C. Corr. con la P6sta IZHAJA VSAK ČETRTEK Narofinlna: Letno poiletaa četrtletno ITALIJA ... Lir 1040 520 2-60 INOZEMSTVO t • • • * 18-20 910 4-60 Uredn Stvo in upravništvo : Trat, Via Maiolica 10-12, Telefon 1690. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi : Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi l L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod SO cent. v Trst, 10. aprila 1924-. — Leto V. - Stev. 202. DELO Glasilo Komunistične stranke Italije V naših očeh ni solz, v naših besedah ni tarnanja. Mi smo še vedao v okopih ker se naš boj nadaljuje. Junaško torej v vrste revolucionarnih bojevnikovl Po bitki Državnozborske volitve, ki so se zaključile v nedeljo G. t. m., so se vršile v znamenju vsestranskega pritiska. Ta pritisk je bil manjši v velikih mestih kjer je javna kontrola lažja in do gotove meje mogoča in je bil nad vse večji in brezobzirne j ši po deželi kjer so bili volilci izročeni na milost in nemilost zastopnikov vladajoče stranke. Ako bi hoteli zabeležili vse kar se je zgodilo nelepega v dobi in na dan teh volitev po vsej Italiji, nam ne bi zadoščal prostor mnogih številk našega lista. Pač bomo v bodočih številkah skrbeli, da seznanimo naše čil atelje z volilnimi dogodki, vendar povemo že v naprej, da nimamo nobenega namena tarnati nad tem kar se je neprijetnega in nelepega zgodilo. Boj je boj in v boju je najbolj smešen tisti, ki se joče ako je v bitki dobil klofuto. Doma. naj bi bil 'ostal, pa se ne bi mu zgodilo ničesar. Nam ni žal, da smo se ga udeležili. Ta volilni boj, ki si od njega nismo nič obetali, nam je pokazal, da smo na pravi poli, da je organizacija naše stranke na dobri podlagi in da je še kri, da je še življenje v žilah proletariata. Ta dokaz so nam doprinesle volitve in se mi tega dokaza veselimo. Za nami so tri leta belega terorja, gospodarskega, političnega in moralnega pritiska. Proletariat je prišel v tej dobi skoro ob vse svoje pridobitve. Prišel je tudi ob svoje strokovne in gospodarske organizme, ob svoje kulturne organizacije, ob svoje delavske zbornice. Prišal je ob svojo zborovalno svobodo in ob možnost do zborovanja. Voditelje. so zasledovali in zapirali, uniče vali politično organizacijo in prepovedali izdajo proletarskega časopisja. Ob prvi priliki pa je delavstvo pokazalo, da je še živo, da je v njem še sposobnost boja, da ga reakcija ni uklonila, ni izdrla iz proletarskih src in 'luš velike ideje niti ne hrepenenja po zmagi. Pokazala je, da je delo proti njemu Sisifovo delo, da se ne da več uničiti kar je razvoj stalnega ustvaril. Kdor hoče uničiti in ukloniti proletariat, bi moral najprej uničiti pogoje proletarskega gibanja, bi moral uničiti kapitalizem, ki je oče proletariata in iz koriščanja proti k oj e mu se proletariat bori in se bo boril do popolne zmage. Ni prvia letos, da se je delavstvo Italije udeležilo volilnega boja. V volilnem kakor v drugih bojih se je moralo vedno boriti proti buržuaziji, ki ni nikdar stedila s sredstvi, da bi premagala proletariat. Volilna svoboda je bila za delavce in kmete vedno le beseda brez pomena, paragraf, ki se nanj mogotci nikdar niso ozirali. Kadar ni rabila buržuazija palice, je rabila gospodarski pritisk, ali je žugala z izprtjem delavcev ali je žugala s peklom ali je pošiljala nad delavce svoje žandarje do zob oborožene. Ako vse to ni pomagalo, je bila dnevnem redu korupcija za kojo je v buržuaznem režimu teren povsod, dobro pognojen. In vendar je proletariat počasi napredoval in postal buržuaziji tako nevaren, da se je ta zatekla v najčrnejšo reakcijo. Pri letošnjih volitvah je bil pritisk pač močnejši, pa ni niti ta zalegel kakor so si mogotci obetali. Obratno je prisilil proletariat, da odpre še bolj na široko oei, da) vrže od sebe vse meščansko-demokratične iluzije, da se oklene svoje revolucionarne organizacije in da nai-daljuje boj na vseli poljih, boj, ki ne more končali s tern, da se pošlje v parlament onega ali več poslancev marveč, ki se mora nadaljevati in se bo junaški nadaljeval dokler ne bo odpravljeno izkoriščanje, dokler ne dobi proletariat politično in gospodarsko moč v svoje roke. Ako izvzamemo par slučajev v nekaterih pokrajinah Italije, kjer so nastopili zastopniki starih demokratičnih strank, smemo trditi, da je bila pri teh volitvah buržuazija združena proti proletariatu. Združila se je pod fašistično zastavo* ki ji j« dala na razpolago sredstva in ljudi. Fašizem 1® tako postal enotna organizacija burž.uazne armade. Boj med fašizmom in proletariatom ni torej boj idej 'marveč je boj dveh razredov za gospodarsko in politično premoč. Buržuazija pa naj bo proletariatu za vzgled. Enotni fronti burž.uazi-je mora odgovoriti proletariat s svojo enotno fronto. Komunistična stranka dela s vsemi silami za to enotno fronto in bo najlepši vspeh teh volitev ako bodo s svojimi nauki pripomogle do enotne fronte proletariata. Za tem mora iti sedaj naše delo. Volitve so bile in morajo biti za nas le epizoda v veliki borbi proletariata. Volitve so končale, boj se pa nadaljuje. In ker se boj nadaljuje, se mora nadaljevati tudi delo, se mora nadaljevati tudi organizacija, ki bo bodoče boje vodila. Komunisti so dosegli v tem boju lepe uspehe, ali to jih no sma omamiti. Ml moramo naprej, moramo našo organizacijo Izpopolniti in Jo razširiti, da iio kos bodočim nalogam, moramo duševno izpopolniti proletariat za nove junaške boje in moramo dati temu proletariatu trdno teoretično in organi-začno podlago. Le kadar bo proletariat popolnoma premagal buržuazijo, kadar bo imel vse državne organizme v svojih rokah, le takrat bo nastopila zanj doba svobode, le takrat bo smel svobodno izreči svoje mnenje. V naših očeh ni solz, v naših besedah ni tarnanja. Mi smo še vedno v okopih ker se naš boj nadaljuje. Junaško torej v vrste revolucionarnih bojevnikov in naprej z vsklikom : «2ivel komunizem, živela končna zmaga proletariata !». Poincarč-jeva rahločutnost Francoski tiger Poincare zna biti tudi rahločuten. Seveda tedaj, ko je v strahu za kožo — ne francozov, ampak ryskih protirevolucionarjev. V Kijevu je bilo namreč obsojenih več ruskih intelektualcev, ki so obtoženi protirevolucionarnih spletkari j. In, kadar se gre za take ljudi, je Poincare vedno pripravljen intervenirati. Poslal je ljudskemu komisarju ('.ičerinu v Moskvo telegram, v katerem se seveda sklicuje na civilizacijo : «... V imenu znanosti, v imenu člo- veških pravic prosijo francoski univer-sitarci, da se njih ruski kolegi rešijo kazni, ki jo ne zaslužijo. V imenu civilizacije in človečnosti se francoska vlada pridružuje željam znanstvenikov, tako francoskih kakor onili celega sveta». Civilizacija, človečnost ? Francoski tiger se zavzema za človečnost, tisti za-griženi reakcionar, ki je, v družbi njemu enakih, organiziral vse črne sile proti Sovjetski Rusiji. Tisti človek, ki Rudarski Štrajki povzroča toliko gorja proletarcem, s Štrajk midarjev v Dombrovskera svojimi okupacijami, in kolonijalnim okraju (Poljska) se je razširil na kra- narodom s svojimi ekspedicijami. i kovski premogovni revir. Boljševiški sodniki pa se pošteno po-1 V Čelad/u je prišlo do ,2>popadov žvižgajo na njegove proteste in izvršu- med štrajkujoeimi in policijo, pri ka- jejo to, kar jim nalaga njih proletarska vest. Franbo-poljsftommunshe vojne spletkarije Iz raznih poročil sledi, da je došel v Varšavo poglavar romunskega glavnega štaba. Prišel je na povabilo poljske vlada, z namenom, da se proučijo vojni nameni Poljske. Sodi se, da je vse to v zvezi s prekinjanjem rumunsko-ruskih pogajanj glede Besarabije. Buška telegrafična agentura sporoča, da na Poljskem, posebno pa v Varšavi, kar mrgoli vse polno ruskih caristov. Nameni so očitni : hotelo bi se zopet spraviti na noge vso evropsko reakcijo proti Sovjetski Rusiji. Začetkom leta 1919. je reakcionarna romunska armada s pomočjo francoskih čet zasedla to pokrajino, ki je bila del Rusije in kjer so začeli delavci in kmetje revolucionarno gibanje istočasno kot v ostali Rusiji. Od zasedba te pokrajine z enomilijonskim prebivalstvom divja tu najgrozovitejša vojaška diktatura. Ali kljub ftajbesnejšemu terorju ru-munska gospoda ni uklonila volje- ru-munskekga prebivalstva, ki hoče pripadati zvezi socialističnih sovjetskih republik. Se celo rumunski opozicional-11 i politiki so morali priznati, da bi v slučaju svobodnega plebiscita glasovalo 99% prebivalstva za ločitev od Romunije, t. j. za socialno in nacionalno osvobojenje. Na dunajski rusko-rumunski konferenci je zahtevala delegacija sovjetskih republik, da se vrši v Besarabiji svobodno ljudsko glasovanje, ki naj odloči pripadnost te pokrajine. Rumunska vlada veleposestnikokv in buržuazije pa noča pristati na plebiscit. Radi tega so se pogajanja razbila. tenih ja bil ubit efn delavec. Enajst pa jih je bilo težko ranjenih. El. VARGA (Nadaljevanje in konec). ' ' Problem evropskega gospodarstva Nasproti blagostanju amerikanskega gospodarstva je opažati poslabšanje evropskega, tekom 1923. leta, akoravno se konstatira zboljšanje gospodarske situacije v neutralnih deželah. To je zboljšanje ki se ga konstatira, seveda v bolj skromni meri, tudi v Franciji in Italiji. Tekom prvega četrtletja so se pojavili prvi znaki zboljšanja tudi v Angliji. Zboljšanje gospodarskega položaja v deželah, nahajajočih se v bližini Nemčije, je pripisati predvsem skoro popolnemu zastoju nemškega gospodarskega življenja. Zasedba Poruhrja je vničila produkcijo te dežele, ki je bila najbolj industrializirana v vsem svetu. Nikaka prememba ni nastala niti tedaj, ko se je nehala pasivna rezistenca. Vsled visokih cen, se je zastoj v produkciji razširil po vsej Nemčiji. Koncem 1923. leta se je štelo v vsej Nemčiji, zasedeni in nezasedeni, okrog tri milijone in pol brezposelnih in več milijonov delno brezposelnih. Ni treba biti, proroki, da se uvidi, da takoj ko se bo pojavilo produkcijsko življenje v Porurju in v Nemčiji, bo pričelo zopet pojemati gospodarsko življenje v bližnjih deželah : v Franciji, Angliji, Italiji, Cehoslovaški. Poglavitni problem v zapadni K v ropi obstoji v likvidaciji «snperlndustriali-zacije«. Ako bi se bolelo izraziti ta problem z ono enoslavno formulo, bi se lahko reklo, «da jo v Kvropi sto plavžev odveč«. Z drugimi besedami povedano : je-li mogoče industrialnim deželam Evrope, Angleški, Nemčiji, katerim se pridružujejo od konca vojne sem Francija, Belgija in ČeJioslovaska, — je-li mogoče tem deželam preživljati njih prebivalstva z izvažanjem izgotovljenih produktov in uvatanjem poljskih pridelkov in sirovin ? Rešitev tega vprašanja je odvisno od tega, v kolikor more svetovni trg odvzeti industrijske produkte. Ker pa ja v najmlaj-ših kapitalističnih deželah, predvsem pa v angleških kolonijalj, nastal tak proces industrijalDnacije, tekom vojne in po vojni, tako da se vidi, da bi bila edinole Kitajska tista dežela, ki bi se jo lahko vzelo v poštev za raztegnitev kapitalistične produkcije, ako bi se ne zoperstavljali proti tennl politični razlogi, in ker je tudi Rusija nedostopna za kapitalistično raztegnitev starega, sveta, ne obstoja za zapadno Evropo mnogo možnosti da se obnovi njeno gospodarstvo in prinese na tisto točko ;kakor se Je naliajalo^m*il volno. Go spodarska zmešnjava v Angliji odvrača vsako upanje v kako izpremembo. Zmešnjava interesov in idej na Angleškem Med vsemi kapitalističnimi deželami Evrope je Anglija, kjer je kapitalistična produkcija dosegla pred vojno najvišjo točko razvoja, tudi tista dežela, kjer je vprašanje vpostavitve predvojnega gospodarstva najbolj pereče. Dogodki zadnjega četrtletja, v gospodarskem življenju Angleške dokazujejo, v kaki zadregi se nahaja angleška buržuazija, ki je po navadi tako bistrovidna in energična. Pojavili so se najbolj nasprotujoči si toki, v pogledu gospodarstva. Prva izmad teli tendenc je bila za to, da so ustvari svetovno anglo-saksonsko cesarstvo, ki bi zadostilo samemu sebi, in v katerem bi bila domovina združena s kolonijami potom carinskih ugod-nostnih tarif. Udejstvitev tega načrta bi prinesla s seboj znatno zvišanje carinskih pristojbin na živila, ki bi se uvažala iz inozemstva, kajti edinole na tej podlagi bi bilo mogoče dati prednost kolonijam. Ta načrt je bil ovržen, vsled odpora angleških konsumentov, ki so pri zadnjih volitvah odbili povišane carinske tarife na nekatere predmete konsuma. S tem pa so tudi odbili idejo o «svetovnem britanskem cesarstvu, ki bi zadostovalo samemu sebi«. Drugi izmed teh tokov predstavlja predvsem velike angleške industrialce Ta stremi za tem, da usposobi angleško industrijo za odpor proti konkurenci na svetovnem trgu in sicer potom finančne Inflacijske politike. In v resnici se lahko konstatira, v teh zadnjih mesecih, znatno padanje angleškega šter-linga. Tretji tok, ki ga predstavlja trgovski Jmpilal in ki ga brani I.abour Party, veruje v možnost preživljati prebivalstvo Angleške potom izvoza industrial-nih proizvodov, pod pogojem da se vpostavi gospodarski red v Evropi. Kar se pa tiče sredstev, ki naj bi so uporabilo za vpostavitev normalne kapitalistične produkcije, nam so se do sedaj nudile le besede. In končno imamo četrti tok, ki jo črpal svoje zaključke iz dezorganizacijo svetovnega kapitalističnega gospodarstva in predvideva izseljevanje, razvoj angleškega poljedelstva in malthuziani-zem. On se torej odreka boju, potom katerega naj bi Anglija zopet pridobila svojo prvotno stališče na svetovnem trgu. Ta velika zmešnjava v tendencah v angleškem gospodarstvu bo imela bržkone kot posledico, da se bodo še bolj razmajale vezi ki vežejo kolonije k An- gleški, kakor tudi, da bodo postale bol, odvisne od te poslednje. To kar se pri pravi ja je torej ravno narobe od onega ikar so imali v namerah angleški im perialisti. Francija Francija se nahaja v ravno istem položaju kakor Anglija, edinole s to razliko, da tvori kmetijstvo, na katero se opira francosko gospodarstvo, širšo in zdravejšo podlago. Na drugi strani pa je finančno stanje Anglije mnogo bolje nego ono od Francije. Zasedba Poruhrja je prav malo premenila temeljne probleme življenja francoskega gospodarstva. Vsekakor pa zagotavlja zasedba Poruhrja franco ski industriji dobavljanje premoga. Tu kaj pa se bo vprašalo, kje da bo francoska in porubrska veleindustrija na šla odjema za svoje produkte, ako bo nadaljevala delati s polno paro. Naravni trg za odjem produktov iz Poruhrja je nezasedena Nemčija. Tako ne bi mogla Francija ločiti ekonomično Poruhr-je od Nemčije, ne da bi bila francoska veleindustrija izpostavljena nevarnosti s strani ruhrske produkcije. Tudi \ slučaju, da bodo uresničeni vsi lepi na črti o soudeležbi francoskega kapitala v nemški industriji, se ne bo nič izpre menilo, rešen ne bo poglavitni pro blem, ki interesira angleško, francosko in nemško veleindustrijo in ki obstoja v tem, da se najde trg za oddajo njih proizvodov. Posebno karakteristično pa je dejstvo, za sedanje stanje razkrajanja kapitalizma, da si skuša francoska industrija zagotoviti trge z metodičnim in stalnim omejevanjem izvažanj iz Poruhrja, to je z zmanjševanjem neizogibne posledice. Mesto da bi se skušalo razširiti trg s povečanjem nakupovalne zmožnosti narodov, in sicer v me ri, odgovarjajoči povečani produkciji se skuša, s političnim pritiskom, potlačiti konkurenco in vpostaviti ravno težje, z zmanjšanjem produkcije. Mi torej lahko opažamo med francoskimi kapitalisti komaj prikrito stremljenje k sabotiranju proizvodnje v Poruhrju ter da se jo zniža, primeroma «narod nemu interesu Francije«. Zasedba Poruhrja se je končala, tre nutno, s politično zmago, ampak ne z ekonomično obnovitvijo Francije. Priča temu je razvredenje franka. Omajano je zaupanje mednarodnih finančnih ‘ol žfttvujem vse za ljudstvo. Prodal sem celo pohištvo, da sam mogel živeti. Ni res, da agitiram za lipovo vejico. Res je pa, da sploh nič ne agitiram. Podgraje, 1. IV. 1924. Janko Dolenc, vikar. * Ker nočemo delati nobenemu krivice, priobčujemo ta popravek tako kakor smo ga prejeli. Dopisniku pa je seveda na iirosto dano, da konkretizira svoje trditve. (Nadajevanje in konec/ Ni li torej smešno zahtevati preosno-vo srednjih ali ljudskih šol, zahteva po višjih in resnični izobrazbi ljudskih mas stremečih načrtih! — Da, nič presenečenja, če bi razširili srednje šolski študij, a snov bi zopet polnila že omenjena starodavnost in poveličevanje predhodnih vladavin — kar se cteloma že prakticira na učiteljišču. Da je to brez vrednosti za nižje množice in le 'ubijanje mladine, vemo vsi. Enako je tudi smerno zahtevati izboljšanje gospodarskih razmer, ker gospodam ji vedo bolje od nas, da bi učitelji, gmotno neodvisni, posvetili svoje \sile v kako drugo smier. Učiteljevega izvetišolskega dela ne potrebujejo; nasprotno: boje se ga in naravnost prepovedujejo: Hlapci naj ostanejo v temi, ker slepca je pač najlažje voditi. Kultura je še vedno draga predpravica in dostopna le boljšim stanovom — denarju, zato tudi šolska obremenitev! Komu izmed nas ne privre iz dna duše1 kletev, ko vidi nadarjeno in čvrsto mladino revnih slojev, ki ne more in ne sme študirati, kar ji manjka denar. Izrazito pa vidimo danes, da se študij bliža monopolu mogotcev. Saj vemo kam to vodi. Danes je1 kapital moč in ta vlada in ker so kot omenjeno maloštevilni oni, ki ga posedujejo, zato imajo, da si ga obelrže, med drugimi zavodi tudi našo šolo, katere' ne izpuste iz rok, odkler so oni absolutni gospodarji. Vsi naši glasovi po raznih preured-bah v smislu novih potneb ostanejo vpitje Saharana po vodi toliko časa, da se strgajo verige, ki vežejo ustvarjajoče, izrazito ironično pa učitelja, in sicer na način, da so mu v eno roko potisnili kuverto z naslovom ((gospod«, v drugo pa to. bo z revščino in odvisnostjo. Prva dolžnost učiteljstva je — če mu je za obstoj in izobrazbo podrejenih, da se trdno sklene svoje vrste, kajti posameznik, ki upa v pravico od strani državnih stebrov, je in ostane revež. Tako slej menda izsili, kar se da doseči s še vedno skromno močjo. A to ni dovolj: otresti se mora predsodka v veljavo one kuverte, oziroma okleniti se mora spoznanja, da med duševnimi delavci in ročnimi delavci ni one razlike, ki' jo tako pogostokrat si ločujemo in ki je vržena med nas s zlobnim namenom, da se vlada, ko se je prej — ločilo. Končno še to: Vste prošnje in zaklinjanje in sklicevanje na državljansko in človeške pravice ne omajajo-.modernih pedagogov in njim nadrtejie-nili državnikov. In vendar ni to nič čudnega, ampak neizprosna doslednost. — Da bi jim bil jezik kot tak v napotju, 110 misliti. Pač pa ga sovražijo kot nositelja raznih bogastev: književnosti, običajev in druge kulture, ki so rastla na drugih tleli. Zato je jasno, zakaj se ju naš jezik odpravil iz šol. Je to sicer nekulturno počeitje, a pomnimo, da se jezik v zgodovini ne upošteva, temveč se utvažujie le skozi politično sleklo, kakor je to nespametno. Če pa se kaka vlada spusti na stališče človečnosti, ni še to dokaz spreobrnjenja. Si cen pa gospodujoči razred ni nikoli zrastlei iz ljudstva, temveč je tvoril in tvori samosvoj živelj. S pomočjo kulturnih privilegijev si je znal ustvariti gospodarsko in politično moč. A seme. ki ga je zasejal v lastni interes >med oddaljene plasti mu v najnovejši dobi izpodkopuje nadvladje’, ker podzavest množic se je prelevila v spoznanje tako, da milijoni trpečih in do mozga izčrpanih terjajo pravo človeka in lastno vodstvo čez sebe. Predaleč so zašli vodilni krogi, zato se, čeprav s silo še vzdrževane vezi trgajo, oziroma so se na oddaljenem vzhodu že, razkosale in ljudstvo se vlada iz sebe. Zato pa vidimo tamkajšnjo šolo z drugačno vsebino: tam ni šola slepe vere in glajenja, temveč je šola dela in samoniklega ustvarjanja, je dietovna šola. Statistika o brezposelnosti, ki jo je. izdelala amsterdamska Mednarodna strokovna zveza, nam pokazujo sledeče številke (koncem leta 1923.) : Nemčija: število brezposelnih v neza-redenem ozemlju je bilo, dne 1. januarja, 1.450.000 in število deloma brezposelnih je znašalo 1.830000; v zasedenem ozemlju jih je bilo, popolnoma brezposelnih 2 milijona in deloma brezposelnih pa 5 miljonov. Skupno : G milijonov in 750 tisoč brezposelnih v vsej Nemčiji ! Avstralija : 93.000 brezposelnih, to je 7.50 odstotkov. Avstrija : 75.774 brezposelnih. Belgija : 12.(591 brezposelnih. Kanada : 4.8 odstotkov vsega delovnega prebivalstva. Danska : dne 24. decembra 1923. je bilo 33.832 brezposelnih in do 7. januarja jih jo naraslo do 49.000 ! Francija: majhno število brezposelnih, vpisanih v delavski zbornici, 10.828, od katerih 7.131 moških in 3.697 žensk. Anglija: dne 31. decembra 1923. je znašalo število brezposelnih moških in žensk 1.250.000. Holandska: v uradih za nameščanje v občinah, ki presegajo 5000 prebivalcev, je bilo registriranih dno 29. decembra 1923. 58.733 kvalificiranih delavcev in 43.942 nekvalificiranih. Vseh skupaj jih je torej bilo 102.675 popolnoma ali deloma brezposelnih. Ogrska : dno 1. novembra 1923. je število brezposelnih znašalo 13.227 (to je G.5 odstotkov), od katerih 1847 žensk. D> 1. januarja je število naraslo na 27.275 (to jo 13.4 odstotkov), od katerih 2„>83 Jžonsk. Letska : v petih industrialnih središčih (Riga, Windatt, Libou, Milan, Dii-liabttrg) jo 3556 brezposelnih, od katerih 128G moškjji in 2270 žensk. Norveška: dne 25 novembra, 18.600 brezposelnih. Poljska (jemajoč v poštev samo prusko ozemlje in vzhodno Galicijo); 56.515 brezposelnih. Švedska: meseča novembra so je Uštelo, na 292.000' organiziranih, 25.000 brezposelnih. Švica s skupno število popolnoma brezposelnih delavcev je naraslo, od 24.013, koncem oktobra, nn 27.029 koncem novembra, modtem ko je število deloma brezposelnih ostalo skoro neiz-premen jeno. Čehoslovaika: težka brezposelnost. Zadnje številke datirajo od meseca septembra 1923. in izkazujejo 197.644 brez DROBNE VESTI Omladinsko gibanje v Jugoslaviji V drugi polovici inebeta marca se je vršila prva konferenca proletarske mladine Slovenije, ki je prav lepo izpadla. Bilo je prisotnih 30 delegatov iz 10. okrajev cele Slovenije. Razpravljalo se je o načinu, kako naj se proletarsko omladinsko gibanje čimbolj razširi. Pri delovnem načrtu za bližnjo oodočnost set je zlasti poudarjalo: o- oratne celice, antifašistične čete, laz-širjenje gibanja na kmete, statistika, tlečje gibanje m priprave za prvi maj. lileuie tiska je bit z navdušenjem sprejet predlog, da mora že do prvega maja iziti mladinsko glasilo. Proletarski mladini Jul. Krajine je oil posian sledeči pozdrav: uPrva konferenca proletarske mladine Slovenije pošilja revolucionarne pozdrave mladini Julijske Benečije, ki ječi pod udarci fašizma, pozdravljajoč ju zlasti v sled njenega vstrajnega delovanja v boju za končnim osvobojen j em». ■-----:o:------- Finke iUttim spliai v Cchoslovaški Neki berlinski častiš objavlja razkritja, tičoča se tajnega dogovora med lrancijo 111 CeUoadovaiko,. sklenjenega 28. oktobra 1919. v 1’arizu. Na podlagi el- 4. tega dokumenta, se lrancoska vlada zavezuje, da bo dobavljala vojni, material, potreben razvoju Cehoslovaške vojske. O.i. 5. določa, da bo g. a v 11 o vodstvo čehoslovaške armade izročeno, za dobo desetih let eni misiji, sestavljeni iz šestdeset častnikov francoskega glavnega štaba, ki jih ho imenovalo vojno minlsteistvo v Parizu, lo bi imelo sledeče »metre: a) vodstvo vojnih operacij proii Nemčiji in diža-vam bivše Avstrije; b) za splošno organizacijo narodne obrambe v Cehoslo-vakiji; c) za izvežbanje čehoslovaške vojske, ltavnotako je za dobo desetih let imenovan en francoski general kot poglavar generalnega štaba. Na podlagi Čl. 0., so praška vlada zaveže, da bo orientirala svojo zunanjo 111 notranjo politiko v smeri i/.v^šitve mirovne pogodbe, sporazumno s iran-cosko vlado. Novo cepilo proti davici Pariz •— Doktorja Juiea Renault in 1’ierre L.evy sta odkrila novo cepilo za preprečen je davice (difterije). Medicinska akademija v Parizu je odobrila cepilo kot dobro. Štiristo slučajev davice jo bilo uspešno ozdravljenih s tem no" vim sredstvom. Akademija je bita obveščena tudi o drugih odkritjih. Neki zdravnik je dognal, da je kisik dobro sredstvo zoper morsko bolezen. Drugi iznajditelj priporoča ultravijolit’,)0 žarke za odpravo debelosti. Mnogi l>a pravijo, da so ti žarki nevarni-______________ Izdajatelj : I, o. Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik : Posl. C,Ins. Bellona Slab. Tip. 8. Spajiial _ TrIMt* »rNKintf '■KI , . .» *•* (‘Oj >,1 ) ')SOd ‘3 '3 11019(3')