovanju v tem krvavem plesu. Razumljivo je torej, da tudi mi nismo mogli ostati povsem ravnodušni. Temeljito se moramo pripraviti, da bomo zmožni braniti svojo svobodo, če bi to postala potreba. Priprava ljudstva na pasivno obrambo pred zračnimi napadi, pouk mladine, kako naj se vede v primeru nevarnosti, navodila, kako uporabljati plinske maske, ne glede na to ali jo bodo otroci imeli ali ne — vse to spada k pripravam za vsak primer. Kot najvažnejše v sklopu teh predpriprav se smatra organizacija evakuacije mestnega prebivalstva, predvsem otrok, za primer če bi nastopila nevarnost. Zavedati se pač moramo, da samo želja po miru nas ne bo rešila pred grozečo nevarnostjo. Če se hoče narod vzdržati, mora biti pripravljen in tudi odločen braniti svojo, s tako ogromnimi žrtvami pridobljeno svobodo.
Učiteljstvu je s tem naložena nova naloga, ni sicer težka, toda nehvaležna.
Če hočemo ohraniti in obvarovati mladino, moramo poučiti in pripraviti starše nc vse eventualnosti in za vsak primer. Učitelj poučuj torej starše, kako naj navajajo otroke, da se bodo znašli v slučaju nepredvidenih možnosti, kako se je treba pripraviti, če bi postala evakuacija potrebna, dajaj navodila staršem, kako in kaj naj preskrbijo svojim otrokom za na pot. Biti morajo opremljeni po vzorcu onih angleških otrok, ki so bili evakuirani iz Londona, da zaradi velike teže vseh potrebščin, tega nesti ne bodo mogli1, čeprav bi morda nekaterim redkim starši vse to tudi preskrbeli.
Do podrobnosti so izdelana vsa navodila
—	toda preizkušena niso. Pa vendar ne sme to biti povod, da bi prve skrbi ne posvečali naraščaju. Tega je treba ohraniti in nobene žrtve ne smejo biti prevelike. Toda vsa skrb, posvečena mladini, se prenaša nanjo le posredno potom staršev, v prvi vrsti mater. Poučeni morajo biti o vseh smereh in možnostih pasivne obrambe, da bodo znali varovati svoje otroke. Toda pri tem prihajamo do vpliva in povsem logičnih psiholoških posledic takih predavanj na preprosto ljudstvo. Govori se mu le o tem, kako se naj čuva, kako mora biti pripravljen na beg — res gre tu primarno za življenje otrok — a pri tem mu nihče ne govori o tem, kdo bo v primeru potrebe branil domovino, kako mora biti tudi vse ljudstvo pripravljeno sodelovati in pomagati pri aktivni obrambi in zaščiti lastnega doma
—	ni predavanj odnosno propagande za nesebično in požrtvovalno ljubezen do domovine. Manjka vzpodbude za samozavest in resnični narodni ponos, pomanjkljiva je vzgoja k pripravljenosti na žrtve v obrambi lastne svobode. Učiteljstvo ima vedno priliko opazovati, in tudi na tem mestu smo že ugotovili, da so prav te čednosti med našim narodom zelo slabo razvite.
Majhen narod smo! Zgodovina nam je dovolj zgovorna priča, kako se nam je v preteklosti godilo, zato moramo toliko bolj in nad vse ceniti svojo svobodo. Nihče drugi se zanjo ne bo boril, če se sami ne bomo pogumno postavili v njeno obrambo. In če je tako, in ker nam nihče ne more dati prave garancije, da bomo lahko ostali izven krvavega vrveža, tedaj je nujno potrebno vzgajati narod k požrtvovalni narodni zavesti, ponosu in tudi k pripravljenosti, stopiti med aktivne branilce domovine, če nam zla usoda ne bo prizanesla.
Danes, ko smo se naenkrat znašli sredi zelo resnega položaja, se opaža pomanjkanje prave državljanske vzgoje. Mnogo je že bilo govora o tem vprašanju, toda ni bilo zanj pravega razumevanja, ker se je hotelo prikro-jevati na način, ki bi narodu ne prinašal koristi. Le demokracija in svobodoljubje morata biti glavna temelja pravi državljanski vzgoji.
Dvajset let svobodnega razvoja naše države in tudi naše ožje domovine je za nami. Ves ta čas bi se lahko spretno in koristno izrabil tudi v to, da bi se narod vzgajal in pripravljal za borce in odločne branilce svobode in demokracije. To bi moralo biti najvišje načelo, ker je le v tem najmočnejši temelj mogočnega bodočega razvoja našega naroda in naše države. Toda namesto tega se je ljudstvo vzgajalo v verne poslušalce in reporterje raznih demagoških strankarskih gesel.
Mnogo je zamujenega, in ravno sedaj postaja ta zamuda še prav posebno očitna. Ni pa še prepozno. Na onih mestih, kjer so organizirali vzgojo k pasivni zaščiti ljudstva, naj se zapoene tudi posebna akcija za vzgojo našega ljudstva, ki mu bo dvigala narodni ponos, samozavest, ki bo vsmerjala vse njegove sile v pozitivno smer ter utrdila njegovo voljo in pripravljenost doprinašati tudi največje žrtve, če bo treba braniti svobodo domovine.
Ko dobim prvega plačo, se mi kar milo stori. Tak lep denar! Ali niso morda naše zahteve vendar — le pretirane. Kaj pa drugi, ki sploh ne poznajo prvega, ki nimajo stalne plače? Kadar prodajo nekaj jajc, si kupijo sol in moko ...
Sedem in odštejem denar za špecerijo, mleko, meso, stanovanje, luč. Imenitno! Ostane mi še kar nekaj stotakov. Pokličem moža. »Poslušaj, ta mesec bo kar nekam šlo. Vse sem že odštela in še bo nekaj denarja ostalo.« Mož se namuzne in mi pomoli šop čekov: za samopomoč, članarino, obroke za manufaktu-ro, časopis, revijo. Jaz pišem in pišem. Vse bo poravnano in še ostalo bo. Končno seštejem vsote. Majhne so. — Srce mi skoraj obstane. Kaj? Nad 600 dinarjev bodo požrli čeki? Ali se nisem zmotila? Pregledam še enkrat in seštejem. Vse prav. Za nameček pa se oglasi še mož: »Kaj pa drva? Strežnica, krojač, mizar, šivilja? In še ostanki od prejšnjega meseca? Tu 40, tam 5, tu zopet 20 dinarjev. Zdravnik še ni plačan. Otroci potrebujejo toplo perilo, oblek ni, jaz bi si moral kupiti srajco, ti si zadnjič rekla, da bi rabila neke malenkosti.« Tako! In kaj sedaj? Hm, pa še na zborovanje bo treba ta mesec. Vsaj eden mora iti. In še mnogo, mnogo kaj ...
Še enkrat sedem k obračunu. Vsak dobi toliko, da bo potolažen. Nekaj postavk odložim za prihodnji mesec. In kaj bo prihodnji mesec? Ista pesem. Tako se naše življenje vleče od prvega do prvega. Vmes pa mine trideset dni, ki jih porabimo za to, da odgovarjamo na različne opomine in pisma, ki groze z advokati in sodnijo. Veseli smo, če je dan minil, ker smo zopet nekoliko bliže prvemu. In potem? Isto! Isto, isto, vedno isto...
Tako vegetiramo vsi od pripravnikov dalje. Vsi tisti, ki živimo od gole plače. Med nami ni nikakih izjem.
Pa bo kdo dejal: »Kaj pa šola? Ali na njo čisto pozabite in samo računate? Saj ste vendar učitelji.« Da! Žal. je res tako, da nam večino prostega časa in energije pobere brezplodno računanje in prav tako brezplodno kalkuliranje. Še vedno smo v borbi za golo življenje toliko naivni, da verujemo v možnost izhajanja s tako mizernimi plačami.
»Material«, ki ga v našem poklicu obdelujemo, niso mrtve številke. Naš »material« so živa bitja in ko jih oblikujemo, moramo poznati okolico, iz katere so izšla, poznati njihove individualnosti, se poglobiti v dušev-nost vsakega posebe. In tega ne moremo storiti v polni meri. Kako tudi, če nam večino energij pobere skrb za lastni obstanek in skrb za obstanek lastne družine. Zavedamo se, da grešimo, če izvršujemo svoje obveznosti samo napol. Zavedati pa bi se morala tudi država, da greši prvenstveno ona proti lastnemu narodu, če nas pusti živeti tako klavrno življenje. Plača vendar ni elastika, ki se da poljubno raztegniti. Za vse naše potrebe potre-
bujemo določene vsote, ki se nikakor ne dajo zmanjšati. Država pa vendar ne bo zahtevala, da bomo lačni in da bomo raztrgani hodili okrog in se kljub temu z vso vnemo posvečali poklicu.
Iz naših rok gredo v svet vsi poklici: umetniki, znanstveniki, izumitelji, uradniki, obrtniki, kmetje, delavci. Vsak poklic zahteva temeljito ljudskošolsko izobrazbo. Celo poslanci in ministri se imajo zahvaliti za svoja mesta najprej svojemu ljudskošolskemu učitelju, ki jih je s težko mujo rešil »izvirnega greha« sodobne civilizacije — analfabetizma. Kako naj človek dela temeljito, če nima sredstev, da bi se nadalje izobraževal in šel s časom in razvojem? Kot izobraževalci najširših plasti naroda smo učitelji najbolj upravičeni zahtevati take plače, ki bi nam enkrat za vselej odpravile vse skrbi materialnega in kulturnega značaja.
V svojih kulturnih zahtevah smo dokaj skromni. Kaj zahtevamo? Knjige in potovanja. Knjige so nam nujno potrebne za nadal-njo izobrazbo, saj smo na učiteljiščih to izobrazbo komaj povohali. O tem mi ni treba izgubljati mnogo besedi. Dejstvo je, da pojde-mo v nasprotnem primeru rakovo pot. Izobraževati se še nadalje smo dolžni v lastnem interesu in v interesu otrok. Knjige pa so drage.
Druga taka zahteva so potovanja. Šolski zakon zahteva, naj se otroci vzgajajo v ljubezni do domovine. Lepo! Toda govori o lepoti domovine, če sam nisi videl ne Beograda, ne Bleda, ne morja, ne planin. Potovanja, kjer bi vse to videl na lastne oči, si ne moTe privoščiti niti pripravnik, niti učitelji kake višje skupine, če ima družino. In vendar so nam potrebna kakor košček vsakdanjega kruha.
Zahteve po temeljitem izboljšanju našega materialnega in kulturnega položaja so torej popolnoma upravičene. Kadar nam ne bo več treba večno misliti na to, kako se bomo otepali raznih upnikov, kadar bomo imeli izpolnjene vse pogoje za uspešno poučevanje v šoli, šele takrat bo država lahko upravičeno zahtevala od nas, da v polni meri izpolnimo svojo službeno dolžnost in šele takrat bo ljudska šola stopila na pot k popolnosti.
Jasno je torej, da se bo moralo vse delo naših organizačnih edinic v bodoče osredotočiti okrog sledečih zahtev:
1.	Zahtevamo v interesu nas samih, naših družin in v interesu naroda in države takojšnje zvišanje plač in sicer v taki meri, da bo popolnoma zadoščeno našim materialnim in kulturnim potrebam.
2.	Dokler tem našim zahtevam merodajni činitelji ne ugode, smo prisiljeni proglasiti moratorij za vse naše dolgove in zahtevamo, da ga oblasti pripoznajo in odobre.
3.	Če bomo ugotovili, da naše zahteve ne najdejo primernega odziva, odklanjamo odgovornost za nezadostne uspehe v ljudski šoli in na polju ljudske prosvete sploh. H. H.
vanje (družina mora imeti večje stanovanje!) 100 din, hrana 300 din, zavarovanje, davek, darila 100 din; 10 % večja potrošnja (dekla ne gospodinji nikoli tako ekonomsko kakor gospodinja sama) 100 din = 800 din. Koliko torej ostane tej družini?
Izdatek za Ženina Skupna hrano in Ostane
	plača		stanovanje	
IX.	800	2100	2120	— 20
VIII.	1000	2355	2320	+ 25
VII.	1300	2800	2520	+ 280
VI.	1600	3150	2720	+ 330
v.	2000	3600	2920	+ 680
Ta tabela nam nazorno kaže, koliko ostane tej družini in kako izgleda v resnici »dvojno zaslužkarstvo« (boljši izraz bi bil — poldrugo!).
Ne le osnovno načelo pravičnosti, ki zahteva za enako delo enako plačilo, tudi materialna beda, v kateri živi družina poročenih uradnic, terja, da se prejemki poročenih uslužbenk izenačijo s prejemki samskih uradnic. Zaključujem svoja izvajanja z besedami uvodnika v »Učiteljskem tovarišu« št. 19.
»Kdor sprejme človeka v službo in mu odkaže enako delo kakor drugemu, pa ga manj plača, ker je delojemalec ženska, ki je s poroko sledila svojim človeškim, prirodnim in državljanskim pravicam — v takem primeru pač ne moremo govoriti o demokraciji in tako postopanje za delodajalca ni častno, niti moralno in niti pravično.«	—a—
Nove naloge
Staro leto nam je prineslo toliko sprememb, zunanjepolitičnih in domačih, da se tega zgodovinskega dejstva vsi skupaj morebiti še premalo zavedamo. Kar se tiče učiteljskega stanu, odnosno naše organizacije, je brez dvoma zarezalo življenje globoko brazdo tudi v nas. Organizacija, ki je spajala v lepi harmoniji dvajset let celokupno jugoslovansko učiteljstvo, stoji zaradi zadnjih sprememb pred mogočno reorganizacijo, katera se mora prilagoditi življenju, ne glede na to, ali je splošni razvoj vseskozi pozitiven ali ne. Toda mi smo del naroda, še več, smo v širokem podeželju tudi njega praktični vodniki, zato pred življenjem, kakršno se giblje okrog nas, ne smemo zapirati oči, še manj, da bi plavali proti toku zgodovine. V tem oziru je znal posebno slovenski učitelj vedno prisluhniti potrebam in željam naroda ter bil točen tolmač prosvetnih in kulturnih razmer našega mesta, trga, vasi, naselja, dasi ni v javnem političnem življenju nikoli igral prve violine.
Politike v svobodnem demokratskem narodnem izživljanju ne smemo zametovati, ker politika je važno gibalo i kulturnega i gospodarskega življenja. Na novi čas^ kakršnega pojmujemo pod demokracijo, se je treba skrbno pripraviti. Ni odveč, to posebno podčrtati. Služiti ljudstvu in njegovim potrebam in obenem ne zanemariti ideje državljanske vzgoje (ker to se morda vedno premalo poudarja!) naj ostane tudi za bodoče glavna smernica dela in organizacije vsega jugoslovanskega učiteljstva, najsi se je ono organiziralo na kateri koli narodni podlagi. Kar se tiče slovenskega učitelja, vsakdo ve, kje je njegovo mesto.
Demokratskemu pojmovanju moramo ostati zvesti tudi v bodoče. Sedaj bo najvažnejše, da si ohranimo solidno organizacijo, katere osnove bodo kakor doslej na ramenih vsega slovenskega učiteljstva. Nihče ne more slovenskemu učitelju očitat^ da ne ljubi naroda. To spoznanje je bilo že pred več kot deset leti v učiteljskem telesu tako močno, da je v službi ljudstva iztrgalo iz sebe vse tisto, kar je temu ljudstvu že deset in desetletja v največje zlo — namreč strankar-stvo in politično partizanstvo.
Naša politika bodi tudi v bodoče v oporo narodu, naša sloga pa v zgled in v opomin vsem, ki mislijo, da imajo nad narodom besedo!	P.
Vsebina:
Tudi važno vprašanje.
Naše zahteve.
Kaj bo z draginjskimi dokladami poročenih učiteljic.
Nove naloge.
Učiteljski1 pevski zbor Dragu Supančiču.
Pisma s podeželja.
Naši šolski odri.
t Tovariš Jože Terčak.
UČITELJSKI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Na razstanku. — Učiteljica začetnica o svojem delu. — Navadna zgodba.
LISTEK: A. P. Čehov o učiteljih. — Misli.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Osebne zadeve. — Naša gospodarska organizacija. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Kaj bo z draginjskimi dokladami poročenih uradnic
V naši državi imamo tisoče in tisoče poročenih uradnic in učiteljic. Večina je poročena z državnimi uslužbenci, nekaj pa tudi z možmi svobodnih poklicev. Vse te žene, ki imajo na ramah še materinsko in gospodinjsko skrb, morajo opravljati poklicno delo, ki terja celega človeka. Saj so se v mnogih poklicih prej udejstvovali le moški, sedaj pa se v njih udejstvujejo tudi žene z vso vestnostjo in odgovornostjo. Opravljajo torej delo vredno moškega. Učiteljica nima nič manj šole in nič manj dolžnosti kakor njen moški tovariš, ali poštna uradnica mora delati prav isto delo, kakor uradnik — moški. Isto delo, kakor ga opravlja neporočena uradnica ali moški, mora opravljati žena - uradnica. Ali je torej socialno in pravično, da prejema za svoje delo drugačno nagrado? Nagrada je vedno v nekem pravilnem razmerju s poklicnim udejstvova-njem, t. j. odgovorno in težko delo zahteva večjo nagrado, enako delo zahteva enako plačilo. To je osnova vsake pravične razdelitve. Zakaj se torej poročeni uradnici ne odmerja plača po tem edino merodajnem merilu, t. j. po delu, temveč se ji meri po možu? Ne plačuje se torej njeno delo. o katerem ne more nihče trditi, da ni isto kakor delo samskega uradništva, ampak je edino' mož tisti nesrečni faktor, ki ji znižuje po zakonu pravičnosti ji pripadajoče prejemke. K temu moram še dostaviti, da imajo te uradnice svoje može večinoma iz socialno šibkejših slojev, uradnike ali uslužbence, ki ne zaslužijo sami dovolj, da bi mogli dostojno preživeti svojo družino. Žena opravlja isto delo kakor samske tova-rišice, opravlja pa ga, da bi z zaslužkom pomagala možu vzdrževati in preživljati deco. Služi torej obče narodnim interesom — vzgoji mladine, ki je up vsakega naroda. Že večkrat sem napisal, da je mladina takšna, kakršna je družina. Zdrava in zadovoljna družina daje tudi zdravo in zadovoljno mladino, kruho-
borska družina pa rodi kruhoborsko mladež, ki ne pozna svetlega idealizma in trdne, moč-zie volje. Ženino delo bi moralo zato biti cj^va-krat uvaževano, ker je mnogokrat le žrtev na oltarju njene družine. Dela v službi in izven nje, a ne zase, temveč v dobrobit svoje dece. Ne hodi v službo zaradi svojega luksuza, kakor se mnogokrat sliši. Ne zanikam pa, da so vmes tudi taki primeri, a ti se ne smejo posplošiti in ne smejo postati merilo.
Oglejmo si sedaj še gospodarsko stran »dvojnega zaslužkarstva«. Z uradniškim zakonom 31. marca 1931. so ostale poročene žene izenačene z moškimi in neporočenimi, t. j. prejemale so enako plačo. Toda že 12. marca 1932., t. j. čez eno leto, je izšla uredba št. 10.990, ki je izpremenila nekatere določbe glede drag. doklad. Po tej uredbi je žena izgubila vso draginjsko doklado, če je bil mož v VI. ali višji skupini, vsem ostalim uradnicam (ki tvorijo večino) pa je ostalo 25 % drag. doklad, t. j. v IX. in VIII. skupini 106 dinarjev, v VII. skupini 100 din.
Z uredbo 1. 1935. pa je bila ženi odvzeta vsa draginjska doklada. Z vračilom 1. 1937. ni prejela žena uradnica nič, temveč je ostala s svojimi prejemki pri starem.
Kaj nam bo prineslo pričakovano zvišanje plač? Silna draginja in porast cen življenjskih potrebščin je spravila drž. uslužbence v težak materialni položaj. Uradnik zasluži komaj za hrano in stanovanje, za ostale potrebe mu ne ostane nič. Še prav posebno je pri tem prizadeta družina, tudi tista, v kateri je žena v službi. Poudarjam, da se tej družini godi zelo slabo. Pomisliti moramo, da mora imeti žena služkinjo, ker sama ne more voditi gospodinjstva. Neka tovarišica je napisala v nekem članku »Učiteljskega tovariša«, da Je zahtevala služkinja 310 din mesečno. Poglejmo si to zavidajoče dvojno zaslužkarstvo v računski luči! Plača dekli 200 din, stanova-
Učiteljski pevski zbor
Dragu Supančiču
Po novem letu je imel Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« večdnevni pevski tečaj. To priliko je porabil, da je izročil svojemu soustanovitelju, organizatorju ter dolgoletnemu tajniku in predsedniku tov. Dragu Supančiču diplomo častnega članstva. Spominska listina je lepo in umetniško delo slikarja-grafika E. Justina in ima dva razdelka. Na prvem je nekaj taktov Jenkove znane skladbe »Strunam« ter besedilo, na drugem umetniško izdelana glava pok. skladatelja Emila Adamiča s faksimilom njegovega podpisa.
Drago Supančič
V Hubadovi dvorani v Glasbeni Matici, kjer se je izvršilo že toliko pevskih svečanosti, se je zbralo celokupno članstvo zbora. K tej izredni slavnosti je prišel tudi predsednik sekcije tov. Metod Kumelj. Njegov prihod je dvignil svečano razpoloženje ter našel med članstvom mnogo odobravanja. Po pozdravni pesmi, ki jo je UPZ zapel ob prihodu slav-ljenca in pozdravu na vse navzoče je posle-vodeča podpredsednica tov. Mara Petrovči-čeva imela na odlikovanca sledeči nagovor:
»Učiteljski pevski zbor slavi danes lep in pomemben domač praznik, praznik dela našega tovariša, ki je dolgo vrsto let posvečal vse svoje moči in sile procvitu in napredku našega zbora. Ako se ozremo nazaj na čase, ko se je naš zbor ustanavljal, na vse njegovo delo in napredek, ne moremo prezreti tovariša, ki je nosil ves ta čas glavno breme dela, tovariša, ki je bil glavna gonilna sila. Tovariš Drago Supančič je bil oni, ki je med drugimi pred 15 leti čutil potrebo po ustanovitvi pevskega zbora učiteljev in učiteljic, potrebo po ustanovitvi posebne učiteljske institucije, preko katere je možno opozoriti javnost na učiteljski stan in njegove težnje. Zato najdemo tovariša Supančiča med soustanovitelji našega zbora, prežetega z vedrim idealizmom, dobro voljo in optimizmom v bodočnost in poslanstvo pevskega zbora, kateremu je kumoval.
Kako je naš slavljenec razumel poslanstvo Učiteljskega pevskega zbora, so najboljši dokaz različne pevske turneje po Češkoslovaški, Bolgariji, Vojvodini in druge v mejah naše države. S svojo odločnostjo, globokim razumevanjem za stvar samo in doslednim delom je dosegel, da so bile vse naštete poti, na katerih smo imeli približno 90 nastopov, pravi triumfi za naš zbor, pravi triumfi za našo glasbeno kulturo in čast vsega slovenskega učiteljstva. Vse naštete poti pa so bile tudi delo za slovansko vzajemnost. Zato mu je zahvalo predvsem dolžan naš
zbor, zahvalo pa mu je dolžna tudi vsa naša glasbena javnost in vse naše učiteljstvo.
Preobširna bi bila razprava o vsem velikem delu, ki ga je imel slavljenec kot organizator pevskih turnej, tajnik in predsednik, z delom za napredek in procvit našega zbora in preveč bi bilo naštevanja vseh fizičnih in gmotnih žrtev, ki jih je položil v to delo. O tem bi znali povedati samo oni, ki so vedno stali ob njegovi strani. Naš zbor ve samo to, da je UPZ dosegel svojo današnjo stopnjo in položaj le po njegovih velikih in neprecenljivih žrtvah.
Poleg vseh ostalih zaslug našega slavij en-ca za naš zbor moramo omeniti najznačilnejšo. Da je učiteljski pevski zbor postal in ostal glasnik in propagator moderne glasbene smeri, je samo zasluga njegove odločnosti in pravega razumevanja za delo v takem umetniškem telesu, kot je naš ¿bor. S tem je ohranil učitelju njegovo pevsko tradicijo in dal zboru pečat trajnega obstoja in slovesa.
Članstvo UPZ je na svoji zadnji skupščini sklenilo imenovati tovariša Draga Supančiča, zaradi velikih zaslug za naš zbor, za častnega člana.
Tovariš Drago! Naj mi bo dovoljeno, da izvršim to častno nalogo. Učiteljski pevski zbor razume, da ie diploma častnega članstva za Tvoje veliko delo pri našem zboru le skromna oddolžitev, le skromno priznanje; bodi pa uverjen, da Ti ga podaja pevska družina, ki si jo vodil s tolikim zanosom, z najtoplejšimi tovariškimi čustvi in zahvalo. Prosimo Te, da Te to naše vidno priznanje vedno spominja na nas in na Tvojega velikega prijatelja, našega pokojnega predsednika Emila Adamiča, s katerim sta nas vodila od zmage do zmage. Ko Ti izročam diplomo častnega članstva, Te prosim v imenu celokupnega zbora, da nam ohraniš tudi v bodoče svoje prijateljstvo in naklonjenost.«
N» slavljenca je naslovil nato nekaj besed predsednik sekcije tov. Metod Kumelj. Omenil je, da so redki primeri, da bi bili poedinci in njihovo delo tako tesno povezani z organizacijo enega društva, kakor je tov. Supančič z Učiteljskim pevskim zborom. V teku obstoja se je članstvo menjavalo, on pa je ostal in delal neumorno naprej. Njegova zasluga je, da so mnoge turneje in nastopi odlično uspeli. S tem ni slavljenec propagiral samo delo UPZ, ampak delo in ime slovenskega učitelja. UPZ je vršil veliko kulturno misijo, ki mu je nad vse odlično uspela. Nato se je tovariš predsednik osebno zahvalil slavij encu za vse delo, ki ni dvignilo samo u^led zboira, temveč istočasno tudi sloves slovenskega učiteljstva. Vse svoje delo je vršil v prospeh učiteljske organizacije, zato mu tudi v imenu učiteljske organizacije čestita k odlikovanju.
Vidno ganjen se je za odlikovanje zahvalil slavljenec, tov. Drago Supančič. Čestitke, ki sta jih UPZ ter predsednik sekcija izrekla na njegovo osebo, veljajo tudi za druge osebe. V kratkih potezah je omenil zgodovino zbora, zveste sodelavce, kot prof. Bajuka, prvega predsednika zbora ter prvega dirigenta prof. Srečka Kumra. Učiteljski pevski zbor, ki je nastal na pobudo Društva profesorjev glasbe, je stremel po osamosvojitvi. Eden izmed glavnih vzrokov so bila materialna sredstva, potrebna za normalni razvoj in napredek zbora. Slovenska učiteljska organizacija je prevzela zbor ter mu s svojo gmotno in moralno pomočjo zagotovila trajni obstoj. Slavljenec je nadalje omenil delo prvih ustvarjalcev UPZ, posebno delo prof. Marka Bajuka, ki ima za naš zbor, njegov razvoj in napredek neprecenljive zasluge, in na pevo-
vodjo prof. Srečko Kumra, pod čigar vodstvom se je zbor povzpel v artističnem pogledu na umetniško raven. Globoko ganjen je končno omenil ime slike, ki je na diplomi, skladatelja in predsednika Emila Adamiča, s čigar osebo in delom je združen vzpon UPZ.
Končno je omenil, da ni pričakoval kakršnega koli plačila za delo, ker je delal z zavestjo, da je pomagal le svojemu isitanu in se iskreno zahvalil za počaščenje.
Z lepo pesmijo je UPZ zaključil' leno, domačo slavnost.	Vir.
A. P.
Pisma s podeželja
i.
Vasi so skrite v sneg, življenje zakrito v mraz; nad vsem pa plava dim, ki čaka vetrov. Sredi naselja stoji cerkev, ob nji mogočni fa-rovž, v bližini gostilna, za gostilno šola. Takšna je nekako stalna podoba podeželske vasi. A naokrog životari slovenska pastorka, ljudstvo ali narod, kakor se ta gmota tudi imenuje. Hišice imajo okenca, za okenci dihajo mali in veliki državljani svoj vsakdanji zrak, za spremembo kroži od časa do časa od velikih do malih ust steklenka žganja, ki ga je letos ljubi Bogec dosti dal. Potem potihne otroški krič, misli se vgrezajo v dremavost ali v sanjarije. Sredi vasi stoji cerkev, ob nji fa-rovž, poleg gostilna, zadaj šola. Pastorka pa daleč, daleč ob strani.
Kakor je danes, je tudi bilo včeraj, predvčerajšnjem, vedno. Ampak pastorka si nikoli ni vedela prav pomagati, životarila je tja v en dan, upala, vzdihovala; ljudje so umirali, se novi rodili, životarili, umirali in tako dalje. Ali je usojeno pastorki ostati pastorka!
Nad hišicami pa stoji dim. Vendar ne veš, to je, težko je občutiti, kateri veter bo zapihal in v katero smer se bo vse skupaj obrnilo, vse tole, kar je večno nestalno, na vse strani gibljivo. Pač podoba sodobne miselnosti, ki se vleče enkrat s črnim mrakom, enkrat z rjavo reakcijo, ali sanjari v nekako novo zarjo, ki da bo prišla z mogočnim pohodom in strla vse nezdravo, leno, debelo in požrešno življenje ... Takole je morda v mislih; toda gotovo je, da je vse v pričakovanju in da ne more biti drugače, kot da stoji nad kočami dim.
Zanimivo je, kako misli ta čudna pastorka, ki kljubuje že skoz dve tisočletji zli usodi pomanjkanja in zapostavljanja. Trdoživa sirota, ki sploh ne ve, čemu živi. Ah, seveda, narod! Kdo mu bi pomagal, da bi mogel priti do svoje podobe? Razlika poti med pastirjem in čredo je tolikšna, da jo je težko izmeriti. Toda kakšen je pastir! In šele čreda!
Pravi ta in oni: »Z lučjo prosvete bomo posvetili v vse kote in takrat se bo šele videlo, kako se bodo ščurki poskrili pod zemljo in bo poginila vsa golazen!« In še to: »Tako bomo naredili, da bo ta luč trajna, kakor podnevi sonce na nebu!«
Stvar je premisleka vredna. In, če dobro pretuhtamo, niti ne izgleda tako neumno takšnole govorjenje o luči in v luči prosvete. Treba je potem samo pobarati, da zveš o velikih delih, ki da se že leta in leta vrše v tej zemlji, vrše z močno voljo in neugnanim pogumom. Človek se niti ne more zadosti na-čuditi, ko si ogleduje statistike in posluša zgovorna usta številk. Groza me je teh statistik, ki so tako natančno sestavljene s priznano resnicoljubnostjo in zanesljivostjo in govore o večno rastoči kulturi.
Prijateljček moj, živa resnica je, da ima ta narodič toliko in toliko društev, pa časopisov in časnikov, pa društvenih in prosvetnih in telovadnih itd. domov, pa knjižnic in knjižnih družb, pa na leto toliko in toliko milijonov predavanj in govorov; organizacija nad organizacijo prepreda vasi in koče, skoraj vsaka hiša ima katere koli vrste takšnega ali onakšnega odbornika in tdliko in toliko tisoč birtov — ah, zares, mnogo je vsega tega raznovrstnega blaga, da se ni čuditi, ako se vsa prosveta cedi mleka in medu liki Indiji
Koromandiji. Številke so nekaj veličastnega, ako so takole nanizane, toda v poplavi bi se lahko zadušil.
Včasih je ta trdoživi siromak govoril, da živi zato, ker bi rad prišel v nebesa. In si je predstavljal to zadevo s svojimi preprostimi mislimi preprosto, kakor je sam preprost in dober. V življenju pa je tako — saj to je prav za prav priznana fraza! — da sanjari marsikdo o kruhu. Revnim ljudem je že kos ovsenjaka —- tudi to je znana fraza — prava pravcata veselica. O, kaj vse bi hotel imeti! Toda so meje, katerih ubogcu ni mogoče preskočiti. Pozor na vlak!
Zato ni čudno, da vse skunaj nič ne pomaga, vsa tisitale statistika o društvih in o domovih in o knjižnicah in predavanjih in ves ostali lari fari, pa naj so tam ali tu ali na desnici ali levici še tako kričavo pobarvane cirkuške metode! Saj je čudno vse skupaj, če pomislimo na toliko tega! Ampak je že tako, da levica ne ve, kaj dela desnica; eno je utvara, drugo pa tisto čudno, zavito, resno in burkasto življenje, ki dojenčku v zibelki mesto mleka nataka v požiralnik dobro, žgočo slivovko. Dobri letošnji pridelek.
Zima traja na vse strani. Iz odrnelih dimnikov se vali dim, ki nato obstoji nad kočami. Vse skupaj je podobno mislim, katere ne vedo, kam naj se obrnejo; kot da je vse v nekem pričakovanju. Vso hrano tega pro-svetljenega veka je odneslo življenje; nihče ni jokal za to izgubo. Vse pa je kakor zaverovano v bodočnost, ki prisluškuje severnim vetrovom, kako in kaj!...
V koči kroži — kajpak — od ust do ust žgoča steklenka. Bacili v navalu žganja sproti crkavajo, tako da odtod za zdravje ljubega naroda menda ni nevarnosti.
Krompir pa bo z vso silo začel rasti spomladi!
II.
Da, tudi to ima podeželje, kakor bi radi temu rekli: vaškega magnata ali birta ali... kakor koli že se pač gospod imenujejo. In v dokajšnjem razmerju do te vaške velesile stoje vaške hiše in hišice, pa na drugi strani šola z učiteljstvom. Gospod vaški birt so v občini za nekaj »vekšega«, imajo trebušček in gladke roke, ki se topé v špehu in masti. Ubogcem posojajo denar, učitelj pri njih pijejo, marsikateri tovariš je radi njih vnet prosvetni in^ kulturni delavec na izvenšolskem torišču. Gospod birt so vaškemu inteligentu kažipot prosvetnega dela, so predsednik, da je učitelj lahko tajnik ali zaslužen načelnik ali prosvetar. Gospod birt so za župana, v dobrih časih so tudi kandidirali za narodnega poslanca, ta in oni so bili tudi izvoljeni. In pri vsem je imel učitelj prijetno nalogo, da
je smel agitirati in---o podobe, pojdite
mimo, niste lepe!...
Posebno poglavje podeželja je vaški mag-nat ali birt. In vsa učiteljska vzgoja je šla dostikrat v to smer, da bi se birtu prikupil. Pride mlad učitelj v vas in se že tako napelje, da se gre najprej temu, pa temu vaškemu velmožu predstavit in poklonit. So primeri, da se mladi mož tam ustavi in mu je po krivdi nemile usode že prvi korak v življenje speljan na stranpot, odkoder je pozneje težko v pravi kolnik. Malokateri birt je pri narodu priljubljen. Kolikokrat uboga kmetska ženica
Maksim Gorkij:
A. P. Čehov o učiteljih
Nekoč me je povabil k sebi v vas Kučuk-Koj, kjer je imel krpo zemlje in belo dvo-nadsropno hišico. Tam se je, ko mi je razkazoval svoje »premoženje«, živo razgovorih
»Da imam mnogo denarja, zgradil bi tu sanatorij za bolne vaške učitelje. Veste, po stavil bi svetlo stavbo — zelo svetlo, z velikimi okni in visokim stropom. Imel bi bogato knižnico in razne glasbene anstrumente, čebelnjak, vrt, sadovnjak: mogli bi imeti predavanje o agronomiji, meteorologiji; učitelj mora vse vedeti, dragi moj, vse!«
Naenkrat je obmolknil, zakašljal, pogledal me je od strani s svojim mehkim, ljubkim nasmehom, ki me je vedno tako nepremagljivo privlačeval k njemu in vzpodbujal k posebno ostri pažnji na njegove besede.
»Naveličali ste se poslušati moje fantazije? Toda jaz rad govorim o tem. Ko bi vi vedeli, kako je potreben ruski vasi dober, umen, izobražen učitelj! Pri nas v Rusiji ga je potrebno postaviti med neke posebne pogoje in treba je to napraviti čimprej, ako pojmujemo, da se bo brez široke narodove izobrazbe zrušila država kakor hiša, ki je zidana iz slabo žgane opeke. Učitelj bodi artist, strastno zaljubljen v svoje delo, toda pri nas — on je dninar, slabo izobražen človek, ki pride na vas poučevat otroke s takšno voljo, kakor bi šel v pregnanstvo. On je gladen, pozabljen, zastrašen od možnosti, da izgubi skorjo kruha. A potrebno bi bilo, da bi bil prvi človek na vasi, da bi mogel odgovoriti vaščanu na vsa njegova vprašanja, da bi va-ščani spoznali v njem moč, ki bi bila dostojna pažnje in spoštovanja, in da se nikdo dreti ne bi mogel nanj ... uničevati njegovo osebo, kakor to radi delajo pri nas vsi: rubež, bo-
gati trgovec, pop, policaj, kurator šole, župan in oni uradnik, ki izvršuje poklic šolskega nadzornika, pa se ne briga za višjo izobrazbo, temveč le za skrbno izvrševanje okrožnega cirkularja. Ali ni neokusno tako bedno plačevati človeka, ki je poklican, da vzgaja narod, — razumete li? — da vzgaja narod! Ne sme se dopustiti, da ta človek hodi v cunjah, drgeče od mraza v vlažnih šolah, ki so kakor luknje, da se zastruplja z ogljenim plinom, prehlaja, ñapase s tridesetimi leti vnetje grla, revmatizma, tuberkuloze ... pa to je sramota. Naš učitelj živi osem, devet mesecev v letu kakor puščavnik, z nikomur ne more spregovoriti besede, on otopeva v samoti, brez knjig, brez razvedrila. A pozove li k sebi tovariše — takoj ga bodo obtožili radi nezanesljivosti — neumna reč, s katero prebrisani ljudje plašijo bedake!... Odvratno je vse to... takšno zasmehovanje človeka, ki izvršuje veliko, nad vse važno delo. Veste — kadar vidim učitelja, mi postane neugodno pred njim radi njegove bojazni in radi tega, ker je slabo oblečen, zdi se mi, da sem učitejevega pomanjkanja nekako tudi sam kriv... zares.«
Obmolknil je, se zamislil in ko je z roko zamahnil, tiho izpregovoril:
»Neurejena, neotesana je zemlja — ta naša Rusija.«
*
Tolikokrat sem ga rad poslušal:
»No, veste, dospel je neki učitelj... bolan, oženjen, — ne bi mu mogel pomagati? Jaz sem ga za nekaj časa sprejel... « Ali: '
»Glejte, učiteljice prosijo, da bi jim poslali knjig ...
Včasih bi našel pri njem tega »učitelja«: navadno bi učitelj, rdeč od spoznanja svoje nespretnosti, sedel na koncu mize in v znoju lica zbiral besede, prizadevajoč si, da bi govoril gladkeje in .izobraženejše', ali, z okret-
nostjo bolno-sramežljivega človeka, ves se je osredotočil v želji, da se ne pokaže neumnega v pisateljevih očeh, ter le zasipaval Antona Pavloviča s točo vprašanj, katera komaj da so mu šinila v glavo do tega časa.
Anton Pavlovič bi pazljivo poslušal neskladno pripovedovanje, v njegovih otožnih očeh bi mu igral nasmešek, drhtele gube na sencih in glej, v svojim globokim, prav uga-šujočim glasom bi on sam začel govoriti enostavne, jasne, življenju najbliže besede, — besede, ki so nekako takoj sproščale sogovornika: on bi prenehal v prizadevanju, da bi bil razumnež, radi česar je takoj postal pametnejši in zanimivejši...
Spominjam se, neki učitelj — visok, mr-šav, rumenih gladkih lic in dolgega grbavega nosu, melanholično zavitega proti podbradku, je sedel nasproti Antonu Pavloviču in nepremično strmeč v njegov obraz s svojimi črnimi očmi čemerno govoril v basu:
,Iz podobnih vtisov življenja v času pedagoške sezone se ustvarja takšen psihični konglomerat, ki absolutno duši1 vsako možnost objektivnega odnosa proti obdajajočemu svetu. Razumljivo, saj svet tudi ni nič drugega kakor naša predstava o njem ...'
Tu je on zašel na področje filozofije in stopajoč po njej spominjal na pijanca na ledu.
,Ampak, povejte' — je šepetaje in prijazno vprašal Čehov, — ,kdo to v vašem okraju tepe deco?'
,Kaj pravite vi! Jaz? Nikdar! Tepsti?' In užaljeno se je izpihal.
,Ne vznemirjajte se,' — je nadaljeval Anton Pavlovič in se pomirjevalno smejal, — ,ali govorim jaz o vas? Le spominjam se — čital sem v časopisih — nekdo tepe, ravno v vašem okraju ..
Učitelj se je vsedel, otrl oznojeno lice in ko je olajšano vzdihnil, je začel s topim basom govoriti:
,Resnica je! Bil je primer. To je — Ma-karov. Veste, saj tudi ni čudno! Surovo, ali
—	razumljivo. Oženjen, četvero otrok, žena
—	bolna, in on sam — sušičen, plača — 20 rubljev... a šola — klet, učitelj ima — eno sobo. V takih pogojih — bi tudi božjega angela udaril brez vsake krivde, a učenci — oni nikakor niso angeli, verujte!'
In ta človek, ki je pred malo časa neusmiljeno divil Čehova s svojo izobilico pametnih besed, je naenkrat, zloglasno mahajoč z grbavim nosom, začel enostavno govoriti, z besedami kakor kamen težkimi', žarko osvetljujoč prokleto, grozno resnico tistega življenja, ki ga živi ruska vas ...
Poslavljajoč se z gospodarjem, je učitelj objel z obema rokama njegovo majhno suho roko in tanke prste, in, stiskajoč jo, rekel:
,Šel sem k vam kakor k predpostavljenemu, — napihnil sem se, kakor puran ... a zdaj grem — kakor od dobrega človeka, ki mi je blizu in ki vse razume. Velika stvar je vse razumeti! Hvala vam! Grem. S seboj nesem lepo, dobro misel: veliki ljudje so enostavnejši, pa razumljivejši, pa z dušo bližji našemu človeka, kakor vse te mizerije, med katerimi živimo. Zbogom! Nikdar vas ne bom pozabil...'
Nos mu je zadrhtel, ustnice so se strnile v dober nasmešek in nepričakovano je še pri-djal:
,Ampak po resnici povedano : tudi podleži so — ravnotako nesrečni ljudje, — hudič naj jih odnese!'
Ko je odšel, je Anton Pavlovič pogledal za njim, se nasmehnil in rekel:
,Pošten človek. Ne bo dolgo učil...'
,Zakaj?'
Izmučili ga bodo .. . pregnali.. .«
Zamislil se je, dodal tiho in mehko:
»V Rusiji je dober človek — nekaj kakor dimnikar, s katerim dojilje plašijo drobno deco...«	Prev. A. Debenak.


ali mati prekolne bahato belo poslopje poleg cerkve ali šole, kjer mož ali sin zapravlja težko prisluženi denar, kvarta ali pijančuje ter gladi gospoda po napetem trebuhu. In ko se mož ali sin strezni po prekrokani noči, kol-ne v duhu tisti sladki obraz, ki ga je vso noč trepljal po ramenih. Osovraženost je pristna, toda pozicija velmoža kot birta ali denarnika je v vasi tako mogočna, da mu vse kadi, da ga na zunaj vse obožuje, da ga ljudje izvolijo za svojega najpriljubljenejšega narodnega zastopnika. In žal, v mnogih primerih je tudi učitelj v prisostvu te vaške veličine — dostikrat docela tudi gospodarsko odvisen — ničla. Kolikor ženske temu dejstvu odidejo, ker se jim do danes še ni treba toliko vtikati v tako zvano »izvenšolsko« delovanje, je zato učinek za moškega tovariša toliko poraznejši.
Gotovo je, da smo vsi delali iste napake. Seveda, pravilo je, da mora napraviti človek svojo šolo, ako hoče priti do spoznanja. Marsikateri je premlad zajadral v učiteljsko službo. Ampak mladost šoli in idealnim mladim šolskim stremljenjem mladega učitelja ali učiteljice ne škodi. Nasprotno, mladost je šolskemu razredu in ljubim otrokom v radost in srečo. Saj ni ničesar lepšega, kot mladenič ali mladenka, polna idealov, med nadobudnimi otroki, pa naj je to v mestu ali v podeželju! V podeželju poiskati stike s starši, ki so raztreseni naokrog po obronkih, pa jih pobarati o enem in drugem njih drage mladine, kako je to lepo in koristno za dom in šolo! Toda — človek brez izkustev pade na teren, na terenu pa je že tako, da je tam in tam birtovščina z vsemi svojimi telesnimi in duševnimi lovkami, v katere pade mladi učitelj in tam obtiči, dokler ga ne obide po nekoliko letih spoznanje, da ni to prava pot do srca narodovega. Stvar je namreč takšna: Birt je predsednik, učitelj pa tajnik, režiser, slikar kulis, pevovodja, recitator, igralec, pa še slične baže »izvenšolski« delavec za na-narodno prosveto in kulturo. Po spoznanju, da vse to vendar nima z narodno kulturo prav nikakega sorodstva, se starejši tovariš funkcij »izvenšolskega« dela rad čim prej znebi, in jedva se pojavi v podeželju mladi tovariš ali tovarišica, mu že obesijo na ramena brez
Dramatika je vrh knjižne umetnosti.
(F. S. Finžgar - Drama. 34.)
Slovenci smo igralski narod. Kolikor cerkva, toliko gledaliških odrov imamo, v nekaterih celo po dva in več. V slehrni gorski vasici imamo gledališke predstave, ki jih prirejajo odrasli, ali pa šolska mladina. Vsi radi nastopajo in se pokažejo svojim vrstnikom v veliko veselje — z večjim ali manjšim uspehom.
Smelo trdim, da je v Sloveniji najmanj 300 šolskih odrov in prav toliko igralskih dru-žinic, ki vsako leto priredijo najmanj eno mladinsko igro ali akademijo.
Pestra je naša mladinska literatura, mnogo imamo mladinskih iger, prizorov in pri-zorčkov, ki jih prirede otroci, ali pa odrasli za otroke. S tem pričarajo našemu podeželju lepo število prijetnih uric.
V zadnjem času smo Slovenci prišli v mladinski dramatiki za korak naprej. V glavnem smo preživeli dobo pravljičnih mladinskih iger, ki jih bodo v bodočnosti nekoliko izpodrinile mladinske igre iz realnega življenja.
Brez dvoma pa bi bila škoda za slovensko slovstvo, posebno še za mladinsko, če ne bi imeli zbranih vseh mladinskih iger — dobrih in slabih, tiskanih in onih, ki so v rokopisih, enako tudi prizorov in si., ki so nastali kjer koli tudi izven naših državnih meja...
Težka naloga nas še čaka, ledina je ne-zorana!
Misli
Prav na božični večer sem bil na potu; do vrha je nabit vlak. Koliko jih je, ki ne utegnejo prej domov! In kako enotna skupnost: vsi se tiščimo v suknjah, roke do komolcev v žepu kot kupi nesreče in grdo gledamo po vagonu, da je kaj. Nekje je — kakor pravijo — počila cev, toplota ne more nikamor, pa ravnaj kazalec ogrevala kolikor hočeš. Včasih kdo zacepeta z nogami, tam kdo nerazumljivo zabrunda, fantiček kihne.
Sprevodnik vstopi. Skozi vrata prinese kup mraza, da zareže po nogah. Ivje po obr-vih in brkih ter prižgana svetilka ga naprav-ljajo kot božičnega moža. Fantiček spet kihne, nekdo se hripavo znese: »Za prehlad smo plačali!« »Ja, prav res!« se razjezi mati in briše kihajočega sinčka. »Varčujejo, varčujejo,« se nekje prisiljeno oglasi.
Sprevodnik mirno škrta po voznih listkih, dokler se nekdo surovo ne obregne vanj, ki ni kriv.
Ne da bi ga pogledal, nadaljuje sprevodnik svoje delo. Ker gospod le ne preneha, mu sprevodnik vljudno odgovori: »Gospod, jaz bom v takem ves sveti večer in jutri ves dan. Moramo malo potrpeti!«
Za stražnike na križiščih mestnih ulic nabirajo darove. Prav rad bi dal temu sprevodniku, ki bo na sveti večer pripeljal varno domov tisoče življenj, nekaj, česar bi bil zelo vesel...
•
Letos ni bilo drevesca, tudi darov ne. Pač, nove Batove copate za 39 dinarjev sem dobil kot podobo ponarejenega zadovoljstva in v zadovoljstvo neugnanega krehanja. Potisnil sem jih že naslednje jutro na premrzle noge in se stisnil v kepo v kot k štedilniku. Čakal sem in se veselil pošte kot berač ce-
števila funkcij. Postaneš, do trenutka, ko boš tudi sam skušal zvaliti nepotrebno breme na tuja ramena, tajnik, režiser, pevovodja (morda si celo brez posluha), slikar kulis, organizator vinskih trgatev in plesov itd. itd. Narod vsega tega ne potrebuje, vse to nima nikakega stika s pravo kulturo ali prosveto — je pa tole morda v pravo dobro gospoda velmoža .. Učitelj to čuti in ve, toda družbeno je tole tako utrjeno, da ne moreš preko tradicije. A kot rečeno, morda je to v dobro gospoda birta, poleg katerega je učitelj dostikrat ničla..
Razumeti je zaradi tega treba mlade tovariše in tovarišice pripravnike. Pripravljali so se na duhovno poslanstvo najlepšega poklica, biti učitelj zlatih otrok, pa jih razmere («življenje«) vržejo v takšnele »društvene« funkcije in se morajo reveži ukvarjati s predpust-nimi burkami in nastopati na odrih kakor klovni. Potem napravijo v gostilniški sobi oder in pred natlačeno (»nabito«) dvorano (v katero gre prav malo ljudi) se producirata učitelj in učiteljica in tisti navzoči (a teh ne maram primerjati z ljudstvom) se krohočejo. Napravil si, tovariš, štimungo, a vem, da ti je hudo pri srcu. Saj veš, to ni tvoje delo! In dobro pomnim, kako se je izrazila neka kmečka deklina, ko je doma pripovedovala o tisti predpustni burki: »Tako smo se smejali, da smo se po kolenih pokali. Najbolj pa ga je učitelj...!« Pripravljali so se na duhovno poslanstvo lepega učiteljskega poklica, zaito jih razumem, ako tožijo, da so preobremenjeni z izvenšolskim delom, ki jim ni radost, temveč breme, krvavo breme.
Čemu te besede? Razmere so marsikje ustvarile tak položaj, da stoji med šolo in domom vmesna stena. In življenje, ki ga mnogi ne morejo razumeti, ubija v mladi duši smisel za pravo delo. Pravo delo pa ni v delu za birta, temveč v delu za narod. In, veselimo se: Dasi smo še mnogokje v starih kolnikih, se že svita. Morda tovarišem pripravnikom ni v tem pogledu v kvar, da so bili brezposelni. Starejši so stopili v podeželje in pogled jim je jasnejši, da vidijo, kje je njih pravo torišče in s kom in s čim ne bodo zapravljali zlatega mladega časa!
Nekaj zasebnih institucij si je nadelo nalogo, da je zbralo na lastno pobudo nekaj mladinskih iger, ki jih izposojajo raznim društvom proti primerni odškodnini.
V	enem izmed njihovih seznamov sem zasledil 19 naslovov mladinskih iger, v drugem pa 20. Vprašajmo se, ali Slovenci res ne zmoremo več kot 39 mladinskih iger — natisnjenih in rokopisnih?
Nikakor ne! Nešteto rokopisov leži zapuščenih. Igrico so morda enkrat uprizorili, potem pa je bila pozabljena. Leži najbrž na avtorjevi polici, ali se pa celo praši v kaki društveni omari in čaka nekoga, ki jo bo rešil pozabljenju ... Koliko lepih prizorov vidimo ob raznih proslavah, ki so plod domačega učiteljstva, ki pa v svoji skromnosti zamolči, da je stvar nova in njegova duševna last...
Lepo zbirko bi utegnili nabrati med našim učiteljstvom, med pisatelji in dr. Tudi s tem bi se mogli pokazati pred narodom in pred kulturno javnostjo. Ko bi bili zbrani vsi tozadevni spisi na Slovenskem, bi mogli pogledati malo čez plot naše ožje domovine k bratom Hrvatom, Srbom in Bolgarom. Zanamci bi nam bili hvaležni. Tudi učiteljstvo bi bilo zadovoljno, če bi imelo kak seznam vseh mladinskih iger in prizorov, ki bi se utegnili dobiti.
Ustanovil naj bi se nekak majhen muzej vseh mladinskih iger in prizorov, vsaka šola naj bi imela seznam vseh del.
V	ta namen, mislim, da ne bi bila prevelika žrtev, če bi vsak avtor, ali založnik poslal
kina. Bo le kaj novega, ni zlomka! Skrivaj sem upal na povišanje prejemkov ali na napredovanje. In če tega ne bo, vsaj mnogo, mnogo branja. Božična številka!
Listal sem, listal, prelistal oba dnevnika. Prebridko sem vzdihnil, v zadregi zavrtel palec v copatah in se zamislil.
Velik kulturni davek je vsak mesec 25 dinarjev za dnevnik. Ko bi vsaj božična in velikonočna številka to nekako povrnili! Kje so naši vidnejši možje izven uredništva, da bi nam kaj ob teh dneh povedali? Kaj store uredništva, da bi nam dala res kaj posebnega? Pač, razpis nagrad za 300 ali 500 naročnikov — 30.000 naročnikov pa nima nič od tega...
*
V ponedeljski izdaji dnevnikov je menda najzanimivejše tisto, kjer pripoveduje ubogi reporter, kako je romal od zabave do zabave, da zabeleži v potu svojega obraza kroniko nedeljskih prireditev. Postavili so se vsi, kjer koli je bil. Povsod polno, povsod veselo: pri poštarjih, pri obrtnikih, pri železničarjih, pri mestnih uslužbencih, pri raznih društvih. Tudi blagajne so povsod »sijajno odrezale«.
Pri vseh kulturnih, nacionalnih, gospodarskih prireditvah, na vseh koncih najdeš kot delavca učitelja. Peha se sem in tja — kar je prav, ako ga veseli — tudi za razne blagajne. Nisem pa še bral, da bi učiteljstvo napravilo samostojen večer, razen pevskega nastopa. Menda je 30 okrajnih društev. V vsakem okraju po ena vsakoletna učiteljska družabna prireditev, ki bi bila združena s posebnim kulturnim sporedom — v 10 letih imamo lep fond za kakršno koli učiteljsko socialno institucijo v Ljubljani.
Tone Bric.
JUU po en izvod (ali več) svojega dela. Kolikor bi si JUU pridobilo pravico za izposojanje takih del, ki bi jih imelo po več izvodov, bi moglo opravljati tudi to delo. V to svrho naj bi se osnoval majhen odbor pri JUU, ali pri MM, ki bi imenovana dela zbral, objavljal njih naslove v »Učiteljskem tovarišu«. Lahko bi navedel zelo kratko vsebino delca, za kar bi zadostovalo manj kot pol rubrike v stanovskem glasilu pod naslovom: Gledališka njiva.
V tej rubriki bi od časa do časa, recimo mesečno, tudi prinašal kratka poročila o mladinskih predstavah, ki bi se izvršile po šolah.
Za večje proslave pa bi izdelal nekak okviren načrt - spored.
Na ta način bi šola prevzela vzgojo kmečkega gledališkega naraščaja, ki je danes prepuščen samemu sebi. Za to delo bi mu bili vsi hvaležni. Mnoge šole že danes vršijo tozadevno vzgojo, saj skoraj ni šole, kjer ne bi včasih priredili lepe akademije PRK — PJS, ali igrice.
t Tovariš Jože Tercak
Pred nami so še dnevi trde, morda najtrše borbe. Naše vrste pa se redčijo. In prav v tem je vsa tragika naše usode, da nam neizprosna morilka smrt pobira najhrabrejše junake. Drug za drugim padajo pod n jeno neusmiljeno koso ravno tisti, ki bi nam s svojimi dragocenimi izkušnjami najlaže in na najbolj izdaten način pomagali. Zapuščajo nas oni veterani učiteljskega stanu, ki so svojo mladost in svoje zdravje žrtvovali za interese nas vseh v tistih temnih časih, ko je moral slovenski učitelj voditi težko borbo na dveh frontah. Padajo tisti slovenski učitelji, ki so se borili na stanovskem in narodnostnem bojišču.
Eeden izmed teh je tudi tovariš Jože Terčak. V začetku decembra preteklega leta je omahnil v sedemdesetem letu življenja. Rojen na Rečici ob Savinji iz znane Čuježeve rodbine je maturiral v Mariboru. V začetku svoje službene dobe je služboval v Šmartnem ob Paki, v Št. Janžu in v Laporjah. Toda njegova lepa ožja domovina ga je vabila z ne-odoljivo silo. Ves se je hotel posvetiti njej in njenim krasotam. Premeščen je bil v Rad-mirje, kjer je ostal do svoje upokojitve.
Tam je delal in snoval lepe načrte za bodočnost. Ovire, ki so v avstrijski dobi zavirale vsako delo, njega niso motile. Začrtal si je svojo življenjsko pot, ravno in brez ovinkov. Tako je tudi hodil po njej. Niso ga pla-
26. decembra se je razstal OBUA. Ni več članov. Mesto pogrebščine in sedmine te besede:
Čudni časi so bili takrat. 8 let. Brez klobuka, hubertus, slabi čevlji, odkriti, obupani, idealni, pikri članki, prošnje, intervencije, protesti, brošure, spomenice, strici, stranke, lov, nemir, preizkušnja moči povsod in pa beganje. Beganje od jeseni na pomlad, iz pomladi v jesen. Kadar se spominjamo tistih dni, vzdrgetamo, od nekod se pojavi nedoločen občutek moči in junaštva, usta pa se na-šobijo za pljunek. Gora spominov. Pustih. Pa je le nekaj svetlo, spomin na našo sobo. Sobo tobakovega dima, razdraženih misli, velikih besed, domače agencije, upanja, pomoči, akcij' — sobo tovarištva. To je tisto! Tovariš iz tistih dni1, ko je bilo pusto in grenko doma, na cesti, pred tujimi vrati in por vsod. Roka, par besed, servus, pa se mi je
Imenovani odbor bi morda utegnil najti sredstva, da bi kako najboljšo mladinsko igro založil. Utegnil bi nam pripraviti tudi še novih zbirk prizorov za razne proslave.
S tem sem podal kratek obris, kako naj bi se pri nas združili šolski odri, ki bi imeli nekako centralo v Ljubljani.
Tovariši(ce), oglasite se s primernimi tozadevnimi nasveti!
Ivan Dodič, učitelj, Gorje pri Bledu.
Opomba uredništva: Priobčujemo gornji članek s pripombo, da je v prvih povojnih letih obstojal pri sekciji poseben prosvetni odsek, ki se je bavil z organizacijo šolskih odrov in z razpošiljanjem igric. »Prosveta« je v svojem prvem in tudi drugem letniku prinašala poročila o šolskih prireditvah. Zakon o avtorskem pravu pa je povzročil mnogo tež-koč, tudi učiteljevo izvenšolsko delo je zavzelo drugo smer, odsek se je spremenil in z njim tudi vsebina »Prosvete«. (Glej članek »Pro-svete« v jubilejni številki letošnjega letnika »Učiteljskega tovariša«.)
šile težkoče, ki jih je srečaval. Preveč idealista je bilo v njem. V težkih urah svojega življenja je našel močno oporo v ljubezni do lepe Savinjske doline, do njenih polj in planin, do ljudstva, ki obdeluje njene njive in goji njene mračne gozdove. Vneto je pokojnemu tovarišu Kocbeku pomagal odkrivati vso to lepoto tujemu svetu in ima poleg Kocbeka gotovo največ zaslug, da je ta košček slovenske zemlje danes znan širom sveta.
Ko so preko slovenskega učiteljstva z veliko silo zadivjali viharji tedanje politične reakcije, ni klonil vratu in se ni skril. Še tesneje se je oprijel orožja svojega duha in svoje močne volje. Postavil se je na čelo borcev in stopil v prve vrste tistih tovarišev, ki so za interese stanu in naroda bili pripravljeni žrtvovati vse. Ko je učiteljstvo gornjegraj-skega okraja preživljalo najtežje čase, je brez odlašanja sprejel predsedstvo učiteljskega društva v tem okraju. Doba njegovega delovanja na tem mestu bo v zgodovini društva zapisana z zlatimi črkami.
Le malo let je zasluženi pokoj preživel v zdravju in zadovoljstvu. Lotila se ga je neozdravljiva bolezen. Jože je prav dobro vedel, da nikoli več ne bo zdrav, toda radi tega prav do zadnjega ni izgubil svoje velike energije in dobre volje. Padel je kakor hrast.
Danes, ko marsikdo v naših vrstah klone, je izguba Jožeta Terčaka nenadomestljiva. Njegovo delo naj nam bo vzor v teh časih borbe in žrtev.
zdelo, da le ni tako hudo, da nisem tako sam. Tovariš, ki je dal cigareto ali dinar, pa iskreno toplo besedo, čeprav je bil sam sotrpin. Mi vsi, ki smo tako živeli mladost v očitkih, nemiru, upih, obljubah in prevarah, smo že takrat, zgodaj pa dobro in temeljito spoznali besedo tovariš. In ko ti je starejši tovariš pokimal, izkušeno, morda pikro pa dobro svetoval in pomagal. Iz tiste zadimljene sobe so prvi temelji in vezi tovarištva, zaupanja in smisla za našo skupnost in delo. To je mnogo.
Dignum et iustum est! Da izrečemo priznanje in zahvalo sekciji za vse v tistih 8 letih. Za vso moralno in materialno podporo. Tovarišev tovarišem.
Bomo vračali? Bomo. Z delom in borbo, saj nismo vajeni stati prekrižanih rok.
OBUA-jevec.
Učiteljica začetnica o svojem delu
(Dalje.)
Še o naši tovariški povezanosti. Največ se nas sestane na zborovanjih. In že radi tega so zborovanja prijetna. Tam smo nekam bolj samozavestne, ker nas je več skupaj. Pogovorimo se o svojih težavah, skušamo druga drugi kaj svetovati, si včasih skujemo prav drzne načrte o svojem delu, se potožimo, pregledamo, če ima katera kaj novega, pa zopet gremo vsaka na svoje. Na vsakem zborovanju se bolj poznamo in na vsakem je zato bolj prijetno. Sosednje šole pa smo bolj povezane. Ob prostih dnevih se sestanemo, debatiramo, malo pozabavamo in nič nas ne motijo različni pogledi na svet. Sami čutimo, da so ti večeri mnogokrat brezplodni, zapravljanje časa, pa zakaj so, sem povedala že prej.
Mnogo premalo na pridemo v stik s starejšimi tovariši. Srečamo se le na zborovanjih, nadzorniških nastopih in podobnih prilikah in ko tam iznašamo svoje misli, kar strmimo, oni v nas, mi pa v nje. Nekam z nejevoljo ali s tihim zasmehom gledajo na naše misli in hotenja ali pa z zasmehom, češ, to je vse bolj na slabih nogah. Mi res ne moremo podpreti svojih mišljenj z izkušnjami, ker jih še nimamo. V nas pa je še vseeno preveč mladostne sile, da bi korakali po že tisočkrat izvršeni stezi, po koteri so hodili naši vzgojitelji in mi nismo bili z njimi zadovoljni. Pa otroci sedanjega časa smo in v nas so notrebe novega časa, ki tako živo zadevajo tudi v današnjo šolo. V tovariših, ki jih ni osebna zagrenjenost strla ali zavedlo šablon-sko delo, imamo dragocene pomočnike v našem iskanju in tavanju.
Kako pa gleda ljudstvo na nas. Občutek imam, da nam vidi prav v naše bistvo. Dobro opazujejo vsa naša dejanja in nehanja. Z neko prizanesljivostjo nas sodijo, saj dobro vedo, da ni vsa knvda v nas. Gotovo pa si želijo boljšo šolo in boljših učiteljev. Oni
vedo, kakšen faktor bi lahko šola bila za njih, starejši kmet v naši vasi mi je rekel: »Takšni učitelji lahko naučijo deco le pisati in citati, ker drugega sami ne znajo.« Tako mišljenje sem še večkrat srečala. Oni ne vidijo v našem življenju resnosti in delovne intenzivnosti, da bi lahko sodili drugače nas in šolo. In ko vidijo, s kakšnim trudom in negotovostjo začenjamo mi vsako delo, nas gledajo s pomilovanjem ali pa vidijo v tem našo neresnost. Zelo redki so tovariši, o katerih ljudje drugače mislijo in ti so si to morali priboriti s trajno in resno delavnostjo.
Ljudje v bližnjih mestih pa nas sodijo zopet z drugim merilom. Obleka, družabnost, uglajeno kretanje, to so znaki, da še spadaš v njihovo družbo.
Ni ravno rožnata naša pozicija. Predvsem zato, ker nismo sposobni vršiti funkcije, ki jo imamo v družbi. Mnogo oznakov je za to. Ustavila se bom le pri tistih, ki bi se tudi v današnjih prilikah dali izpremeniti.
Učiteljišče je odločilen faktor v naši vzgoji in nisem še slišala učitelja, ki bi trdil, da ga je učiteljišče pripravilo za delo v šoli. Kaj pričakujemo od učiteljišča. Predvsem temeljite pedagoške izobrazbe. Dojeti bi morali bistvo psihologije in pedagogike, ne kot pasivni poslušalci, temveč kot mladi delavci in raziskovalci na znanstvenem polju. V službo bi prišli kot samostojni, solidno izobraženi ljudje in po pravilnem delu v učiteljišču bi z lastno inciativo to nadaljevali v razredu. Razmišljali bi, kako bomo teorijo spravili v življenje, ne pa kot danes, da se moramo truditi, kje bi sploh našli kako teoretično knjigo ali članek, ki bi nam malo razjasnil vsakdanje doživljaje v šoli. Že v učiteljišču bi morali študirati sociologijo, da bi kot učitelji razumeli ustroj današnje družbe in se v te probleme poglabljali. Brez tega je delo v moderni, življenjski šoli nemogoče. Saj mno-
Naši šolski odri
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ
Na razstanku
go učiteljev dinamike današnje družbe sploh ne opazi, kaj še, da bi jo skušali dojeti. Za to bi nam morali odpreti oči že v učiteljišču. Tudi praktično izobrazbo bi moralo nuditi učiteljišče. Učitelj, ki hoče biti v vasi priznana osebnost, kar je za uspešno vzgojno delo nujno, mora znati tudi praktične stvari. Ni potrebno vse, t. j. toliko kot nič, tudi tu bi bila na mestu specializacija ali v gospodinjstvu, zdravstvu, šivanju, vrtnarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu ali živinoreji. Vsako praktično udejstvovanje zelo poveča učiteljev ugled, in s tem se mu zelo olajša delo v šoli. Danes pa prihajajo na vas tovariši, ki ne ločijo pšenice od rži, maka od tulipanov, ne ločijo spolov pri živini itd. Ali pa pride to-varišica in se naivno čudi vsakdanjim opravilom kmečke gospodinje ali kmečki hiši itd. To so samo primeri, ki odločilno vplivajo na življenje učitelja na vasi.
Povedala sem le nekaj misli za reformo učiteljišča, ki bi se morala izvršiti v osnovah in čim prej. Vendar tudi to ni vse, važni so tudi učenci. Če vprašamo mlajše tov., je malo takšnih, ki bi si izbrali naš poklic iz veselja. Danes je tistim, ki bi radi bili učitelji, šolanje onemogočeno. Učiteljišče ne bi smelo biti zatočišče, kamor različni starši potisnejo svoje otroke, ko z njimi ne vedo več kod ne kam, ali pa ko različne mamice hočejo svojim miljencem čim bolj olajšati pot do neke izobrazbe, ki je pač danes tudi za zakon dobrodošla.
Mi, ki smo že v službi, pa si moramo pomagati. Imamo svojo organizacijo, ki bi mo-
rala delati tudi v tem smislu. Skrbeti bi morala, da se zamašijo vsaj najnujnejše vrzeli, ki so krive, da ugled našega stanu ni ravno najboljši. Naloga stanovske organizacije tudi je, da gleda, da članstvo izvršuje poklic čim boljše, ker to bo moralno moč organizacije zelo ojačalo. Predvsem se ne sme pozabiti na mlado učiteljstvo. Imamo list in revijo. Revija je začela dobro služiti svojemu namenu in mladi se je bomo oklenili z vsem srcem, če bo šla po tej poti naprej. Tovariš ima danes posebno nalogo, da razlaga naš materialni položaj. Naša želja je, da se naše gospodarsko vprašanje čim prej reši in da nam tudi tovariš začne pomagati pri izpopolnjevanju nas samih.
Od organizacije pa tudi pričakujemo, da bo skrbela za praktične tečaje. V mursko-lendav.-soboškem srezu smo se že pogovarjale, da bi sekcija organizirala v počitnicah velik higienski tečaj za tovarišice iz vseh društev. Zdi se mi, da bi naša društva dobila mnogo zavednih članov, če bi začela delati v tem smislu. Želja po izobrazbi je v nas vseh velika in tu bi se moralo začeti delo naše organizirane skupnosti.
Seveda pa je prva dolžnost banovine in države, da z različnimi tečaji sedaj pri nas nadomesti zamujeno.
To je le nekaj misli o našem življenju, tovarišice bodo še s svojim opazovanjem lahko odkrile marsikaj, koristno za nas vse pa bo, če bodo vse razmišljale, kako bi se vsa ta boleča mesta dala ozdraviti.
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU
Navadna zgodba
Poznojesenski nedeljski popoldan je. Učiteljica Mila je ravno končala s pospravljanjem sobe. Še enkrat se je ozrla okrog. Vse je bilo na svojem mestu, nikjer ni bilo pičice prahu. Soba je gledala vanjo s svojim prijazno hladnim pogledom.
»Kaj sedaj,« se je nenadno vprašala. Na polici so ležali zvezki in knjige iz njenih šolskih dni ter jo klicali k študiju. »Ah, da, čez mesec dni mora polagati drugi izpit!« In poleg zvezkov je čakala uradna pošta, ki jo je danes prejela. Tudi to mora rešiti in vpisati v knjige, saj je že drugo leto v. d. upravitelj ica šole. Že drugo leto ima vsak dan dopoldne in popoldne pouk, sama je na dvo-razrednici, daleč od rojstnega kraja, tik ob meji. Da, sama.
Ob tej misli se je oglasil tam nekje globoko v duši klic. Klic po človeku, kakršnem koli: možkem ali ženski, samo, da bi jo razumel, da bi lahko izpregovorila par besed, ki jih nosi že par tednov v duši in jih nima komu povedati. Da, zdi se ji, kakor, da so ji vzeli dar govora, ko so jo postavili sem, da hodi kakor mutec okoli. O, kako zavida de-co, ki tako veselo čeblja v šoli med odmorom med seboj. Saj bi rada šla h kmetom in se z njimi pomenila, a kruta bolečina ji stisne srce, ko pomisli na prvi stik z njimi. Spomni se, kako se je veselila svoje prve službe, kako je komaj čakala, da pride na vas med slovenske kmete, one kmete, ki jih tare kriza, nevednost in bolezni. Hotela je priti k njim, postati eno z njimi in jim pomagati. A kako je bilo tu? Na njen prijazni pozdrav je odzdravil kmet s čudnim neznanim izrazom, ki ga še nikoli ni slišala. »Kaj vi ne znate našega jezika?« je slišala nato v čudni jugoslovanski mešanici in temu je še sledil srp pogled —. Čudno jo je spreletelo. In v šoli niso bili nikoli omenili, da je tudi v Sloveniji
več vrst manjšin —. Tedaj je trdno sklenila, da se nauči tudi tega jezika, ker hoče biti prava učiteljica. Toda šola ji je vzela skoro ves prosti čas in njen uk je le počasi napredoval.
Iz teh misli jo je zbudilo močno zvone-nje bicikla. Pogledala je skozi okno in zagledala kolego in par kolegic, ki so prišli iz bližnjih šol. Niti mati se ni mogla razveseliti svojega sina tako, kot se je ona teh kolegov. Povabila jih je v svojo samotno sobico, posadila za mizo in se opravičevala, da nima ni-kakšnih priboljškov razen jabolk, orehov in kruha. Tudi oni so v sličnem položaju kot ona, tudi oni so prišli skoro istočasno v te kraje. In tako se je razvijal pogovor. Nekdo se spomni in reče: »Daj, Mila, vzemi citre, bomo nekaj zapeli!« Mila je ubrala strune. Komaj slišno se je zazibala pesem v samotni sobici. Pa za eno je prišla druga, nekoliko krepkejša in to se je stopnjevalo, dokler jim niso lica žarela od veselja, a srce pelo glasno in radostno, kajti vsak od teh mladih je bil v duhu tam daleč v svojem rojstnem kraju.
Sonce je tonilo kot velika rdeča krogla za prekmurskimi ravninami. Pod okni se je zbrala že cela vas in napeto poslušala ubrano petje. Čudno se jim je zdelo, da znajo »oni« tako lepo peti. Pozabili so na sovraštvo in začeli burno ploskati ob koncu vsake pesmi.
Tedaj so se vzdramili oni gori v sobici, spogledali so se in zdelo se jim je. da so prišli iz daljnega kraja. Nenadoma so se zavedli, da je tema in da so daleč od svojih službenih mest. Zopet jih je priklicala kruta sedanjost k zavesti. Vstali so s težkim srcem, a pri srcu jim je bilo lepo, veselo in toplo. »Da, tovariši, hvala vam, bilo je lepo, še pri-dimo skupaj, ne damo se streti, mi moramo in hočemo premagati tudi samoto in oddaljenost,« so si dejali in odšli v temo, vsak proti svojemu novemu domu.	Miči.
Splošne vesti
— Prosta mesta v srezu Dravograd so: v Dravogradu 1 za učitelja, v Remšniku 1 za učitelja, v Kapli 1 za učiteljico.
DVE KORISTNI PRIPRAVI ZA URADE IN ŠOLE
I.	Priprava za določevanje dob. — Patent br. 15.239.
Priprava služi v prvi vrsti za določevanje službene dobe službujočih oseb od nastopa službe do določenega, najčešče današnjega dne.
Po uradih je mnogokrat treba določiti službeno dobo službujočih oseb. To se vrši s pomočjo računanja — odštevanja —, kar dela precejšnje težave in zahteva mnogo časa, a rezultati so večkrat netočni.
Ti nedostatki se s pripravo za določevanje dob popolnoma odpravijo in bi se s pomočjo iste to določevanje vršilo povsod po istem enotnem sistemu. S to pripravo se da na zelo enostaven način, brez računanja, v najkrajšem času določiti službena doba kake osebe popolnoma točno in to tudi za primere prekinitve ali vštetja službene dobe.
II.	Priprava za sestavljanje urnika. — Patent br. 15.674.
Priprava služi za sestavljanje urnika in po sestavi izobešena kot skupni urnik za kakršno koli šolo s kolikor koli učiteljev, profesorjev ali razredov, oddekov.
Po šolah se poslužujejo za sestavljanje urnika priprav, razdeljenih po dnevih in razredih, ponekod tudi tako, da se učitelji ločijo po barvah.
Te priprave imajo nedostatke v sledečih primerih:
1. Ako poučujeta v istem razredu dva ali več učiteljev hkrati — deška in dekliška ročna dela —, je treba položiti na isto mesto dva ali več stolpcev ali slično.
—1 Jutro od 6 I. prinaša v »kulturnem pregledu« intervju na bivšega prosvetnega ministra Milana Grola, v katerem pravi g. minister glede učiteljstva do prosvete tudi sledeče: »Glede podrobnega prosvetnega dela na vasi, zlasti pobijanja nepismenosti, smo prej posebno z ljudskimi vseučilišči dosezali lepe uspehe. Vzemimo za primer podrinsko okrožje, kjer imate po vaseh čisto spodobne čitalnice. S šikanami se je to delo zavrlo in ubilo. Zaman je: ni mogoče doseči vidnih uspehov brez živahne zasebne iniciative. Prav tako ne bo z učiteljstvom doseženo kaj prida, dokler ne bo učiteljska služba veljala kot prosvetna služba par excellence. Treba jo je sprostiti bi-rokratizma in izpod oblasti onih, ki vidijo kot šefi učnih zavodov ves smisel učiteljskega dela v samem izvrševanju predpisanih uradniških dolžnosti, ne pa v vzgonu in zamahu tvornega prosvetnega dela med ljudstvom. Za mlad narod, kakršen smo mi, je prava nesreča, da se poklici, kakor so profesorski, učiteljski, zdravniški, veterinarski in inženjerski, popolnoma birokratizirajo in da ti avtentični kulturni delavci na kmetih opravljajo svojo funkcijo samo v okviru predpisanega delovnega časa. Kajpak, tega stanja ni mogoče spremeniti z zakoni in uredbami; treba bi bilo ustvariti novo duhovno atmosfero in v nji novo vzgojo, ki bi izobraženstvo ogrela za njegovo poslanstvo med ljudstvom. Treba je uvesti metode, da ti praktični nositelji višje kulture ne bodo obravnavani s strani oblasti kakor podnaredniki v vojski, marveč respektira-
ni po svoji kulturni aktivnosti v narodu. Značilen znak sedanjega sistema je v tem, da mora oče, ki vodi otroka v šolo, stopiti najprej v trafiko po koleke; zakon, ki ga sili, da daje otroke v šolo, ga obenem kaznuje in globi zato, ker izvršuje to dolžnost. Naši begunci med svetovno vojno so bili presenečeni, ko so poslali svojo deco v šole v Ženevi: deca. ni bila samo zastonj sprejeta, marveč je dobila zastonj tudi učbenike in pisalne potrebščine, torej reči, ki so pri nas predmet najbolj dobičkanosne špekulacije.
—1 »Iz zgodovine mariborskega šolstva« prinaša »Večernik« od 15. I. daljši članek, ki ima zanimive ugotovitve glede razvoja našega slovenskega šolstva na severni meji.
—1 Učiteljstvo in stanarina je naslov članku v »Slovenskem narodu« od 17. jan., kjer je med drugim tudi ta ugotovitev: Pred dvema letoma je prevzela banovina tudi stanarino' in kurjavo v svoj banovinski proračun. Učiteljstvo je ta ukrep pozdravilo v prepričanju, da bo svoje v zakonu zajamčene dohodke bolj v redu prejemalo kakor od občin. In res je banska uprava vsako proračunsko tromesečje redno nakazovala dotacije po sre-skih načelstvih šolskim upraviteljsitvom. — V zadnjem času je ta točnost ponehala. Dasi smo že sredi prvega meseca zadnjega proračunskega četrtletja, vendar še ni nakazana dotacija za tretje proračunsko četrtletje.
—1 Razpis smučarskega tečaja za Ijudsko-šolske učitelje je priobčen v »Jutru« od 13. januarja 1940.
Osebne szatleve Solslci radio
—i Premeščeni so: Šuštaršič Josip, učitelj v Tinju, v Teharje; Marija Svetina, učiteljica v Celju, v Črnomelj; Štefan Lutar, učitelj v Črensovcih, v Dolnjo Lendavo.
Naša gospodarska organisacija
SAMOPOMOČ UČITELJSKIH OTROK
Namen: Zadruga nakazuje otrokom oz. varovancem članov podporo, in sicer po otrokovi smrti posmrtnino, ob polnoletnosti pa odpravnino. Če umrje otrok, dobi član posmrtnino tolikokrat po 10 din, kolikor je zavarovancev. Danes je okoli 250 zavarovancev in znaša posmrtnina oz. odpravnina 2500 din.
Mnogo je še tovarišev in tovarišic, ki nimajo svojih otrok zavarovanih. Vsi ti naj prijavijo svoje otroke zadrugi, da bodo dobili v primeru smrti vsaj nekaj stroškov povrnjenih. Če pa dopolni otrok 21. leto, pa itak potrebuje denar. Vse to naj premislijo oni, ki imajo še male mladoletne otroke, potem se bo tudi ta, ena najmlajših gospodarskih ustanov kmalu okrepila ter postala močan faktor v vrsti naših gospodarskih in socialnih zadrug.
—r Torek, 23. januarja: Skrivnost krvi; g. profesor Rafael Bačar. Razpored: 1. Krvna telesca — pomen; sestav, krvna plasma. 2. Potovanje bele krvne stanice po krvnem obtoku.
—r Petek, 26. januarja: Svetosavska proslava, izvaja II. državna dekliška meščanska šola v Ljubljani. Vodi gdč. Marija Laharnar. Razpored: 1. E. Adamič: Venček slov. narodnih; petje. 2. S. Gregorčič: Naš narodni dom; dekl. 3. E. Adamič: Domu! petje s spremlje-vanjem klavirja. 4. A. Praprotnik: Domovina; dekl. 5. Govor o sv. Savi. 6. Pahor: Bog in Jugoslavija; petje s spremljevanjem klavirja. 7. S. Sremac: Rastko; legenda. 8. Sv. Sava blagoslavlja. Umolkli vir; narodni leoendi. 9. C. Pregelj: Pesem sv. Savi; petje
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 21. januarja, ob 17. uri predaval g. Vladimir Ku-ret: Zatiranje bolezni in škodljivcev na trti.
Učitelfslca tiskarna
—t Važno opozorilo! Odjemalci pisarniških potrebščin za šolo, pisarno in dom, učil se opozarjajo, da so se cene zaradi novih obveznih dajatev zvišale. Cene navedene v ceniku za šolsko leto 1939./40. ne veljajo.
Sianovslca organizacija JVV
2.	Ako poučuje en učitelj v dveh ali več razredih hkrati — zborno petje —, bi morali postaviti isti stolpec ali slično na več mest.
3.	Radi različnega števila razredov oziroma učiteljev na različnih šolah se ne more določiti stalno število njenih rubrik niti v povprečni niti v vzdolžni smeri.
4.	Pri vsaki menjavi učiteljev, predmetov ali razredov se morajo menjati tudi napisi in barve na stolpcih ali slično ali pa napraviti novi.
5.	Sestavljanje s temi pripravami je po raznih šolah različno in se ga morajo službene osebe za posamezne šole posebej privaditi.
S pripravo za sestavljanje urnika so ti nedostatki popolnoma odpravljeni, sestavljanje urnika se poenostavi in uvede povsod isti enotni sistem.
Obe pripravi je izumil Večko Filip, na-stavnik na drž. meščanski šoli v Žalcu.
Rešenje Uprave za Zaštitu industrijske svojine v Beogradu:
I. Br. 13.641 -17. VIII. 1939.
II. Br. 20.600- 13. XII. 1939.
Premeščeni učitelji med šolskimi počitnicami in ob pričetku šolskega leta, ki so bili prednaročniki Ledinekove knjige: Moj razred, II. del, še nekateri niso prejeli knjige. Prosimo, da nam javijo svoj novi naslov v svrho dostavitve knjig. Naslov pošljite na: Pedagoški tisk, z. z o. j.,_ v Mariboru, odpravništvo knjig v Vuzenici.
— Srečanja z življenjem bo naslov vzgojnim črticam vaškega pedagoga, ki bodo v kratkem izšle v založbi »Pedagoški tisk Maribor«. Poslužite se ugodnostnega nakupa s prednaročili. Vsaka šola bo prejela prospekt. Interesenti, dvignite na šolah tiskovino, po kateri lahko naročite v subskripcijski ceni. Knjigo je napisal tov. Jurančič Josip.
Ix izvršnega odbora
—iz Brzojavne pozdrave in izraze solidarnosti izvršnemu odboru JUU odnosno predsedniku tov. Ivanu Dimniku so poslali: Učiteljstvo sreskega društva Novi Sad.
Sresko učiteljsko društvo Subotica.
Učiteljstvo sreza Zenica. Učiteljstvo sreza in mesta Sremska Mitrovica.
Učiteljstvo alibunarskega sreza.
Sresko učiteljsko društvo Kostajnica.
Isz društev
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
je imelo svoj občni zbor dne 18. novembra. Na tem je bil izvoljen naslednji upravni odbor: Zupančič Drago, Kafol Ljudmila, Kancler Julka, Jančič Ivo, Pavletič Julij, Stanič Stane in Debenak Andrej.
Blagajniško poročilo je izkazalo le 245 din prebitka, to pa zato, ker je mnogo zaostankov na članarini. Društvo ima za izterjati okrog 3676 din. Po sklepu odborove seje so dobili večji dolžniki terjatev s pozivom, naj poravnajo svoj dolg v treh mesečnih obrokih. Terjatev je ostala glas vpijočega v puščavi. Blagajničarka apelira na članstvo, naj plačuje članarino Tedno. S tem bo prihranilo njej vse skrbi, sebi pa jezo in ne-voljo, kadar mora odšteti po par stotakov naenkrat.
Tajniško poročilo je vsebovalo vse važnejše dogodke tekom leta.
Za bodočo poslovno dobo sprejmemo članarino 18 (10) dinarjev, naročniki ŠM pa še dodajo tri din. Pri tem smo sprejeli predlog, da pripravniki plačajo samo prispevek za organizacijo, primanjkljaj pa krijemo iz podpornega fonda.
Poverjeništvo za ŠM je sprejel tov. Bi-tenc, za Učit. pokret Volmajer. Mladinsko matico Švajger in odsek za MPZ šuštarjeva, Stanič, Zupančič in Jarc.
Sklepi:
1. Zaradi draginje naj JUU stopi v stik z drugimi uradniškimi organizacijami.
2. V zadevi fonda za Učiteljski dom v Mariboru bo društvo povabilo upravnika, ki nam bo lahko vse pojasnil, kar bi zanimalo članstvo.
Drago Zupančič, preds. Andrej Debenak, ta j.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
je imelo zborovanje dne 16. decembra 1939-v Ptuju.
Predsednik tolmači sklep odbora, ki je zaradi težkega gmotnega položaja odposlal sekciji primerno resolucijo.
Apelira na čim večjo aktivizacijo članstva in na to, da bi vsak skušal po svoji moči pritegniti v organizacijo še vse one, ki niso še člani naše organizacije.
Ker sta oba naprošena predavatelja odpovedala svoji predavanji, je vskočil tov. A. Debenak, ki je podal kratek referat: »Pesmi učiteljice Vide Tauferjeve«. Prečital je tudi nekaj pesmi iz njene zadnje zbirke »Veje v vetru.«
Drago Zupančič, preds. Andre j Debenak, taj.
Opomba: Obe poročili je uredništvo prejelo 11. januarja 1940.
Novosti na knjižnem trgu
—k Učitelji - režiserji - ljudskih odrov. Te
dni izide pri založbi »Oder« v Ljubljani ljudska igra »Domačija«, ki jo je napisal naš tovariš Zmago Švajger. Uvod, kritično razpravo, analizo in režiserska navodila je tej sodobni kmečki igri oskrbel režiser Jože Borko, avtor dela: »Osvobojeno gledališče«. — Posamezni izvodi knjige, ki jo je lepo opremil akad. slikar Kavčič Maks, bodo veljali 20 din, pri naročilu 5 izvodov, katere dobite že ¡za 80 din, pa so odri oproščeni avtorske takse za vse uprizoritve te igre. Igra se naroča pri založbi Oder, Ljubljana, Cerkvena ulica 21, kjer dobite tudi knjižni prospekt te založbe.
B.