C. Corr. con la P6sta
IZHAJA VSAK ČETRTEK
Narofinlna:		Letno	poiletaa	četrtletno
ITALIJA		... Lir	1040	520	2-60
INOZEMSTVO 		t • • • *	18-20	910	4-60
Uredn Stvo in upravništvo : Trat, Via Maiolica 10-12, Telefon 1690. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi : Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi l L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod SO cent.
v
Trst, 10. aprila 1924-. — Leto V. - Stev. 202.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
V naših očeh ni solz, v naših besedah ni tarnanja. Mi smo še vedao v okopih ker se naš boj nadaljuje. Junaško torej v vrste revolucionarnih bojevnikovl
Po bitki
Državnozborske volitve, ki so se zaključile v nedeljo G. t. m., so se vršile v znamenju vsestranskega pritiska. Ta pritisk je bil manjši v velikih mestih kjer je javna kontrola lažja in do gotove meje mogoča in je bil nad vse večji in brezobzirne j ši po deželi kjer so bili volilci izročeni na milost in nemilost zastopnikov vladajoče stranke. Ako bi hoteli zabeležili vse kar se je zgodilo nelepega v dobi in na dan teh volitev po vsej Italiji, nam ne bi zadoščal prostor mnogih številk našega lista. Pač bomo v bodočih številkah skrbeli, da seznanimo naše čil atelje z volilnimi dogodki, vendar povemo že v naprej, da nimamo nobenega namena tarnati nad tem kar se je neprijetnega in nelepega zgodilo. Boj je boj in v boju je najbolj smešen tisti, ki se joče ako je v bitki dobil klofuto. Doma. naj bi bil 'ostal, pa se ne bi mu zgodilo ničesar. Nam ni žal, da smo se ga udeležili.
Ta volilni boj, ki si od njega nismo nič obetali, nam je pokazal, da smo na pravi poli, da je organizacija naše stranke na dobri podlagi in da je še kri, da je še življenje v žilah proletariata. Ta dokaz so nam doprinesle volitve in se mi tega dokaza veselimo.
Za nami so tri leta belega terorja, gospodarskega, političnega in moralnega pritiska. Proletariat je prišel v tej dobi skoro ob vse svoje pridobitve. Prišel je tudi ob svoje strokovne in gospodarske organizme, ob svoje kulturne organizacije, ob svoje delavske zbornice. Prišal je ob svojo zborovalno svobodo in ob možnost do zborovanja. Voditelje. so zasledovali in zapirali, uniče vali politično organizacijo in prepovedali izdajo proletarskega časopisja. Ob prvi priliki pa je delavstvo pokazalo, da je še živo, da je v njem še sposobnost boja, da ga reakcija ni uklonila, ni izdrla iz proletarskih src in 'luš velike ideje niti ne hrepenenja po zmagi. Pokazala je, da je delo proti njemu Sisifovo delo, da se ne da več uničiti kar je razvoj stalnega ustvaril. Kdor hoče uničiti in ukloniti proletariat, bi moral najprej uničiti pogoje proletarskega gibanja, bi moral uničiti kapitalizem, ki je oče proletariata in iz koriščanja proti k oj e mu se proletariat bori in se bo boril do popolne zmage.
Ni prvia letos, da se je delavstvo Italije udeležilo volilnega boja. V volilnem kakor v drugih bojih se je moralo vedno boriti proti buržuaziji, ki ni nikdar stedila s sredstvi, da bi premagala proletariat. Volilna svoboda je bila za delavce in kmete vedno le beseda brez pomena, paragraf, ki se nanj mogotci nikdar niso ozirali. Kadar ni rabila buržuazija palice, je rabila gospodarski pritisk, ali je žugala z izprtjem delavcev ali je žugala s peklom ali je pošiljala nad delavce svoje žandarje do zob oborožene. Ako vse to ni pomagalo, je bila dnevnem redu korupcija za kojo je v buržuaznem režimu teren povsod, dobro pognojen. In vendar je proletariat počasi napredoval in postal buržuaziji tako nevaren, da se je ta zatekla v najčrnejšo reakcijo. Pri letošnjih volitvah je bil pritisk pač močnejši, pa ni niti ta zalegel kakor so si mogotci obetali. Obratno je prisilil proletariat, da odpre še bolj na široko oei, da) vrže od sebe vse meščansko-demokratične iluzije, da se oklene svoje revolucionarne organizacije in da nai-daljuje boj na vseli poljih, boj, ki ne more končali s tern, da se pošlje v parlament onega ali več poslancev marveč, ki se mora nadaljevati in se bo junaški nadaljeval dokler ne bo odpravljeno izkoriščanje, dokler ne dobi proletariat politično in gospodarsko moč v svoje roke.
Ako izvzamemo par slučajev v nekaterih pokrajinah Italije, kjer so nastopili zastopniki starih demokratičnih strank, smemo trditi, da je bila pri teh volitvah buržuazija združena proti proletariatu. Združila se je pod fašistično zastavo* ki ji j« dala na razpolago sredstva in ljudi. Fašizem 1® tako postal enotna organizacija burž.uazne armade. Boj med fašizmom in proletariatom ni torej boj idej 'marveč je boj dveh razredov za gospodarsko in politično premoč. Buržuazija pa naj bo proletariatu za vzgled. Enotni fronti burž.uazi-je mora odgovoriti proletariat s svojo enotno fronto. Komunistična stranka dela s vsemi silami za to enotno fronto in bo najlepši vspeh teh volitev ako bodo s svojimi nauki pripomogle do enotne fronte proletariata.
Za tem mora iti sedaj naše delo.
Volitve so bile in morajo biti za nas le epizoda v veliki borbi proletariata. Volitve so končale, boj se pa nadaljuje. In ker se boj nadaljuje, se mora nadaljevati tudi delo, se mora nadaljevati tudi organizacija, ki bo bodoče boje vodila. Komunisti so dosegli v tem boju lepe uspehe, ali to jih no sma omamiti. Ml moramo naprej, moramo našo organizacijo Izpopolniti in Jo razširiti, da
iio kos bodočim nalogam, moramo duševno izpopolniti proletariat za nove junaške boje in moramo dati temu proletariatu trdno teoretično in organi-začno podlago. Le kadar bo proletariat popolnoma premagal buržuazijo, kadar bo imel vse državne organizme v svojih rokah, le takrat bo nastopila zanj doba svobode, le takrat bo smel svobodno izreči svoje mnenje.
V naših očeh ni solz, v naših besedah ni tarnanja. Mi smo še vedno v okopih ker se naš boj nadaljuje. Junaško torej v vrste revolucionarnih bojevnikov in naprej z vsklikom :
«2ivel komunizem, živela končna zmaga proletariata !».
Poincarč-jeva rahločutnost
Francoski tiger Poincare zna biti tudi rahločuten. Seveda tedaj, ko je v strahu za kožo — ne francozov, ampak ryskih protirevolucionarjev.
V Kijevu je bilo namreč obsojenih več ruskih intelektualcev, ki so obtoženi protirevolucionarnih spletkari j. In, kadar se gre za take ljudi, je Poincare vedno pripravljen	intervenirati. Poslal	je
ljudskemu komisarju ('.ičerinu v Moskvo telegram, v katerem se seveda sklicuje na civilizacijo :
«... V imenu	znanosti, v imenu člo-
veških pravic prosijo francoski univer-sitarci, da se njih ruski kolegi rešijo kazni, ki jo ne zaslužijo. V imenu civilizacije in človečnosti se francoska vlada pridružuje željam znanstvenikov, tako francoskih kakor onili celega sveta».
Civilizacija, človečnost ? Francoski tiger se zavzema za človečnost, tisti za-griženi reakcionar, ki je, v družbi njemu enakih, organiziral vse črne sile
proti Sovjetski	Rusiji. Tisti človek,	ki	Rudarski	Štrajki
povzroča toliko	gorja proletarcem,	s Štrajk midarjev	v	Dombrovskera
svojimi okupacijami, in kolonijalnim	okraju (Poljska)	se	je	razširil na kra-
narodom s svojimi ekspedicijami. i kovski premogovni revir.
Boljševiški sodniki pa se pošteno po-1	V	Čelad/u je	prišlo do ,2>popadov
žvižgajo na njegove proteste in izvršu-	med	štrajkujoeimi	in	policijo, pri ka-
jejo to, kar jim nalaga njih proletarska vest.
Franbo-poljsftommunshe vojne
spletkarije
Iz raznih poročil sledi, da je došel v Varšavo poglavar romunskega glavnega štaba. Prišel je na povabilo poljske vlada, z namenom, da se proučijo vojni nameni Poljske. Sodi se, da je vse to v zvezi s prekinjanjem rumunsko-ruskih pogajanj glede Besarabije.
Buška telegrafična agentura sporoča, da na Poljskem, posebno pa v Varšavi, kar mrgoli vse polno ruskih caristov. Nameni so očitni : hotelo bi se zopet spraviti na noge vso evropsko reakcijo proti Sovjetski Rusiji.
Začetkom leta 1919. je reakcionarna romunska armada s pomočjo francoskih čet zasedla to pokrajino, ki je bila del Rusije in kjer so začeli delavci in kmetje revolucionarno gibanje istočasno kot v ostali Rusiji. Od zasedba te pokrajine z enomilijonskim prebivalstvom divja tu najgrozovitejša vojaška diktatura.
Ali kljub ftajbesnejšemu terorju ru-munska gospoda ni uklonila volje- ru-munskekga prebivalstva, ki hoče pripadati zvezi socialističnih sovjetskih republik. Se celo rumunski opozicional-11 i politiki so morali priznati, da bi v slučaju svobodnega plebiscita glasovalo 99% prebivalstva za ločitev od Romunije, t. j. za socialno in nacionalno osvobojenje.
Na dunajski rusko-rumunski konferenci je zahtevala delegacija sovjetskih republik, da se vrši v Besarabiji svobodno ljudsko glasovanje, ki naj odloči pripadnost te pokrajine. Rumunska vlada veleposestnikokv in buržuazije pa noča pristati na plebiscit. Radi tega so se pogajanja razbila.
tenih ja bil ubit efn delavec. Enajst pa jih je bilo težko ranjenih.
El. VARGA
(Nadaljevanje in konec). ' ' Problem evropskega gospodarstva
Nasproti blagostanju amerikanskega gospodarstva je opažati poslabšanje evropskega, tekom 1923. leta, akoravno se konstatira zboljšanje gospodarske situacije v neutralnih deželah. To je zboljšanje ki se ga konstatira, seveda v bolj skromni meri, tudi v Franciji in Italiji. Tekom prvega četrtletja so se pojavili prvi znaki zboljšanja tudi v Angliji.
Zboljšanje gospodarskega položaja v deželah, nahajajočih se v bližini Nemčije, je pripisati predvsem skoro popolnemu zastoju nemškega gospodarskega življenja.
Zasedba Poruhrja je vničila produkcijo te dežele, ki je bila najbolj industrializirana v vsem svetu.
Nikaka prememba ni nastala niti tedaj, ko se je nehala pasivna rezistenca. Vsled visokih cen, se je zastoj v produkciji razširil po vsej Nemčiji. Koncem 1923. leta se je štelo v vsej Nemčiji, zasedeni in nezasedeni, okrog tri milijone in pol brezposelnih in več milijonov delno brezposelnih. Ni treba biti, proroki, da se uvidi, da takoj ko se bo pojavilo produkcijsko življenje v Porurju in v Nemčiji, bo pričelo zopet pojemati gospodarsko življenje v bližnjih deželah : v Franciji, Angliji, Italiji, Cehoslovaški.
Poglavitni problem v zapadni K v ropi obstoji v likvidaciji «snperlndustriali-zacije«. Ako bi se bolelo izraziti ta problem z ono enoslavno formulo, bi se lahko reklo, «da jo v Kvropi sto plavžev odveč«. Z drugimi besedami povedano : je-li mogoče industrialnim deželam Evrope, Angleški, Nemčiji, katerim se pridružujejo od konca vojne sem Francija, Belgija in ČeJioslovaska, — je-li mogoče tem deželam preživljati njih prebivalstva z izvažanjem izgotovljenih produktov in uvatanjem poljskih pridelkov in sirovin ? Rešitev tega vprašanja je odvisno od tega, v kolikor more svetovni trg odvzeti industrijske produkte. Ker pa ja v najmlaj-ših kapitalističnih deželah, predvsem pa v angleških kolonijalj, nastal tak proces industrijalDnacije, tekom vojne in po vojni, tako da se vidi, da bi bila edinole Kitajska tista dežela, ki bi se jo lahko vzelo v poštev za raztegnitev kapitalistične produkcije, ako bi se ne zoperstavljali proti tennl politični razlogi, in ker je tudi Rusija nedostopna za kapitalistično raztegnitev starega, sveta, ne obstoja za zapadno Evropo mnogo možnosti da se obnovi njeno gospodarstvo in prinese na tisto točko ;kakor se Je naliajalo^m*il volno. Go
spodarska zmešnjava v Angliji odvrača vsako upanje v kako izpremembo.
Zmešnjava interesov in idej na Angleškem
Med vsemi kapitalističnimi deželami Evrope je Anglija, kjer je kapitalistična produkcija dosegla pred vojno najvišjo točko razvoja, tudi tista dežela, kjer je vprašanje vpostavitve predvojnega gospodarstva najbolj pereče. Dogodki zadnjega četrtletja, v gospodarskem življenju Angleške dokazujejo, v kaki zadregi se nahaja angleška buržuazija, ki je po navadi tako bistrovidna in energična. Pojavili so se najbolj nasprotujoči si toki, v pogledu gospodarstva.
Prva izmad teli tendenc je bila za to, da so ustvari svetovno anglo-saksonsko cesarstvo, ki bi zadostilo samemu sebi, in v katerem bi bila domovina združena s kolonijami potom carinskih ugod-nostnih tarif. Udejstvitev tega načrta bi prinesla s seboj znatno zvišanje carinskih pristojbin na živila, ki bi se uvažala iz inozemstva, kajti edinole na tej podlagi bi bilo mogoče dati prednost kolonijam. Ta načrt je bil ovržen, vsled odpora angleških konsumentov, ki so pri zadnjih volitvah odbili povišane carinske tarife na nekatere predmete konsuma. S tem pa so tudi odbili idejo o «svetovnem britanskem cesarstvu, ki bi zadostovalo samemu sebi«.
Drugi izmed teh tokov predstavlja predvsem velike angleške industrialce Ta stremi za tem, da usposobi angleško industrijo za odpor proti konkurenci na svetovnem trgu in sicer potom finančne Inflacijske politike. In v resnici se lahko konstatira, v teh zadnjih mesecih, znatno padanje angleškega šter-linga.
Tretji tok, ki ga predstavlja trgovski Jmpilal in ki ga brani I.abour Party, veruje v možnost preživljati prebivalstvo Angleške potom izvoza industrial-nih proizvodov, pod pogojem da se vpostavi gospodarski red v Evropi. Kar se pa tiče sredstev, ki naj bi so uporabilo za vpostavitev normalne kapitalistične produkcije, nam so se do sedaj nudile le besede.
In končno imamo četrti tok, ki jo črpal svoje zaključke iz dezorganizacijo svetovnega kapitalističnega gospodarstva in predvideva izseljevanje, razvoj angleškega poljedelstva in malthuziani-zem. On se torej odreka boju, potom katerega naj bi Anglija zopet pridobila svojo prvotno stališče na svetovnem trgu. Ta velika zmešnjava v tendencah v angleškem gospodarstvu bo imela bržkone kot posledico, da se bodo še bolj razmajale vezi ki vežejo kolonije k An-
gleški, kakor tudi, da bodo postale bol, odvisne od te poslednje. To kar se pri pravi ja je torej ravno narobe od onega ikar so imali v namerah angleški im perialisti.
Francija
Francija se nahaja v ravno istem položaju kakor Anglija, edinole s to razliko, da tvori kmetijstvo, na katero se opira francosko gospodarstvo, širšo in zdravejšo podlago. Na drugi strani pa je finančno stanje Anglije mnogo bolje nego ono od Francije.
Zasedba Poruhrja je prav malo premenila temeljne probleme življenja francoskega gospodarstva. Vsekakor pa zagotavlja zasedba Poruhrja franco ski industriji dobavljanje premoga. Tu kaj pa se bo vprašalo, kje da bo francoska in porubrska veleindustrija na šla odjema za svoje produkte, ako bo nadaljevala delati s polno paro. Naravni trg za odjem produktov iz Poruhrja je nezasedena Nemčija. Tako ne bi mogla Francija ločiti ekonomično Poruhr-je od Nemčije, ne da bi bila francoska veleindustrija izpostavljena nevarnosti s strani ruhrske produkcije. Tudi \ slučaju, da bodo uresničeni vsi lepi na črti o soudeležbi francoskega kapitala v nemški industriji, se ne bo nič izpre menilo, rešen ne bo poglavitni pro blem, ki interesira angleško, francosko in nemško veleindustrijo in ki obstoja v tem, da se najde trg za oddajo njih proizvodov. Posebno karakteristično pa je dejstvo, za sedanje stanje razkrajanja kapitalizma, da si skuša francoska industrija zagotoviti trge z metodičnim in stalnim omejevanjem izvažanj iz Poruhrja, to je z zmanjševanjem neizogibne posledice. Mesto da bi se skušalo razširiti trg s povečanjem nakupovalne zmožnosti narodov, in sicer v me ri, odgovarjajoči povečani produkciji se skuša, s političnim pritiskom, potlačiti konkurenco in vpostaviti ravno težje, z zmanjšanjem produkcije. Mi torej lahko opažamo med francoskimi kapitalisti komaj prikrito stremljenje k sabotiranju proizvodnje v Poruhrju ter da se jo zniža, primeroma «narod nemu interesu Francije«.
Zasedba Poruhrja se je končala, tre nutno, s politično zmago, ampak ne z ekonomično obnovitvijo Francije. Priča temu je razvredenje franka. Omajano je zaupanje mednarodnih finančnih ‘<rgov. Vsled anglo-francoskega neso glasja, ki se vedno bel j poojstruje, ne bodo dela izvedeftcev dala velikih rezultatov. Francija, ki trpi vsled položaja, povzročenega po razvredenju franka, bo nadaljevala iskati kompenzacije v Nemčiji. In ko bo v Nemčiji izginilo upanja v posojilo v inozemstvu, bo -tudi zlata marka zgubila njeno sedanjo stabilnost. Tako se zmešnjava v Evropi vedno bolj poojstruje in, kakor se vidi, peha kapitalistične skupine v to, da najdejo še enkrat izhoda, v vojni.
Izgledi za vpostavitev normalne kapitalistične produkcije v Evropi so torej, za tekoče leto, zelo majhni.
Hale vesti iz Rušile
Razvoj kemične industrije. — Leta 1921/22 se je napravilo v ruskih tovarnah 10 milijonov pudov (1 pud — 16.38 kilogramov) kemičnih proizvodov. Leta 1922/23 18.500.000 pudov v vrednosti 91 milijonov zlatih rubljev. V 1. 1923/24 bodo proizvedle (tovarne 30 milijonov pudov kemikalij.
Proizvodnja sladkorja v Rusiji. — V preteklem letu je 110 sladkornih tovarn izdelalo 22 milijonov pudov belega sladkorja, 1.600.000 pudov kristalnega sladkorja ter okrog 300.000 pudov surovega sladkorja, 7 sladkornih rafinerij je izdelalo 1.500.000 pudov rafiniranega sladkorja.
Industrija papirja v Rusiji. — Proizvodnja papirja v sovjetskih republikah je naraščala tako-le: 1920/21 — 1.500.000 pudov, 1921/22 — 2.500.000 pudov, 1922/23 — 6.000.000 pudov.
Proizvodnja premoga v Rusiji. — Donecki rudniki so v letu 1922/23 proizvedli 15% več premoga kot v prošlem letu. Podobno je narastla proizvodnja moskovskih Tn ostalih rudnikov, tako da je popolnoma krita domača potreba, ker se uporablja v Rusiji za hišno kurjavo drva in za železnice nafto.
ZA SPOŠTOVANJE NARODNIH JEZIKOV. — Svet narodnih manjšin v Zvezi socialističnih sovjetskih republik je sklenil, da se uvede šolski pouk v materinem jeziku povsod tam, kjer je večina otrok ene gotove manjšinske narodnosti.
Iz Skrajnega vzhoda
ilizi in levoliicionarno
gibanje
Azija pod jarmom kapitalizma
Skoro celo razsežno azijsko ozemlje je postalo plen tujih imperialističnih velesil, predvsem pa Anglije.
Izvzemši sovjetske azijatske republike (Zveza Transkavkazije, Centralna Azija in Sibirija), se nahajajo v Aziji samo dve resnično neodvisne države : na skrajnem zapadu Azije Turčija in na skrajnem vzhodu Japonska (tudi te države se nahajajo pod močnim vplivom evropskega in severoamerikanske-ga kapitala).
Ves drugi del Azije se nahaja ali ofi-cijelno v oblasti Anglije, Francije, Holandske, Združenih držav, ali pa neofi-cijelno pod oblastjo teh držav, v prvi vrsti Anglije in — v manjši meri — Združenih držav. Formelno pripadajo : Angliji Palestina, Mezopotamija, Arabija, Indija in važna ozemlja otoka Ma-laka (Singapore), severni del otoka Borneo, Hong-Kong; Franciji Sirija in Indokitajska; Holandski skoro vse vzhodno indijansko otočje; Združenim državam Filipinski otoki.
Od navidezno neodvisnih azijatskih držav se nahajajo Hedžaz, Oman, Nepal in Bhutan faktično in docela v angleških rokah; dežela Sijam je ((prijateljica« Anglije; Perzija in Afganistan se nahajajo pod močnim angleškim vplivom; obširna Kitajska se ne more več braniti proti spletkarijam in intervencijam angleškega, amerikanskega in japonskega kapitalizma. {
Skratka: nasproti 80 milijonom tur-kov in neodvisnih japoncev je 800 milijonov azijatov, ki so sužnji evropskih in ameiikanskih držav. In ravno od ohrane, od utrditve tega suženjstva, je odvisna bodočnost in usoda nadvlade (kapitalističnih držav. Kapitalisti in imperialisti, ki danes «vladajo svet« znajo dobro, da, ali bodo ti 800 milijoni še dopuščali, da se jih izkorišča, ali pa, da bo vlast kapitalizmov padla, tako da se nikdar več ne postavi na noge. llazsežni nasadi bombaža, riža, čaja v Indiji in na Kitajskem; bogati petrolejski vrelci v Mezopotamiji, Perziji, angleški in holandski Indiji; bogati bakreni rudniki v Mandžuriji, neizčrpljive zaloge dišav in volne, evo kaj lahko zgubijo kapi lalisti na vzhodu.
Če k temu še prištejemo okolnost, da je Azija najbolj široko tržišče za razpečavanje blaga iz Evrope in Amerike, bomo lahko razumeli, zakaj da se evrop-sko-amerikanski imperializem toliko upira proti vsakemu gibanju za svobodo in revolucijo, proti vsakršnemu znaku gibanja orijentalskih narodov.
Buržuazija za tujce in proti proletariatu
S&moobsebi je umevno, da tuji kapitalizem ne bi mogel nikakor vladati, ako ne bi imel pridnih azijatskih pomagačev. Ti pomagači so posedujoči sloji, v večini azijatskih držav. Namesto da bi se ti bojevali proti «tujcu», so njegovi najgorečnejši podporniki. Princi in plemenitaši v Perziji in na Kitajskem; trgovci same Kitajske, skupno s tujci ali neodvisno od teh, se skrbno bavijo z izkoriščanjem malokmetskih in delavskih mas. Na Kitajskem sprejema birokratična aristokracija rade volje darova iz rok «prekomorskih hudičev« in posestniki nasadov, kakor tudi trgovci, so navezani s celo vrsto niti k tujemu kapitalu.
Navidezno je japonski kapital neodvisen, zato ker se bori proti amerikan-skemu. Vendar je na drugi strani prijatelj angleškega, medtem ko so na drugi strani angleški kapitalisti solastniki velikega dela industrij in podjetij na Japonskem. In so celd taki, ki predvidja za Japonsko sadaj, po potresu, ravno isto usodo ki je zadela Kitajsko, to je, da bo postala polukolonija Anglije ali Združenih držav.
Znano je, da mora imeti boj za osvoboditev na Skrajnem vzhodu, v sedanjih okoliščinah, istočasno socialni in nacionalni značaj. Kajti, kdor se hoče boriti z nacionalnega stališča, se mora opirati na socialne in ekonomične in te rese ljudskih mas, zato ker posedujoči sloji ne morejo in nočejo stresti tujega jarma, zato ker je moč tujega imperializma največji zaščitnik izkoriščevalcev.
ML LaL
Volilni podatki
-——o-----
Glasovi so razdeljeni, po do sedaj došlih poročilih, kakor sledi:
Julijska Krajina
1. Tržaška pokrajina
Unitarci	862
Popolari	1145
Bepublikanci	4322
Demokrati	311
Slov. nac.	- 6118
Komunisti	7211
Fašisti	23598 ,
Maksimalisti	100« '
11. letrska pokrajina	
Slov. nac.	JSL
Fašisti	m
Popolari	1070
Komunisti	.3X31
Bepublikanci	2455
Maksimalisti	375
Unitarci	200
Demokrati	131
111. Goriika in Furlanija	
Slov. nac.	16255 ^
Fašisti	.
Popolari	19855 t
Unitarci	12034 v
Komunisti	10371 f-
Demokrati	5238
Maksimalisti	3628
Republikanci	2815
IV. Zadrska pokrajina	
Slov. nac.	63
Fašisti	1784
Republikanci	220
Komunisti	.shesKss****1
Popolari	36
Demokrati	13
Maksimalisti	10
Uniitarci	5
Končni izid volitev v Trstu	
Končni izidi iz vseh 78 tržaških vo-
lišč so sledeči:	
Unitarci	706
Popolari	531
Republikanci	3610
Demokrati	268
Slov. nac.	2577
Komunisti	‘mr-
Fašisti	17855
Maksimalisti	
KonSni izid volitev v Julijski Krajini
Skupni izid glasovanja v Julijski Krajini, je ;
Unitarci	13114
Popolari	22000
Republikanci	9744
Demokrati	5707
Slov. nac.	29338 X.
Komunisti	20048 v
Fašisti	as*
Maksimalisti	5054
Na podlagi tega izida, oziroma oddanih preferenčnih glasov, je verjetno, da bodo izvoljeni v Julijski Krajini sledeči kandidatje manjšinskih list:
Za Proletarsko udruženje Gemiari in Srehmič:	za,—,pnpnla.rra Gilardoni in
anioni; za republikance Facchinetti; za unitarce Cosattini in za slov. nacio-nalce Besednjak in Stanger.
Končni izid na Beneškem
Fašisti	302156
Unitarci	47758
Popolari	153606
Republikanci	29926
Demokrati	8776
Nemci	31920
Komunisti	32389
Maksimalisti	57130
Konec Monakovske komedije
Na procesu proti bavarskim reakcio-narcem, ki se je vršil v Monakovem, so bili Hitler, Pohner, Krieger in Wcber obsojeni na pet let zapora in na plačilo sodnijskih stroškov kakor tudi globe v znesku 200 zlatih markov.
Glavni kolovodja bavarskih reaktio-narcev, Ludendorff, Je bil seveda oproščen in procesijski stroški gredo na ra-
čun države, to se pravi davkoplačevalcev, Bil je takoj po procesu spuščen na svobodo, zato da se bo mogel zopet posvečati delu za »rešitev naroda».
Tako je končala ta komedija, ki so Jo imenovali politični proces. Ludendorff je izjavil, da se sramuje prel svojimi obsojenimi tovariši. Sploh pa. jo bil ta proces prava apologija vseh činov, ki jih uganja reakcija proti nemškemu proletariatu.
.Unitarci dobijo 2, popolari 8, republikanci 1, nemci 2, komunisti 2 in maksi-malisti 3 poslance.
V vsej Italiji je bilo oddanih sedem milijonov in 380.000 glasov. Od teh 270.609 za Proletarsko udruženje.
Evo nekoliko podatkov iz drugih pokrajin:
Lombardija
Triindvajset manjšinskih mest ja tako razdeljenih : 6 unitarcev, 8 popo-larcav, 1 fašist-razkolnik, 3 komunisti in 5 maksimalistov.	e
Piemont
Liberalci 3, popoiarci 3, kmetska stranka 3, unitarci 2, komunisti 2, maksimalisti 2, demokratje 1.
Benečija
Unitarci 2, popoiarci 8, republikanci 1, nemci 2, komunisti 2, maksimalisti 3.
Emilija
Unitarci 2, popoiarci 2, republikanci 1, komunisti 1, maksimalisti 2.
Toskansko
Unitarci 2, popoiarci 2, republikanci 1. komunisti 1, maksimalisti 2.
Po zadnjih poročilih bi bilo izvoljenih v vsej državi 18 komunističnih poslancev,
j
2
DELO
Volilna preizkušnja
Mislili so nos v zemljo poteptati, mislili so nas iztrebiti kakor golazen, mislili so nas uničiti z ognjeni in trnečem.
Ni šlo. Vsa njih peklenska sredstva niso nič izdala. Nič ni izdal lov na človeka, nič poboji in preganjanja, nič zapori in progoni. Po štirih letih vojne proti nam, proti predstraži delovne-ga ljudstva,se naše vrste niso zredčile in se niso umaknile. Naši bojevniki so trpeli in padali kot žrtve, zakaj naša vffa je grenka in kdor jo veruje gre trnjevo pot. Vkljub temu stopajo na zupuščena mesta vedno novi možje, brez omahovanja in brez bojazni. Priti v teh urah k nam, ko vabi ejdino [tlačilo — zasledovanje, škoda in nevarnosti na imetju in življenju, pome-nja junaštvo in pomenja nezlomljivo silo (misli, ki jo imamo zapisano na prapor ju.
Rekli so, da nam bodo zlomili hrbtenico. Niso nam je, pokonci stojimo. Kdor bi nam hotel zlomiti hrbet, bi moral preliti dosti krvi, toliko, da bi saun| utonil v njej. Ni ga sloja, ki bi i-imel toliko rezerve, kolikor je ima delovno ljudstvo. Vsak drugi sloj bo v boju prej izčrpal in izrabil svoje moči kakor pa množice: delavcev in kmtetov. Zato se ne. umikamo iz boja in nei polagamo orožja.
Naše delo za osvobojen je delovnega ljudstva se je vršilo zadnje časie v težkih razmerah. Udanci kapitalistične neakcijonarne pesti so zadevali zapovrstjo naše ustanove) in naše ljudi. Naših ustanov uničiti ni bilo težko, ker jih je varovala kapitalistična (»stava in je kapitalistu sveta njegova lastnina, nikdar pa ne lastnina delovnega ljudstva. Teže je reakcija izločila iz dela za reorganizacijo našega gibanja človeka, ki ni nikdar- nenadomestljiv. Zadevala je vset vprek, pa le malo pravih. In tudi na imesta teh so stopili sveži in se, vežbali in izvežbali. Imamo se zahvaliti preganjanju, da se je naš kadar razširil in spopolnil s sposobnimi močmi in razpredel organizacijo na vse strani.
Neumorno strankino delo je omogočilo udeležbo pri volitvah pod neugodnimi okoliščinami. Naš tisk je( bil na tleh in oviran na vse načine, naše sekcije so se posvetovale le v izjemnih slučajih, naše delo se je moralo izvesti povečini od osietoe do osebe. Shodi? Naši sodrugi so bili na shodih, pa ne na svojih. Plakati? Kimielt in delavec, o-pravita brez njih in se nemoteno pogovorita s svojimi. Zaklinjanje in osrče-vanje? Delovno ljudstvo ima krepko srce in se ne zboji zapitih fantalinov in pohajačev. Naše ljudi 90 zasledovali stopinjo za stopinjo. Niso opravili nič, kes* nas je preveč in ker niso v naših vrstah najneufmnejši. Ukazi so šli neovirano iz vasi v vas in letaki so se prenašali v pričo varuhov postave. Lovili so sumljive, agitatorje so pustili v miru.
Kmet in delavec, ki sta sprejela borbo proti kapitalu, proti izkoriščanju, vesta dobro, da nimata ničesar iskati v parlamentu. Parlament ne dela zakonov za njiju, ampak proti njima. Zato sta njegova nasprotnika in vesta, da so tudi volitve samo pesek v oči. Zbornica je onemogel starec, ki se bo jutri sieisul v grob. Zato ni šel zavedni proletariat volit poslancev, mar 'ec povedat., da v parlatment ne verjame in da ne bo verjel. Pokazat je šel, da živi, da ima zdravo hrbtenico in da bo živel tudi ko parlamenta že 'davno več ne bo. Niso namreč ljudje, ki živijo od dela svojih rok, radi '.raznih ustanov tu, ampak sa ustanovei žato da koristijo ljudem in najbolj tistur.. ki Ležico živijo in nosijo največ bremen.
Ta pomen imajo glasovi, ki so, jih v naši deželi dali delavci in kmetje za srp in za kladivo. Delovno ljudstvo ne odloča o svoji usodi, drugi gospodarijo o njej. Izvršene volitve pravijo, da kmalu me, bo več kraja pri nas, kjer se ne bi poznali naši cilji. Po boči v Gore, po plodni Vipavski, dolini, po krenem Krasu, po krepki Notranjski in v Istri imamo svoje postojanke. Po nekod so patrulje, drugod pa že preizkušeni, močni oddalki, toliko bojevitejši kolikor več so že prestali in izvo-jevali. Te rdeče straže se morejo preganjati, a ste ne dajo uničiti, ker se ne da uničiti inisel, da si kmet in delavec sama v svoji državi krojita pravico
Naj bo našim neutrudnim razširjen valcem misel o kmečko-delavski vladi v zadoščenje, da njih delo tlobro uspeva. Rdeče seme) dobro kali, znak, da je seme zdravo. 6e bi ga imogla slana zamoriti, bi ga že davno. Zorelo bo, ker je taka volja delovnega ljudstva in ker je v tej volji prihodnost sveta in njegovih uredb.
Glasovi z dežele
Škandali v ČehoslovaSkl
So	na dnevnem redu. Češko komunistično glasilo «Rude pravo« poroča o novmii koruiJcijskem škandalu, razkritem v upravi uninisterstva za narodno obrambo. Gmei se* namreč za nakupe velikih množili neuporabnega materiala, katerejga s© je zaračunalo po cenah dobrega. Kakor vse kaže. so
v	feim škandalu zapleteni tudi social-demokratični elementi.
 :o:------------
Razpustitev strokovnih organizacij v ftpaniji. — V Španiji, kjer vlada vojaška diktatura, jo dal razpustiti general Primo dn Rlvera vse strokovne organizacijo.	,	,
Vipava
Vipavski narodni kramarji in birt^. patentirani koritarji, so šli v nedeljo reševati njih patente s tem, da so oddali 72 glasov črnosrajčnikom. V zadnjem trenutku 90 ti junaki iztaknili vse luknje in kote in privlekli na volišče najbolj «zavedne» in «navdušene» fašiste in sicer : z eno nogo v grobu stoječega Jerneja s «Kota», gluhega, starosti dacarja, Pepeta Perinovega, od starosti otopelega Drufa, z debelim vrhovskim mesarjem — zadnjem zagovorniku av-strofilske Šušteršičeve «Kesnice» z glasovnico in pooblastilom ubogega Pepeta kodelovega, ki je po zdravniškem spričevalu ležal bolan, resnično se pa nahaja nekje v Furlaniji, in več takih elementov. (Iotovo so reveže pometali iz postelj, kajti prejemajoč glasovnico, so se tresli tako, da bi bilo potrebno jih podpreti. Žalost je legla na njih junaška srca, ob Spominu, da ne teka več otročftd za Pepetom Pirotovim, Matičkom z Gradišča in Kalištrom, ki jim bi gotovo radevotje prepustili svoje glasovnice. Vi kmetje, ki jih- poznate — veste, da je res uzorna fašistovska stranka !
Mi komunisti smo ponosni na povolj-no število glasov, ki so-nam bili oddani brez agitacije, brez pozivanja ni siljenja, brez shodov, temveč iz čistega prepričanja, da svoboda in rejenje je edino le v znaku kladva in tipa v vencu penice in vzhajajočega solnca. Kljub reakciji in neprestanemu strahovanju, s trdno vero v boljšo bodočnost kmetov in delavcev smo šli pogumno na voli-lifcče. Primeroma, v odstotkih oddanih glasov v 1 1921; smo mnogo napredovali. Pokazali smo našo neukrotljivo voljo do borbe za zmago revolucionarnega proletariata !
Prijatelj «!aliranega» faiistovskega malovarja.
Dekani
Tudi tukaj smo vsi zavedni delavci in kmetje izvršili svojo dolžnost. Glede volilnega akta samega si nismo že v naprej delali nobenih iluzij, ker smo dobro znali, da aei volitve, v sedanji dobi še posabno, ne morejo vršiti nepristransko. Mi smo umevali, zakaj je Komunistična stranka vstopila v volilno borbo in zato simo pokazali, da še plamti v naših srcih hrepenenje po popolni osvoboditvi delovnega razreda, osvoboditev, ki sa mora izvojevati na drugem polju, na polju razrednega boja.
Glede poteka volitev omenjajmo za danes le1 to, da so nasprotniki delali na vse mogoče načine kako bi čimbolj zmanjšali število komunističnih glasov. Tako je 11. pr. zastopnik fašistov-ska stranke grozil našem zastopniku. Seštevanje glasov in vse druge manipulacije! so se vršile na tak način, da je bilo sleparstvo očitno. Po verodostojnih virih je bilo mogoče doznati da medtem, ko je bilo oficielno seštetih 44 komunističnih glasov, 203 fašistov-skih in 210 slovanskih, jih je bilo v resniici če|z 200 komunističnih, slov. narodnih okrog 150 in fašistovskih od 30 do 35.
Predsednik na Ptedloški sekciji ni hotel niti sprejeti našega zastopnika. Ravnotako niso hoteli sprejeti našega zastopnika na sekciji v Sv. Antonui z izgovorom, da ni prišla rešiteiv.
Prihodnjič kaj več o podrobnostih in drugih zanimivih stvareh.
Selana
Pri nas so volitve dobro potekle, naša lista ima največ glasov in sicer 134. Ali kmeta in delavca mora vse slepariti, zato ga je tudi volilna žara. Dala mu je samo 73 glasov, til pa jih je uničenih. Snop in lipa imata vse glasovnice dobre. Vprašamo gospodo, ali jei komunističnih voliteev pri nas kaj manj, če se uničujejo naši glaso-
vi	kar na debelo? Mislite, cla varate nas. O ne, samo primerno spoštovanje si pridobivate s takim postopanjem. Tako ae. še diugitm oči odpirajo, ki še ne vidijo zadosti. Nam, nič ne škodi, le bolj gadji bomo. Bolj ko nas preganjate, več nas je1. Ste slepi, da ne vidite, zato le napretj. Delajte nam; propagando, mi smo hvaležni.
Eden od kriza.
Iz Zgonika
V	zna/men ju svobode!
Na dan volitev je pridrdral v Zgonik en kamijon črnosrajčnikov, njim na čelu pa g. Gelič, železničarski uradnik v Nabrežini. Oglasili so pri g. županu in ta, kot tak, jim je seveda takoj IX)kazal listo strankinih zastopnikov. Samo ob sebi jel'umevno, da so si ((črnci« najbolj zapomnili imena zastopnikov ((Proletarskega udruženja«.
Ob eni uri popolnoči so prišli v Ša-lež p.led stanovanje, s. Pirc Marija in začeli tam ne- prerahlo trkati na vrata. Odzval se jo brat imenovanega sodru-ga in jim odprl vrata na dvorišče. Fantalini so vdrli notri, zgrabili re,veža za vrat in niu nastavili samokres na četo. Na vpitje so bili takoj po koncu muti in drugi brat s. Marija. Kul-turonosci so' zahtevali naj pokličejo imenovanega sodruga samega. Na klic. družine je vstal tudi s. Mati j. Ko so ga črnosrajčniki zagledali so začeli takoj še bolj po zverinsko razgrajati in kričati: «Se.m ž njim, tla ga ubijemo!« Dalje so ga vprašali, ako je res
ju zastopnik Komunistične stranke pri volilni s ikciji, na kar jim je sodr. Marij odgovoril, da je res. Grozili so mu. da ga ubijejo in ponesejo takoj na pokopališč«, ako bo šel zastopat in. tla mu zažgejo na povrh še hišo. Sodrug Pirc. ste. ni prestrašil in jim odvrnil, da ima za ta posel ukaz naše stranke in, <la se bo, kot. discipliniran somišljenik iste, tudi pokoril povelju. Sevteda je to zadržanje fašiste jako razkačilo. Počeli so še bolj močneje razgrajati in groziti. Rekli so tudi s. Pircu, da če že misli volit, naj voli za lipovo vejico in, da če misli, kljub temu, glasovati za komunistični znak, da bo motal v Rusijo.
Razgrajanja in groženj ni bilo ne konca ne kraja. Pircova družina je vsa prestrašena prisostvovala tem ((afrikanskinl« prizorom. Da reši tega svoje domače in ker je pričakoval, da se bo kaj hujšega pripetilo, je s. Pirc obljubil fašistom, da ne pojde na volišče« Ko so bili ti le gotovi svoje "zmage« so zapustili Pircovo hišo in odšli, svesti si vtelikega uspeha.
Tako smo ostali tu, radi prevelike ((svobode« brez našega zastopnika na volišču. Svojo dolžnost smo pa, zavedni pioletarci izvršili vseeno. Šli smo in glasovali za naš znak, kojega smo vzljubili, od katerega nas ne odtrga nobena sila najsibodi še tako oborožena. v čigar znamenju se bomo borili do končne zmage in za katerega bomo dali, če jo treba, tudi svojo srčno kri.
Živel združeni svetovni proletariat.!
Živel komunizem;
Več komunistov
Idrija
Zadnjič sem omenil volilno borbo fašistov in popisal njih agitacijski trud, ki pa je ostal brezuspešen^ po vsili njih napodili in surovemu obnašanju dobili so komaj 98 glasov.
Danes se mi zdi potrebno, da opišem tudi malo agitacijo slovenskih kramarjev, trgovcev, doktorjev, advokatov i. t. d.
Dne 30. marca je imel v Didičevi dvorani shod dr. Bitežnik, na katerem je razlagal narodni program. Seveda po svojem običajnem receptu. Pozabil je povedati volilcem, da je tako slovenski kot vsak drugi narod v kapitalističnemu sistemu predmet izkoriščanja in ostane toliko časa, dokler vlada sedanji sistem. Pozabil je tudi povedati, da je rešitev našega slovenskega naroda nemogoča po njih narodnem programu in tudi ne potom parlamenta, tudi če bi v njem sedeli sami slovenski narodni mučeniki, kot je on, Wilfan, Besednjak i. t. d. Zakaj ? Ker hočejo v okviijju kapitalistične družbe napraviti svobodo in blagostanje, kar je popolnoma izključeno. Treba je volilcem povedati, da je treba odpraviti iz sveta izkoriščanje, poedinca po jioedincu, nato pa naroda po narodu, to je izkoriščanje sploh. Ni pa to mogoče z udanostnimi izjavami v Rimu in drugod ampak potom internacionalnega in nelokalnega boja delavcev in kmetov, za upostavo delavsko-kmečko vlade v obliki sovjetov in ne potom parlamentarističnega obljubljanja cest i. t. d.
Tudi avtor dopisa iz Idrije v «Edino-sti» z dne 3. aprila 1924. se je že nemalo motil. Naštejem le par slučajev. On trdi dobesedno tako :	»Stvarno in te«
meljito je govornik razvijal nai program in zborovalci so spremljali njegova izvajanja z glasnim pritrjevanjem, ki so gotovo uverila tudi kakega prejšnjega komunista, da bo glasoval za nago listo«. Nadalje trdi dopisnik da je Idrija narodno zavedna. Končno pravi zopet, da bo tudi večina dosedanjih komunistov glasovalo za njihovo kandidatno listo.
Mi pa pravimo, da račun brez krčmarja ne velja nie.
Ras je, da nismo sklicali shoda, ne oblačili zidov z agitacijskim papirjem v taki množini kot slovensko narodna in fašistična stranka, premotili pa nisr niti enega prejšnjega in tudi niti enega sedanjega komunista, da bi glasoval za vašo listo. Toraj trditev, da bo večina dosedanjih komunistov glasovalo za vašo listo je zgrešena. Recimo, da pri zadnjih občinskih volitvah smo imeli komunisti 514 glasov, vi pa 520 glasov, sedaj dobite po mnenju dopisnika še večino dosedanjih komunističnih, to je 258. Če seštejemo 520 + 258 = 784 narodno zavednih volilcev v Idriji.
Izid ,volitev j)a je pokazal« ravno na sprotno dopisnikovi trditvi in bahanju. Evo ga : Komunisti 007, narodno zavedna in klerikalna skupaj 382, fašisti 98, socialisti C glasov.
Rezultat je : da je 144 narodno zavednih, postalo od zadnjih volitev razredno zavednih komunistov.
Tudi trditev, da je Idrija narodno zavedna ne drži, kor mi pravimo, da je razredno zavedna.
Sedaj pa mi smelo trdimo : neomaja-lio stojimo pod rudečo zastavo internacionalne zvestobe in postenja. Pregovor pa pravi: «Kdor drugemu jamo kopijo, sam vanjo pade.»
Vi idrijčani pa ste zopet enkrat, dokazati izkoriščevalcem, da se ne pustite zavajati ne od slovenske in 110 od italijansko reakcije. Le naprej, do končne jsmago delavcev in kmetov v svetovni sovjetski republiki. Živel komunizem i
Rudar.
Bovško
Niiimto mislili s početka, da bi bilo vredno sporočati sodrugom, kakšni ve-lilni shodi so se vutgili pri nas. Pa vendar hočemo to obelodaniti, ker naši nasprotniki tako natolcujejo! Vse se gre za rešiti narod. Sedaj ko pride ta naš dopis, so voiltve že končane ter na1:od rešen. Pokazalo se je koliko praviti sodrugov imamo, ki še niso pustili zvabiti ne z milo prošnjo enih ne z grožnjo drugih narodnjakov. Dne 25. matrca je imela volilni shod vladna stranka, a ljudstvo, katero je prišlo je moralo priti na pritisk vladnih in na dan shoda še celo s pomočjo karabinie-rjev. Govorila sta dva prijatelja delavstva in sicier onorevole Pisenti ter kavalir Peternel. Da nas niso hvalili je samo ob sebi umljivo, vse gorje pride pač zmirom le od delavstva, vse dobro pa od vladntei stranke. Kdor ni zadovoljen. tako ta naj se javi pri onorevole,, da ga pošlje tja kjer bode zadovoljen. Upam sodrugi, da se razumemo, ter ni potrebno nobenega komentarja. Shod je bil prava mizerija, proti govorniki, se razume, niso bili niti zahtevani.
Dnt|30. marca se je vršil shod druge narodne barve. Imel ga je inž. Podgornik, katetri je pa le malo časa govoril, dokler so mu pač. dovolili navzoči fa-žisti, ko pa se je dvignil «imanganelo» je bil shod takoj itazbit, s pomočjo ka-.abinerjev. Nobeden navzočih narodnih veljakov set ni oglasil, šli so ko tepeni psi, stem so se prav lepo pokazali našemu ljudstvu, s kakšno energijo jih znajo zastopati. Gos. Podgornik je odšeil brez slave, zapuščeni od vseli. Narodnjaki ki si bijejo po prsih kako branijo ljudske koristi, so pač pokazali kako to znajo.
Kmetje in Delavci!
Ali ste spregledali, da kako bodo ti ljudje branili vaše koristi ko se pred peščico banditov puste pognati v kozji nog. Pa vsi shodi niso nič pomagali. Mi
smo obdržali naše pozicije kot smo že prej računali in nič več, delalisi pač nismo nikakih iluzij. Parlament nima za nas nobene vrednosti. Dokler ne bode dielavske diktature, ne bode konca našega trpljenja. Gosp. Fischerju pa povemo če je njegova družina bila avstrijsko patrijotična, da se mora on sedaj na ta način prati. Tudi njemu in njegovim' komparotom; enkrat odzvoni, takrat pa bode proletarski obračun strašen za vse slične ljudi. To mu pa zagotavljamo da če bi imel i ni i shod, bi mu se ne posrečilo ga tako lahko razbiti. Delavstvo zna braniti svoje voditelje.
Njegova izjava, da nam je vlada postavila ltiše ter popravila škodo, da vzdržuje šolei, je gola laž. Naši kmetje in delavci vedo prav dobro, da svoje sodnike, ki niso njihovi, mora vzdrževati ono samo. In tudi gosp. Fischerja, ter vso njegovo stranko vzdržuje delavstvo s svojimi žulji, ker kapitalizem prej delavstvo odre, pred no vam pomagajo, s kakšnimi prispevkom za volilni fond. Naš denar rabite proti nam. In davki kam gredo? Zavoljo h is pa je vaša prokleta dolžnost, da nam jih popravite. Ker porušili jih nismo mi, ampak meščanski nežim s svojimi klanjem. Poklali ste nami dosti mož in še trdite da ste nam dobroto storili ko popravljate kar ste porušili.
Kmetje in delavci. Sedaj vidite kaj imate pričakovati od vse narodne) gospode. Tu se vidi resničen izrek «No-uicu v polemiki z našim «Lavoratore», da bomo čakali še 200 let da izgine kapitalizem. Seveda če bomo delavci čakali, kdaj se kapital sam odpove gospodarstvu nad nami. Tudi Rusija, dragi gospodjet, bi še ječala v v a šel m jarmu če. bi je ne strle ljudske množice s silo. Le skozi proletarsko revolucijo pridejo vse narodne manjšine do svojih pravic in popolne svobode. Kot, je živ dokaz dejstvo v sovjetski Rusiji, da mali Kunguški rod, ki šteje komaj 8000 lju-
di, vživa svojo popolno avtonomijo.
Vprašamo še kraljeve karabinerje ali stoje pod poveljstvom svojega brigadirja ali gosp. Fischerja? Živela volilna svoboda!
Delavci in Kmetje. Strnile se okoli .zastave delovnega ljudstva. Da v slučaju! potrebe' ta neznosni jarem ki vas žuli otresete. Le skozi proletarsko revolucijo dosežete prostost v vseh ozirih.
Živela sovjetska vlada. Živela Rusija!
Živela delavsko-kmetska vlada !
Živelo proletarsko ujedinjenje!
Iz Bistriškega
(Popravek)
Prejeli smo:
V	smislu zakona zahtevam popravek dopisa z dne 27- 111- 1924, pod poglavjem «Du liovn ik-ža nda r.
Ni res, da sem nahujskal orožnike, naj pokličejo na pomoč finančne stnaž-nikf in naj zvežejo fante, ampak res je, da nisem hujskal, temveč miril.
Ni res, tla sem rekeil, naj «Feijst stisnejo vt£|; ige«. Kes pa je, da nisem nič rekel, ker sploh nišami bil navzoč, ko so jih zvezali.
Ni res, da sem. hodil na sodnijo vsaki dan, ampak res je, da sem še|l enkrat kot priča.
Ni res, da setm se pritepel v Podgraje strgan in lačen, temveč je res, da sem prišel s zašito suknjo in sit, kar je prav.
Ni res, da bogatim, te m vešč je res, da skozi pet let in i>ol žfttvujem vse za ljudstvo. Prodal sem celo pohištvo, da sam mogel živeti.
Ni res, da agitiram za lipovo vejico. Res je pa, da sploh nič ne agitiram.
Podgraje, 1. IV. 1924.
Janko Dolenc, vikar.
*
Ker nočemo delati nobenemu krivice, priobčujemo ta popravek tako kakor smo ga prejeli. Dopisniku pa je seveda na iirosto dano, da konkretizira svoje trditve.
(Nadajevanje in konec/
Ni li torej smešno zahtevati preosno-vo srednjih ali ljudskih šol, zahteva po višjih in resnični izobrazbi ljudskih mas stremečih načrtih! — Da, nič presenečenja, če bi razširili srednje šolski študij, a snov bi zopet polnila že omenjena starodavnost in poveličevanje predhodnih vladavin — kar se cteloma že prakticira na učiteljišču. Da je to brez vrednosti za nižje množice in le 'ubijanje mladine, vemo vsi.
Enako je tudi smerno zahtevati izboljšanje gospodarskih razmer, ker gospodam ji vedo bolje od nas, da bi učitelji, gmotno neodvisni, posvetili svoje \sile v kako drugo smier.
Učiteljevega izvetišolskega dela ne potrebujejo; nasprotno:	boje	se	ga	in
naravnost prepovedujejo:	Hlapci naj
ostanejo v temi, ker slepca je pač najlažje voditi.
Kultura je še vedno draga predpravica in dostopna le boljšim stanovom — denarju, zato tudi šolska obremenitev! Komu izmed nas ne privre iz dna duše1 kletev, ko vidi nadarjeno in čvrsto mladino revnih slojev, ki ne more in ne sme študirati, kar ji manjka denar. Izrazito pa vidimo danes, da se študij bliža monopolu mogotcev. Saj vemo kam to vodi.
Danes je1 kapital moč in ta vlada in ker so kot omenjeno maloštevilni oni, ki ga posedujejo, zato imajo, da si ga obelrže, med drugimi zavodi tudi našo šolo, katere' ne izpuste iz rok, odkler so oni absolutni gospodarji.
Vsi naši glasovi po raznih preured-bah v smislu novih potneb ostanejo vpitje Saharana po vodi toliko časa, da se strgajo verige, ki vežejo ustvarjajoče, izrazito ironično pa učitelja, in sicer na način, da so mu v eno roko potisnili kuverto z naslovom ((gospod«, v drugo pa to. bo z revščino in odvisnostjo.
Prva dolžnost učiteljstva je — če mu je za obstoj in izobrazbo podrejenih, da se trdno sklene svoje vrste, kajti posameznik, ki upa v pravico od strani državnih stebrov, je in ostane revež. Tako slej menda izsili, kar se da doseči s še vedno skromno močjo.
A to ni dovolj: otresti se mora predsodka v veljavo one kuverte, oziroma okleniti se mora spoznanja, da med duševnimi delavci in ročnimi delavci ni one razlike, ki' jo tako pogostokrat si ločujemo in ki je vržena med nas s zlobnim namenom, da se vlada, ko se je prej — ločilo.
Končno še to:
Vste prošnje in zaklinjanje in sklicevanje na državljansko in človeške pravice ne omajajo-.modernih pedagogov in njim nadrtejie-nili državnikov. In vendar ni to nič čudnega, ampak neizprosna doslednost. — Da bi jim bil jezik kot tak v napotju, 110 misliti. Pač pa ga sovražijo kot nositelja raznih bogastev: književnosti, običajev in druge kulture, ki so rastla na drugih tleli. Zato je jasno, zakaj se ju naš jezik odpravil iz šol. Je to sicer nekulturno počeitje, a pomnimo, da se jezik v zgodovini ne upošteva, temveč se utvažujie le skozi politično sleklo, kakor je to nespametno.
Če pa se kaka vlada spusti na stališče človečnosti, ni še to dokaz spreobrnjenja.
Si	cen pa gospodujoči razred ni nikoli zrastlei iz ljudstva, temveč je tvoril in tvori samosvoj živelj. S pomočjo kulturnih privilegijev si je znal ustvariti gospodarsko in politično moč. A seme. ki ga je zasejal v lastni interes >med oddaljene plasti mu v najnovejši dobi izpodkopuje nadvladje’, ker podzavest množic se je prelevila v spoznanje tako, da milijoni trpečih in do mozga izčrpanih terjajo pravo človeka in lastno vodstvo čez sebe. Predaleč so zašli vodilni krogi, zato se, čeprav s silo še vzdrževane vezi trgajo, oziroma so se na oddaljenem vzhodu že, razkosale in ljudstvo se vlada iz sebe. Zato pa vidimo tamkajšnjo šolo z drugačno vsebino: tam ni šola slepe vere in glajenja, temveč je šola dela in samoniklega ustvarjanja, je dietovna šola.
Statistika o brezposelnosti, ki jo je. izdelala amsterdamska Mednarodna strokovna zveza, nam pokazujo sledeče številke (koncem leta 1923.) :
Nemčija: število brezposelnih v neza-redenem ozemlju je bilo, dne 1. januarja, 1.450.000 in število deloma brezposelnih je znašalo 1.830000; v zasedenem ozemlju jih je bilo, popolnoma brezposelnih 2 milijona in deloma brezposelnih pa 5 miljonov. Skupno : G milijonov in 750 tisoč brezposelnih v vsej Nemčiji !
Avstralija : 93.000 brezposelnih, to je 7.50 odstotkov.
Avstrija : 75.774 brezposelnih.
Belgija : 12.(591 brezposelnih.
Kanada : 4.8 odstotkov vsega delovnega prebivalstva.
Danska : dne 24. decembra 1923. je bilo 33.832 brezposelnih in do 7. januarja jih jo naraslo do 49.000 !
Francija: majhno število brezposelnih, vpisanih v delavski zbornici, 10.828, od katerih 7.131 moških in 3.697 žensk.
Anglija: dne 31. decembra 1923. je znašalo število brezposelnih moških in žensk 1.250.000.
Holandska: v uradih za nameščanje v občinah, ki presegajo 5000 prebivalcev, je bilo registriranih dno 29. decembra 1923. 58.733 kvalificiranih delavcev in 43.942 nekvalificiranih. Vseh skupaj jih je torej bilo 102.675 popolnoma ali deloma brezposelnih.
Ogrska : dno 1. novembra 1923. je število brezposelnih znašalo 13.227 (to je G.5 odstotkov), od katerih 1847 žensk. D> 1. januarja je število naraslo na 27.275 (to jo 13.4 odstotkov), od katerih 2„>83 Jžonsk.
Letska : v petih industrialnih središčih (Riga, Windatt, Libou, Milan, Dii-liabttrg) jo 3556 brezposelnih, od katerih 128G moškjji in 2270 žensk.
Norveška:	dne 25 novembra, 18.600
brezposelnih.
Poljska (jemajoč v poštev samo prusko ozemlje in vzhodno Galicijo); 56.515 brezposelnih.
Švedska:	meseča novembra so je
Uštelo, na 292.000' organiziranih, 25.000 brezposelnih.
Švica s skupno število popolnoma brezposelnih delavcev je naraslo, od 24.013, koncem oktobra, nn 27.029 koncem novembra, modtem ko je število deloma brezposelnih ostalo skoro neiz-premen jeno.
Čehoslovaika:	težka brezposelnost.
Zadnje številke datirajo od meseca septembra 1923. in izkazujejo 197.644 brez
DROBNE VESTI
Omladinsko gibanje v Jugoslaviji
V	drugi polovici inebeta marca se je vršila prva konferenca proletarske mladine Slovenije, ki je prav lepo izpadla. Bilo je prisotnih 30 delegatov iz 10. okrajev cele Slovenije. Razpravljalo se je o načinu, kako naj se proletarsko omladinsko gibanje čimbolj razširi. Pri delovnem načrtu za bližnjo oodočnost set je zlasti poudarjalo:	o-
oratne celice, antifašistične čete, laz-širjenje gibanja na kmete, statistika, tlečje gibanje m priprave za prvi maj. lileuie tiska je bit z navdušenjem sprejet predlog, da mora že do prvega maja iziti mladinsko glasilo.
Proletarski mladini Jul. Krajine je oil posian sledeči pozdrav:
uPrva konferenca proletarske mladine Slovenije pošilja revolucionarne pozdrave mladini Julijske Benečije, ki ječi pod udarci fašizma, pozdravljajoč ju zlasti v sled njenega vstrajnega delovanja v boju za končnim osvobojen j em».
■-----:o:-------
Finke iUttim spliai
v Cchoslovaški
Neki berlinski častiš objavlja razkritja, tičoča se tajnega dogovora med lrancijo 111 CeUoadovaiko,. sklenjenega 28. oktobra 1919. v 1’arizu.
Na podlagi el- 4. tega dokumenta, se lrancoska vlada zavezuje, da bo dobavljala vojni, material, potreben razvoju Cehoslovaške vojske. O.i. 5. določa, da bo g. a v 11 o vodstvo čehoslovaške armade izročeno, za dobo desetih let eni misiji, sestavljeni iz šestdeset častnikov francoskega glavnega štaba, ki jih ho imenovalo vojno minlsteistvo v Parizu, lo bi imelo sledeče »metre:	a) vodstvo
vojnih operacij proii Nemčiji in diža-vam bivše Avstrije; b) za splošno organizacijo narodne obrambe v Cehoslo-vakiji; c) za izvežbanje čehoslovaške vojske, ltavnotako je za dobo desetih let imenovan en francoski general kot poglavar generalnega štaba.
Na podlagi Čl. 0., so praška vlada zaveže, da bo orientirala svojo zunanjo 111 notranjo politiko v smeri i/.v^šitve mirovne pogodbe, sporazumno s iran-cosko vlado.
Novo cepilo proti davici
Pariz •— Doktorja Juiea Renault in 1’ierre L.evy sta odkrila novo cepilo za preprečen je davice (difterije). Medicinska akademija v Parizu je odobrila cepilo kot dobro. Štiristo slučajev davice jo bilo uspešno ozdravljenih s tem no" vim sredstvom.
Akademija je bita obveščena tudi o drugih odkritjih. Neki zdravnik je dognal, da je kisik dobro sredstvo zoper morsko bolezen. Drugi iznajditelj priporoča ultravijolit’,)0 žarke za odpravo debelosti. Mnogi l>a pravijo, da so ti
žarki nevarni-______________
Izdajatelj :
I, o. Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik : Posl. C,Ins. Bellona
Slab. Tip. 8. Spajiial _ TrIMt*
»rNKintf '■KI
, .	.»	*•*	(‘Oj	>,1	)
')SOd ‘3 '3 11019(3')