PoŠtarina plačena ti gotovon* God. X. Broj 41. U Zagreba, 14. oktobra 1938. Pojedini broj Din I«— 28 a Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARJKOVA Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva la Pravo nije materija koja se može dijeliti na fragmente. Po svom duhu i u praksi pravo se ima smatrati kao jedno i nedjeljivo. N. Chamberlain glasilo saveza jugoslovenskih =rv", ; E M (GRANATA U JULIJSKE KRAJINE Plebiscit kroz vjekove Plebiscit, hoji se imao provesti 'u Če- hoslovačkoj, sa svirn svojim dalekosežnim posljedicama, uzbudio je sve duhove. Za posljednjih dvadesetak godina bezbroj puta se spominje glasanje naroda. Pa ipak nije taj problem tek čedo dvadesetog stolječa, nego je odavna poznat. Za nj su znali več stari narodi, naročilo Grči. O glasovanju naroda zna se takodjer iz doba starih Ger¬ mana, kod kojih je taj postupak bio čak i težište njihova »ustava«. Narod je bio pi¬ tan kod zakonodavstva i važnih pravnih problema. Izjašnjavao se o ratu ili miru, o izboru vojvoda, pa čak je stvorio »pučko sudište« za osobito teške kaznene slučajeve. Da je riječ plebiscit stara, pokazuje več njeno porijeklo, jer .»plebis ciium« označi- valo je u starom Rimu postupak obračanja na narod i pučkog glasnja o problemima javne sigurnosti. Iz ovoga opčeg pitanja i obračanja na narod razvio se je kasnije u pojedinim ze¬ mljama referendum, t. j. ne više ob¬ račanje na čitav narod nego na njegove za- stupnike i poslanike. Potkraj četrnaestog stolječa preuzeli su ovaj oblik pitanja neki švicarski kontoni. — Zastupnici pojedinih kontona, odaslani na savezne skupštine, uzimali su — ako za neko pitanje nisu imali punomoči — taj problem »ad referen¬ dum« t. j. na izvješčivanje. I u Engleskoj je kadšto dolazilo do referenduma; no re¬ dovno samo u svrhu raščiščavanja komu¬ nalnih problema manje važnosti ,' no En- glezi nisu bili •ushičeni tim postupkom. U povijesti evropskih država mnogo se put ističe volja naroda, izražena glasanjem, Ugovori u Bretignug (1359) i Madridu g. (1527) izričito predvidjaju takove slučaje¬ ve. Osobito je plebiscit došao do važnosti za francuske revolucije. 14 septembra 1791 za- molilo je stanovništvo tadašnje papinske re- zidencije Avignona parišku konstituantu, nakon održanog plebiscita, za prisajedinje- nje s Francuskom. Isto tako se na teme¬ lju plebiscita, prema ugovoru u Turinu (24 mara 1860) Francuskoj pripale Savoja i N izza. Napoleon III poslužio se je više puta plebiscitom, da bi došao na vlast i da bi je zadržao. Kad je dobio obavijest o febru- arskoj revoluciji 1848, bezodvlačno je kre- nuo u Pariz. Ostao je ondje, ialco ga je nova vlada zamotila, neka napusti francu- sko tlo. No on je ostao, pa je izabran po¬ slanikom u Pariju i u četiri departementa. Umio je zadobiti povjerenje naroda. Prigo- dom izbora pretsjednika upitan je narod i on je glasao s 5,5 miljuna glasova za nje¬ ga, protiv 1,5 miljuna za Cavaignaca. A kad je u noči od 1 na 2 decembra 1851 go- dine proveo državni udar, nije zaboravio da se naknadno obrati na narod. 1 narod ga je izabrao sa 7,5 milijuna glasova ponovno za pretsjednika i to na deset godina. U Sjedinjenim Državama desio se je bez sumnje najneobičniji plebiscit na svijetu. — Bilo je to godine 1858. Prema jednom ugo¬ voru s Danslcom imali su stanovnici Virgin lslands glasovati, hoče U postati ameriški državljani. Oni su glasali gotovo sa 100 po¬ što, ali ameriški senat kao da se je predo- mišljao, jer se ozbiljno kratio da potvrdi ugovor o pripadnosti otočja ... Dvadeseti vijek poznaje svu šilu glasa- nja za samoodredjenje naroda. Najmočniji zastupnik potlačenih naroda i tumač njiho- liovih želja bio je pokojni pretsjednik Wil- son. A za sporna područja predvidjela je mirovna konferencija od 1919 ništa manje nego 17 plebiscita, no provedeno ih je sa¬ mo osam. I Njemačka se je obilato služila, plebi¬ scitom. Sjetimo se samo smrti Hindenbur- gove i uspona Hitlerova na čelo države, na plebiscit u Saarskom području i t. d. ZA RJEŠENJE SVIH MANJINSKIH PITANJA U engleskoj i francuskoj štampi, a tako isto i u Americi, podvlači se da sa¬ da kada se počelo s čehoslovačkom, tre¬ ba riješiti sva manjinska pitanja u in¬ teresu mira u EVropi. Listovi predlažu da se svi krajevi u kojima ima pre- I ko 50 pošto manjinskoga stanovni- štva, a nalaze se u neprekidnom te- ritorijalnom kontinuitetu s materom zemljom, priključe svoj oj narodnoj državi. Na taj način, pišu listovi, ri- ješit če se za svagda pitanje manji- na i izbječi če se sukobi u buduč- nosti. CHAMBERLAIN KAŽE... »Pravo nije materija koja se može dijeliti na fragmente. Po svom duhu i u praksi, pravo se ima smatrati kao jedno i nedjeljivo. Kada se ono u rješavanju narodfnosnog pitanja žel jelo iželi postiči za sebe i za svoje. prijatelje, onda se mora do- zvoliti njegova primjena i protiv sa- B moga sebe i protiv svojih prijate- n Ua«. NEVILLE CHAMBERLAIN, I Naloga šole v obmejni zoni Prevod elasska iz „Pof»olo di Trieste” »II Popolo' di Trieste« z dne 2 oktobra t. 1. je prinesel ta-le članek pod gornjim naslovom (»Le funzioni della scuo- la nella zona di confine), ki ga prenašamo dobesedno. »Na drugem sestanku učiteljske sekcije GUF-a, ki se je vršil preteklega meseca, I je bila obravnavana naloga obmejne šole. Najprej je bilo potrebno analizirati se¬ danji položaj v obmejnih zonah, ki je z ozirom na razne kraje zelo različen in celo poln kontrastov. Na vsak način je treba razlikovati v grobem dve zoni: prva jezi¬ kovno mešana ob prometnih progah in v krajih neposredno ob meji ter druga, kjer je drugojezično ljudstvo kompaktno na¬ seljeno. Z ozirom na različne položaje zon so težkoče učiteljev večje ali manjše, tako s političnega kakor vzgojnega stališča, za razumevanje težkoč, na katere zadene uči¬ telj, je treba predvsem imeti pred očmi to, da ima slovansko ljudstvo na tepi ozemlju mnogo negativnih lastnosti, kakor pravo pomanjkanje slovanske nacionalne zavesti, kar bi na eni strani zgledalo, da je korist¬ no za nacionalno propagando, na drugi strani pa to predstavlja negativno vrednost, ker slovanski živelj ostane neobčuten tudi napram propagandi, ker ne pozna njene vrednosti in pomena. Večkrat se ta neob¬ čutljivost spremeni v razdiralstvo, v če¬ mer se pozna tista odsotnost slovanskega življa od vsakih manifestacij, ki niso ma¬ terialne in pridobitne narave. K tem kon- t statacijam je potrebno pristaviti še vplive miselnih gibanj, ki niso v skladu z našimi in katerih ostanke najdemo na več krajih visoke planote. Učitelj mora imeti točen vpogled v polo¬ žaj na službenem mestu in tako razume¬ vanje mentalitete drugojezičnega ljudstva, da mu je mogoče zasledovati vse življen- ske manifestacije, da bi mogel izvrševati svojo misijo, ki bo v tem slučaju bistveno asimilacijska. Samo na ta način je mogoče misliti, da bi se dosegel cilj, ki bo v tem, da je treba storiti misliti učencem po ita¬ lijansko (far pensare italianamente). Na¬ ravno za dosego ne sme se naslanjati samo na učenca, temveč mora iskati sodelovanja tudi z družino, kakor s političnimi in cer¬ kvenimi krajevnimi oblastmi. Duhovnika si predstavljamo kakor črnega hudiča zaradi slovanofilstva, nasprotnega Italiji itd., med¬ lem ko je pri ustvaritvi take'situacije kriv večinoma učitelj sam, ker je naprarn du¬ hovniku popolnoma indiferenten, kadar ni celo napram njemu poln prezira Ta pred¬ sodek je treba odkloniti brez daljnega, kajti to je samo v škodo, toliko šoli kolikor cerkvi, ker bi bili obe ustanovi v konfliktu. Učitelj mora imeti pred očmi, da je duhov¬ nik največja avtoriteta na vasi, oziroma avtoriteta, ki jo največ poslušajo, in če se njemu posreči pridobiti si duhovnikovo sodelovanje, naj bo prepričan, da bo 70 odstotkov težav izvirajočih iz obiskovanja šole, didaktičnega področja (njegov ob¬ stanek itd.) in celo vpisovanje v fašistične organizacije, premaganih. Z dosego duhovnikovega sodelovanja in s pomočjo njegovega vpliva bo mogoče pridobiti si tudi vpliv na družino. Ni po- grešno, če se učitelj zainteresira za dru¬ žinske prilike učenca, kajti te mu bodo pripomogle, da spozna njen moralni in ma- terijalni položaj in obenem bo ustvaril v družini občutek, da ona lahko pričakuje s te strani kako pomoč. Tukaj je treba jasno postaviti v ospre¬ dje vprašanje prehrane v šoli (refezione) in fašistične befane ter druge oblike pripo¬ moči. Pri sestavljanju seznama ubožnih se učitelj ne sme nanašati samo na učenčeve oesede, ki niso nič drugega kakor to, kar so mu doma sugerirali, temveč se mora obrniti na političnega tajnika, ki mu mora dati na razolago imenik siromašnih družin, potem naj se brez strahu obrne do du¬ hovnika, ki mu bo znal dati v vseh prime¬ rih dobre nasvete. Na ta način naj reši vprašanje, ki je mnogokrat zelo mučno. Iz tega je jasno, da samo tisti učitelj, ki pozna v potankosti položaj kraja, se bo mogel znajti, če si bo na ta način pridobil zaupanje prebivalcev. Najbolj koristen bo tak učitelj, ki bo živel v direktnem kon¬ taktu s kraji o katerih govorimo. Predobro je znan neznaten uspeh učiteljev, ki niso poznali krajevnega položaja v podrobnosti VELIKA KRIJUMCARSK A AFERA Poiifioko značenje afere Trst, okt. 1938. — U vezi s hapše- njem markize Violette Godi di Godio, koja je pokušala da prokriomčari u Francusku jedan milijun lira i jediiu vecu svotu stranih valuta, istragom je ustanovljeno da se kriomčarenjem va¬ lute iz Italije u inozemstvo bavila več duže vremena jedna dobro organizira¬ na banda, koja je bila dirigirana iz Ri¬ ma. Na čelu ove bande stajali su grof i grofica. Orti i bankar Sacerdoti. Na temelju prvih rezultata istrage redar¬ stvo je uhapsilo u Rimu osim grofa Or- tija i bankara Sacerdotija još drugih šest osoba. Grofica Orti nalazi se u Francuskoj pa če talij anski sudovi za- tražiti da bude izručena i dopračena u Italiju. Prema informacijama talijan- skog redarstva ova kriomčarska banda bavila se kriomčarenjem ne samo valu¬ ta nego i zlata i dragog kamenja. Rim¬ ski- kriomčari imaju, kako ovdjašnji li¬ stovi tvrde, mnogo ortaka i u drugim gradovima Italije. Tako je u Turinu uhapšeno više osoba, ali u interesu dalj- nje istrage njihova imena nisu objav¬ ljena. Talijanska štampa opširno prikazuje razornu djelatnost ove kriomčarske bande, koja je još u vrijeme abesinskog rata, dok su protiv Italije bile na snazi sankcije kriomčarila u inozemstvo va- lutu, zlato i Strane vrijednosti papire itd. Ovi su kriomčari optuženi da su održavali uske veze sa neprijateljima Italije i da su uz svoj kriomčarski posao provodili antifašističku akciju. Kako ova kriomčarska afera time dobiva i po- litički karakter, talij anski listovi traže da se talij anski kriomčari egzemplamo kazne i da se zbog svoje defetističke djelatnostl izvedu pred tribunal za za- štitu države, štampa takodjer traži da se za suzbijanje kriomačenja donese novi specijalni zakon, da se tako one- moguči sabotaža vladine autarkijske po¬ litike, za čiju je provedbu veliko faši- stičko viječe predvidilo primjenu ener¬ gičnih mjera, koje treba da garantiraju privrednu nezavisnost Italije. APEL DE VAIERE NARODIMA DA UČINE KRAJ STRADANJU IZBJEGLICA ženeva (Jevkor). — U zaključnoj sjednici XIX redovnog zasjedanja skup¬ štine Društva naroda uputio je irski mi- nistar pretsjednik De Valera u svojstvu pretsjednika posljednjeg zasjedanja svi- ma narodima apel, da učine kraj stra- danjima onih ko ji su iz raznih zemalja protjerani iz rasnih, nacionalnih ili vjerskih razloga. De Valera je pozvao vlade, da učine krajnje napore za spa- savanje nesretnih izbjeglica. Izbjeglički problem, rekao je De Valera, ne krije u sebi manje opasnosti od manjinskog problema. INTERVJU S DR. E. BESEDNJAKOM U DANSKOM LISTU Saradnik lista »Dagens Nyhe¬ ter« objavljuje u svome listu razgovor s drom Engelbertom Besednjakom, biv¬ šim slovenskim narodnim poslanikom u Rimskom parlamentu. Dr. Besednjak je dao tom listu izjavu o broju naše ma- njine u Italiji, o školama, jeziku u cr- kvi, štampi i stanju poslije jug.-talijan- skog sporazuma. in ki so imeli mnogokrat slab vpliv na dru¬ gojezično ljudstvo, ker ga niso razumevali. Treba je omeniti, da je bilo poslanih nekaj učiteljev za kazen v te tako delikatne kra¬ je. Lahko si zamišljamo kakšni so bili na ta način doseženi uspehi. Kakšen je bil razlog, ki so ga višje šolske oblasti apli¬ cirale v tem pogledu, to je misteriozno. Poleg tega je še to zelo zanimivo, da se je delalo na tak način ne samo na šolskem področju, temveč enako tudi v drugih ka¬ tegorijah državnih uradnikov. Na ta način, mesto da bi imeli ob meji vrsto izbranih funkcionarjev in resnično sposobnih za nji¬ hove naloge, smo imeli včasih na razpola¬ go nesposobne elemente, ki gotovo niso pospeševali procesa asimilacije ali pa vsaj zbližanja z drugojezičnim ljudstvom. Res¬ nično je čutiti potrebo izbranih elementov in njihov dotok bomo dosegli kadar ti kra¬ ji ne bodo več smatrani za kazenske, pa četudi bi se dajale z ozirom na posebne težkoče obmejne doklade, kakor jih n. pr. prejemajo že sedaj oficirji. S predpostavljanjem sedanjega položaja v obmejnih krajih, se je prešlo na problem poučevanja, ki se v kompleksu zelo razli¬ kuje od normalne klasifikacije. Prvi razred zavzema predvsem mesto, ki ga moramo postaviti posebej, ker otrok v njemu ne zna niti besedice italijanščine. Tukaj bi go¬ tovo bilo učitelju koristno znanje sloven¬ skega jezika, ne da bi ga govoril, kar je treba podčrtati, temveč za razumevanje učenca in da bi ga lažje vodil. Prvo leto, se lahko reče, je popolnoma uporabljeno za pouk prvih elementov italijanskega jezi¬ ka. Od drugega do četrtega razreda se poučavajo spoznavalni elementi, ali bolje, učenca se polagoma pripravlja, da misli v italijanskem jeziku. V petem razredu na¬ stane nov problem — političen problem. Otrok je že dosegel zadostno obvladanje jezika in tedaj mu je mogoče govoriti od¬ ločno v politični smeri, ker o tem že go¬ vori sam, čeprav je samo o tem slišal, ne da bi veliko razumel in v čemer čuti po¬ trebo, da ga kdo vodi ali da sliši avtori¬ tativen glas. Posebno je treba paziti v tem času na najbolj navadne didaktične pogreške in posebno na tiste, ki se nanašajo na zgodo¬ vino našega Risorgimenta. Absolutno se je treba izogniti njegovemu sistematičnemu razvoju in se posluževati anekdot, izogi¬ bajoč se pri tem vsega, kar bi se moglo na napačen način razumeti ali tistega, kar bi povzročilo nezaželene reakcije. To opazko je treba aplicirati tudi pri fašistični kul¬ turi. Kakor je razvidno bi spoznavanje nji¬ hovega načina mišljenja in morebitnih re¬ akcij, ki bi nastale v njih, bilo zadosten element za začetek asimilacijskega dela. Superiornost naše kulture bi napravila ostalo. Potrebno je povedati še nekaj o delo¬ vanju GIL-a. Ta organizacija ekzistira v mnogih občinah in krajih na Krasu samo na papirju. Ako bi resnično eksistirala, bi gotovo bila v pomoč šoli. Toda mnogokrat se zgodi, da poveljnik GIL-a ne zna ločiti GIL-a od šole in nastanejo tako superpozi- cije, ki ne delajo drugega kakor nasprotja. Potrebno je, da poveljnik razume, da je treba učitelja v šoli pustiti na miru in da nihče, razen njegovih predpostavljenih, se ne sme vtikati v njegove zadeve. Ko smo objasnili to potankost bi bilo dobro pregledati, kje GIL resnično deluje. Delovanja, ki dosedaj eksistirajo samo na papiru niso se izvrševala. Mlad učitelj zmo¬ re in zna napravati na tem področju mno¬ go, toda navadno mu manjka materialne podpore, da bi mogel nekaj uresničiti in na žalost mora omejiti svoje delovanje sa¬ mo na izdajanje izkaznic in pobiranje čla¬ narine, ki se na ta način spremeni v neka¬ ko takso, kajti kot tako jo smatra drugo¬ jezično ljudstvo.« STRANA 2. »ISTRA« 6R0J 41. Vjekoslav Spinčlč o Česima »Javni pozdrav« u »Našoj Slogi« 1893 g, TJ trščanskoj »Našoj Slogi« od 23 no¬ vembra 1893 godine objavio je nas bivši zastupnik u Beču pok. Vjekoslav Spm- čič ovaj članak: »Za parlamentarnih praznika posje- tio sam prijatelja dra Pacaka, odvjetni- ka u Kutnojgori. (B. Pacak je bio za¬ stupnik u parlamentu. TJ mladosti je bio osudjen na 10 godina rcbije radi svog nacionalnog rada protiv Austrije. Op ur.). Tom prilikom bilo je priredjeno zabavnih večeri, koliko u Kutnojgori to liko u Kolinu i časlavi, kuda smo s pri jateljem i još s nekim drugima činili izlete. Kod tih zabavnih večeri bilo je izrečeno iskrenih, bratimskih zdravica Medju ostalima nazdravio je kod te zabavne večeri u gradjanskoj čitaonici u Kutnojgori Seljak Prochazka iz Sv. Jakova hrvatskim i slovenskim seljaci ma u Istri. Kod zabavne večeri u ta mošnjo j Sokolovni opčinski načelnik u Malešovu Veprek svijesnim hrvatskim i slovenskim biračima i izbornicima istar- skim, a kod zabavne večeri u »Češkoj gostioni« u Kolinu ravnatelj cukrovara u Bečvarih Sehnal svečenicima hrvat- skoga i slovenskoga istarskoga puka. Sve te zdravice bile su od prisutnih odu- ševljeno primljene. Nazdravitelji molili su me, da nazdravi j enima odnosne po¬ zdrave priopčim, a ja ne znam, kako to bolje učiniti, nego ovim javnim putem, u zagovornici prava hrvatskoga i slo¬ venskoga naroda u Istri. Srdačan vam pozdrav, brado hrvatski i slovenski se¬ ljaci, birači i izbornici i svečenici, od češke brade kao i od mene. TJ Beču, 19 novembra 1893. Vjekoslav Spinčic.« (Iz »Mornara«) „OPET MA D JELO!” Češki publicista Karel čapek uputio je ovaj proglas češkom narodu: »Rastužene duše stojimo kao seljak na zemlji, koja mu je djelomično uni- štena; kao seljak, koji izračunava što je sve izgubio i kako je postao siromah. Da, mi smo postali siromaši. Izgubili smo previse. No, seljak, koji je vrijedan svo- ga doma, briše ubrzo oporom rukom su- ze, koje su navrle na oči i ogleda se po domu, koji mu je povjeren. To ču ja ponovno izgraditi, polja opet obnoviti i za narednu godinu ponovno zasijati. Možda če nešto od toga, što 6u sada morati graditi, u početku biti manje i skromnije, ali mnogo toga ču ja opet bolje i jače obraditi, nego do sada. Opet če nastati lijep dom, koji če meni uvi- jek pripadati, jer više nije baštinjen, nego je stvoren mojim rukama. I se¬ ljak, vrijedan svoga doma počinje opet stavljati sve u red, a ne da obilazi po domu zlovoljan i uzdišuči. U ime Božje, podjimo na novi rad!« ŽIVOT GRADIŠČANSKIH HRVATA B e č, 3 listopada. Hrvatsko kulturno društvo u Gradištu održalo je svoju go- dišnju skupštinu. Dosadašnji pretsjed- nik g. Ignacij Horvat, koji je bio šest godina na tom mjestu, dao je ostavku. Za novog potpretsjednika je izabran pravnik Vjekoslav Bilišič iz Vinceta. Novi pretsjednik je u svom govoru na- glasio, da ce biti njegova dužnost, da poradi na potpunom ostvarenju progra¬ ma gradiščanskih Hrvata, a osobito da de radi ti na proširenju hrvatske orga¬ nizacije u svim hrvatskim selima u Gra¬ dištu. »Treba — rekao je — organizi¬ rati sve Hrvate od veleposjednika do posljednjeg radnika. Naša je sveta duž¬ nost, rekao je novi pretsjednik, da našu djedovinu predamo novim naraštajima neokrnjenu. Naši očevi i naše majke is- punili su potpuno svoju dužnost kao pravi i pošteni Hrvati i mi moramo to isto učiniti. Jer samo onaj, koji poštuje svoj narod i'za nj se žrtvuje, njegov je punovrijedan član.« Italijansko planinsko društvo raziskuje jame na trnovski planoti že večkrat smo v našem listu pisali kako pridno so raziskovali pred časom kraške jame. Gotovo je jamsko društvo, ki je pododsek italijanskega planinskega društva, že absolviralo svojo nalogo na Krasu in se je sedaj podalo na razisko¬ vanje jam na trnovsko planoto. Tu je precej nepristopnih krajev, ki prej niso bili raziskovani, pa je to področje posta¬ lo cilj raziskovanja. Kot je znano, se je za delovanje jamskega društva, ki ima svoj sedež v Trstu, prav toplo zavzel tr¬ žaški armadni poveljnik in ga tudi v marsičem podprl. Zaradi tega omenje¬ no društvo nima samo strogo znanstve¬ nih ciljev ampak se njegov delokrog razširja tudi na podatke, ki zadevajo vojne oblasti. Pred nekaj meseci je komisija za ja¬ me koncentrirala svoje delovanje na zo¬ no med Trnovem in Predmejo. O jamah, ki niso bile še nikoli raziskane, je dobilo društvo samo nekaj podatkov od doma¬ činov, ki so domnevali, da so nekatere zelo globoke. Zaradi neprehodnega tere¬ na niso v preteklosti izvršili znatnih raziskovanj v teh krajih. Omenjena ko¬ misija je zaradi tega pospešila dela v tej zoni na severu Predmeje v gozdovih med Dolom, Čavnom in Modrasovcem. Našli so nekaj jam v obliki vodnjakov, toda precej plitvih, ki imajo zelo ozek vhod. Znano jim je bilo sicer, da je v teh kra¬ jih jama globoka preko 200 m, ki pa so jo domačini pokrili Zaradi neke smrtne nesreče. Pred enim mesecem so od do- pod cesto, ki pelje v Krnico. Tu je, po pripovedovanju domačina, padla pred le¬ ti v jamo pastirica in zaradi tega so jo zasuli. Med vojno pa se je v tej jami zgodila še večja nesreča. Ruski ujetniki, ki so bili poslani, da bi raziskali jamo, so našli v njej malo jezero. Hoteli so napraviti, da bi iz njega tekla voda m so hoteli steno, ki jim je ovirala, raz¬ streliti. Pri eksploziji pa se je zemlja udrla in požrla pet ruskih ujetnikov. Raziskovalci so takoj pričeli Ropati na označenem kraju in so izkopali tudi nekaj stalagtitov, kar je znak, da je v bližini jama. Toda nadaljna dela so mo¬ rali ustaviti, ker jih je oviralo blato, kar dokazuje, da je v jami voda. Komisija se je nato vrnila v Predmejo. Tu so še na¬ prej spraševali o najdeni jami. Vprašali so najstarejšega gozdarja v Dolu, ta. pa ni ničesar vedel povedati o ruskih ujet¬ nikih. Po tem raziskovanju so šli raziskoval¬ ci v nasprotno smer, kamor so jih na¬ potili domačini. Pri cesti so našli naj¬ prej dvojno jamo t. j. dve jami z enim vhodom. Ko so vse izmerili, so se podali na kraj, kjer so jim povedali, da je ve¬ lika jama. Ta se nahaja blizu pravkar omenjenih in zanjo ve le malo domači¬ nov. Jamo obkrožajo navpične stene, na katerih je zaraščen gozd. V neposredni razdalji te jame se nahaja še druga, ki je globlja in katere vhod je širok nekaj sto metrov. Na dnu so našli sneg in led. mačinov zvedeli za to jamo in so začeli Preiskali so tudi nekaj strankih rokavov odkopavati zemljo, da bi prišli do vhoda. Nazadnje pa se je pokazalo, da so bile informacije slabe, kajti vhoda do jame kljub vsemu kopanju ni hotelo biti. Po pripovedanju nekega kmeta, so se raziskovalci odpravili v široko dolino jame. Tu so našli veliko votlino, visoko okrog sto metrov, vso pokrito s kapniki in z ledom. Domnevajo, da je to ena največjih jam. v notranjosti gozda so našli še eno jamo, ki je globoka preko 200 m. IZ PISMA JEDNOGA ISTRANINA U PRAGU Draga maiko — Ti me zoveš dodjem kuči, jer da če biti rata. več petnaest godina dijelim sve dobro sa Česima, a sada ču ostati s njima, pa dogodilo se i najgore. To je moja dužnost kao Istranina, kao Slavena i kao čovjeka. Tržačani pojedo 1000 kvintalov rib — dnevno Naravno je, da je konzum rib v tr¬ žaškem mestu velik. Odkar je postalo meso drago, so se Tržačani vrgli na ribe, ki so najcenejša mesnata hrana. Dr¬ žava sama pa konzum še bolj podpira in si prizadeva, da bi ga čimbolj zvišala. Tako se je zaradi teh ukrepov povečal ne samo ribolov, temveč tudi konsum rib. Italijanska vlada je izdala v zadnjih letih več odredb za povzdigo ribarske industrije in trgovine. V Trstu pride na trg dnevno od 90 do 120 q rib. Prejšnje leto je znašal konsum v Trstu 3,197.835 kg. Na vsakega Tržačana bi torej od¬ padlo 15 kg, kar pa je precej nizka šte¬ vilka z ozirom na druge države (Japonec poje preko 60 kg rib na leto). Konsum rib je večji v mrzlejših mesecih, razen v januarju in februarju. Poleg znane tr¬ žaške ribarnice se naha v mestu in v predmestjih še 26 ribjih trgov. Država se nadeja, da se bo ribarstvo še močno dvignilo in da bo to ena izmed baz za gospodarsko avtarhijo. MASARYK JE REKAO: Habsburgovci se najmiše Rimu za oru- dje protivureformacije. i HUSITSKI JE POKRET UGUŠEN POMOČU CIJELE EVROPE. Revolucija prote¬ stantske Češke ie 1618 skršena. a car i njegovi njemački savjetnici svako- jako nastoiahu da oslabe češke zemlje. Prevedena Je napose nevidiena eko¬ nomska revolucija: do 30.000 porodlca (mediu njima Komenskv) bude pre¬ gnano iz zemlje, a tri četvrtine zem- Ijišta zaplijenjeno i dano za nagradu plačeniciraa i plemičima, koji su se iz čitave Evrope sjafili na češki plijen. Znatan dio češke imovine prisvoiio ie Sal ” Caf ' _T. G. MASARYK. Koristen za vesoljno človeštvo je samo narod, ki je zadovoljen in ki ima pogoje in prostora, da uveljavi vso svojo moč, IVAN CANKAR Kandidat! za mesta podeštaiov Reka, oktobra. — (Agis) — Predvi¬ deva se, da bo reški prefekt v kratkem vzdal nove odločbe nanašajoče se na imenovanje podeštatov v občinah reške pokrajine. Zanimivo je, da bodo v bo¬ doče lahko imenovani za podestate v posameznih občinah le šolski upravite¬ lji. V zvezi s to odredbo bodo skoraj vse občine v reški pokrajini dobile v naj¬ krajšem času nove podeštate. če velja ta novost splošno za vse italijanske po¬ krajine, ni znano. V reški pokrajini pa so v smislu te odločbe izvršili že nekaj takih sprememb in premestitev, kot na pr. učitelja Vigliantija, ki je bil dolga leta v Trnovem poleg- drugega tudi taj¬ nik fašistične stranke, so v začetku šol¬ skega leta premestili na šolo v Knežaku, kjer je bil imenovan tudi za podeštata. Tudi premski občini načeljujejo žedelj časa, razen nekaj kratkih presledkov, vsakokratni učitelji, ki poučujejo na premski šoli, itd. ITALIJA PRIDOBIVA NAJVEČ ŽIVEGA SREBRA NA SVETU. Zaradi bojev v Španiji je rudnik ži¬ vega srebra v Almadenu v zastoju in je njegova produkcija padla. Italija si je prilastila na ta način bivšega španskega trga in postala s pospešenim izvozom največja izvoznica živega srebra. Naj¬ večji delež odpade pri tem na idrijski rudnik, kajti Monte Amiata zaostaje še daleč za njim. Pod vlak Je skočil Dne 10. t. m. je prišel pod vlak pri železniškem prehodu v Šubičevi ulici v Ljubljani Stanislav Jež, zasebni urad¬ nik, samski, rojen v Trstu in tja pri¬ stojen, star 25 let. Komisija je dognala, da je nesrečnež izvršil samomor s tem da je skočil pod tržaški brzovlak. Kak- Umor v Šembijah št Peter, oktobra 1938. — (Agis). — V nedeljo dne 2. t. m. je Alojz Samsa, ki je bil, kot vse kaže, že del j časa v službi obmejnih finančnih stražnikov, karabinjerjev in drugih oblasti, z dvemi streli iz samokresa na licu mesta usmr¬ til 23-letnega Antona Žnidaršiča. Oba imenovana sta bila skupaj z dru¬ gimi vaščani v gostilni. Ko je odhajal Žnidaršič domov, ga je pred gostilno do¬ hitel Samsa, mu prijateljsko položil ro¬ ko preko ramen, ter ga tirjal, naj mu vrne posojenih 12 lir. Žnidaršič se je izgovarjal, da za enkrat nima denarja, da pa mu ga bo v kratkem vrnil. Samsa pa se ni zadovoljil z odgovorom, in ko mu je Žnidaršič ponovno zatrjeval, da sedaj ne rnjre dolga poravnati, je Sam- sa kratkomalo potegnil samokres ter iz¬ vršil zločin z besedami »Ti bom pa jaz nekaj dal!« Preiskava je ugotovila, da je Samsa dobil samokres, ki ga je stalno nosil s seboj, od finančnih stražnikov. Ubija¬ lec se je še nekaj dni po zločinu skri¬ val po okolici in grozil, češ da mora ubiti še štiri vaščane. To divljanje in grožnje so vznemirjale že itak dovolj razburjene vaščane, vendar so ga ka¬ rabinjerji na to aretirali in odvedli v reške zapore. ©ge*a| uničil garažo II. Bistrica, oktobra 1938. — (Agis) — V H. Bistrici je dne 8. t. m. nastal ogenj v dvoriščnem poslopju dvorca uprave princa Schobrunn - Wal- denburga, katerega last so ogromni kom¬ pleksi gozdov okrog Snežnika. Ogenj je popolnoma uničil auto-garažo, med tem ko so ostali del poslopja, ki služi šofer¬ ju za stanovanje, po dolgem trudu ob¬ varovali pred ognjem, ravno tako tudi dvorec sam. Vzrok požara ni znan. ško¬ da je precejšnja. SMRT V Trnovem pri 11. Bistrici je umrl J Vicic strojnik na parni žagi St. Samsa ^ i \ Bis trici. Zapušča ženo in 4 nepre- skrbi j ene otroke, katerim izrekamo naše iskreno sožalje! _ (Agis) _ POZIV »KOROŠKEGA SLOVENCA« Glasilo naših koroških rojakov »Koroš- ki .Uovenec« izhaja neovirano dalje in se tiska,_ kakor prej, na Dunaju. V eni svojih zadnji številk je objavil na vidnem mestu [!f. b , eI ” tlsl J an ta 1e poziv: »Prijatelj! Ro¬ jak. Narodni socializem je nemško nje Korenine narodno-socialistič kreta so v večstoletni Hrof^iž _ Gorica. — Na goriškem gradu so nedavno odkrili kaverno, ki je zelo ob¬ sežna in ki so jo napravili vojaki g a časa svetovne vojne. * _ Kojsko. — Oficir Velišček Raj. mund je bil odlikovan za hrabrost y abesinski vojni z bronasto kolajno. * — Koper. — Cvetka Kocijančič i a Marezig, stara 2 leti, se je polila, s kro- pom. Dobila je težke opekline in je kma¬ lu nato umrla v strašnih bolečinah. ♦ _ Prosek. — 10. oktobra je po dolgi mučni bolezni umrl Ukmar Franjo. So¬ žalje! * „ — škocijan. — Na skocijanskem ovinku se je pripetila težja prometna nesreča. Kolesar Rudolf Jurinčič iz Ma¬ rezig se je zaletel v motorno kolo, ki ga je vodil Albin Dujc iz Divače in ki j e imel na zadnjem sedežu še dve osebi. Dujc ni mogel v zadnjem trenutku usta¬ viti kolesa in niti okreniti v nasprotno stran, tako da se je nesrečni kolesar z vso silo zaletel v njega. Jurinčič se je ranil na stegnu ter pobil po vsem te¬ lesu, Dujc si je zlomil lakt a ostalima se ni prav ničesar pripetilo. $ — Trst. — Umrli so: Kovačič vd. Tro- jer Antonija 76 let, Košuta Gvidon 17, Kozman Ivan 85, Šturm Ivan 56, Maslo vd. Vrh Frančiška 52. * — Trst. — Po zadnjih statistikah jej razvidno, da je Trst bolj razsvetljen ka¬ kor Milano. V Trstu odpade 1 svetiljka na 45 prebivalcev, medtem ko v Milanu pride 1 svetiljka na 53 prebivalcev. V Trstu se je povečala razsvetljava za 40 odstotkov v zadnjih 10 letih po odpravi plinskih svetil j k. * — Trst. — Zidarju Martinu Ipavicu je padel tram na nogo- in mu zmečkal nekaj prstov. Zdraviti se bo moral 5 tednov. * — Trst. — 7 mlekaric j'e bilo kazno- vanih zaradi slabega mleka. * — Trst. — Franc Krašna, star 32 let, iz Komna je bil kaznovan na 150 lir de¬ narne kazni zaradi vtihotapljenih ciga¬ retnih papirčkov. * — Trst. — Umrli so: Gabršček por. Mo¬ zetič Katarina 67 let, Runtič Anton 75, Po¬ žar Matej 72, Petaros Gregor 52, Sabadin Karl 55. * — Trst. — Ko je 41-Ietna Josipina Tert- zič prižigala ogenj s petrolejem v štedilni¬ ku jo je nenadoma oplazil plamen po obra¬ zu. K sreči se ni vnela še ostala tekočina* ki se je razlila po tleh in po njeni obleki. Zdraviti se bo morala 20 dni. * — Vodice. — Znamenito staro cerkev na Streliškem vrhu so popravili. Cerkev je bila že del j časa neuporabna. Zidana je bila 1. 1240. * — Pula — Radi toga što su prodavali vino ispod prepisane jačine od 11 ste¬ peni kažnjeni su Vivošič Anton iz Vi- žinade, Gabrielič Vjekoslava iz Nove Va¬ si kod Poreča. * — Pula Radi prodaje mlijeka u ko- jem je bilo vode kažnjeni su Cukon Pio i Buič Karlo oba iz Pomera. „ — Dr. Eduard Beneš otputovao je u svicarsku. giba _ ičnega po- nemški zgodovini. Narodni socializem kakor fašizem nista ni kako blago za druge narode. Kot Sloven c m državljani Velike Nemčije pa bodi mo dobri učenci v šoli nemškega narnm nega socializma in se učimo: Narodne za imdnosti! Narodne discipline! NarbdS^ Nova vas ob Soči Ob priliki nedavnega obiska min predsednika Mussolinija v Julijski K r8 * a lj, n .r v 'juiijaiu Ma- lavcem v ! t 2SS^-.. sp ?? lenik Padlim de- imi. i i , Koblarju, kjer gradilo volikn r^škTurri . 111 znano - stanovai sa 4 zaposleni pri elektrarni. . ~ Vrhovnim komesarom za pomoč izbjeglieama postavilo je Društvo naro¬ da bivseg guvernera Pendžaba, sira Her¬ berta Eemersona. * — Talijanski gubitci u španjolskom nnnn ans ^ or P ra ^ u iznose 4000 mrtvih i 9000 oboljelih, zarobljenih i ranjenih. * .... Odpuštanje žena iz službe u Ita- hji. U službenom listu objelodanjen je dekret, ko jim se odred ju je, da se u dr¬ žavnim, opčinskim i pokrajinskim ure- uima, kao _ i u privatnim poduzečima oroj namještenih žena mora svesti na 10 pošto ukupnog breja namještenika. U svim uredima i poduzeeiam, koja nemaju vrše od 10 namještenika, ne smije uop- ce biti namještena ni jedna žena. Za °^ e se ve ^ na laze u namještenju odredjuje se da se nakon izminuča ko- iektivnog ugovora imaju odpustiti. * Pomočnik američkog ministra vanj- sfcin poslova Walace pročitao je pret- stavnicima štampe tekst note, koju je ameriški ambasador u Rimu predao ta¬ lij anskoj vladi u vezi s položajem Žido- va Amerikanaca u Italiji, u noti se potsječa, da je i pored isteka ugovora, kojim su Sj edin j ene Ameriške Države i Italija dale ista prava gradjanima dviju zemalja, vlada Sj edin j enih Ameriških Država odobrila povlastice ameriških zakona, bez izuzetka, svima Talijanima, koji stanuju u Sjedinjenim Ameriškim Dizavama. U noti se dalje izražava na- da, da ce talijanska vlada u zamjenu dati ista prava ameriškim gradjanima, koji žive u Italiji, bez obzira na vjeru i rasu. BROJ 41. »ISTRA« STRANA 3 ISTRSKI GLAGOLJAŠI V PRAGI Kulturni stiki med slovanskim severom in jugom v srednjem veku Najstarejši kulturni stiki med južni¬ mi Slovani in češkoslovaškimi plemeni spadajo že v zgodnjo doba slovanskih aposlov sv. Cirila in Metoda, ki sta uve¬ dla cerkveno-slovansko (staroslovens¬ ko«) bogoslužje po vzhodnem (grškem) obredu v Veliki Moravski kneza Rasti- slava. Prve slovanske knjige so pisane v glagolici, ki jo je šele poznoje izpod¬ rinila t. zv. cirilica (le pomotoma pripi¬ sovana sv. Cirilu) radi svoje lažje čit¬ ljivosti in enostavnosti. Glagolica pa se je kot pisava bogoslužnih knjig ohranila do današnjega dne samo pri Hrvatih, radi česar se v listinah imenuje včasi tudi »hrvatska pisava«. Velikomoravski (slovaški) knez Rastislav se je hotel s cerkveno osamosvojitvijo otresti nem¬ škega varuštva, ki se je v njegovi dr¬ žavi čedalje bolj uveljavljalo nele kul¬ turno, temveč tudi politično. Nemški škofje z Wikingom (Vichingom) na čelu so smatrali Veliko Moravsko za svojo domeno, kakor so sploh Nemci že takrat v vsem Podonavju videli svojo interesno , sfero,, v to sfero sta jim jako neprijetno ’ posegla slovanska brata-blagovestnika in tako močno paralizirala nemški vpliv daleč na zapad. .Znano je na pr., da je še češki knez Bofivoj sprejel krst od sv. Metoda. Kulturno delovanje Metodovo se je torej raztezalo tudi na Če¬ ško. Ko pa je po Metodovi smrti knez Svetopolk popolnoma podlegel nemškemu vplivu, so morali Metodovi učenci, ki so bili deloma južni Slovani*) zapustiti Veliko Moravsko in se naseliti na slovanskem jugu. Mnogo jih je pri¬ spelo tudi na Hrvatsko, kjer se je gla¬ golsko (slovansko) bogoslužje (morda že po Metodovi zaslugi) globoko vkoreni- nilo in si tudi pozneje, ko so ga povsod drugod izpodrivali, znalo ohraniti v okviru latinske cerkve nekak privilegi¬ ran položaj zaradi nenavadne žilavosti svečenikov-glagoljašev v boju z rimsko hijerarhijo. Ali sporadično je vendar tudi med čehoslovaki slovansko bogoslužje še dalje životarilo. Na češkem je bilo men¬ da najstarejše slovansko bogoslovno učilišče na praškem Višegradu (Vyše- hradu), kjer se je šolal tudi sv. Prokop (+ 1053), češki patron, ustanovitelj in prvi opat samostana na Sazavi, ki je baš po Prokopovi zaslugi postal drugo slovansko semenišče ha češkem. Sv. Prokopu se pripisuje tudi slavni slovan¬ ski rokopis treh evangelijev, ki je po¬ zneje po čudnih potih usode preko Ca¬ rigrada prišel v Reims na Fracosko, kjer je postal deležen izredne časti, da so francoski kralji pri kronanju- nad njim prisegali zvestobo ustavi. Še v 11 stoletju na češkem misel emancipacije od nemškega vpliva s po¬ močjo slovanskega bogoslužja ni bila mrtva. L. 1080. je češki knez Vratislav prosil papeža, da mu dovoli slovansko liturgijo povsod v njegovi kneževini, torej tudi izven sazavskega samostana. Njegovo prošnjo pa je takratni papež Gregor VIII. osorno odbil kot »nespa¬ metno predrznost« (»vana temeritas«) Rimska hijerarhija je bila pač načelna nasprotnica slovanskega bogoslužja. Ne smemo se temu preveč čuditi, saj tudi mogočnemu nemškemu narodu ni dovo¬ lila bogoslužja v njegovem jeziku. Pa¬ pež Janez VIII. je 1. 971. dovolil škofijo v Pragi samo pod pogojem, da ne bo širila slovanske liturgije, ki je bila trn v peti posebno nemškemu episkopatu. Vplivu nemških škofov je treba pripisati pač tudi dejstvo, da je bila slovanska liturgija popolnoma ukinjena tudi v sazavskem samostanu 1. 1096. za kneza Bfetislava II. Ali niti ta udarec ni popolnoma uničil ideje slovanskega bogoslužja na Če¬ škem. Obudil jo je k novemu življenju slavni češki Kralj-prosvetitelj Karel IV., ki je dobro vedel o slovanski liturgiji na Hrvatskem in v Istri. Bilo mu je gotovo tudi znano, da je papež Inocen- cij IV. 1. 1248. nekaterim benediktinskim samostanom v Hrvatskem Primorju slo¬ vanski obred celo znova potrdil. Karel IV. si je na vse mogoče načine priza¬ deval, da povzdigne pomen in veljavo »slovanskega« (češkega) jezika. Takrat¬ ni papeži so se trudili, da zopet zedinijo vzhodno cerkev z rimsko in so zato bili nekoliko popustljivejši z zadevi slovan¬ ske liturgije, ki bi naj krčila pot za¬ želeni združitvi obeh cerkva. Karel IV. je pri tem stremljenju tudi zato Vati¬ kanu rad pomagal, ker je dob: j vedel, da bi mogočno vzrastel njegov vpliv kot rimskega cesarja, če bi se to zedinjenje posrečilo. Tudi je prepričeval papeža, da bi se s slovanskim bogoslužjem, ki je kakor je trdil — Čehom dobro razum¬ ljivo, lažje pobijala t. zv. valdenska he¬ rezija (kriva vera), ponekod tudi _>>bo- gomilstvo« zvana, ki se je tedaj širila na češkem. V smislu teh intencij je stopil Karel IV. v stik s srbskim carjem Dušanom, vladarjem pravoslavnega Bal¬ kana (ali vsaj velikega dela). Zgovorna priča tega je zanimivo pismo Karlovo, poslano dne 19 februarja 1355. carju Dušanu iz Piše v Italiji, kjer je bil Ka¬ rel iv. na potovanju. V pismu se med drugim pravi: »če se veselimo zveliča¬ nja vsakega človeka, najsi bo katere¬ gakoli stanu, radi njegove človeške po- ■* »Dejiny narodu českeho«, n. dobe, veselimo se tembolj Vas kot naj- dražjega brata, s katerim nas veže ne samo človeška podoba, temveč nas dru¬ ži v bratski ljubezni tudi enaka kraljev¬ ska čast in enaka raba plemenitega slovanskega jezika. Vzvišenega tega je¬ zika veličanstvo nas napolnjuje z bla¬ ženimi in prijetnimi slutnjami...« Te »prijetne slutnje« pomenijo sko¬ rajšnje zedinjenje obeh cerkva. A car Dušan je kmalu nato umrl in »prijetne slutnje« se niso ispolnile ... Sad vseh teh prizadevanj Karla IV. je bil komaj ta, da je papež Klement VI. dovolil izrečno samo en samostan s slo¬ vansko liturgijo. Že 1. 1346. je naročil praškemu nadškofu Arnoštu iz Pardubic, da zadevo preišče, nakar je kralj Karel- 1. 1347. izdal ustanovno listino slovan¬ skega samostana zapadnega obreda pr¬ votno pri kapeli sv. Kozme in Damijana. Samostan so Pražani radi slovanskega bogoslužja imenovali »na Slovanech« ali »Emauzy«. šele pozneje je bila zgrajena tudi cerkev, katero so posvetili sv. Hije- ronimu, ki so ga takrat smatrali za pre¬ vajalca sv. pisma v staroslovenski jezik in obenem za izumitelja glagolske pi¬ save. Karel IV. je bil prepričan, da tudi češki jezik izvira iz cerkveno-slovansko- ga, saj pravi v ustanovni listini »Beroč sv. mašo v »slovanskem« jeziku naj se menihi vedro spominjajo svetega Hije- ronima in ga časte, da bo v kraljevini Češki ko v svojem narodu in v svoji do¬ movini večno slavljen«. Poznato je koliko je godina i decenija ljute borbe bilo potrebno da je konačno do- šlo do otvorenja Velike hrvatske državne gimnazije u Pazinu. Dok je talijanska ma- njina imala na području današnje Julijske krajine više raznovrsnih srednjih škola, a posve neznatan broj Nijemaca (činovnika i oficira) tri potpune ovakve gimnazije i ne¬ ke druge zavode, dotle je to bio prvi i je- dini naš srednjoškolski zavod u Istri i uop- če u Juiijskoj Krajini. Borbu za ovu gim¬ naziji! počeo ie več veliki narodni biskup Dr. Juraj Dobrila sredinorn prošloga vije-ka i on je ustanovio pored više štipendija i znamenitu zakladu za podizanje konvikta kod te buduče gimnazije. Gimnazija je bila otvorena školskom godinom 1899-1900, i smještena u krasnoj zgladi ranije njemačke gimnazije, koja je desetak godina prije bila premještena u Pulu. Več za prvi razred prijavilo se preko 200 kandidata, velikom večinom seljačkih sinova, od kojih su izašli prvi maturanti 28 po broju, 1907-8. godine. Bila je to, po opčem priznanju, jedna od najboljih gimnazija u bivšoj Austriji, a što ju ie naročito odlikovalo bio je nacionalni duh, u kome su vršni profesori več tada uzgajali istarsku mladež. I ustanovljenje ove gimnazije brača Če¬ ši, kako istarski tako i veliki vodje češke politike u tadašnjem carevinskom viječu u Beču, svesrdno su i uspješno podupirali. Karakteristično je za mentalitet tadašnjih istarskih Talijana i Talijanašh, da su, kad nisu više mogli spriječiti osnivanje ove je- dine naše gimnazije, iste godine zemaljskim sretstvima ustanovili u Pazinu inače posve suvišnu talijansku realnu gimnaziju i več u početku otvorili prvi i drugi njen razred, te kavim su sredstvima medju našim naro¬ dom agitirali za preotimanje kandidata na- mjenjenih za naš zavod. Prvotni zadatak te naše gimnazije bio je da uzgoji mladež za narodni svečenički naraštaj. Da je medjutim iz te gimnazije samo minimalan broj apsolvenata pošao u seminare krivo je to što su djaci bili uz- gojeni u idealnom narodnom slavenskom duhu i što je več, potsticano s druge Stra¬ ne, i u pitomu našu Istru počelo sve to bez- obzirnije navaljivanje za cjepan.iem duhova u svjetovno nazornom pogledu. Koliko god je to bilo za žaljenje, ipak služi na čast i gimnaziji i njenim apsolventima, najsiro- mašnijim od siromašnih, što su oni biti to¬ liko čvrsti i karakterni da su odoljevali svim udobnostima i obečanjima te su se Za Jugoslovene je pri tem važno dej¬ stvo, da so bili s papeževim dovoljenjem v novi »slovanski« samostan poklicani benediktinci — glagoljaši iz Hr¬ vatske, Dalmacije, Istre in otoka Krka. Živeli so pod posebnim kraljevim pokroviteljstvom, ki je kakor piše Palacky — obsipal samostan z bo¬ gastvom in mu izročil slavno knjigo evangelijev, rokopis sv. Prokopa. Izmed menihov se posebej imenuje brat Ivan, ki ni imel drugega posla kot pisati gla¬ golske knjige, »da bi bilo dovolj »slovan¬ skih« knjig v samostanu.« Za svoje delo je bil dobro plačan; prejemal je deset kop grošev, kakor se pravi v ustanovni listini*). Zgledi vlečejo. Za Karlom IV. ni ho¬ tel zaostajati poljski kralj Ladislav- Jagelo II., ki je sezidal podoben »slo¬ vanski« samostan v Krakovu »na Kle- parzu« 1. 1390. Tako je torej našla gla¬ golska cerkvena literatura s hrvatskega primorja gostoljuben krov v dveh sever- no-slovanskih prestolnicah. Ta slovanska idila pa je žal trajala le kratek čas. Na češkem so po smrti Karlovega sina Vaclava IV. izbruhnile husitske vojne. Samostan »na Slova¬ nech« so zasedli husitski utrakvisti, ki so ostali v njem do 1. 1611., ko je pasov- ska vojska opustošila samostan ter knjižnico s slovanskimi rokopisi vred izropala. Josip Vuga odlučiii za trnjev put bijednih študija na raznim fakultetima stranih visokih škola radije, nego da se protiv svoga uvjerenja dadu zarediti. Ali je sada nastalo najteže pitanje za mlade abiturijente, kako i kamo da se ide dalje? Najbliži u svakom pogledu nam je bio naš zagrebački univerzitet, ali on nije bio potpun, a za priznanje pravničkog štu¬ dija u bivšoj austrijskoj polovici države bio je potreban naknadni ispit, koji se je po- lagao u Beču. Ostali su nam dakle samo skupi i nama neraspoloženi njemački uni- verziteti u Gracu i Beču, te kao najbolje utočište, toli željkovani šlavenski Prag. Samo je i Prag bio daleko, češki bratski je¬ zik malo poznat. Zato je i svijetlo Masary- kovo ime mnogim našim studentima ostalo nedostiživim idealom. Ipak se je nekolicina studenata odlučila na to da podju u Prag i to na otsluženje vojske, da se priuče jeziku i da pokušaju sreču da nadju mogučnost za produženje nauka u Pragu. Kod toga mnogo je pomogao našim stu¬ dentima neumorni zagovornik i veliki prija¬ telj jugoslavenskih djaka advokat g. Dr. Vodvarška. Izmedju ostaloga, jedan veliki gest brače Čeha ne smije da ostane za- boravljen. U Pragu postoji ustanova »Hav- ličkov kolegij«, u koji su se primali djaci češke narodnosti koji su svršili srednju školu s odličnim uspjehom, a zbog siro¬ maštva ne bi mogli da nastave svoje na¬ uke. U kolegiju dobili su stan i cijelu o