številka 31 četrtek, 7. avgusta 1997 160 tolarjev Bali so se dežja, ki je v teh veseličnih časih že marsikateremu prireditelju zagrenil prijetno spanje. Bali so se, da bo zaradi hladnih noči slab obisk. Pa brez potrebe. V soboto dežja ni bilo, noč je bila dokaj topla v primerjavi s prejšnjimi in prireditveni prostor med restavracijo Jezero ter Belo dvorano so zatrpali mnogi Velenjčani in obiskovalci od drugod. Velenjska Noča ob jezeru je bila spet tako ali drugače nepozabna. Stran 16 Tekmovanje mladih traktoristov RAVNE pri ŠOŠTANJU - Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Zavod za živinorejo in kmetijstvo Celje ter Aktiv mladih zadružnikov Šeleške doline - strojini krožek, pripravljajo v petek, 8. avgusta na posestvu v Ravnah nad. Šoštanjem regijsko tekmovanje mladih traktoristov. Tekmovanje, ki ga bodo ob 9. uri pričeli na posestvu Ravne, udeležilo pa se ga bo dvanajst ekip iz cele celjske regije, predstavlja izbor za državno prvenstvo. Spomnimo se, da so bili mladi zadružniki iz Šaleške doline lani prvi na regijskem tekmovanju, kako bo letos, pa bomo videli jutri. ■ mkp Mladi flosarji nadaljujejo bogato izročilo svojih znanih prednikov in ga ohranjajo bodočim rodovom. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko so v svoje vrste z znanim flosarskim krstom sprejeli novega vrstnika. ■i p VELEBLAGOVNICA VELENJE Kdor išče, ta najde... v NAMI! Se Žalec in Velenje ne gledata najlepše? Krajani Vinske Gore, ki so pred leti odločili, da bi tudi formalno želeli biti občani Velenja, kjer jih največ dela, kupuje, obiskuje zdravnike ter ureja druge zadeve, so še vedno veliko tam, kjer so bili, v Upravni enoti Žalec, in malo tu, kamor naj bi sodili, v Upravni enoti Velenje. Si pa, tako je videti na prvi pogled, oboji prizadevajo, da bi zadeve uredili. Doslej neuspešno. Dalje na 3. strani ] Spopad s progo preživetja Ognjemet spet izvabljal vzdihe Ob Velenjskem jezeru teče danes že šesti dan slovenskega (mednarodnega) taborniškega zleta. 800 taborečih se vsakodnevno spoznava z okoliškimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, gotovo pa spadata med največji doživetji obisk jame velenjskega premogovnika in »spopad s progo preživet-ja«(na fotografiji). Več na strani 4. foto: leši Slavje za preteklost in bodočnost S 37. flosarskim balom so v nedeljo na Ljubnem sklenili splet lepih in pestrih desetdnevnih prireditev ob prazniku občine Ljubno in 750 - letnici prve omembe Ljubnega v pisnih virih. velenjskem planinskem društvu je letos v tej alpski lepotici pripravil že 14. tabor za svoje naraščajnike. Novost letošnjega tabora je, da so prvič skupaj učenci osnovnih šol in srednješolci, imajo pa seveda različen dnevni red in Mlajši naraščajniki pripravijo taborni ogenj in ob njem Pro8ram- °b šestih us- zvečer še posebej uživajo posobljenih planinskih vodnikih in vodstvu tabora je ta Naj otroci varno hodijo v gore, naj uživajo v teden v Logarski dolini dvanajst srednješolcev naravi in naj jo spoštujejo, to so temeljni nameni jn petnajst učencev osnovnih šol, torej so to vsakoletnega planinskega tabora velenjskih mIadi planinci od osmega do dvajsetega leta planincev v Logarski dolini. Mladinski odsek pri starosti. Več na strani 5. Bo pretežno sončno, možne popoldanske plohe. Planinsko društvo Velenje Tabor naraščajnikov v ISSN 0350-5561 9770350556014 2 kVilŠ VAS DOGODKI 7. avgusta 1997 Hmeljarji bodo praznovali zopet v Braslovčah Jubilejni 35. dan Dolgotrajne in temeljite priprave braslovških turističnih delavcev na 35. dan slovenskih hmeljarjev gredo h koncu. Dvodnevno praznovanje bo v soboto in nedeljo, 9. in 10. avgusta. Kot nam je povedal predsednik Turističnega društva Tone Ramšak, so že v ponedeljek odprli razstavo kmetijske mehanizacije na dvorišču braslovške kmetijske zadruge, osrednje praznovanje pa se bo pričelo v soboto ob 9. uri z otvoritvijo gobarske razstave v dvorani lovskega doma, obenem pa bo tu tudi degustacija laškega piva. Ob 14. uri se bo pričel odbojkarski turnir, ob 15. uri gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal hmeljske kobule, ob 20. uri pa bodo pokale podelili in pričeli s hmeljarskim rajanjem z ansamblom Gaj iz Mozirja. Naslednji dan, v nedeljo, 10. avgusta, pa bodo praznovanje nadaljevali ob 14.30 s pisano hmeljarsko povorko skozi trg Braslovče na prireditveni prostor, kjer bo predaja starešinstva in predstavitev letošnje spremljevalke. Sledile bodo šaljive igre, tekmovanje v pitju piva in držanju pivskih vrčkov, bogat in zanimiv srečelov. Program bosta povezovala strašna Jožeta, plesalo pa se bo tako, kot bo igral ansambel Zasavci. Glede na to, da letos hmelj zelo dobro kaže, bo tudi praznovanje lahko bolj pristno in veselo. ■ -er Gornji Grad Pričeli graditi hiše Gornji Grad je edini kraj v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, ki je v zadnjem obdobju uspel urediti stanovanjsko cono. Vsa ureditvena dela so sklenili pozno pomladi, prodali so vseh 19 parcel, prvi od lastnikov pa so že pričeli graditi svoje nove domove. Za Gornji Grad to veliko pomeni, saj tudi na ta način preprečujejo odhajanje ljudi drugam in obenem zagotavljajo vračanje domačinov, ki sicer živijo in delajo v drugih krajih. Novo stanovanjsko naselje je za kraj vsekakor velika pridobitev. MjP Gornji Grad Novo avtobusno postajališče V središču Zadrečke doline so se konec prejšnjega tedna rešili še enega »cestno-prometnega« problema. Iz ožjega središča kraja so namreč avtobusno postajališče prestavili na prostoren parkirni prostor za znamenito katedralo. S tem so odpravili ozko grlo, ki je zlasti ob konicah pomenilo veliko zagato na cesti, s tem pa so seveda zagotovili tudi večjo prometno varnost. Na novem prostoru so poskrbeli tudi za potnike, rešitev pa je začasna, saj bodo pravo avtobusno postajo na istem mestu uredili ob predvideni gradnji obvoznice. MJP Vse za šolo v Nami Avgust je mesec, ko se je treba počasi pripravljati na šolo in nakupiti vse, kar se pri tako resni stvari kot šola je, potrebuje. Veleblagovnica Nama v pritličju že ponuja vse za šolo: zvezke, pisala in druge potrebščine ter torbe, nahrbtnike in copate. Na tri čeke, brez obresti. Občina Nazarje Poletna »papirna vojna« Poletje z dopustniškim in počitniškim mrtvilom naj bi v tem času »vladalo« našemu delovnemu in življenskemu utripu, pa prav povsod ni čisto tako. Zlasti v občinah pretiranega zatišja ni, kar velja tudi za občino Nazarje. Dela ne manjka, še več pa je garanja za dokumentacijo, kije z ostalimi pripravami nujna za pričetek najrazličnejših del konec poletja in v jeseni. Na skoraj celotnem področju nazarske občine delavci Telekoma in njegovi podizvajalci polagajo optični kabel in skrbijo za krajevni razvod za mnoge nove telefonske priključke. Trenutno je na deloviščih najbolj živahno na področju nove telefonske centrale v Šmartnem ob Dreti. Zanimivo je, da istočasno polagajo tudi kabel za razvod televizijskega signala. V Nazarjah je odziv krajanov za sistem kabelske televizije nekoliko slabši, saj je očitno, da v Nazarjah dobijo več televizijskih signalov kot v Šmartnem, kar nekoliko zadržuje dela, škoda pa bi bilo zamuditi tako lepo priložnost. Ob tem so v občini Nazarje predvsem usmerjeni na pridobivanje obsežne dokumentacije in na pripravljalna dela za akcije, ki jih bodo pričeli uresničevati konec poletja in v jeseni, pri čemer je potrebna velika mera »prilagajanja« komaj sprejete- mu državnemu proračunu. To »vmesno« obdobje so tako izkoristili pa pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo popoldne osnovne šole v Nazarjah, papirji so potrebni tudi za most proti Brdu v Šmartnem ob Dreti, za pločnik ob vrtcu in osnovni šoli v Nazarjah, za mrliško vežico v Šmartnem ob Dreti in še za kaj. Trudijo si pridobiti sredstva ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje nadaljnje izgradnje kanalizacije v Nazarjah. Uresničitev tega načrta bi pomenila zaključek gradnje kanalizacijskega sistema in priklopa na čistilno napravo v Lokah pri Mozirju. Na ta način bi bilo na sistem in čistilno napravo priključeno celotno jedro Nazarij, kar je velik korak naprej pri ekološkem osveščanju vseh občanov. Tudi v nazarski občini v tem času pripravljajo spremembe družbenega plana bivše skupne občine Mozirje, torej izdelujejo lasten družbeni plan, trenutno pa se ubadajo s spremembami kategorizacije zemljišč. V tem tednu so na terenu komisije, ki skupaj s kmetijci ocenjujejo vloge, vse skupaj pa.bo osnova za nadaljnje delo urbanistov. Mjp Gornji Grad Koroški rojaki se bodo predstavili Občina Gornji Grad in njen župan Toni Rifelj si že dalj časa prizadevata za tesnejše sodelovanje z rojaki onstran državne meje z Republiko Avstrijo, pobude in napori pa že rojevajo otipljive sadove. Nekaj obiskov so že izmenjali in navezali stike na različnih področjih, nova pobuda pa bo uresničena letošnjega oktobra. Pred nedavnim so namreč Gornji Grad obiskali predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer in generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, sprejeli pa so jih gorn-jegrajski in nazarski župan Toni Rifelj in Ivan Purnat, Ijuben-ska županja Anka Rakun in mozirski podžupan Anton Venek. Na sestanku so se dogovorili o tednu koroških Slovencev v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Zamisel o takšni predstavitvi je vzniknila med srečanji kulturnikov iz Globasnice in Gornjega Grada, namen srečanja pa je seveda celovita krepitev povezanosti med Slovenci, ki jih sicer ločuje državna meja. Nanti Olip je izrazil trdno prepričanje, da brez tesnega sodelovanja z matičnim narodom za koroške Slovence na drugi strani Karavank ni preživetja. Po njegovem bi morali izkoristiti prav vse možnosti na različnih področjih, s precejšnjim obžalovanjem pa je poudaril, da je po osamosvojitvi zanimanje Slovencev za rojake na avstrijskem Koroškem močno padlo. Gostje in gostitelji so bili enotni, da je potreba po tesnejših stikih obojestranska in da morajo sodelovanje zasnovati trdno in dolgoročno. Tako so se dogovorili, da bo prvo srečanje v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini v tednu med 17. in 24. oktobrom letos. Mozirska občina bo poskrbela za prosvetno in športno predstavitev rojakov z avstrijske Koroške, nazarska bo gostila gospodarstvenike, kmetijce občina Ljubno, za turistično predstavitev bo poskrbela občina Luče, za kulturno dejavnost pa občina Gornji Grad. ■ j p Luče ob Savinji Do nedelje bo več kot veselo Turistično društvo, občina ostala društva in krajani Luč bodo od danes, četrtek, do nedelje izvedli splet športnih, kulturnih in zlasti narodopisnih prireditev ob 28. po vrsti »Lučkem dnevu,« svojem vsakoletnem turističnem in narodopisnem prazniku. Že danes bodo odprli razstavo naravnih zelišč in pokušino zdravilnih čajev, ob 19.00 pa bo na turistični kmetiji Spodnji Jerovčnik predavanje o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Petek in sobota bosta namenjena različnim športom, za petek pa med ostalim velja omeniti koncert učencev mednarodne klavirske šole profesorice Blaženke Arnič, ki ga bodo v osnovni šoli pričeli ob 18.00, ob 20.00 pa bodo pričeli »lučke karaoke« z nekaj znanimi in zanimivimi gosti. V soboto ob 12.00 bo na Molički peči pod Ojstrico maša za gornike s slovesnostjo v spomin na Frana Kocbeka, ustanovitelja Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, ob 19.00 pa bodo v središču Luč pričeli še stare družabne igre s predstavitvijo družabnega in prazničnega dogajanja nekoč. Stalnici dogajanja v soboto in nedeljo bosta »z mlinarjem in domačini v mlin kot nekoč« in »z lučkim taksijem na ogled,« kar pomeni spoznavanje kraja s starimi vozili, večer pa bo popestrila Irena Vrčkovnik z ansamblom Happy band. Osrednji del bo seveda v nedeljo, ko se bodo Luče z bližnjo okolico že dopoldne spremenile v pravo narodopisno razstavo »od štanta do štanta,« na kateri bodo prikazali stare običaje, opravila in orodja, ob 15.00 bo obiskovalce od štanta do štanta vodil priznani humorist s pevci, godci in folklorno skupino Oljka iz Šmartnega od Paki, ob 16.30 pa bodo sklenili »dan dneva med vlcerji« in prikazali spravilo lesa po riži in plavljenje na Savinji. MJP In pričele so se počitnice Za nekatere še velja reklo, da dobi vsak toliko, kolikor si zasluži, za vse ne. Šolarji so sicer dobili spričevala, ki naj bi bila potrdila za njihov celoletni trud in uspeh. Mnogi pa odhajajo na počitnice in dopuste, ne da bi dobili take izkaze svojih uspehov. Tudi učitelji, ki so delili usodo mladi generaciji, ne dobijo nikakršnih potrdil o tem, koliko so sami prispevali k učnim uspehom svojih varovancev. Ker ni takih potrdil, tudi ni dokazov o tem, kdo gre na zaslužene počitnice ali dopust, kdo ne. Pravijo, da še vedno velja, da dopust najbolj uživajo tisti, ki si ga najmanj zaslužijo. Kakorkoli že, dopust in počitnice so še vedno pravica, ki jo imajo šolarji in delavci. Tudi politiki. Merila o tem, kako so si dopust zaslužili, pa so različna. Za šolarje so to izkazi, za delavce uspešnost poslovanja podjetij, za politike uspešnost vodenja občine ali države. Za prve in druge so stvari bolj ali manj jasne - zapisane ocene v izkazu ali v polletni bilanci poslovanja. To vetja predvsem za tista podjetja, kjer se odločajo za kolektivne dopuste. Med take sodi tudi velenjski gigant gospodinjskih aparatov. Kdor je prebral rezultate njihovega poslovanja, se strinja, da so si dopust še kako zaslužili. Za tiste, ki bodo delali tudi v času dopusta, pa ne velja, da opravljajo popravni izpit. Le stvari morajo pripraviti tako, da bo proizvodnja po vrnitvi delavcev spet stekla kot po maslu. Pri politikih je tisto o ocenjevanju težje. Pa naj gre za vodenje občine ali države. Nekateri pravijo, da si poslanci počitnice zaslužijo že zaradi tako dolgotrajnih in bučnih zasedanj. Prav je, da taka zasedanja prekinejo tudi zato, da si še mi malo spočijemo. Bolj ko je politika javna, več ljudi »kibicira« za tako ali drugačno odločitev, za to ali ono politično usmeritev. Ocene ljudi o uspešnosti politikov so zelo različne. Eni tarnajo nad počasnostjo vlade, ki naj bi bila kriva, da bomo proračun za letošnje leto dobili šele v dneh iztekajočega leta, drugi pravijo, da smo vendarle uspešni tudi pri tem. Saj smo osnove proračuna dobili prav isti dan kot Amerikanci. Z njimi pa se, čeprav nam jo včasih kaj zagodejo, radi primerjamo. Negativno oceno naj bi naš politični vrh dobil tudi v boju za članstvo v Nato paktu in tudi pri približevanju Evropi. Ta boj je že terjal prvo žrtev - našega zunanjega ministra. Počitnice in dopusti so čas, da si spočijemo in naberemo novih moči. Tudi za ta čas naj bi nekako veljal pregovor, da je večer pametnejši od jutra, pa bodo morda odločitve po dopustih treznejše. Tudi zato je morda prav, da so za popočitniški čas ostale odločil o slovenskih železarnah, o rojevanju novih občin in še o čem. 9 (k) 7. avgusta 1997 DOGODKI KAS VAS 3 Predlog za sprejemno-informacijsko pisarno v Vinski Gori sprožil nova vprašanja Se Žalec in Velenje ne gledata najlepše? (Nadaljevanje s prve strani) Čeprav na vsakem srečanju izpostavljajo ta problem in četudi so že napisali kar nekaj dopisov na to temo, prosili in zahtevali, zlasti hud je bil lani župan mestne občine Velenje Srečko Meh, ter jih pošiljali na različne naslove, do danes še nič konkretnega. Prvi korak se zdaj morda le nakazuje, vlada Republike Slovenije je omogočila vzpostavitev spre-jemno-informacijske pisarne v Vinski Gori, ki bi vsaj delno približala upravo krajanom. Marjan Žohar, načelnik Upravne enote Žalec, se je s predlogom po srečanju in uresničitvi te možnosti obrnil na župana mestne občine Velenje. Ta je seveda za srečanje, ni pa ob našem pogovoru mogel skriti, da s ponujeno možnostjo države in s tem »malenkostnim popravkom« ni najbolj zadovoljen. »To sicer res pomeni začetek približevanja državne uprave krajanom, pri razreševanju problema Vinske Gore pa ne predstavlja prav ničesar. Še vedno gre za upravno enoto Žalec, ki bo ob mejami upravnih enot, kot bi bilo logično, in da v resornem ministrstvu ne premorejo dovolj volje, da bi zadeve uredili. Vsaj za območje Vinske Gore ne vidi nobenega zadržka, da se to ne bi dalo urediti. »Problemi bi bili morda samo pri zemljiški knjigi, ker gre za dolgo zgodovino. Vso odgovornost za to nosi država in tudi tokrat izražam nezadovoljstvo, da še ni bilo narejenega prav nič,« pravi župan mestne občine Velenje Srečko Meh, ki pa se bo na pobudo načelnika upravne enote Žalec Marjana Žoharja po vzpostavitvi sprejemno-informa-cijskc pisarne vsekakor odzval, skupaj z načelnico Upravne enote Velenje Mileno Pečovnik in predsednikom krajevne skupnosti Vinska Gora Francem Špeglom. »Ljudem bo s tem boljše, zato bomo to uredili. Gospodu Žoharju je treba priznati, da se je potrudil, sam pa zaradi delitvene bilance nisem zadovoljen, saj na tem področju ni res nobenega napredka.« ■ Milena Krstič - Planine ■ foto: vos naši podpori organizirala v Vinski Gori informacijsko pisarno,« je predlog na kratko komentiral Srečko Meh. »Zelo slabe volje sem tudi zaradi tega, ker se z občino Žalec ne moremo dogovoriti o premoženjsko-delitveni bilanci. očitno še kar nekaj, tudi drugje. Recimo, da še ni soglasja med občinama o prenosu komunalne infrastrukture, da Velenje Žalcu noče poravnati strokov za šolo v Vinski Gori, da so bili zapleti pri nadomestilu za uporabo stavbnega Občina Žalec je odgovorna za to, da jo izdela in nam dostavi potrebne podatke. Mineva pa že tretje leto, kar se redno srečujemo z žalskim županom, pa vendar še vedno nismo dobili potrebnih podatkov, da bi lahko izdelali delitveno bilanco,« pravi Meh. Zapletov pa je zemljišča, ki je šel v proračun v občine Žalec, da so zapleti pri kmetijski pospeševalni službi zaradi subvencioniranja kmetijske proizvodnje ... Tako se županu Velenja dozdeva, da država preprosto ne želi urediti oziroma poenotiti mej novih občin z Tu plačajo, tam kasirajo Tudi soglasja o prenosu komunalne infrastrukture za območje Vinske Gore iz občine Žalec v občino Velenje še ni. »Prihaja do absurdne situacije, ko proračunska sredstva občine Velenje vlagamo v vodovod na Prelski, kjer so bili veliki problemi. Z vodovodom pa upravlja Komunalno podjetje Žalec. Tam seveda niso najbolj navdušeni nad tem, da bi zadeve prenesli drugam, saj konec koncev pobirajo vodarino in vse, kar sodi k temu sklopu vprašanj. Priznal bom, da smo bili nekaj časa cclo v dilemi, ali pomagati, pa vendar nismo mogli prepustiti prebivalcev, ki nimajo vode, da postanejo žrtve prepirov med občinama. Naredili smo vse, da ne ostanejo brez vode.« Tudi Velenje še kaj dolguje Žalcu Resnici na ljubo pa je treba povedati tudi, in tega v Velenju ne skrivajo, da so tudi sami še kaj dolžni Žalcu. Recimo kar nekaj milijončkov na račun izobraževanja za čas, ko je občina Žalec plačevala stroške za šolo v Vinski Gori, pa so jih bili dolžni plačevati v Velenju. »Zagovarjamo stališče, da dokler ne pride do trdnega zagotovila, da bo premoženjsko-delitve-na bilanca narejena, tudi teh strškov ne mislimo poravnati,« pravi Srečko Meh. Država dovoli, vi pa se zmenMte Kakšen je sklep vlade, ki dovoljuje vzpostavitev sprejem-no-informacijske pisarne tudi za Vinsko Goro? »Vlada Republike Slovenije je ugotovila, da bi ustanavljanje izpostav upravnih enot kot organizacijskih oblik z določenim delovnim področjem, sistemizacijo delovnih mest in ostalimi pogoji, ki bi omogočali izvajanje nalog, zahtevalo dodatna finančna sredstva v državnem proračunu. Glede na izhodišča, ki so bila upoštevana pri pripravi predlogov za proračun za leto 1997 in proračun za leto 1998, ni možno zagotavljati dodatnih sredstev za zagotovitev kadrovskih, prostorskih in materialno-tehničnih pogojev za delo izpostav. Vlada je ugotovila, daje približevanje upravnih storitev državljanom možno zagotavljati tudi z določanjem sprejemno-informacijskih pisarn v okviru upravnih enot, in sicer v okviru nespremenjenega števila zaposlenih delavcev ter v okviru obstoječih prostorskih in drugih pogojev za delo. Vlada je podprla vzpostavljanje sprejemno-informacijskih pisarn povsod tam, kjer lokalne skupnosti izrazijo pripravljenost sodelovati pri zagotavljanju pogojev za njihovo delo, seveda ob upoštevanju obsega nalog ter ob zagotavljanju racionalnosti poslovanja.« /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI! ŠE JE ČAS, DA SE ODLOČITE ZA »PRAVI« DOPUST! V TA NAMEN VAM NUDI LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D. D. UGODNE GOTOVINSKE KREDITE Z VRAČILOM DO TREH LET, ZA KOMITENTE TUDI DO PET LET, PO NAJUGODNEJŠI OBRESTNI MERI ŽE OD T + 7 % NAPREJ. IN ZAKAJ GOTOVINSKE? Z GOTOVINO NAMREČ LAHKO TUDI UVELJAVLJATE POPUSTE PRI RAZNIH NAKUPIH. TEL INFORMACIJE: 063/ 854-251, INTERNI 249 IN 303. Podzemne garaže pod nakupovalnim centrom v Velenju zvečer zaklepajo Občina se še pogaja Kaj je s parkirnimi mesti pod novim nakupovalnim centrom v Velenju? Zakaj jih zvečer zaklepajo in zjutraj, ko center oživi, odklepajo? Ali ni bilo ob gradnji rečeno, da jih bodo lahko uporabljali tudi bližnji stanovalci, zlasti tisti s Kardeljevega trga, kijih najbolj pesti pomanjkanje parkirnih mest? Za gradnjo podzemnih garaž naj bi znatna sredstva prispevala tudi mestna občina Velenje in tako »kupila« možnost za te stanovalce. Pa je res tako? 37. flosarski bal na Ljubnem Občina pred nakupom parkirnih mest postavlja nekaj pogojev. Med njimi je najpomembnejši - pobiranje parkirnine. Veselo Ljubenski flosarski bal s svojo letošnjo 37. izvedbo sodi med najstarejše turistične in narodopisne prireditve v Sloveniji. Letos so bili mladi flosarji morda nekoliko utrujeni po desetdnevnih prireditvah ob 750-letnici prve omembe Ljubnega v pisnih virih in ob prazniku občine Ljubno, a so nedeljsko popoldne vseeno zapolnili s šegami in navadami nekdanjih ljubenskih flosarjev. Pridno so zvezali flos in ga v nedeljo udrli, prisrčno obudili spomin na težke in lepe čase flosarije v polpretekli zgodovini, za ohranjanje bogatega in raznolikega izročila pa v svoje vrste vključili novega flosarja. Najbolj res je tisto, da garaže čez noč zaklepajo. Ob snovanju objekta je dala občina pogoj, da se naredijo tudi garažni boksi, in sicer toliko, kot jih po normativih tako velik nakupovalni center potrebuje - 178. Razliko, ki bi nastala, naj bi kupila občina. »Doslej pa ta s prodajalcem oziroma izvajalccm gradnje Vegradom Velenje in lastniki v nakupovalnem centru še ni uskladila pogodbe. Ta še ni podpisana in tudi denarja občina še ni dala nikomur. Pogovarjamo pa se za nakup razlike, tiste, ki nastaja od predpisanih normativov navzgor,« pravi Tone Brodnik, predstojnik Urada za javne gospodarske zadeve v mestni občini Velenje. Občina pred tem nakupom postavlja nekaj pogojev, ki so povezani s predvidenim parkirnim režimom. Povedano drugače: gre za koriščenje oziroma pobiranje parkirnine na teh parkiriščih. Uskaljevanje gre h koncu. »Računamo, da bi glede na finančna sred-stava in možnosti, ki jih ima občina, poskusili ta parkirna mesta kupiti. Potem bodo tudi krajani Kardeljevega trga, denimo, imeli možnost z mesečno in letno najemnino koristiti garažna mesta v garažni hiši, tako kot drugi. Poskrbeti pa bo treba, da v boksih ne bo vandalizma. Ker so se take reči že dogajale, je vodstvo nakupovalnega centra odločilo, da ponoči garaže zaklepajo,« je povedal Brodnik. ■ Milena Krstič - Planine ■ foto: vos so udirali in krstili Flos so letos udrli presenetljivo vešče in hitro Zahtevnega flosarskega krsta je bil delež Tomaž Zagradišnik, ki so ga po stari navadi zmočili znotraj in zunaj, njegov boter je bil Robert Klemenak z mozirske poslovalnice celjskega Izletnika, spomine na rajže po Savinji, Savi in Donavi pa je kot letošnji najstarejši flosar obudil Franjo Marovt, s katerim se je pogovarjala županja Anka Rakun in mu izročila priložnostno darilo. MjP 4 NAŠ VAS AKTUALNO 7. avgusta 1997 Zlet tabornikov Slovenije Navdušeni nad organizacijo Na prostoru blizu kampa ob Velenjskem jezeru od 1. do 10. avgusta poteka zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeležbo. 800 tabornikov in skavtov iz šestih evropskih držav (Anglije, Avstrije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Slovenije) se je zbralo na prostoru ob Velenjskem jezeru, kjer se bodo dober teden družili in raziskovali. Letošnji zlet v Velenju je prvi v samostojni Sloveniji, priprave nanj pa so potekale leto in pol. Svečana otvoritev zleta je bila v soboto, 2. avgusta, kjer je mlade tabornike in tabornice najprej pozdravil načelnik zleta Milko Okoren. Poudaril je pomen skavtizma pri nas in po svetu in razloge za izbor lokacije zleta. Šaleška dolina je okolje, ki mu človek v preteklosti ni prizanašal s svojo dejavnostjo, vezano predvsem na pridobivanje elektične energije. Zato je tudi tema letošnjega zleta energija. Mlade tabornice in tabornike je nato pozdravil še Srečko Meh, župan občine Velenje. S svojimi besedami seje obrnil predvsem na zgodovino prostora, ki gosti mlade skavte, in osvetlil prizadevanja očine in njene industrije, da bi sanirali storjene napake iz preteklosti. Dodal je še, da ne skrivamo svojih slabosti, toda radi pokažemo, kaj smo storili za boljši jutri. Zadnji se je na zletni oder povzpel še predsednik Republike Skavtsko zastavo je dvignil Marko Razinger Utrinek s proge preživetja ^ Slovenije Milan Kučan. Tudi on se je v svojih besedah vprašal, kam pel- | je človeka strast, da bi si prikrojil naravo, in njegova volja, da bi poprav- ■ il svoje napake. Obudil je tudi nekaj spominov iz svoje taborniške ' preteklosti, na koncu pa otvoril enajsti zlet tabornikov Slovenije. I Svečani gostje, med njimi je bil tudi predsednik državnega zb- . ora dr. Ivan Kristan, so si potem skupaj z mladimi taborniki ogledali I tabor. Zadržali so se pri mnogih od skoraj 60 delavnic, kjer so jim I mladi ljubitelji narave predstavili delo, s katerim se bodo ukvarjali vse do začetka prihodnjega tedna. Eno bolj zanimivih prizorišč | tabora je slovenska razvojna vas, kjer se nahajajo pravi mali labo- | ratoriji, ki bodo udeležencem v pomoč pri delu. ! Mladi skavti se na obali Velenjskega jezera počutijo dobro. I Navdušeni so nad organizacijo in si predvsem želijo, da jim bo služilo ■ vreme. Njihova želja po spoznavanju sovrstnikov in do dela je neizmer- I na. Zlet pa ni zaprt za javnost. Če bi želeli tudi vi preživeti kakšno uro | v prijetnem vzdušju tabora in si ogledati delo v delavnicah, potem se . napotite proti velenjskemu avtokampu. Zadovoljne tabornike boste I le težko zgrešili. Krasijo jih uniforme z obvezno rutico in nasmeh na I obrazu. Ta je prisoten tudi na znaku letošnjega zleta. ■ Peter Lojen, foto leši I Prihod predsednika Slovenije Milana Kučana v spremstvu Milka Okorna, starešina zleta in Toneta De Coste, načelnika zleta Mednarodno srečanje mladine Evrope »Evropa - naš skupni dom« nosti v mestu vezana na zagotavljanje pogojev v raznih društvih in daje prav zato vesel udeležbe članov srečanja mladih v Velenju. Zaključil je s pozdravom in željo, da bi vsi prenesli pozdrave in mnenja o Sloveniji domov ter zaželel mladim prijetno bivanje med gostitelji in prebivalci.Sledil je pozdrav voditeljem vseh mest, ki so v znak zahvale županu izročili simbolična darila, ter pozdrav vsem zaslužnim za organizacijo in potek srečanja, pri čemer je gospod Tanšek povedal, da to srečanje Program tega srečanja je zelo pestro zasnovan. Med drugim so imeli v teh dneh načrtovano pot v Zavodnje, športne igre v Skalah, lončarsko delavnico v Topolšici, ogled velenjskega premogovnika, kuharsko delavnico, ekološko delavnico na Kopah, ogled Logarske doline, vožnjo s kanuji po Savinji ter ogled Savinjskega gaja. V prihodnjih dneh pa načrtujejo še ogled drugih delov Slovenije, kot so Postojnska jama, Lipica, slovenski obmorski kraji in Ljubljana, bivanje pa bodo zaključili v Velenju z novinarsko delavnico in športnimi aktivnostmi, nato pa se bodo v torek, 12. avgusta, v jutranjih urah vrnili domov. sofinancira Evropska skupnost - Mladi za Evropo in da brez njihove pomoči tega projekta ne bi mogli izvesti. Končno so prišli na vrsto še mladi prijateljskih mest, ki so s pomočjo urejenih kotičkov slikovito predstavili svoje mesto in državo. Na koncu pa so si vsi skupaj ogledali še Kažipotov kotiček, kjer so organizatorji skušali s slikami in komentarji prikazati del svojega delovanja. Večer so udeleženci srečanja zaključili z večerjo in pripravami programa, ki bo poleg delavnic vseboval še oglede Slovenije in za sprostitev tudi družabna srečanja ter igre. ■ Julija Kočar Počitniška zveza Kažipot iz Velenja že vrsto let aktivno organizira in se vključuje v mednarodne izmenjave mladih. Ena izmed aktivnosti, ki se je razvila, je srečanje mladine Evrope partnerskih in prijateljskih mest, ki poteka vsako leto v drugem mestu. Letos ima to čast Velenje, zato je v četrtek, 31. julija, prispelo 58 mladih iz Piotrkow TVibunalskega na Poljskem, Vienna v Franciji, Szolnoka na Madžarskem, Es-lingena v Nemčiji, Molodečne-ga v Belorusiji in Schiedama na Nizozemskem. Tem se je priključilo še pet mladih iz Slovenije, ki so se srečanja udeležili v najmanjšem številu. Udeleženci so že pred pričetkom srečanja pripravili projekt za razstavo, ki so jo v petek predstavili v kulturnem domu. Projekt se jc nanašal na temo Evropa - naš skupni dom, kar je tudi moto druženja. Razstavo je s pozdravom otvoril predsednik počitniške zveze Kažipot Gustl Tanšek. V uvodnem govoru je povedal, da je glavni cilj tega srečanja, da se mladim ponudi priložnost videti in doživeti tisto, kar se dogaja izven domačega kraja in da lahko primerjajo svoje življenje z življenjem mladih iz drugih držav. Poudarek druženja pa bo predvsem na lastni ustvarjalnosti mladih in skupnih aktivnosti udeležencev, kjer bodo izmenjali izkušnje preko raznih delavnic, kot so likovna, plesna, gledališka, video, glasbena, kulinarična, ekološka in novinarska. Delovne skupine pa naj bi obravnavale problematiko evropske prihodnosti, politiko miru v Evropi, ekologijo, kulturne razlike med evropskimi narodi, tudi Evropsko skupnost kot skupnost narodov in narodnosti, razvoj in realizacijo izobraževanja in modelov, krepitev kreativnosti in občutkov za solidarnost, predvsem pa krepitev prijateljstva med evropskimi narodi, je še povedal. Nato je izrekel dobrodošlico vsem prisotnim še Srečko Meh, župan občine Velenje, ter predstavil mesto Velenje. Pri tem je povedal, da je v Velenju veliko mladih, saj je povprečna starost prebivalcev 33 let, da smo tu veliko aktivnosti namenili šolskemu centru in izobraževanju in zato lansko leto odprli prvo višjo strokovno šolo, za leto 98 pa je načrtovan še visokošolski študij glasbene usmeritve. Povedal je tudi, da je večina aktiv- MPZ Kajuh Gostili pevce iz Nemčije Pravimo, da prijateljstvo ne pozna meja. To potrjujejo že nekaj časa tudi pevci Moškega pevskega zbora Kajuh iz Velenja in zbora iz mesta Roethenbach-Allgau iz Nemčije. Po zaslugi velenjskega rojaka Ota Vidica so kajuhovci navezali najprej stike z zborom v Kissleggu, sedaj pa še s tem zborom. Oto Vidic, ki je tudi odličen pevec in poje v obeh zborih, je bil doma na Ljubljanski cesti v Velenju, sedaj pa že 35 let živi v Nemčiji. Velenjčani so bili pred leti v gosteh v Nemčiji, prejšnji teden pa so jim Nemci vrnili obisk. Ljubiteljemo zbrovskega petja so v minuli petek pripravili v atriju Velenjskega gradu celovečerni koncert, ki je navdušil vse tiste, ki so ta večer preživeli z njimi. Gostje so predstavili s pesmimi različnih narodov, "vžgali" pa so tudi s pesmijo En hribček bom kupil v nemški priredbi. V nedeljo je nemški zbor nastopil še v Andražu v tamkajšnji cerkvi. ■ vos Na koncu sta oba zbora zapela še skupaj. 7. avgusta 1997 107,8 MHz KilS VAS 5 KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... PSYCHO PATH ja", je sredi prejšnjega meseca pričela s snemanjem ^ wrlw n materiala za svoj drugi CD. Medtem, ko je večina Prekmurski predstavniki drugačnega ročka, Psycho posnetkov s prvenca nastala v studiu Kif Kif, snema-Path, ki so pred kratkim izdali svoj prvi album 'Uiu immmmMS "m "Lazy Days". Kontroverzni Robbie, ki se je dobro uveljavil tudi kot maneken in voditelj različnih gala prireditev, napoveduje za konec leta izid svojega prvega jo drugi album v studiu SLYHOUSE mojstra Silvestra Žnidaršiča v Rožni dolini. Album bo predvidoma izšel konec oktobra, verjetno spet pri založbi Helidon. ART & MUSIC FESTIVAL V Puli bo 7., 8. in 9. avgusta potekal že tradicionalni, tokrat peti po vrsti, "Art & Music festival". Gre za eno pomembnejših manifestacij s področja alternativne kulture, ki že štiri leta privablja mlade alternativne umetnike predvsem iz Hrvaške in Slovenije, letos pa se ga bodo prvič udeležili tudi mladi ustvarjalci iz BiH. Med nastopajočimi bodo štirje slovenski bendi (Pridigarji, Dicky B Hardy, Valter brani Sarajevo in Skytower), od večjih imen pa gre omeniti predvsem hrvaške skupine Let 3 (na sliki), Kojoti, Zabranjeno LESTVICA DOMAČE GLASBE Jitsu" in se pred dobrim mesecem prvič predstavili tudi velenjski publiki, so sredi meseca julija zelo uspešno nastopili na festivalu v Lidu di Jesolo pri Benetkah v sosednji Italiji. Nastopili so pred veliko množico obiskovalcev, ki so jih na festival pritegnila predvsem imena kot so Skunk Anansie, Tiamat, Hardware, napovedani Faith No More, ki jih ni bilo in mnogi drugi. Psycho Path so pritegnili pozornost dveh italijanskih TV postaj, MATCH MUSIC in TMC 2, kjer bodo prvič v tujini predstavili tudi njihov videospot "Dehydrated". Napad na Evropo nadaljujejo Psycho Path sredi avgusta, ko se odpravljajo na krajšo turnejo po Nemčiji. LETEČI POTEPUHI Popularna domača skupina Leteči potepuhi, ki je zaslovela s skladbo "Bicikl", zahvaljujoč kateri se je dobro prijel tudi njihov prvi album" Zguba časa in denar- Nekdanji član najstniške kovnice denarja Take That, Gary Barlovv, je pred kratkim izdal svoj tretji single z naslovom "Help me girl". Avtor večine uspešnic skupine Take That je za časa obstoja skupine zaslužil ogromno denarja in kot kaže bo tako tudi zdaj, ko deluje sam, saj se oba njegova doslej objavljena singla še vedno dobro prodajata. Na vprašanje, kaj počne z vsem tem denarjem, Gary odgovarja, da ga je potrošil samostojnega albuma, pri nastanku katerega mu bosta pomagala tudi brata Gallagher iz popularne britanske skupine Oasis. m MiČ Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 3. avgusta: pušenje in Kud Idijoti. Vsi koncerti bodo potekali v ročk klubu "Uljanik" v Puli. GARY BARLOVV predvsem za nakup velike vile v Cheshireu, ogromnih količin knjig, oblek in velikega števila CD plošč. V kleti njegove vile je namreč shranjenih kar 15 000 različnih posnetkov. ROBBIE WILLIAMS Drugi, bolj radikalni član že omenjenih Take That (ki je tudi prvi zapustil uspešno peterico), Robbie VVilliams, pa je zakoračil v bolj rockerske vode. Po priredbi George Michaelove "Freedom" in rockerske "Old Before I Die", je tokrat izdal že tretji single z naslovom 1. VERDERBER: Coprnca 10 glasov 2. KLINC: Dober nasvet 6 glasov 3. KLAVŽAR: MešetarZalar 6 glasov 4. NIPIČ: Špilaj stari 6 glasov 5. SAVINJSKIH 7: Na Štajerskem 2 glasova Predlogi za nedeljo, 10. avgusta: 1.BOBRI: Martin 2.GAMSI: Bum-sa-sa * 3.KUMER: Dvojčici 4.P0DKRAJSKI: Letni časi 5.VADNAL: Tako vesel sem, ker me ljubiš ■ Vili Grabner Planinsko društvo Velenje Tabor naraščajnikov v Logarski dolini (Nadaljevanje s 1. strani) »Starejši vsak dan obiskujejo visoke gore okrog Logarske doline, se učijo in usposabljajo za varno hojo v gorah, mlajši pa se podajo na nižje točke in spoznavajo Logarsko dolino. Dnevni program je precej natrpan, a je v njem tudi veliko razvedrila in sprostitve, kar posebej velja za najmlajše. Želimo, da bi otroci uživali v naravi in jo spoštovali, da bi se naučili bivati v njej, da bi radi obiskovali gore in po njih varno hodili. Za učence v taboru pripravljamo likovne delavnice, že kar na začetku so z velikim užitkom risali na majice, ki nam jih je podaril Premogovnik Velenje, oblikovali smo glino, skrbimo za novinarsko delo, spoznavamo planinsko floro in favno, zdravilna zelišča, naučili se bomo osnov orientacije, pravilne in varne hoje in še česa, za vse pa so najbolj zanimivi večeri ob tabornem ognju. Otroci so bili posebej navdušeni nad planinskim krstom, ko-so dobili planinska imena,« pravi Anka Pugelj, ki vodi osnovnošolce, za srednješolce je zadolžena Mojca Novak. Povedati velja, da so si velenjski planinci novi prostor za tabor našli v kampu v Logarski dolini, saj so jih s prvotnega in lepega mesta ob domu planincev »odstranili.« V kampu imajo sem se sama. Zanj sem zvedela v šoli, zvabila me je tudi družba sošolcev in sedaj sem v Logarski dolini. Najlepše mi je zvečer ob tabornem ognju, sicer pa zelo uživam in bom še prišla.« ■/P šolo Gustava Šiliha in je že srednješolka, kot je poudarila: »V taboru v Logarski dolini sem že petič in vedno se imam resnično fajn. Opravila sem tudi planinsko šolo, ki jo izvaja društvo, v njej in v taborih pa sem se naučila veliko tega, kar rabim za življenje v naravi in varno hojo v planine. Prijetno je, če greš malo od doma in iz mesta, prava družba v planinah je nekaj zelo lepega in še bom prišla v tabor.« Tjaša Lepko je učenka drugega razreda osnovne šole Gorica, a ni več novinka v planinah: »V velenjsko planinsko društvo me je mamica včlanila žer pred tremi leti, z njo in z društvom sem tudi že hodila v planine. V taboru sem prvič, odločila pa čisto svoj prostor, s katerim sami razpolagajo, v zadnjih letih so pridobili lastne šotore in mnogo druge opreme, ki jo rabijo v taboru, je še dodala Anka Pugelj, ki pa ni pozabila še na nekaj drugega. Na izjemno marljive člane odbora, ki pri društvu skrbijo za vsakoletno izvedbo tabora. Vedno ga lepo in primerno uredijo in s pomočjo sponzorjev, ki jim je vodstvo tabora z vsemi naraščajniki vred še posebej hvaležno, zagotovijo potrebna sredstva. Sedemdnevno bivanje v taboru najmlajše velja 10.000, srednješolce pa 12.000 tolarjev. Skratka, mladi velenjski planinski naraščajniki se bodo imeli do konca tega tedna v Logarski dolini lepo in se še bodo vračali. Jerneja Tanšek je letos končala osnovno 6 KAK i:AS MNENJA IN ODMEVI, ZA PROSTI ČAS 7. avgusta 1997 Pustatičnika za predsednika 3! Ej ej, gospod Pustatičnik! Spet niste »stekali«! Ob besedah »domovina« in »Bog« mi še nikoli ni šlo na bruhanje, obrača pa se mi, ko gledam ljudi, ki zatajijo Boga, se prodajo Partiji, jo izkoristijo, se vrnejo k Bogu in neki drugi partiji in tako dalje in tako dalje ... Se vam ne zdi, da gre tudi vašemu Bogu vsaj malce na bruhanje ob takšnih ovčicah? Z-Bogom! ■ V. Vrbič Gostinka pa taka! V tej rubriki se zelo veliko govori tudi o gostinskih lokalih v Velenju. Tudi meni se je zgodilo nekaj zelo neprijetnega. Z družbo sem prišla v pizzerijo v Starem Velenju, naročili smo hrano in pijačo, ko pa smo hoteli (samo eden izmed nas) uporabiti sanitarije, so nas dobesedno nagnali iz lokala, češ da imajo pri njih WC samo za delovno osebje. Res je, daje občinska zgradba, da so zunaj javna stranišča, ampak gospodična v tem lokalu ali ni imela ali ni hotela dati ključa. In ker je to nujna potreba, ti vse prekipi. Bog ne daj, da bi tej gospodični kaj povedal nazaj! V trenutku te napodi iz lokala, češ zadnjič ste bili tukaj! Samo naj še kdo toži, da ni denarja in prometa. Ob takem delovnem osebju to sploh ni čudno. Največja groza je pravzaprav v tem, daje zelo malo tistih, ki spregovorijo o teh banalnih gostincih. Jaz pa ne morem molčati, ker sem pri tej gospodični že naletel na slab dan. Polagam ji na srce, da je vsak, ki obišče njen lokal, enak vsem tistim gostom, ki so ji priljubljeni, pa če to hoče ali ne, v današnjih časih je denar denar. Gostinstvo je rizičen posel, zahteva prijaznost, uslužnost, predvsem pa nivo obnašanja. Velenjčani imamo danes veliko izbiro dobrih, bolj ustrežljivih lokalov. Zavedati se tudi mora, da mene oziroma drugih, morda še bolj nezadovoljnih gostov, ne bo nič manj, če ne bomo obiskali tega lokala. Gostje gost! Pa kaj bi se grizli zaradi enega zame že pozabljenega lokala v Starem Velenju, saj se lahko zapeljemo par sto metrov naprej in si postrežen kakor kralj! Hvala lepa, gostinka pa taka! ■ Z. K. in N. J Semafor da ali ne! Kakor vsaka novost počasi zastari, tako je tudi semafor postal cokla v prometu. Najbolj so lahko zadovoljni Španci, ki se niso ogreli za to novost in so raje ostali pri krožnih križiščih s prometnim otokom in desnim pravilom. To je namreč veliko cenejša rešitev, ne zahteva nobenega vzdrževanja ter ne troši električno energijo. Vsakemu vozniku se je že kdaj zgodilo, da je stal s prižganim motorjem in onesneževal okolje in denarnico pred rdečo lučjo na popolnoma praznem križišču. V zadnjem času so na zahodu izračunali, da se na ta način pokuri na tisoče ton goriva brez koristi. Kje je rešitev? Dobro vemo, da se semaforjev ne bo dalo opustititi v celoti, se pa da zmanjšati njihovo uporabo, posebno popoldne in ponoči. V Velenju smo prvi led že prebili z izgradnjo križišča brez semaforja, za katerega sem se zavzemal pred leti, na Koroški cesti, na drugih semaforskih križiščih pa to lahko uredimo z minimalnimi stroški. Treba bo sneti znake »nimaš prednosti« in »prednostna cesta«, ki čepijo na vrhu semaforjev, in jih zamenjati z ličnim znakom »krožni promet«, pa že dobimo, seveda z rumeno utripajočo lučjo, špansko križišče, ki mu moderno pravimo rondo. Če pa na tako križišče obesimo ali postavimo še plastično piramido z narisanim znakom »obvezna smer«, bo vsak voznik takoj vedel, da tukaj vlada pravica desnega in ta ima prednost. Semaforje bi uporabljali samo še na križiščih z zelo gostim prometom, s tem pa bi odpadla zelo draga obnova semaforjev, ki delajo že 20 let, ki jo je napovedal župan. K temu naj dodam, da so v Franciji že predelali 15.000 križišč po tem sistemu in da ne bi bili prvi v tem. In še na nekaj bi rad opozoril. Tudi v Velenju bomo morali končno spoznati, da av-tovlaki in razni tovornjaki z gradbenim materialom ne sodijo v središče mesta in jim bo treba zgraditi obvoznice, sicer pa smo o tem že toliko pisali, daje res že prava sramota, da Velenje toliko zaostaja za ostalimi mesti v svetu. ■ Ivan Vihar Bili smo v živalskem vrtu Pred nedavnim smo šli v Ljubljano v živalski vrt. Tam smo videli veliko živali. Počakali smo še Ireno Furlan, ki nam je pokazala nojevo jajce, ki pa ni bilo oplojeno. V majhni košari je imela tri ježke. Res so bili nebogljeni, ker potrebujejo veliko mleka. Potem smo se odpravili tja, kjer so zaprti kuščarji in kače in druge živali. Irena nam je pokazala kuščarja, ki je udo- mačen, živi pa v Avstraliji. Ko sem ga z roko pobožala, se mi je zdelo, da je njegova koža kot kakšna guma, ki jo lahko držiš v roki. Spodaj je bila koža mehka in malo podobna zgornji. Nekateri so ga celo v roko prijeli in je bil zelo miren. Če je okolica res hrupna, se ustraši. Nekaj stvari nam je povedala o tej živali. Ko smo končali, smo se odpravili naprej pogledat še ostale živali v vrtu. Gledali smo morskega leva, ki je spretno lovil ribe in skakal. V veliki kletki so leno ležali tigri, ki niso nič slišali, kaj se dogaja okoli. Tudi kralj živali, lev, se je leno pretegnil in zaspal naprej. Najbrž so bili siti in so se najedli. Opice so bile zelo zanimive in so skakale naokrog in nas gledale. Potem smo si šli kupit kartice in šli na avtobus in se odpeljali domov. Želim, da bi šli še kam drugam, mogoče na Ptujski grad. Izlet je hitro minil in utrujeni smo odšli domov. ■ Klavdija Videčnik Varstveno-delovni center Ježek Velenje Poletna nagradna križanka Oldy j^aiiftl *OtDTd, Oldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 720-592 SALON VELENJE d.0.0. (Era ŠPORT), tel.: 863-960 Vam nudi vsa vozila znamke SUZUKI in vse vrste motorjev, skuterjev Piaggio in Ital Jet - po ugodnih cenah in ugodnih kreditnih pogojih. Podjetje Okly Vam poklanja poletno nagradno križanko! Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo opremljeno v Vašim naslovom pošljite na naslov: Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom "Nagradna križanka 01dy" do 18. avgusta 1997! 1. nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT 2. nagrada v vrednosti 3.000,00 SIT 3. nagrada v vrednosti 2.000,00 SIT GRADB. STROJ ZA IZKOP, PREVOZ IN RAZGRAJANJE ZEM. MAJERIAIA PREVAJALEC IZASTAR. G. MESTO LATVIJE KUHINJ. ZAČIMBA ŽICA NA VIOLINI 23 TEŽAVEN, KRITIČEN POLOŽAJ, STISKA 12 GOSTA MESNA JUHA MITOL. NAROD VELIKANOV PAVEL STRGAR GRELNIK NAP.VODE JEZIKOSL. AASEN TRANSPORTNI TRAK S KORCI TUBSKI JANZEVEC AVTOR KRIŽANKE R. NOČ 3LVOPOR CELOTNI POSNETEK V FILMU OBSEŽNA INSTRUM. SKLADBA REKTORJEV NAMESTNIK 19 NAS ČAS LESEN PREČNI NOSILEC VELIKO SITO BRAZIL. PAPIGA JUZNO-AMER. KU KAVICA KDOR SKOPI, REŽE ŽIVALI GRŠKA BOGINJA MODROSTI 13 SL. SKLA' DATEU KOGOJ 22 LINOLE-JU PODOBNA OBLOGA TAL IZ LEPEN-KASTE SNOVI BOJAZEN MEHKO VITA PREJA RANO-CELNIK JESENSKA VRTNA CVETICA GREGOR ERMENEC OSEBNI ZAIMEK DEL DNEVA VRSTA VRBE 14- KRANJ. ALPINIST OČKA ZDRAV. PIJAČA TISOČAK POSTAV-UALEC TRASE LET.GOZD-Nl POSEK 15 PRAVI PRIIMEK CULKOV-SKEGA OTROŠKO VOZILO ZOBOVI-NASLONO-VIHOKLCV LIVRIRAN SLUŽABNIK 21 24 VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI PREMIS-UENOST, NAČRTNOST A[>IT. PU-SCAVNIK SKLADATELJ HAČA-TURJAN LESEN ODER ZA SUŠENJE ZRNJA FR.MESTO OB LOARI REKA V SRBIJI AM. SKAKALKA V VODO, SVET. PRVAKINJA V SKOKIH S STOLPA LETA 1975 (JANETI ST. SLOV. STOMATOLOG I JOŽE I ROMAN CHATEAU BRIANDA 8 OLGA CEH NAJVIŠJE EVROPSKO GOROVJE RADIJSKI SPREJEM- NIK GOJZERJI STIK ROKE STRUPOM 10 .VSAATOR-JEVADELA VRSTA APERITIVA 1 VETRNI JOPIC S KAPUCO KOST PRSNEGA KOŠA DEBELA PALICA ODME-RITEV DAVEK NE-MUSLIMA-NOMV TURČIJI 17 REKA NA TAJSKEM LADO VINDIŠ SL.SLIKAR (VENO) PAPIGA AM.NOBE-LOVECZA MIR(1912) PETER OBLAK % PREBIV. AONIJE THOMAS YOUNG GORA V ŠVICI SPANSKO MESTO V ASTURIJI DAljMAT. MOS. IME IZUMRLI ORJAŠKI PTIC Z NOVE ZELAND. PISATELJ ROLLAND VLADO KREJAČ NAS ČAS OCE NEMŠKI MESCAN. FILOZOF IGEORG) OSMI DEL CELOTE 20 IGRALKA RINA PEVOVO-DJAKUNEJ 2.5 ANTON NOVAČAN 11 JECA, ZAPOR 18 SL. PISATELJ VE-LIKONJA A 2 3 4 |5 i i i 6 J? i i 8 9 10 11 12. 13 15 % 17 18 |19 i i 20 21 22 25 25 7. avgusta 1997 KULTURA, PORTRET NAS VAS 7 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Radijska kronika Marjanu Slapniku, radijskemu tehniku in vnetemu gobarju, ki je leta in leta po gobjo bero hodil daleč stran, so se letos gobe same približale. Za dolgoletno gobarsko vztrajnost so ga nagradile in mu rastejo samo dva metra stran od hiše. Tisti, ki ga poznajo, znajo povedati, da kakšen dan reče ženi: »Samo na gobji vrt naj pogledam, da vidim, kakšno juho bomo danes jedli.« Za vsak slučaj si je za tiste, ki to berejo, omislil tablo - PRIVAT in za tiste, ki bodo ob njej zamahnili z roko malo naprej postavil še eno - POZOR, HUD PES. Marko Milešič, naša nova radijska moč, seveda še ne more poznati vseh svojih radijskih kolegov, veliko jih je in kar nekaj časa bo preteklo, da jih bo spoznal. Do takrat so možni nesporazumi, takšni, kot se je zgodil prejšnji teden. Marko je bil dežuren v dopoldanskem programu, čakal je vedeževalko, ki bi morala priti vsak hip, ko je prišla na radio novinarka. »Vi ste pa gospa vedeževalka,« je določil. »Tako je,« je potrdila novinarka. »Zdajle se bova najprej pogovorila, kako bo zadeva potekala, potem pa takoj v studio, prav?«, je sprejela ponujeno možnost. Marko pa tudi. Tehnik se v pogovor ni mešal, se je pa ob njem muzal in muzal. Ko je bil nesporazum preč, so se smejali vsi trije. Irena Berzelak je za počitek našla pravšnji kotiček kar v Sloveniji - gore in Bohinj so jo čisto očarale. Tiste žulje, ki si jih je na turah nabrala, je že pozabila, morje, kamor odhaja, pa jih bo gotovo pozdravilo. »Priporočam, toplo priporočam«, pravi. Matjaž Šalej je na morju. Tam je menda tako lepo, da ta teden še ni mogel delati, za naslednjega pa še ne ve, če bo lahko. Ko je slabo vreme reče, da bi, ko posije sonce pa kliče, da ne bi. Čeprav je bila prejšnji teden časopisna redakcija totalno »opustošena«, delala je le peščica, si je urednik Našega časa Stane Vovk privoščil čas za pospravljanje. Vse dopoldne je zlagal in prelagal ter metal v koš skladno s tistim znamenitim rekom -skrivnost pospravljene mize je v košu za smeti. Da le ne bi. Naslednji dan, ko je bilo vse pospravljeno, ni našel ničesar! M mkp Kulturni center Ivana Napotnika Velenje VELENJE Sobota, 9. avgusta, ob 20.30, Beli dvor -Graščina Gorica Koncert je organiziran v sodelovanju s krajevno skupnostjo Gorica. OSAMLJENO DONI ZVONČEK MILI ... Ruske narodne in ciganske pesmi izvaja duo »Ira Roma« Irina in Aleksander Guščin sta prišla iz Samare, starega mesta ob reki Volgi. S seboj sta prinesla kitaro, violino, nekaj knjig ruske poezije in ogromno ljubezni do starih ruskih romanc in ciganskih pesmi. Irina je diplomirana režiserka in igralka s poznavanjem narodnozborovskega petja, Aleksander pa je diplomirani elektroinženir, kije že kot otrok hrepenel po življenju potujočih ciganov. Srečala sta se na ulici. On je igral mimoidočim klasiko. Prišla je ona, zapela in pričela seje njuna romanca. Od takrat živita, igrata in pojeta skupaj povsod, kjer so pripravljeni odpreti dušo topli ciganski pesmi in prefinjeni romanci. Pri Helidonu sta izdala kaseto, ki bo na voljo po koncertu. Vstopnine ni! Petek, 8. avgusta 1997, ob 20.30, Velenjski grad Večer šansonov Toneta Pavčka: LAN Izvajata Katja Levstik in Tone Pavček. Tone Pavček je pesnik, prevajalec in pisec. Izbrana besedila šansonov se navezujejo na tisti del pesnikove poezije, ki je posvečen domači pokrajini, rodu in premišljevanju o človekovem bivanju. Katja Levstik ni samo priznana gledališke igralka, je tudi pianistka in zlasti solo pevka. Na pragu svoje življenjske zrelosti se je srečala z izjemno uspešnimi interpretacijami šansonov in s svojim znanjem in trdim delom dodala slovenskemu občinstvu izjemen glasbeni dogodek. Komponist Silvester Stingl in Katja Levstik sta Pavčkove pesmi snela s papiija, po katerem so bile obešene, jih lepo, poskočno razporedila po notnih črtah ter zaigrala oziroma zapela. Pesnikovo delo je dobilo še eno melodijo in še ena krila. Vstopnice 600 SIT! • • • 7. velikega srpana Leta 1884 Slovenski gospodar je na današnji dan leta 1884 objavil zares kratko in jedrnato vest iz Šentilja pri Velenju: "(St. Ilj) pri Velenju volil je enoglasno narodnjake." Zakaj bi izgubljali besede, ko pa se da v enem samem stavku toliko povedati! Leta 1964 V članku z naslovom "Obiskali so Velenje" so v Celjskem tedniku poročali o obisku še ene izmed mnogih tujih delegacij, ki so nekdaj redno obiskovale Velenje: "V sredo popoldne so Velenje obiskali delegati XV mednarodnega kongresa za uporabno psihologijo. Z zanimanjem in presenečenjem so si ogledovali moderno rudarsko mesto. Na kongresu so dali največ poudarka industrijski psihologiji, psihologiji vzgoje in učenja ter klinični psihologiji. Posebej pa so obravnavali pomen informacij in motivacij pri izbiri poklica." Pri izbiri poklica je pa velikokrat žal, tako, da nam ga izbirajo drugi oziroma je ta izbira odvisna predvsem od možnosti vpisa na šolo, ki smo si jo izbrali. Iz leta v leto pa je vpis na nekatere srednje šole in študijske smeri skorajda nemogoč saj je vpisnih mest zelo, zelo malo. Leta 1967 Članek mariborskega Večera se je pred tridesetimi leti ukvarjal s temo, ki je danes v Velenju zopet zelo pereča: "Novi občinski odlok o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč določa, da je mogoče stavbna zemljišča v dndbeni lastnini oddati le z natečajem. V odloku je rečeno, da mora interesent začeti gradnjo najkasneje v šestih mesecih in jo končati v treh letih. Stavbno zemljišče dobi najboljši ponudnik." V tistih letih je bilo stavbnega zemljišča (če zemljišče še ni bilo stavbno, je pa to slej ko prej postalo) v Velenju še veliko, saj se je intenzivna stanovanjska izgradnja šele prav razmahnila. V današnjih časih pa je stavbno zemljišče v Velenju že prava redkost in tudi dragocenost za katero je treba odšteti veliko denarja. ■ Damijan Kljajič Zaleščanski portreti 18 MATJAŽ NATEK Malokomu je dano, da se rodi kar v z dobrotami založeno trgovino, kot se je to 4. novembra 1933 zgodilo Matjažu. Stari starši so bili namreč znani slovenski trgovci, v Šoštanju so imeli trgovino Senica. Njihova hčerka Danica se je v času velike svetovne gospodarske krize poročila z bančnim uradnikom Francem Natkom iz Celja in v zakonu rodila hčerko Alenko in sina Matjaža. Tudi Franc je z Danico delal v trgovini, za njim pa je prišel v Šoštanj še brat ter odprl svojo trgovino. Kmalu po Matjaževem rojstvu sta se starša razšla, oče se je odselil na Dolenjsko, že leta 1941 odšel v partizane in triinštiridesetega padel. Matjaž je leta do vojne preživel brezskrbno, v družbi sestre, matere in starih staršev. Njegova stara mama in mama sta bili navdušeni igralki in - kar je težko verjeti - bili sta botri skupaj stoenemu otroku! Doma so imeli bogato knjižnico, tako da so jih redno obiskovali duhovniki in študentje. Toda leta 1941, potem ko so jih iz hiše izselili, je vseh pet tisoč knjig sfrčalo skozi okna in končalo v plamenih. Nemci so Natke najprej odpeljali v Zormanovo hišo v Slovenj Gradcu, potem pa v župnišče v Šmartnem. Obilne pljunke nemških vojakov so morali predvsem starejši ljudje in duhovniki kar z usti pobirati s prašnih tal! Iz Maribora so jih s sedmim transportom odpeljali v Srbijo, s sabo so lahko imeli le culo s petimi kilogrami osebnih stvari, Matjaževi materi pa je s pomočjo dobrega nemškega vojaka uspelo pretihotapiti na vlak tudi dobršen del svojega osebnega nakita... V Beršičih pod Ravno goro je Matjaž na svoje oči videl četniškega vodjo Dražo Mihajloviča na belem konju, pozneje so jih naselili v Gornjem Milanovcu. Ko so se partizani in četniki razšli, je zagorel tudi Milanovac. Veliko ljudi je v smrtni grozi zbežalo v cerkev, v nekem trenutku so se vrata cerkve odprla, nemški vojak je zagledal Matjaževo mater, dejal v nemščini: "To je nemogoče!" in zaprl vrata - bil je to prav tisti vojak, ki je materi pomagal pretihotapiti zlato na vlak; cerkev je ostala nedotaknjena, čudežni dogodek pa so še leta kasneje znova in znova premlevali... Potem so s tremi znanimi učiteljskimi družinami /Hočevarji, Glaserji - Janko, znan slovenski pesnik, in Mi-klavčiči/ živeli v Arandjelovcu. Tu je Matjaž obiskoval tretji in četrti razred, zdaj četniški zdaj partizanski. Dnevi groze, ko so pred prebivalci četniki in Nemci obešali nedolžne ljudi, so se mešali s prijetnejšimi, ko so s sosedi prepevali slovenske pesmi, deklamirali in se pogovarjali. Po povratku v Šoštanj po koncu vojne so Senici spet začeli trgovati, Matjaž je šel v prvi razred višje gimnazije, a ga je mati po pol leta, nemirnega, neobvladljivega fanta, poslala v Ljubljano v Marijanišče k nunam in na klasično gimnazijo. A fant za nune ni bil najbolj vnet, še manj pa ga je veselila latinščina in matematika, zato se je po prvem letniku raje prepisal na takrat ustanovljeno srednjo fizkulturno šolo. Imel je strašansko domotožje, zato se je vsak teden ob petkih vračal v svoj Šoštanj. Medtem so leta 1948 Senicam trgovino nacionalizirali pod pretvezo, da je mati delala proti zakonom in mater celo za pol leta zaprli /po zaporu je zbolela ter kmalu, leta 1953, tudi umrla/. Sestra Alenka je prestradanega Matjaža skoraj vedno pričakala s palačinkami ali pa češpljevimi knedelci. Takrat je imel zaradi svoje neznatne teže vzdevek Šibi-ca, kasneje pa se ga je po znanem jugoslovanskem košarkarju prijelo tudi ime Gec. Vračanje v Šoštanj je pomenilo srečevanje s prijatelji, igranje nogometa in seveda košarke, ki so jo Šoštanjčani spoznali že leta 1947, leto kasneje pa celo ustanovili svoj klub. V Ljubljani je ves čas stanoval v Marijanišču, od koder so nune kmalu odšle /preimenoval se je v Dom Ivana Cankarja/, užival je v družbi mnogih, kasneje znanih Slovencev: Marjana Kralja, Vinka Globokarja, Bi-neta Rudana, Petra Ovsca, znanega glasbenega pedagoga Maksa Pirnika... Med prostim časom so radi z dekleti iz sosednjih internatov zaplesali, moderen pa je bil tudi italijanski klub na Ambroževem trgu, kjer je bilo oblačenje in obnašanje že malce zahodnjaško, v Ljubljano pa je tudi počasi prihajal rokenrol. 0 resnejši ljubezni proti koncu ljubljanskih let gospod Na-tek ne daje izjav. Ker je bil eden najobetavnejših košarkarjev, je eno sezono celo igral ljubljanski AŠK Olimpiji - prvi je takrat pri njih skočil do obroča! Klub mu seveda v tistih časih ni mogel nuditi denarja, da bi nadaljeval študij, tudi od doma ni mogel pričakovati pomoči, zato so se leta 1954 njegova ljubljanska leta končala z maturo. Kot mlad fizkulturnik je seveda moral opravljati obvezno prakso na šoli. To se je zgodilo na gimnaziji v Trbovljah, kjer je šel tik pred prvo uro od same živčnosti še na WC. Ko je stopil v razred, so dekleta hušknila v smeh. Takoj je ugotovil, da si je pozabil zapreti razporek na hlačah. Stisnil je zobe, odpredaval, na zaključku ure pa se opravičil, da je bil nervozen in si zaprl razporek... Ob koncu prakse so mu dekleta prinesla šopek, rekoč, da takšnega frajerja še niso videle! Prvo službo je imel v računovodstvu Tovarne usnja /vzeli so ga zato, da je igra! nogomet pri Usnjarju/, že po devetih mesecih pa ga je ravnatelj Arlič zaposlil na velenjski nižji gimnaziji, ki mu je 19. novembra 1955 pripravila šrango - nekaj mesecev prej je namreč Matjaž spoznal Dolenjko Logarjevo Lauro, ki je prišla na obisk k sestri. Sam tovariš Zgank je takrat za ohcet posodil rdečega službenega opla. Mlada dva sta živela v dvosobnem stanovanju nad Seničevo trgovino in le pičlo leto po poroki, 2.12.1956, dobila hčerko Renato, pet let kasneje, 18. 9.1961, pa še Ines. 1957,1958 - JLA. Najprej oficirska šola v Bileči, pravi vojaški dri! sredi razbeljenega kamenja, potem častna četa v Beogradu, sprejemi na letališču, udeležba na prvomajski paradi. V rezervi je kasneje pridobil čin kapetana prve klase, bil pa je pozneje tudi namestnik poveljnika teritorialne obrambe za Zahodno Štajersko... Po vojski se je leta 1959 zaposlil na drugi osnovni šoli v Šoštanju /danes Osnovna šola Biba Roecka/. Najprej je samo poučeval, kmalu je postal pomočnik ravnatelja - to pomeni, da je počel vse: učil je šest predmetov, vozil kombi, bil je tajnik in računovodja... Leta 1967 je postal ravnatelj in to ostal vse do upokojitve leta 1994. Skusil je vse šolske režime, kot prvi v Sloveniji pa je vpeljal celodnevno šolo /še danes trdi, da je bila v osnovi dobro zamišljena, le da je morda staršem odvzela preveč vzgojnih funkcij/ in se s tem prikupil tovarišu Popitu, pa prav zaradi njega dobil partijski ukor - njihovo šolo si je Popit namreč nekoč prišel ogledat in ravno ko sta se zunaj z Natkom rokovala, so skozi vrata dobesedno privreli vsi učenci. Tovariš Popit je izrazil ginjenost nad takšnim sprejemom, a ga je Natek "potolažil", češ da je to zaradi helikopterja, ki ga otroci še nikoli niso videli od blizu... In naslednji dan mu je velenjsko partijsko častno razsodišče zaradi tega izreklo ukor! Kot ravnatelj je sicer skušal biti trd, pa pravi, da mu to ni vedno uspevalo. In prizna, da je, ko pedagoški prijemi niso zalegli, kdaj uporabil tudi kakega nepedagoškega, ki pa po pravilu ni bil zelo boleč... V času njegovega ravnateljevanja je dobila šola prizidek, prizidek je dobila telovadnica, posodobili so šolsko opremo, najbolj pa je bil ravnatelj vesel rasti svojega kolektiva, saj je imel dobre učitelje za vsa področja. Ob šoli je seveda največ časa posvečal športu. Bil je nogometaš, nogometni trener, petindvajset let je bil trener košarkarjev Elektre, dolga leta predsednik tega kluba /tudi blagajnik, šofer in še kaj/, pa še sedaj je v upravnem odboru; delal je v Športni zvezi Slovenije, v Košarkarski zvezi, v raznih odborih in telesih in seveda v samoupravnih interesnih skupnostih. V hiši, ki sta jo z ženo dokončala leta 1965, visijo številna priznanja in odlikovanja za delo na športnem področju, med številnimi umetninami /ima zbirko triinštiridesetih slovenskih slikarjev in kiparjev/ pa ima posebno mesto tudi "spomenica 1941" očeta Franca. Predvsem zaradi tega ostaja član svoje partije tudi v teh časih, ko nekateri skušajo pisati novo zgodovino. Že kot ravnatelj je bil ves čas vpet v šoštanjsko dogajanje, še posebej pa se je Šoštanju posvetil kot predsednik krajevne skupnosti v letih 1986 do 1995. Svojemu rojstnemu kraju je hotel, včasih tudi z nerazumljivo trmo in kljubovanjem, vrniti vsaj del pomembnosti, ki mu ga je vzelo Velenje. Zato nove ceste, kabelska TV, toplovodi, mostovi, dom kulture, glasbena šola, športna dvorana... Če bi bilo odvisno le_ od krajanov Šoštanja, bi bil prvi župan, pa je odtehtala okolica. A še vedno velja: »Šoštanj je Natek in Natek je Šoštanj.« Za pravega športnika /kljub hudi obrabi hrbtenice/ seveda ni pokoja. Vzdržuje kondicijo, ima svojo ekipo za mali nogomet Trhle veje, ima hišico v Beiih Vodah, dva vnuka. Tudi žena Laura je že v pokoju. Redno in strogo obvezno dvakrat na teden z Dušanom Janežičem, Marjanom Čretnikom in Vitom Kolškom vržejo remi /včasih se jim kot kibic pridruži še Ivan Atelšek/, nekaj časa porabi za to, da bo družini vrnil denacionalizirano premoženje. Pred vrati pa je krona njegovega košarkarskega življenja. Čez mesec dni bo namreč izšla njegova knjiga o šoštanjski košarki z naslovom Mojih, naših petdeset let. Ja, Natek je šoštanjska košarka, šoštanjska košarka je Natek! Wt U.Hrast mm mmm mmm mm mmm mm mm mmm mm mmm mm mm mmm mmm mmm mmm mm amm mm h mmm mm mm mm 8 KAS VAS 7. avgusta 1997 Mladi zadružniki Šaleške doline poskrbeli za prijetno popoldne Kmečki praznik 97 v Lajšali Aktiv mladih zadružnikov Šaleške doline je v nedeljo, v sončnem popoldnevu na prireditvenem prostoru ob letališču Lajše, poskrbel za pravi kmečki praznik. Tak je bil tudi naslov prireditve - Kmečki praznik 97. V njem so se ekipe krajevnih skupnosti, trinajst jih je tekmovalo, pomerile v košnji, grabljen-ju, žaganju in pajsanju hloda ter držanju vrčka s pivom. Aktiv kmečkih žena Šaleške doline je pripravil razkošno razstavo kmečkih dobrot, da pa se obiskovalcem ob pogledu nanje ne bi sline preveč cedile, so bile tudi naprodaj. Šlo je za tekmovanje, v katerem »športnikom« ni bilo treba na nobene priprave, saj se na taka tekmovanja pripravljajo kar mimogrede, doma, ob delu. Je bila pa to tudi priložnost, da so potem, v Aktiv kmečkih žena Šaleške doline je na ogled postavil same dobrote. Ob muzikantih /eni, tako kot ekipa HOH Šentilj, so jih pripeljali s seboj/ je šla košnja veliko lažje. zabavnejšem delu, rekli kakšno o tem, kako delajo in živijo tu in kako tam. Takih priložnosti pa kmetje nimajo prav veliko. Grabljica - končano! Kakšen bo rezultat, se bo videlo in slišalo kasneje. Kdo so bili najbojši? Košnja: l.Bele Vode, prva ekipa s koscem Edom Zbičajnikom, 2. Plešivec in Rudi Krenker, 3. Skorno z Ivanom Golčmanom; grabljenje: 1. Ravne z grabljico Jožico Drev, 2. Plešivec in Jožica Krenker, 3. Paška vas in Danijela Ocepek; pa-jsanje hloda: 1. Bele Vode, prva ekipa ter Edo Zbičajnik in Andrej Lenko, 2. Lokovica - Zvone Likeb in Milan Glavnik, 3. Bele Vode z drugo ekipo - Štefan Bačovnik in Alojz Hriberšek; žaganje hloda: 1. Bele Vode prva ekipa - brata Andrej in Martin Lenko, 2. Bele Vode, druga ekipa - Štefan Bačovnik in Alojz Hriberšek, 3. HOH Šentilj - Jože Pečečnik in Drago Jevšnik; držanje vrčka s pivom: 1. Bele Vode prva ekipa - Jože Curej, 2. HOH Šentilj - Marko Jevšnik in 3. Ravne - Franc Kotnik. Ekipno je zmagala prva ekipa Belih Vod, 2. je bila ekipa HOH Šentilj in 3. Ravne. Pajsanje hloda. Kmečke igre so v lajše privabile veliko obiskovalcev. Na koncu so bili zadovoljni vsi, tako tekmovalci kot obiskovalci, še posebej pa organizator, ki mu je bila tokratna prireditev velika spodbuda tudi za prihodnje. ■ Milena Krstič - Planine Ljubno ob Savinji in so slavili kot še nikoli! Na Ljubnem ob Savinji zanesljivo še nikoli niso tako slavili kot v zadnjih julijskih in prvih avgustovskih dneh. Z izjemnim spletom desetdnevnih raznolikih prireditev so namreč obeležili 750 - letnico prve omembe kraja v pisnih virih, hkrati pa slavili tretji praznik mlade občine Ljubno. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da so zelo pester program pripravili in izvedli domači likovniki, godci, pevci in igralci, sodelovala pa so vsa društva in organizacije ter mnogi krajani. Svečana seja občinskega sveta je bila v petek pozno popoldne. Predsednik sveta Stanko Zagožen je pozdravil vse prisotne in goste, županja Anka in strpnega sodelovanja med petimi zgornjesavinjskimi in zadrečkimi občinami, posebej pa so udeleženci zaploskali njegovemu zagotovilu, da bodo nadaljevali gradnjo ceste med Ljubnim in Lučami, še letos pa bo nova cesta od Radmirja do Ljubnega. Zares lepa čestitka. Dr. Franc Zagožen je izrazil zadovoljstvo in veselje nad trdno uveljavitvijo malih občin v sistemu sedanje lokalne samouprave in obljubil, da bosta vlada in državni zbor z dopolnitvami zakonodaje zagotovila še uspešnejši razvoj občin. Zupan mestne občine Velenje Srečko Meh je posebej poudaril vsestransko prepletenost in povezanost Šaleške, Zgornje Savinjske in Zadrečke doline in Kamna v spomin na tragične dogodek ob poplavah v letih 1730 in 1990 napolnili središče Ljubnega, z odličnim prikazom preteklosti kraja pa so resnično navdušili domači igralci, pevci in godci. S smelimi in čustvenimi besedami je krajane nagovorila županja Anka Rakun, izrazila zadovoljstvo nad doseženim in se smelo zazrla v bodočnost, katere porok je dosedanje sodelovanje in složnost vseh v občini. Kot že rečeno, na Ljubnem so slavili in se veselili kot še nikoli. Že naštevanje vseh prireditev bi bilo preveč, povedati pa velja, da so izdali in predstavili bogato knjigo o Ljubnem in njegovi zgodovini, odkrili spominsko ploščo celjski legiji Maistrovih borcev in spominska kamna, ki označujeta višino vode ob katastrofalnih poplavah v letih 1730 in 1990. ■ /P V Ravnah pri Šoštanju so se zbrali čebelarji Vreme se jim je letos odkupilo Čebelarska družina Ravne je v nedeljo popoldan pri Francu Pečovniku, znanem čebelarju iz Raven in častnemu predsedniku čebelarske družine, pripravila tradicionalno srečanje čebelarjev. Če jim je lani na srečanju grdo ponaga-jalo vreme, potem se jim je letos za »spodrsljaj« odkupilo. V družini so se na dogodek dobro pripravili, začeli pa so ga z izrednim občnim zborom ob praporu, ki je bogatejši za veliko novih žebljičkov, in z novim častnim članom družine Jožetom Vogrincem. Ker je delo čebelarjev zahtevno in ker morajo biti čebelarji dobro podkovani v vsem, kar o tem pravi in spoznava stroka, so pripravili predavanje, svoje znanje pa so ekipe preizkusile tudi na čebelarskem kvizu in srečo na medenem srečelovu. Za popestev srečanja so postavili še razstavo ročnih del, poskrbeli pa so tudi za zabavo mkp 107,8 MHz KAIIIO VELEK.IE Posebno spominsko listino ob visoki obletnici so izročili županji Rakun pa je temeljito ocenila prehojeno pot mlade občine, poudarila zavidanja vredne uspehe in izrazila posebno zadovoljstvo nad delom občinskega sveta in sodelovanja z vsemi občani, ki so občino resnično vzeli za svojo. Čestitke ob praznovanju so izrekli tudi gostje. Jakob Presečnik, mozirski župan, poslanec državnega zbora in predsednik parlamentarne komisije za okolje in infrastrukturo, je vsem zaželel tvornega nujnost nadaljnjega sodelovanja, šoštanjski župan dr. Bogdan Menih pa je čestitkam in lepim željam sosednji občini dodal nujnost tesnejšega sodelovanja ljudi sorodnih delovnih in življen-skih pogojev, županji pa je izročil spominsko darilo. Čestitke je izrekel tudi nazarski župan Ivan Purnat, njegova želja pa je krepitev sodelovanja med sosednjimi občinami z upoštevanjem samostojnosti vsake od njih. Zvečer so gostje in domačini Domači igralci, pevci in godci so na osrednji slovesnosti resnično navdušili V čeblarsko družino Ravne je povezanih okoli osedemde-set članov, od nedelje pa imajo v njej tudi častnega člana ■ Jožeta Vogrinca (levo). Prvi mu je čestital predsednik družine Karel Centrih. REZANJE ŠOŠTANJA STR N IŠČE Občasno se v Šoštanju najde kdo, ki povzdigne glas, da morata elektrarna in rudnik že enkrat izplačati pošteno odškodnino. In povsem očitno je, da ljudi k takšnemu razmišljanju ne napeljuje stiska zaradi onesnaženega okolja, ampak predvsem potreba po denarju. Če se kdo spomni deset let nazaj, bo moral priznati bistveno spremembo na področju varovanja okolja, vsaj kar se največjih, onesnaževalcev tiče. Ne moremo si kaj, da ne bi še enkrat opozorili na dograjeno čistilno napravo na srednjem dimniku elektrarne in povsem tiho in samoumevno potekanje zaključka razpisa za izgradnjo čistilne naprave na največjem dimniku. Tako bomo tudi tisti, ki smo z dvomom gledali na obljube, da bo leta 8000 elektrarna v glavnem očiščena, morah izreči besedo pohvale, saj je neizpodbitno dejstvo, da je bilo poleg koša denarja v prvi vrsti potrebna zagnanost in volja tistih, ki so denar spraskali iz Ljubljane. Nič si namreč ne bi mogli pomagati, če bi vodstvo elektrarne stoično prekrižalo roke in tolažilo ljudi, da ni denarja. Talto pa so se resno zavzeli in izvedli tehnološko prenovo. Elektrarno so dodobra obnovili tudi v zunanjem izgledu. Ko smo pred leti obiskali prvega moža TEŠ in lahko na sliki občudovali vizijo poslikave elektrarne, je takratna ograja dajala kaj malo upanja, da se bo gigant znebil industrijskega pridiha. Seveda je nemogoče tolikšno gmoto skriti očem, priznati pa moramo, da bi jo hladne in sive barve naredile še bolj zastrašujočo, sicer pa mi, ki tod živimo, niti ne pomislimo, kakšne občutke imajo mimoidoči, ko jih pot prvič pripelje mimo elektrarne. Zato je pomemben prvi vtis, ki ga v resnici da ograja. Še kakšno leto in vsa se bo košatila v zelenju ter tako zabrisala spomine na skrivljeno in porjavelo žično mrežo, ki je bila postavljena pred tem. Morda se zdi komu nepomembno, toda tisti, ki se znajo veseliti življenja, imajo radi, da si tudi njihovo oko odpočije na prijaznih vedutah in zelenih ploskvah narave. Zato tudi ne smemo mimo spremenjene filozofije rudnika, ki sicer ni bogve kako nova, toda Šoštanjčani jo lahko šele letos bolj plastično zaznamo. Dolgo je že, ko so se po Goricah in legendarnem Družmirju dvigovali k nebu osamljeni stebri in podrtije nekdanjih bivališč. Tega danes ne vidite več. Hiše so ali obljudene ali pa jih, ko so ogrožene, nemudoma podrejo, parcele ozelenijo in kmalu je pokrajina videti, kot da tam nikoli ni bilo nič drugega kot trava. Mogoče je to za čustva bivših lastnikov boleče, toda še veliko huje bi bilo, če bi na nekdanje življenje leta in leta mrko spominjale podrtije bivališč. Takšen način dela pa poleg vizualnega učinka prinaša tudi čisto konkretno korist, ki jo lahko vidimo na Goricah. Še lani seje nad ribiško kočo bohotilo zarjavelo skladišče cevi, obronki proti Gaberkam pa so bili razbrazdani, da se je še zunaj točno videlo, kako so stroji v nedrjih zemlje rezali lignit. Kljub temu da se bo to območje še ugrezalo in spreminjalo, pa so rudarji vseeno pokazali čisto drugačen odnos, kot so ga imeli pred desetletjem. Skladišče je pospravljeno in tam se zeleni trava, široka obala jezera pa je poravnana, nasuta s tanko plastjo humusa in če so se še jeseni nekateri nasmihali, češ da gre za razmetavanje denarja, morajo biti letos tiho. Tkm, kjer je bilo pred kratkim še neprehodno, se danes bohoti žito in strnišče nas opozarja, da se da tukaj žeti! S hektarskim donosom kmetje najbrž ne bi bili zadovoljni, toda ob vseh razritih gozdovih in holmih po hribih, ki sedaj prožijo plazove in ki jim botrujejo govedorejci, je neupravičeno kritizirati službo rudarskih škod, ki je opravila veliko delo, saj bo čez leto ali dve na nekdaj zapuščenih ugrezninah rasla pšenica! Gorice oznanjajo Šoštanju obstanek. In mogoče ne bi bilo napak, če bi ob vseh sredstvih našli pest drobiža za najnujnejšo sanacijo Ježovnikove hiše; nenazadnje je še vedno naseljena, pa bi z najnujnejšimi popravili tako odpravili eno zadnjih maskot tistega Šoštanja, ki je bil nekdaj obsojen na propad. ■ Perorez LEP VSTOP V KOKARJE - V j »mladi« krajevni skupnosti Kokarje v nazarski občini imajo !lepe načrte, ob tem pa ne pozabljajo na drobne ] malenkosti, ki tudi poživijo vsakdanji delovni in življenski utrip. Dokaz za to popotnik »najde« že ob glavni cesti, preden se zapelje v II samo vas. Sodobna alkimija in pleh (muzka) je zlato postal! Pranje na vrhu Gorenje je poskrbelo za sodobnejše pranje na slovenskem vrhu. Zal ne političnem, ampak na Triglavu. Ker pa tja prihajajo tudi slovenski politični veljaki, bodo morda tam prali tudi njihovo umazano perilo. Zaščita Slovenija vztraja pri zaščiti kmetijstva. V Cefti. Sami pa našega kmetijstva ne moremo zaščititi. Pred nevarnimi nevšečnostmi. V muzej V premogovniku radi tarnajo, da jim zmanjkuje denarja za posodabljanje pridobivanja premoga. Če je tako, čemu urejajo rudarski muzej? Saj bo ob takem nadaljevanju cela proizvodnja en pravi živi muzej. Zrelost delo, nekateri obravnavajo, kot da bi bili gnili, ne pa zreli. Po velenjskih taktih Morda ne bi bilo slabo, če bi v slovenskem energetskem vrhu malo zaplesali tako, kot bi jim zaigrala velenjska rudarska godba. Brez počitka Knjigarnarji pa res otrokom ne privoščijo počitka. Se manj staršem. Opozarjajo jih na nakup knjig. Jubilej Začela se je jubilejna nogometna sezona, tudi za velenjske nogometaše. Obljubljajo, da bodo dokazali, da petdeset ni starost, ampak zrelost. Popust Ob sedanji slovenski posebnosti, ko dajejo policaji za prekrške polovičen popust, se splača čim bolj kršiti predpise! Turizem smo ljudje Še vedno velja, da ima Šaleška dolina velike turistične možnosti. Škoda, da se tega zavedajo le tamkajšnji turistični delavci, ne pa tudi turisti! Dobili smo spet množico mladih ljudi. Toda mnoge, ki iščejo Etnološka paberkovanja 28 O vremetiikih In vremenu Piše: mag. Jože Hudales Stoletna pratika za vroče avgustovske dni kmečkim gospodarjem svetuje: "Na polju je žetev dovršena. Krompir kopiji v lepem vremenu; dobro presušenega spravi v klet. Koruzi daj strašila za vrane. Repo zredči in okoplji; če jo hočejo bolhe uničiti, potrosi jo s pepelom ali cestnim prahom. Zelje in fižol sta že dobra za na mizo. Buče dorastujejo. Okoplji strniščno korenje. Nad deteljo z drugo košnjo. Košnja otave. Polje se preorava za zimsko setev." In če so bili naši predniki res pridni potem so si na Porcijunkulo (2. avgusta) lahko prav vsi izprosili odpustke za leto in dan nazaj. Za ta dan je namreč sv. Frančišek Asiški za cerkev v italijanskem kraju Porcijunkula izprosil pravico za podeljevanje odpustkov. Kasneje seje ta pravica razširila na vse frančiškanske re-dove po svetu, ki so 2. avgusta lahko podeljevali odpustke, kasneje pa se je ista pravica razširila tudi na vse cerkve v nekaterih (tudi naših) škofijah. A odpuščanja mesenih grehov so kaj malo koristila, če ni bilo letine, če ni bilo pridelka, če ni bilo hrane. Za dobro vreme in dobro letino v avgustu pa je bilo dobro poskrbljeno, če je bil avgust dovolj vroč in sončen in cela vrsta avgustovskih vremenskih pregovorov govori predvsem o jasnih in sončnih dneh, kajti: "kar avgust ne skuha, tega september ne speče". Tudi nekateri drugi dnevi (npr. sv. Lovrenc 10. avgusta in velika maša 15. avgusta) sta morala biti sončna: Če Lovrenc je jasen, bo grozdek strden, In vincar bo glasen, prijetna jesen. Če ima Lovrenc grozd mehak, Bo vina sodeč kaj sladak. Jasna Velika maša sladko vince prinaša. Najpomembnejši in najmogočnejši vremenik pa je bil. zlasti na nemškem govornem področju sv. Ožbald, ki goduje 5. avgusta. Njegova legenda, kije bila v nemškem srednjeveškem pesništvu izjemno razširjena in priljubljena, se je razširila tudi pri nas in jo je v letu 1850 objavil Matija Majar Ziljski. Majar je tudi poročal, da je bil sv. Ožbalt (Oswald) mogočen priprošnjik v vseh morskih nevarnostih. Ta njegova povezanost z vodo gaje menda tudi naredila za gospodarja vremena v teh vročih dneh, posvečeni so mu bili mnogi studenci, varoval pa je tudi savinjske splavarje, ki so se s splavi podajali na dolgo pot do Mitrovice. Ponekod na Koroškem je bil Ožbold tudi zavetnik lovcev, predvsem pa je bil neke vrste žitni patron, ki deli (ali vsaj poskrbi!) za kruh - "Brotvater". Na Švabskem so tako ob žetvi na njivi puščali njemu na čast tri klase, ki so jih zvezali v podobi križa, na Bavarskem pa so nekaj poslednjih klasov zvezali v venček prav tako v čast sv. Ožboldu. Tudi pri nas imamo cerkev katere patron je sv. Ožbold v Škalskih Cirkovcah, ki se prvič omenja leta 1436. Leta 1480 se omenja cerkev posvečena istemu svetniku tudi v neposredni bližini Šaleške doline pri gradu Valdek, ki pa je danes ni več. Obe sta najbrž posvečeni svetniku kot neke vrste žitnemu patronu, saj je njegov god prav čas žetve v hribovskih krajih. Najbolj so se torej v teh dneh bali dežja in hude ure s točo. Tudi v Šaleški dolini se je ohranila se je cela vrsta različnih ravnanj ob hudi uri in Fran Mlinšek poroča, da so proti hudi uri še pred nekaj desetletji zvonili: "Proti nevihti še zvonijo. Pravijo da meglo prizvanjajo. Ob hudi uri prineso les (tkzv. žegnan les od butare) iz podstrešja in ga dajo na ogenj. Po vsakem blisku nared z roko križ, pri tem izreko ta izrek: Boh in ta svet božji križ". Razen z zvonenjem so točo preganjali tudi s streljanjem z možnarji v katerih so uporabljali blagoslovljen smodnik. Trije Mehi nazdravili predsedniku Kučanu V znanem gostišču Lovski dvor, Hermana Meha v Starem Velenju, so bili pred dnevi prijetno presenečeni, ko je predsednik države Milan Kučan v spremstvu velenjskega župana Srečka Meha svoj obisk v Velenju sklenil v njihovem lokalu. Se posebej se je srečanja z njim razveselil 88-letni oče Jakob, kije med drugim dejal: "Še dobro, da sem dočakal toliko let, da lahko sedim zraven predsednika države..." ■ Foto: L. Ojsteršek Z leve proti desni: Herman, Jakob in Milan ter Srečko (ni v sorodu s prvima dvema) so seveda nazdravili. KDKRRJE HOROSKOP kVilS CAS 10 ZA RAZVEDRILO 7. avgusta 1997 V teh dneh so se razprodaje v večini tekstilnih trgovin že končale in čeprav smo še krepko v poletju, ki upajmo, vsaj avgusta ne bo tako mokro, kot je bilo dosedaj, bodo police že zapolnili prvi jesenski modeli. Tudi mi se bomo počasi pričeli poslavljati od živopisanih lahkih oblačil, če drugače ne, bodo večeri vse krajši in vse hladnejši. In kaj novega nam bo prinesla modna jesen? Pravzaprav nič pretresljivega, le barve se bodo umirile, in se zlile z jesensko obarvano naravo. Tako bomo ponovno na ljubiteljih modnega videli več rjavih tonov in zelo veliko modre, spet pa se bomo srečali z lila barvo, ki bo pravo veljavo dobila šele drugo leto in to tudi v kombinaciji z rjavo, kar velja tudi za modro. Tudi modra bo prisotna v več odtenkih, od zelo svetlih,nebesno modrih, do turkiznih in zelo temnih. Vzorci? ja. In čim več naj jih bo. Črte, male in velike kare, drobni, na sedemdeseta leta spominjajoči vzorčki... Vse to bo zaznamovalo modno jesen. Torej precej tistega, kar smo videli že spomladi in poleti. Hit bodo ponovno zadrge in nekoliko večji srajčni ' ovratniki, pa več o tem prihodnjič... OVEN OD 21.3. DO 21.4. Kol že velikokrat boste dokazali, da ste, če ic stvari resno lotite, odlični pri svojem delu. lokrat vam ne bodo mogli očitati prav ničesar, le s težavo pa bodo skozi zobe stisnili kakšno pobvalo. h zadovoljstvo bo vseeno vase, kar boste jasno pokazali, Nadrejenim boste celo postavili ultimat, ki ga bodo tokrat vzeli Vesno. Kar se ljubezni tiče, pa svojega partnerja le molče preverite, kaj počne, ko nista skupaj! BIK OD 22.4. DO 20.5. Partner vas bo potreboval bolj, kot si mislite, soj si bo želel pogovoriti o prihodnosti, le pogovore že vse predolgo odlašate in to z najrazličnejšimi izgovori. Sedaj ne bo šlo več, saj ni izključeno, da se vam čez nekaj mesecev obeta krepka sprememba v družini, kar labko pomeni tudi novega člana. Če sprva ne boste najbolj navdušeni, boste kasneje vedno bolj, zato odreagirajto s pametjo! DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Ce se boste potrudili in si našli še kakšno dodatno delo, vse kaže, da se boste kmalu izkopali iz finančnih težav, ki so se vom počasi zdele že kar kronične. Lahko se zgodi, da bo čedna vsota do vas prišla povsem nepričakovano. Ce pa ne, pa tudi nič hudega. Dobra družba vam bo trenutno pomenila več kot vse ostolo, pa tudi na težave ne boste kaj veliko mislili. ludi zdravje se bo bistveno izboljšalo. RAK OD 22.6. DO 22.7. Vse preveč boste razmišljali le o stvareh, ki vas skrbijo in pri tem čisto pozabili, da ste si obljubili, da boste uživali v življenju. Vsak dan bo šlo ložje, če boste bolj pozitivna razmišljali. Nekaj težav boste imeli tudi s sorodniki, ki nikakor ne bodo razumeli vaših želja, vi pa njihovih zahtev ne. Cim prej se boste morali vsesti zo skupno mizo in doreči nedorečeno. | LEV OD 23.7. DO 23.8 loko molčeči, kot ste zadnje čase, že dolgo niste bili. Se sami ne ! veste, zakaj tako malo govorite, še manj bo to jasno vašim prijateljem in partnerju. Prvi se vam bodo pričeli izogibati, saj ne bodo imeli dobrega občutka v vaši družbi, partner pa se bo naveličal, do vas ves čas tolerira in razmišlja, s čim se vam je zameril. Energije ] primanjkovalo, zato je skrajni čas, da se vzomete v roke in se končno , odločite, kaj bi sploh radi. D EV IC A O D 24. 8. DO 23. 9. Ce si še niste odpočili, vse kaže, da se v naslednjih dneh boste. Po četudi ne boste ravno na dopustu. Obkrožali vas bodo namreč le tisti, ki jih imate radi, tisti, ki jih ne marate, bodo kar nekam izginjali. In to vam bo dalo silno energijo, ki vam bo odpirala mnogo vrata. ludi finančno boste želi dobre rezultate, partner pa bo spet pozoren in ljubeč. Kot v starih časih. Kot da bi imel rahlo slabo vest. | TE HTNI CA OD 24. 9. DO 23. 10~~ Odkrili boste, kako veliko vam pomeni narava in gibanje, zato si boste več časa kot sicer vzeli za drobne užitke v naravi. Ker bo no delovnem mestu vsak dan bolj naporno, se boste zaradi tega tudi vedno bolje počutili, saj boste strese sproti uničevali. In to zelo uspešno. Le še nekaj stvari bo ostalo odprtih in te vam ne bodo pustile čisto mirno spati, a vse kaže, da se bodo uredile v zelo kratkem čosu. vam bo tudi precej ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Počitek bo vaše glavno delo, čeprav boste tudi med njim ogromno časa namenili razmišljanju o svoji prihodnosti. Kar nekaj načrtov boste miselno dodelali, tako da se boste jeseni lažje odločili zo vrstni red tistega, kar bi še radi postorili. Nekaj polen pod noge bo padlo še poleti, a vas ne bodo zamajala, soj jih boste pričakovali. Pazite, komu vse boste zaupali svoje ideje, saj mnogi že vedo, da imate dobre! STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Krepka preizkušnja je za vami in ponovno ste ugotovili, da se zaradi prijetnih, a rahlo nevarnih avantur, ne splača ogroziti solidnega in trdnega partnerstva. Morda vam bo celo uspelo, da partner ne bo prav nič posumil, verjetno pa boste še kar nekaj časa slutili, da ve več, kot vam pove. Bodite naravni, bodite spet takšni, kot vos je navajen in vse se bo uredilo. Le na pogoste migrene, tudi zaradi vsega prej naštetega, lahko računate. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Vsi tisti, ki ste svoj dopust že končali, se boste naenkrat znošli v velikem vrtincu, polnem dela, ki vas bo po svoje veselilo, po drugi strani pa boste ob njem precej nemirni, soj se vom bo na trenutke zdelo monotono. A pred vami je le še nekaj brezskrbnih dni, potem se lahko pripravite na precej naporno jesen, ki vas bo tako fizično kot psihično precej izčrpla. Ob tem boste naleteli še na nekaj ovir pri partnerju. Dolg čas vam res ne bo! VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Spet bo najbolje, če si boste več časa vzeli sami zase in si priznali, da ne morete ves čas skrbeti le za druge, da tudi sami potrebujete duševno hrano, ki jo lahko dobite na zelo različne načine, fden od njih vam bo v prihodnjih dneh vzel precej časa, zato se ga lotite tako, kot ste načrtovali. Partner bo moral stisniti zobe in kdaj postoriti tudi kaj namesto vas. Najprej se bo upiral, pozneje pa nič več. In vsak dan bolje se bosta razumela. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Ce si boste vzeli dovolj časo za gibanje na prostem in boste ob tem še pazili, da boste res zdravo jedli, boste kmalu dobili stare moči in še več. Spet se boste odlično počutili. Bil je že skrajni čas, kojne. Marčevske ribe bodo verjetno še zelo poletno leno razpoložene in bodo najbolj uživale v poležavanju ob kakšni vodi. Ob tem si vzemite čas za sproščanje, ki ga boste krepko potrebovali, saj se bo našel nekdo, ki vam bo ves čas poskušal soliti pamet, pa vas bo Je sptovtjal'ob'njS. vMMJ 2 I flfflgg I Solate so lahka in osvežilna hrana. Hitro se pripravijo, ne kuhajo, torej so kot nalašč za i dolgo in vroče poletje. Skleda solate, pripravl- L jena iz različnih sestavin, naj bo to iz mesa, I zelenjave, sadja, vas bo nasitila in hkrati dala ■ HBHB9HH9I vse potrebne hranljive snovi, ki jih ■ Vlilll! I HI! r Tokrat vam predstavljamo solato, ™ « govedino. Sestavine (za 4 osebe): 60 dag kuhane dine, 3 trdo kuhana jajca, 20 dag kislih kumaric, 2 srednje veliki glavi paradižnik, 6 žlic majoneze, 1 limona, olje, sol, poper, list zelene solate za Priprava: govedino in kumarice narežite na koščke, razrežite tudi jajca, paradižnik. Vse skupaj dobro premešajte. Majonezo začinite z limoninim posolite, poprajte in pokapajte po solati. Okrasite z lističem solate. i irum Ko se vam zazdi, da bi nekaj malega spremenili v vašem stanovanju, ko se vam zazdi, da bi mu radi vdahnili le nekaj svežine in pri tem niti pomislite ne, da bi stekli do trgovin s pohištvom in kupili kakšen nov kos, se ozrite po vaših stolih in foteljih. Zakaj jih ne bi po svoje oblekli? V vam najljubše barve in vzorčke? Zakaj ne bi bili nekaj časa povsem drugačni. Fbtrebujete le blago, šivalni stroj, ustvarjalno žilico in veliko volje do ustvarjalnega dela. In vaši stoli bodo postali čisto drugačni. Lahko jim, recimo, sešijete oblekico in navadne raztegljive stole na vaši terasi ali v kuhinji oblečete kar v celoti. In z lahkoto. Izpod nje bodo gledale le še noge. Fotelj, ki ste se ga naveličali, lahko ovijete z veliko ruto, ki jo spredaj zvežete v dekorativen vozel. Gotovi boste v največ petih minutah, učinek pa bo enkraten. Ali pa sešijete patchwork iz starih kavbojk, ki ležijo po vaših omarah in iz njih naredite novo »obleko« za velik fotelj. Kot nalašč za v sobo vaše najstnice ali najstnika. Ce boste še malo razmislili, bodo ideje kar same vrele na piano. 7. avgusta 1997 TV SPORED NAŠ VAS 11 ČETRTEK, 7. avgusta SLOVENIJA 1 10.50 Hoganova druščina, 3/26 11.10 Cadfael, 4/9 12.30 Rojen med divjimi živalmi, 10/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.30 Made in Slovenia 16.00 Novice iz sveta razvedrila 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine 17.35 Tom in Jerry 17.45 Ljubezen boli, 9/10 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 V ogenj, ang. drama, 2/3 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Poletna noč: sledi Pacific drive, 10/39 23.05 Sestre, 14/22 23.55 Tednik, ponovitev SLOVENIJA 2 14.40 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 9/39 15.10 Sestre, 13/22 16.00 Filmski triki 16.30 Skrb za zemljo 16.55 Atene: SP v atletiki, prenos 20.30 Ptič radosti, španski film 22.25 Podoba podobe 22.50 Alica, evrop.kult.magazin 23.20 Balet 23.30 Otvoritveni koncert slovenskih glasbenih dnevov 07.00 Dobro jutro, Slovenija /0.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Zaliv ljubezni, nad. 12.00 Partnerja, nan. 13.00 Taksi, nan. 13.30 Dangerfield, nan. 14.30 Zlatolaski, nan. 15.00 Računalniški guruji, nan. 15.30 V družinskem krogu, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nad. 17.00 Santa Barbara, nan. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Družinski hlevček, nan. 19.30 24 ur 20.00 Prstan, nad. 21.00 Newyorška policija, nan. 22.00 Pri nas doma, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Partnerja, nan. 00.00 Playboy 00.30 Polnočni kavboj, amer. film 02.30 24 ur, pon. kanali 27 46 52 09.30 GRAD PUSTOLOVŠČIN, pon. 4. dela nad. 09.55 EPP/Vabimo k ogledu 10.00 VIDEO TOF? ročk glasba 11.00 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.15 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.35 KAKO SPREJETI DRUGAČNOST, pon. pogovora v studiu 21.35 SNEŽNA PAST, film, posnet po resničnih dogodkih 23.05 REGIONALNE NOVICE 23.10 NAJ SPOT DNEVA 23.15 HOROSKOP 23.20 TV IZLOŽBA 23.25 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 8. avgusta SLOVENIJA 1 10.15 Ljubezen boli, 9/10 11.05 Ptič radosti, španski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Omizje 15.05 Mladi virtuozi 15.35 Razgaljeni Hollywood, 5/5 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Čebelica Maja, 4/24 17.35 Pravljica o carju Saltanu, 2/6 17.50 Saga o McGregorjevih, 19/26 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Igre brez meja, Briše 21.35 Tako je ... v Nemčiji 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Poletna noč: sledi Pacific drive, 11/39 23.05 Sestre, 15/22 23.55 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 10.40 Mostovi 11.10 Alica, evrop.kult.magazin 11.40 Otok zakladov, ang. film 13.40 Jake in Ben, 12/13 14.25 Zgodbe iz školjke 14.55 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive 10/39 15.25 Sestre, 14/22 16.15 Dvakrat rojen, ang. dokum. oddaja 17.05 V ogenj, ang. drama, 2/3 18.00 Atene: Sp v atletiki, prenos 20.30 10.000 obratov 21.20 Debeluh in deček, amer. film 23.30 Sedem čudes sveta, 2/4 V 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Partnerja, nan. 13.00 Taksi, nan. 13.30 Newyorška policija, nan. 14.30 Zlatolaski, nan. 15.00 Računalniški guruji, nan. 15.30 V družinskem krogu, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nan. 17.00 Santa Barbara, nan. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Družinski hlevčke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nan. 21.00 Dosjeji X, nan. 22.00 Odštevanje, amer. film 00.00 Seks s... 00.30 Playboy 01.00 Poškropljena, erotični film 02.30 24 ur, ponovitev .Kanali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 KAKO SPREJETI DRUGAČNOST, pon. pogovora v studiu 10.50 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.55 SNEŽNA PAST, film, posnet po resničnih dogodkih 12.25 TV IZLOŽBA 12.30 VIDEOSTRANI 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.15 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 O KRESNIČKU, KI JE IZGUBIL LUČKO, mladinska igra 21.15 ANNE IZ GREEN GABLESA pon. 5. dela nad. 22.05 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 9. avgusta SLOVENIJA 1 07.50 Radovedni Taček 08.05 Taborniki in skavti 08.20 Zgodbe iz školjke 08.50 Euromuzika'96 09.20 Saga o McGregorjevih, 19/26 10.10 Hugo, tv igrica 10.40 Podganček, švedski film 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, 13/28 16.00 10.000 obratov 17.00 Obzornik 17.10 Zelena preproga Savane 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Vse, kar si želiš, amer. film 22.10 Poročila, vreme 22.40 Poletna noč: sledi Pacific drive, 12/39 23.10 Sestre, 16/22 00.00 Morilčev čas - sedem, amer. film SLOVENIJA 2 06.55 Atene: SP v atletiki, maraton (Ž), prenos 12.00 Debeluh in deček, amer. film 14.10 Poletna noč, ponovitev siedi Pacific drive, 11/39 14.40 Sestre, 15/22 15.35 Teniški magazin 16.05 Atene: SP v atletiki, maraton (Ž), posnetek 17.05 Atene: SP v atletiki, prenos 20.15 Poletni festival Lent 21.15 National geographic, 6/20 22.05 V vrtincu 22.35 Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.45 16.30 17.45 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 01.30 02.30 03.00 09.30 10.20 10.25 11.15 12.00 20.00 20.05 20.10 20.30 20.35 21.00 21.25 23.10 23.15 23.20 23.25 23.50 Mrčeski, risana serija Kužek Monti, risana serija Munkci, ris. serija Mož pajek, risana serija Peter Pan, risana serije Morska deklica, serija Proti vetru, nan. Brez zavor Formula 1, trening Beverly Hills, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Robocop, nan. Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur Tankgo in cash, amer. film Odpadnik, nan. Moji spomini, amer. komedija Playboy Playboy special 24 ur, ponovitev Zabou, nemški film ANNE IZ GREEN GABLESA, pon. 5. dela nad. EPP / Vabimo k ogledu O KRESNIČKU, KI JE IZGUBIL LUČKO, pon. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU 607. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 6. SREČANJE HARMONIKARJEV GORENJSKE, zabavno glasbeni program DALEČ OD DOMA, ameriški film, akcija NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 607. VTV MAGAZIN, pon. VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 10. avgusta SLOVENIJA 1 09.00 Čebelica Maja 09.25 Otroci Polderjev, 6/6 09.40 Melodije morja in sonca, 2.del 10.10 Na vrtu 10.35 Koncerti za mlade 11.30 Rojen med divjimi živalmi 12.00 Pomagajmo si 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja, ponovitev 15.10 Repatica, franc. film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, 9/12 17.35 Po domače 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Kamra 21.15 Intevju 22.05 Poročila, vreme, šport 22.20 Poletna noč: Pacific drive, Sestre SLOVENIJA 2 06.55 Atene: Sp v atletiki, maraton (M), prenos 09.40 Konec tedna, 6/7 10.30 V vrtincu 11.00 Poletna noč, ponovitev 12.15 Vrhunci baleta 13.15 Zagovor minulega življenja, amer. film 15.00 Maynard Ferguson, koncert 16.00 Atene: SP v atletiki, prenos 20.10 Slovenski magazin 20.40 Jakovo otroštvo, 3/8 21.30 Prelomni trenutki zgodovine. 1/13 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Koncert tria Luvuigana 23.10 Odprto prvenstvo Slovenije, Kamnik 23.25 Slovenski magazin 08.00 Kimba beli levček, ris. serija 08.30 Zvezdne steze, risana serija 09.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 09.30 Kasper in prijatelji, ris. serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Lewis, serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Računalniški guruji, nad. 12.30 Obraz tedna 13.00 Formula 1, prenos 16.00 Samski stan, nan. 16.30 Gola resnica, nan. 17.00 Samosvoje dekle, am. drama 19.00 Športni krog 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Vrhunci 22.10 Detektivka Lea Sommer, nan. 23.00 Formula 1, posnetek 01.00 24 ur, pon. PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: 09.00 MINI 5, otr. glasb, lestvica 09.25 0 KRESNIČKU, KIJE IZGUBIL LUČKO 10.15 606. VTV MAGAZIN 10.35 ŠPORTNI TOREK 10.50 ŠPORTNI GOST 11.10 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: oddaja STUDIA SIGNAL ŠIŠKA 11.40 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.10 607. VTV MAGAZIN 12.35 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.00 EPP 13.05 6. SREČANJE HARMONIKARJEV GORENJSKE 13.30 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.00 VIDEOSTRANI 17.00 GRAD PUSTOLOVŠČIN, pon. 4. dela nad. 17.25 KAKO SPREJETI DRUGAČNOST, pogovor v studiu 18.30 ANNE IZ GREEN GABLESA, pon. 5. dela 19.20 50 IN ENA KAPRICA, KONCERT ŠTEFANA MILENKOVIČA 20.10 SNEŽNA PAST, am. film 21.40 HOROSKOP 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 11. avgusta SLOVENIJA 1 11.30 Otroški svet, nan. 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.10 Kamra 15.10 Intervju 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.30 Mejniki, 11/50 17.45 Jake in debeluhi, 19/23 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Oliverjeva popotovanja, 1/5 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Poletna noč: sledi Pacific drive, 14/39 23.05 Sestre, 18/22 23.55 Videoring SLOVENIJA 2 13.35 Na potem po spominu 14.40 Šport v nedeljo 15.25 Evromuzika'96 15.55 Koncert tria Luvvigana 16.25 Jakovo otroštvo, 3/8 17.15 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 13/39 17.45 Sestre, 17/22 18.35 Sedem čudes sveta, 2/4 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Karaoke 21.05 Bratovščine Sinjega galeba, 5/8 21.40 Astronavti, 1/3, dokum. oddaja 22.30 Brane Rončel izza odra 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Gola resnica, nan. 13.00 Na sever, nan. 14.00 Športni krog 14.30 Zlatolaski, nan. 15.00 Računalniški guruji, nan. 15.30 V družinskem krogu, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nad. 17.00 Santa Barbara, nad. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Družinski hlevček, nan. 19.30 24 ur 20.00 Polja smrti, ang. drama 22.30 Dinastije Monroe, nad. 23.30 Partnerja, nan. 00.30 Smokey in razbojnik, amer. akc. komedija 02.30 24 ur, pon. kanali 27 |r 46 52 09.00 09.45 09.50 10.10 12.00 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35 21.05 22.00 22.25 22.30 22.35 22.40 22.45 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /Vabimo k ogledu 607. VTV MAGAZIN, pon. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: oddaja TELEVIZIJE IMPULZ KAMNIK POZDRAVLJENA HIMALAJA, pon. pogovora v studiu GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 12. avgusta SLOVENIJA 1 10.25 Jake in debeluh, 19/23 11.15 Zapeljevanje Joeja Tynana, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.45 Po domače 15.05 TV konferenca 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Med vetrom in vodo, 1/8 17.45 Havajski detektiv, 8/25 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Problematičen mule, amer. film 21.40 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Poletna noč: sledi Pacific drive, 15/39 23.05 Sestre, 19/22 23.55 Videoring SLOVENIJA 2 14.10 16.10 16.40 sledi 17.10 18.05 1fi 1oje žrtvovanje ne bo zaman. Toda pogrešali borno tebe in t\>oje znanje! Tvoji resnični prijatelji Matjaž G. iz Velenja bo ovaden zaradi ponarejanja listin Za referendum tudi pokojni Velenjčana Marjaža G., predsednika neregistrirane Nacio-nal socialne zveze Slovenije (NSZS), kriminalisti sumijo storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, so sporočili iz Urada kriminalistične službe UNZ Celje, zato ga bodo ovadili. Sumijo ga, daje v pobudi za referendum naslovljeni z Ne podarimo naše zemlje, ponarejal podpise v podporo referendumski zahtevi. Med podpisniki naj bi bili tudi štirje podpisi že umrlih, nekateri podpisani pod pobudo, pa naj ne bi imeli niti volilne pravice. Kriminalisti so z večino »podpisnikov« opravili pogovore in pri tem ugotovili, da nobeden izmed njih take pobude ni podpisal. Celjski kriminalisti so v ponedeljek, 4. avgusta, v stanovanju Matjaža G. želeli opraviti hišno preiskavo, da bi našli seznam s katerga je črpal podatke o državljanih. Vendar preiskava ni bila potrebna, ker jim je osmljeni sam izročil tisto, kar so iskali. Policijske akcije Nogo s plina! Policisti ze nekaj časa ne skrivajo več podatkov o tem kdaj in kje bodo opravljali kakšen poostren nadzor v prometu, zato so nam zaupali, da bodo jutri, v petek, zvečer na območju Policijske postaje Velenje še posebej pozorno spremljali psihofizično stanje voznikov, neizprosni bodo do tistih, ki bodo vozili po vplivom alkohola. V ponedeljek. 11. avgusta. popoldan pa bodo z radarjem nadzorovali hitrost. Kot smo zvedeli, bocjo v Velenju na Partizanski cesti. Šaleški magistra-li in v Šmartnem ob Paki. ■ mkp 7. avgusta 1997 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Direktne številke, kijih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju: 855-492, v otroškem dispanzerju 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki: Četrtek, 7. avgusta -dnevni dežurni dr. Janežič in dr. Žuber, nočni dežurni dr. Grošelj in dr. Mijin Petek, 8. avgusta - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Lazar, nočni dežurni dr. Friškovec in dr. Kozorog Soboto, 9. avgusta in nedeljo, 10. avgusta - dežurni dr. Slavič in dr. Veternik Ponedeljek, 11. avgusta - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Žuber in dr. Friškovec Torek, 12. avgusta-dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Vrabič, nočni dr. Mijin in dr. Urbane Sreda, 13. avgusta - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Janežič in dr. Slavič Zobozdravstvo: V nedeljo, 10. avgusta - dr. Andreja Ambrožič v zasebni zobni ambulanti, Cesta bratov Mravljak 13, Velenje (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. POLETNI DELOVNI ČAS LEKARNE ŠOŠTANJ: julija in avgusta bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. (tefon-sko številko 883-002) Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 8. do 15. avgusta-Tomo Wankmuller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Vinko Smonkar, Ravne št. 33 in Sabina Schlenz, Ravne št. 33; Sabahudin Pijuk, Pliberk, Avstrija in Esma Smajič, Velenje, Kajuhova c.št. 1; Jože Lemež, Škale št. 120/d in Valentina Rebernik, Velenje, Škals-ka c.št. 21; Peter Podgoršek, Rečica ob Paki št. 76 in Barbara Brinovšek, Gavce št. 56. Smrti: Ferzudin Husič, roj. 1960, Velenje, Šalek št. 89; Emina Husič, roj. 1962, Velenje, Šalek št. 89; Mirnes Husič, roj. 1986, Velenje, Šalek št. 89, Mirel Husič, roj. 1984, Velenje, Šaleš št. 89; Pavel Goršek, roj. 1939, Ravne št. 103/a; Jožef Klanjšek, roj. 1920, Velenje, Prešer- nova c.št, 9/b; Ivan Stefančič, roj. 1921, Pernovošt. 10. Upravna enota Žalec Poroke: Marko Grobljar, Čeplje in Mihelca Žohar, Čeplje; Dušan Uranjek, Tabor in Irena Petek, Kapla; Dušan Ramšak, Podvrh in Danica Šumak, Podvrh. Smrti: Franc Golič, star 55 let, upokojenec, Sv. Lovrenc 40; Gvidon Kok, star 73 let, upokojenec, Topovlje 13; Marija Kok, stara 84 let, druž. upok,, Zakl št. 14; Marina Drovenik, stara 37 let, gospodinja, Janškovo selo 24; Franc Grabner, star 72 let, upokojenec, Griže št. 116; Martin Belej, star 51 let, delavec, Drešinja vas št. 28. HMEZAD Kmetijska zadruga Braslovče, z.o.o. KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE Braslovče 23,3314 Braslovče Telefon: 063/709-075, 709-072 Mobitel: 0609/627-771 HMELJARSKI sum V BRASLOVČAH ki bo trajal od 10. do 16. avgusta od 8. do 17. ure. Bogata ponudba traktorjev vseh znamk in tipov, sejemske cene: Zeto, Univerzal, Seme, Fiat, Torpedo, LMT, Tomo Vinkovič, itd. Na zalogi imamo kompletno kmetijsko mehanizacijo SIP Šempeter po najugodnejših cenah - POPUST. Prodajamo tudi cisterne, prikolice kiper enoosne - dvoosne, nakladalce gnoja, kosilnice, pajke, obračalnike, zgrabljalnike, itd. Po stari ceni: prikolice Senator - silažne, silokombajni, puhalniki, itd. Dodatni posezonski super popusti: trosilec Orion 25, samonakladalne prikolice 17, sadilec krompirja, trosilec umetnega gnoja, sejalnice koruze navadne in pnevmatske, itd. ^ V času sejma nudimo popuste, nizke cene, brezplačno dostavo na dom in zelo ugodne kreditne pogoje od 1 do 6 let, obrestna mera od 5% do 9% - imeti morate samo zemljiško-knjižni izpisek - polog 10%. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete. VIDIMO SE V BRASLOVČAH! TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 28.julija do 3. avgusta 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SOj/m3 zraka. 31.7. AMP Šoštanj 150 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 28. julija do 3. avgusta 1997 1000 900 800 700 600-500' 400 300 200 100 O I ŠOŠTANJ jl«l La OPOLŠICA iFt M VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. 29.7. 130.7. 31.7. B 3.8. it a »i o vi: m:\ji 107,8 MHz FM 8 STEREO RDS MESTNA OBČINA VELENJE TURISTIČNO INFORMACIJSKI IN PROMOCIJSKI CENTER VELENJE JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH, IZVIRNIH IN NOVIH TURISTIČNIH SPOMINKOV Turistična zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Pospeševalni center za malo gospodarstvo razpisujejo javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov v letu 1997. Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Posebnih pogojev za sodelovanje ni. Poslane vzorce spominkov bo v skladu s pravilnikom ocenila posebna komisija. Na natečaj pričakujejo spominke, ki prepoznavno in originalno predstavljajo posamezni slovenski kraj, regijo ali Slovenijo kot celoto in še niso v prodaji. Spominki, ki bodo glede na vse kriterije dosegli največ točk, bodo prejeli naslednje nagrade: - prva nagrada 300.000 SIT - druga nagrada 200.000 SIT - tretja nagrada 100.000 SIT Posebna priznanja bodo podeljena za: - najbolj izviren novi spominek - najbolj oblikovan spominek. Organizatorji razpisa bodo za nagrajene spominke organizirali promocijo doma in v tujini. Z zainteresiranimi avtorji bodo organizirali srečanja s podjetniki, ki so pripravljeni zagotoviti proizvodnjo in trženje nagrajenih spominkov. Vzorce spominkov za natečaj lahko avtorji prinesejo v TIC Velenje do 6. septembra 1997, kjer jih bomo skupno dostavili na Turistično zvezo Slovenije. Rok za sprejem spominkov v ocenjevanje je 10. september. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta z naslednjimi podatki: - ime in priimek, naslov in telefonska številka avtorja - datum nastanka izdelka - ali avtor spominka išče proizvajalca spominka - ali avtor spominka išče prodajalca spominka - dve fotografiji v velikosti 15 x 10 cm. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Slovenije. Razglasitev rezultatov natečaja bo na sejmu GOSTUR od 7. do 12. oktobra. Dodatne informacije: TIC Velenje, Šaleška 3, telefon: 063/ 862-780, T u r. s t.. n o 862-980, fax: 063/ 862-780, E-mail: i "tir',* .,'tj s"k" tic.velenje@ net.r-vel.si , « « « t « r ČETRTEK, 7. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 8. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 9. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 10. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 11. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 12. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 13. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DOM KULTURE VELENJE: Petek, 8. avgusta, ob 21. uri PLAČANEC - parodija na trilerje. Režija: George Armitage Vloge: John Cusack, Minnie Driver, Alan Arkin, Dan Aykroyd,... Dolžina: 107 minut Poklicni morilec je povablen v svoj domači kraj na obletnico mature. Razočaran nad svojim življenjem in osamljeo, ker mu poklic morilca pač ne dopušča družbe, se odpravi tja ves negotov. Toda tam ga čaka presenečenje. Seveda ne manjka streljanja, eksplozij in vohunskih intrig, tam ga čaka tudi nekdanje dekle, ki jo je kar naenkrat zapustil pred dvajsetimi leti... Eno izmed glavnih vlog ima tudi radijska talk shovv oddaja ter odlična glasba šestdesetih let! Nedelja, 10. avgusta, ob 20. uri EMMA - romantična komedija. Režija: Douglas McGrath Vloge: Gwyneth Poltrovv, Joni Collette,... Dolžina: 111 minut Emma je pametna mlada žena, ki živi z očetom v gradiču Highbury. Ima toliko prostega časa, da se ne more upreti želji po vmešavanju v ljubezensko življenje ljudi okrog sebe. je oseba, ki jo morate vzljubiti ravno zaradi njenih napak. S seboj je povsem zadovoljna, brez vsake potrebe da bi se spremenila. Toda njene spletke se odvijajo drugače kot si jih je zamislila. Film je posnet po igrivi noveli priljubljene pisateljice Jane Austen iz leta 1816, ki velja za njeno najbolj žgečkljivo novelo. Oskar za glasbo v komediji! Ponedeljek, 11. avgusta, ob 20. uri SANJSKO MOŠTVO - akcijski. Režija: Tsui Hark Vloge: Jean - Claud Van Damme, Mickey Rourke, Dennis Rodman,... Dolžina: 90 minut Jack Quinn je najboljši vohun v boju proti teroristom. Vendar hoče izpreči in zaživeti normalno življenje z ženo inše nerojenim sinom. Toda na zadnji nalogi mu spodleti. Zgreši nevarnega terorista, ki svoje maščevanje usmeri na njegovo ženo in nerojenega otroka saj Organizacija Ouinna takoj po neuspelem poskusu spravi na varno. Toda Ouinn hoče nazaj v igro, da bi rešil svoja najdražja iz terorističnih krempljev. Pri tem mu lahko pomaga le smrtonosni preprodajalec orožja Yaz... Akcijski film v katerem spoznamo nevarni svet mednarodnih vohunov. KINO ŠOŠTANJ: Sobota, 9. avgusta, ob 20. url PLAČANEC - triler, parodija. KINO ŠMARTNO OB PAKI: Nedelja, 10. avgusta, ob 20. uri PLAČANEC - triler, parodija. Ponedeljek, 11. avgusta, ob 20. uri EMMA - romantična komedija. Filmi v avgustu: BATMAN IN ROBIN, UMOR V BELI HIŠI, EMMA, SANJSKO MOŠTVO, RELIKVIJA, Poletna ponovitev HIT filmov'97, IZGUBLJENI SVET, ZELO OSEBNO. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! Naše pravilo: najboljše, najcenejše! 7. avgusta 1997 MALI OGLASI PARCELO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM 4700 m2, v bližini Zdravilišča Dobrna prodam. Telefon 063-778-398. KUPIM DVO DO TRI SOBNO STANOVANJE, gotovina. Telefon 041-66-57-96. OTROŠKO KOLO BMX ohranjeno, poceni prodam. Telefon 893-342. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovno in srednje šole. Telefon 856-801. ALUMINIJASTE STRANICE za 5 tonsko Zastavo, prodam. Telefon 893-251. PS PRALNI STROJ GORENJE, lepo ohranjen in ravnalno traktorsko desko 2,10 m prodam. Telefon 882-940. KOMPRESOR 1801-220 V, elektromotor 1,5 kW - 220 V, elektromotor 0,37 kW - 220 V, tip T-71 B4 380 v in dva ventilatorja 220 v, prodam. Telefon 862-089, popoldne 861-643. OSEBNI AVTO SUBARU JUSTI4 VD, prodam. Telefon 895-108. VEČ BIKCEV od 50 do 70 kg pro- dam. Telefon 894-545. ZAZIDLJIVO PARCELO 450 m2 k.o. Studence, p. Žalec, prodam za 5000 DEM. Telefon 857-638. ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV. Pridemo na dom. Telefon 062-631-164 od 9. do 20 ure. RABLJENE GOSPODINJSKE APARATE in betonske travnate plošče, poceni prodam. Telefon 852-887. SUZUKU MARUTI, srebrne barve, 12/93, prva lastnica, prodam. Telefon 863-234. NUDIMO zidarska in fasaderska dela. Mobitel 041-669-511. GOLF JXD, letnik 88/12, model 89, modre barve, prevoženih 103.000 km z dodatno opremo, prodam. Telefon 063-892-259. KOSILNICO ALPINO, ugodno prodam. Telefon 852-066. V NAJEM ODDAM STANOVANJE V HIŠI, Gaberke, možnost vrta in parkirnega prostora. Telefon 481 -170. TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 894-053. TELIČKO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 893-231. DVA BIKCA stara 10 dni, prodamo. Telefon 895-118. DOMAČ, NARAVEN JABOLČNI KIS, iz domačih neškropljenih jabolk, prodam. Telefon 062-773-934. BIKCA STAREGA 7 DNI, prodam. Telefon 888-603. ODKUPUJEMO ŽAGANI LES in elemente smreke, po zelo ugodnih cenah. Plačamo v treh dneh. Les, predvsem kvaliteta. LKK,d.o.o. Javiti se po telefonu 853-316 zvečer ali osebno. (Lahovnik). V NAJEM ODDAM večjo količino prostorov, možna vsakršna dejavnost. Prodam tudi ugoden kredit. Telefon 882-319. R-4 GTL, letnik 87/11, registriran do 97/11, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-066. V MOZIRJU PRODAM HIŠO IN PARCELO. Telefon 832-756. CITROEN VISA, letnik 84, reg. do 98/6, prodam. Telefon 852-349. FORD ESKORD CLX 1,8, letnik 91, reg. do 98/6, rdeč, ohranjen, prodam. Telefon 885-667. OTROŠKO POSTELJICO Z JOGI JEM, prodam po ugodni ceni. Telefon 850-946. HRASTOVE SODE, raznih velikosti, prodam. Telefon 857-385. ŠTIRISOBNO STANOVANJE V CENTRU VELENJA, prodamo. Telefon 858-513. KRAVO SIVKO, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 881-969, Metleče 13. GOLF, letnik 80, obnovljen, registriran, ugodno prodam. Telefon 882-012. IŠČEMO DEKLE za delo v bistroju. Telefon 893-381. PRAŠIČE težke 25 do 35 kg za zakol ali nadaljnjo rejo prodam.Telefon 885-734. MARIJA SPEGEL Z MUTE obvešča, da bo v nedeljo, dne 10.8.,prodajala mlade kokoši nas-nice, rjave, stare 6 mesecev od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. ZA GOTOVINO ODKUPUJEMO VSE VRSTE DELNIC. Posebno ugoden je odkup delnic Gorenja. Denar za delnice vam prinesemo kar na dom. Telefon 0602-41 -466 ali 041-668-207. SPREJMEM POŠTENO ŽENSKO s šoferskim izpitom, brezplačno na stanovanje. Ostalo po dogovoru. Telefon 856-674. 800 LITROV ŽLAHTNEGA BELEGA VINA prodam 250 sit/lit. Telefon 062-761-249. MOTOR R-4 GTL prodam. Telefon 882-509. MANJŠE STANOVANJE V VELENJU, najamem. Možnost predplačila. Telefon 861-219. PIŠČANCE 2 kg prodam. Telefon 855-116 (Kladnik). NOVO PRIKOLICO za osebni avto z atestom 155 x 110 prodam za 70.000 sit. Telefon 722-151. Kolektiv Supermarketa SPAR Velenje se Tini Videmšek iz Gaberk iskreno opravičuje zaradi neljubega dogodka. SE ISCETE PROSTOR POD SONCEM ZA PRIJETEN DOPUST? OGLASITE SE V NOVI TURISTIČNI AGENCIJI d.o.o. V VELENJU, NA SONČNEM GRIČU 1 • letovanje ob morju, v planinah in zdraviliščih • lelovanje z letalom in ladjo • zanimivi izleti in potovanja • aranžmaji po v znižanih cenah • ugodne cene letalskih vozovnic Oelovni čas: od 8. -13. in od 16. -18. ure. Tel. & iax: 864-240 lUMIIIIIfl II.AND - LINK -.«.,. Podjavorškova 1, 3000 CELJE SPREJMEMO 3 OSEBE, PRIPRAVLJENE ZA DINAMIČNO DELO IN NA TEL. ST. 063/411-646 PO 10. V SPOMIN MARKOTU ARISTOVNIKU Ljubi MARKO, dne 4. 8. 1997 je minilo tri leta žalosti, odkar smo Te tragično izgubili. Nehalo je biti Tvoje mlado, veselo srce. Harmonika in pesmi, ki si jih tako rad pisal in pel, so obmolknile. O Marko, naša srca pa trpijo in le Tebe si nazaj želijo. Hvala vsem, ki mu prinašate rože in sveče ter postojite ob njegovem preranem grobu. TVOJI ZAHVALA Pretreseni sporočamo, da nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, očka, dedi in brat PAVEL GORŠEK Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, ter spomnite se, kako hudo sem jaz trpel, zato le večni mir mi zaželite. 17.12.1939 - 28. 7. 1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu poklonil cvetje, sveče in svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, gospodoma dr. Lazarju in dr. Urbancu, govorniku gospodu Hudomalu, ravenskim pevcem, godbi Tuš in gospodu duhovniku za opravljen obred in mašo. Žalujoči: žena Anica, hčerka Darinka z možem, sin Simon z ženo, vnuki Vesna, Vasja, Nina in Janja, sestre Jožica, Justi in Slavka ter brata Albert in Franc z družinami. Ne prebudi Te srca glas, počasi pije solze čas. Veter joče za spomini, hlad domuje v bolečini. V srcih naših še živiš, čeprav tam daleč, daleč spiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, tašče, babice in prababice LJUDMILE ŠKRABL 16. 8. 1925 - 28. 7.1997 Iskrena zahvala vsem, ki ste ji ob slovesu izrazili spoštovanje, ji darovali cvetje in sveče ter z nami delili bolečino. Zahvaljujemo se stanovalcem Žarove ulice, gospodu Valenciju za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in zdravstvenemu osebju , ki ji je ob koncu stalo ob strani. Zahvala gospodu dr. Grošlju za dolgoletno zdravljenje. Posebno zahvalo izrekamo družini Brišnik za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči otroci Jože, Stanko in Milica z družinami. ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljube in dobre mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje ANKICEI VIČ 30. 7.1962 - 25. 7.1997 Iskrena hvala vsem, ki ste ji ob slovesu izrazili spoštovanje, ji darovali cvetje, sveče ter z nami delili hudo bolečino. Zahvaljujemo se kolektivu Ginekološko - porodniškega oddelka Celje. Posebno zahvalo izrekamo župniku Jožetu Vehovarju za opravljen obred ter dr. Zlatki Felc za besede izrečene ob slovesu. Zahvaljujemo se vsem za pomoč pri opravljanju pogrebnih storitev. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Katalina, starši, bratje in sestre z družinami. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila draga sestra, svakinja in teta MARIJA VELER rojena Janežič 5.1.1925 - 30. 7.1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem mešanega zbora Šentilj, rudarski godbi ter obema govornikoma za izrečene poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJENI Prodajni center v Velenju Kidričeva 2 b, tel.: 063-863-413 849sit ODLIČNI PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUSTI (5-7%), POSOJILA (1-2 LET), ODLOG PLAČILA (3-6 MES.) Gospodinjski regal za ozimnico 15. tradicionalna Noč ob jezeru OGN/EMET SPET IZVABLJAL VZDIHE V teh bolj aprilskih kot poletnih dnevih so bili v soboto v velenjskem Gostu do trde teme v veliki negotovosti, saj so bile v zaključku priprave na največjo turistično zabavno prireditev Noč ob jezeru. Kar veliko dni pred tem, predvsem pa v soboto popoldne, se jim je verjetno vrtel v glavi trak z razmišljanjem: ali bomo imeli srečo z vremenom. Še malo pred napovedanim začetkom, ko je sonce že zahajalo, so se podili po nebu črni oblaki, ki pa jih je na njihovo srečo veter razpodil na vse strani. Zgodila se je v primerjavi s prejšnjimi dokaj topla noč, za vse drugo pa je poskrbel organizator s pestrim in bogatim programom. Na treh različnih odrih so se zvstili Alfi Nipič in njegovi muzikantje, Kičo Slabinac s svojimi tamburaši iz Hrvaške, avstrijski komik Vedno dobrovoljni Vinko Šimek (prvi z desne) direktorju Gosta Francu Lenartu : "Nasmeh na obraz, ne se bati oblakov na nebu. Osrednji oder je bil pri restavraciji, Šank ročk je zabaval mlade na športnem igrišču, Transcendens in Black&White pa sta se menjavala na odru pri Beli dvorani. Povsod je bila gneča, tako da se je bilo kar težko prebiti do odra in napraviti kakšen dober posnetek, še večja pa je bila ob številnih šankih s pijačo in kuli- naričnimi dobrotami, med katerimi je še zlasti izstopal prav tako tradicionalni vol na žaru, pa lovske in ribiške specialitete... Vrhunec večera pa je bil goto tradicionalen ognjemet, ki je tudi to soboto izvabil iz src mnoge vzdihe in občudovanja. Bilo je... Takole pa so videli to najdaljšo velenjsko noč nekateri naključno izbrani obiskovalci (ob Velenjčanih smo naleteli tudi na Mariborčane, Celjane, Petrovčane, Polzelelane, Braslovčane, Mislinjčane): -V redu je, super, zadnja leta sem redni obiskovalec, ljudi je veliko. - Zaradi noči smo prekinili dopust. Doslej smo bila na vseh nočeh, nocojšnja je prečudovita, najzanimivejši je bil ognjemet. Bravo Gost. -Premalo stranišč, ne vem, kje sploh so. Sreča, da smo ob jezeru. -To je moja četrta noč. Bila je enkratna, ognjemet pa sploh. Ljudi je več kot lani. -Ognjemet je bil svetovni. -Prišli smo predvsem zaradi ognjemeta. Niso se zlagali, bilje naj. Premalo domačih skupin in preveč tujih. -Program? Zanimivejše je pri "šankrokovcih", ker so mladi. -Bila sem že večkrat, zdi se mi, da je nocojšnja noč najboljša. Presenečena sem nad velikim številom ljudi. Kozarci za vino "Bouqet" zelen, moder 3 kom. Schorch, Crazy Lady, Šank ročk, Trancendens, Black &White...Tudi jubilejno velenjsko noč je povezoval Vinko Šimek. Prav grozljivi oblaki so bili krivi, da je sprva kazalo, da na jubilejni, petnajsti noči, ne bo veliko obiskovalcev. Toda, ko so videli, da bo vreme "zdržalo", so napolnili prireditveni prostor, ki se je razprostiral vse od restavracije Jezero do Bele dvorane. Pekač s pokrovko "Simax 2,5lit. za "Castel" 6 kom.