Po močnem nalivu v Tržiču pol metra vode /^14 V Barkovljah letos poleti tudi ločeno zbiranje odpadkov Naš intervju: Barbara Franchin o današnji modni reviji ITS#TEN v Trstu /7 V Gorici povpraševanje po pomoči presega pričakovanja Primorski Odlok pod streho, vlada upehana Martin Brecelj Italijanski parlament je varčevalni paket sprejel rekordno hitro. S tem je vsaj za silo odgovoril na pritisk mednarodnih finančnih trgov, na katerih se Italija vse pogosteje pojavlja v družbi z Irsko, Grčijo, Portugalsko in Španijo, se pravi z evropskimi državami, ki tvegajo, da jih bo javnofinančni dolžniški vrtinec pogoltnil. K pospešeni obravnavi varčevalnih ukrepov je bistveno pripomogla opozicija. Kljub temu, da se z njihovo vsebino ni strinjala, je dopustila, da jih je desnosredinska koalicija - seveda na lastno odgovornost, poudarjeno z zaupnico vladi - brez odlašanja odobrila. Režiser te politične operacije je bil predsednik republike Giorgio Napolitano, režiserjev pomočnik guverner Banke Italije in skorajšnji predsednik Evropske centralne banke Mario Drag-hi, glavni oblikovalec varčevalnih ukrepov pa gospodarski minister Giulio Tremonti. V tej dramatični zgodbi pa izstopa odsotnost premierja Silvia Berlusconija, kateremu bi po funkciji po pravici v njej pripadala glavna vloga. Premierja v četrtek med odobritvijo paketa v senatu sploh ni bilo na spregled, včeraj pa se je po tednu dni za kratek čas prikazal v poslanski zbornici, a le za to, da je oddal svoj glas kot vsak poslanec. Mrk predsednika vlade v politično tako kočljivem trenutku ne more biti naključen. Sam Berlusconi je včeraj namignil na osebne težave, s katerimi se ta čas otepa, še zlasti na visoko odškodnino, ki jo bo na osnovi nedavne razsodbe milanskega prizivnega sodišča moral plačati njegov holding Fininvest skupini Cir Carla De Benedettija zaradi nekorektnega prevzema založbe Mondadori. A ta in druge osebne težave ne morejo pojasniti nastale politične praznine. V resnici je Berlusconiju vladna finančna politika ušla iz rok. Še pred nekaj tedni je v nasprotju s Tremontijem zagotavljal, da ne bodo potrebni hujši stabilizacijski ukrepi, češ da so italijanske javne finance zdrave in da italijanska barka sploh varno pluje. Ta četrtek pa je Tremonti ob pozivanju senata, naj odobri 70 milijard evrov težak varčevalni paket, opozoril, da Italiji grozi Titanicova usoda. Ni čudno, da opozicija ponovno glasno zahteva, naj se Berlusconi dokončno umakne z vladnega krmila. Podobne misli pa marsikdo goji tudi v vladni večini, vsaj kot grožnjo. V tem smislu je mogoče razumeti zlasti včerajšnji sklep Severne lige, da ne bo nasprotovala zahtevi neapeljskih sodnikov po aretaciji poslanca Ljudstva svobode Al-fonsa Pape, pa čeprav ga Berlusconi odprto protežira. dnevnik SOBOTA, 16. JULIJA 2011_ Št. 168 (20.183) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Poslanci odobrili paket s 47. zaupnico Berlusconijevi vladi Strogi varčevalni ukrepi so postali zakon Družine bo stal tisoč evrov na leto - Borza si ni opomogla GUČA NA KRASU - Sinoči prvi iz niza koncertov Bregovic spremenil Briščike v prestolnico balkanske glasbe TRST - Goran Bregovic, ki v svetu velja za ikono balkanske, romske glasbe, je sinoči v Briščikih uvedel letošnji niz koncertov Guča na Krasu. Več tisoč ljudi se je zbralo na ve- likem prireditvenem prostoru in se prepustilo njegovim nalezljivim poskočnim ritmom. A tudi okusom in vonjavam balkanske kulinarične tradicije. Guča na Krasu se bo s številni- mi nastopi nadaljevala še danes in jutri. Osrednja gosta nocojšnjega sporeda bosta Shantel in orkester Bucovina Club, jutri pa »trubači« Bobana in Marka Markovica. Na 7. strani RIM - Po senatu je včeraj vladin sveženj varčevalnih ukrepov odobrila tudi poslanska zbornica. Vlada je tudi v spodnjem domu parlamenta na odlok postavila zaupnico, 47. po vrsti, glasovanja pa se je udeležil tudi premier Silvio Berlusconi, ki je zagotovil, da »ni na begu«. Dokončna odobritev javnofinančnega popravka, ki bo družine stal tisoč evrov na leto, ni imela pozitivnega učinka na finančne trge. Milanska borza je izgubila 1,02 odstotka, v pričakovanju stresnega testa 91 bank v EU pa so z negativnimi predznaki končale tudi ostale evropske borze. Italijanski javni dolg je medtem dosegel nov rekord. Na 4. strani Giacinto Menis novi deželni tajnik Uil Na 3 .strani Deželno računsko sodišče odobrilo obračun Dežele FJK Na 3. strani Trst: Pavšič in Štoka pri prefektu Giacchettiju Na 5. strani V Štmavru ogrožen most iz leta 1875 Na 15. strani EZTS: na vrsti še registracija in oblikovanje organov Na 16. strani Novogoriški Hit s šestimi alternativami Na 16. strani SEVERNI JADRAN Sredstva EU za sodelovanje . a «v v pristanišč BRUSELJ - Združenje sever-nojadranskih pristanišč (NAPA), ki povezuje pristanišča v Benetkah, Trstu, Ravenni in Kopru, bo pripravilo študijo in pilotni ukrep, s čimer bodo oblikovali rešitve s področja informacijske tehnologije, potrebne za učinkovit pomorski portal v sever-nojadranski regiji. Projekt, ki ga bo z 1,5 milijona evrov sofinancirala EU, bo zgled za druga združenja pristanišč unije in naj bi tako prispeval k večji uspešnosti in učinkovitosti pomorskih zmogljivosti v regiji, so prepričani v Evropski komisiji. Na 2. strani EU - Stresni testi Banke iz Italije in iz Slovenije izdelale izpit LONDON - Evropska bančna agencija (EBA) je včeraj objavila rezultate stresnih testov 90 evropskih bank iz 21 držav, kar predstavlja približno 65 odstotkov bančnega sektorja v EU. Preizkusa niso prestale ena avstrijska (Volksbank), pet španskih in dve grški banki. Vseh pet italijanskih bank (Unicredit, Intesa SanPaolo, Banca MPS, UBI Banca in Banco Popolare) in obe slovenski banki (NLB in NKBM) so test prestale. NLB sicer le za las. Namen testov je bil preveriti, kako so evropske banke pripravljene na stresne razmere. V EU upajo, da bodo izidi testov okrepili zaupanje v evropski bančni sektor in pomirili napetosti na finančnih trgih. Na 11. strani ZDA - Javni dolg in proračun Obama znova pozval republikance k dogovoru WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je imel včeraj že tretjo novinarsko konferenco v dveh tednih, namenjeno pogajanjem z republikanci o dvigu meje javnega dolga in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja in pozval opozicijo, naj izkoristi priložnost za uravnoteženje javnih financ. Finančni minister Timothy Geithner je določil 2. avgust kot datum, ko zvezna vlada ne bo več sposobna plačevati svojih obveznosti, če se dovoljena meja javnega dolga ne dvigne nad 14.300 milijard, kar je bilo uradno doseženo že maja. Na 11. strani 2 Četrtek, 14. julija 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Na seji Državnega zbora Večina poslancev za prost dostop do podatkov o trgovini z orožjem Ugotoviti želijo, če so se pod krinko nacionalnega interesa dogajali nečedni posli LJUBLJANA - Vse poslanske skupine v slovenskem Državnem zboru se zavzemajo za razčiščenje trgovine z orožjem. Podporo predlogu zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o trgovini z orožjem v letih 19901994 je tako napovedala večina poslanskih skupin. V SDS bodo predlagali dopolnilo, ki bi omogočilo razkrije še nekaterih relevantnih dokumentov. Namen zakona je po navedbah predlagateljev iz vrst Zares, SD in LDS razdeliti trgovino z orožjem na dva dela - enega, ki se nanaša na trgovino za oborožitev Slovenije v času osamosvajanja, in drugega, ki se nanaša na obdobje po osamosvojitvi oz. na pomoč Hrvaški in BiH. Poslanec SD Dušan Kumer je napovedal podporo zakonu. Izpostavil je, da je po 18 letih dozorel čas, da se z dokumentov, ki so še ostali v arhivih državnih organov, umaknejo stopnje tajnosti. »Dovolj je tudi skrivanja očitno nečednih poslov pod krinko nacionalnega interesa,« je dejal. Kot je pojasnil, v javnosti namreč že dolgo časa ostaja dvom, da ni šlo samo za pomoč Hrvaški in BiH, ampak tudi za nelegalno trgovino z orožjem in za vojno dobičkarstvo. ŠOLSTVO - Včeraj Razpis za ravnatelje RIM, TRST - Italijansko ministrstvo za šolstvo je razpisalo natečaj za 2386 mest za ravnatelje šol vseh vrst in stopenj (se pravi osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol) in vzgojnih zavodov. 27 strani dolgo besedilo razpisa je bilo včeraj objavljeno v Uradnem listu in na spletni strani Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino. Od omenjenih 2386 je za našo deželo predvidenih 46 rav-nateljskih mest, od katerih 43 za šole z italijanskim in tri za šole s slovenskim učnim jezikom. Za slednje je napovedan poseben razpis, ki ga bo morala objaviti deželna šolska ravnateljica za FJK. Natečaj bodo na podlagi odloka predsednika republike iz leta 2008 pripravili posamezni deželni šolski uradi, ki bodo imenovali člane izpitnih komisij, nadzorovali pravilen potek postopkov ter potrdili lestvice, poleg tega bodo skrbeli za organizacijo in potek tečajev usposabljanja in prakse v sodelovanju z Državno agencijo za razvoj šolske avtonomije Ansas. Na razpis se lahko prijavijo vsi pripadniki učnega oz. vzgojiteljskega osebja v službi v državnih šolskih ustanovah, ki razpolagajo z magistrsko diplomo oz. enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo, doseženo na podlagi prejšnje univerzitetne ureditve in so kot redni vzgojitelji, učitelji in profesorji poučevali vsaj pet let oz. vsaj 180 dni za vsako šolsko leto. Prijava na razpis bo mogoča le preko spleta, zainteresirani pa se bodo morali prijaviti le v eni izbrani deželi v roku tridesetih dni po objavi razpisa v Uradnem listu. Najprej bo že od ponedeljka, 18. julija, dalje mogoča registracija na spletni strani ministrstva za šolstvo www.istruzione.it v sekciji »Istanze on line - registrazione,« od 25. julija dalje pa bo mogoče vložiti prijavo na razpis v sekciji »Istanze on line - accedi ai servizi.« Prijavljeni bodo morali najprej opraviti izpit v okviru predhodne selekcije, komur bo uspelo iti skozi to prvo »sito« pa bo moral opraviti še dve pisni in ustno preizkušnjo, komisija bo morala oceniti tudi njegove naslove, na koncu pa bodo morali zmagovalci na razpisu obvezno opraviti usposabljanje in prakso. Vinko Gorenak pa je v imenu poslancev SDS poudaril, da za umik oznak tajnosti z orožarskih dokumentov zakon sploh ne bi bil potreben. Ministrici za obrambo in za notranje zadeve Ljubica Jelušič in Katarina Kresal ter predsednik DZ Pavel Gantar in premier Borut Pahor lahko namreč to naredijo sami. Po oceni Gorenaka gre le za ohranjanje "drevesa življenja", imenovanega orožarska afera. Moto koalicije pa je, da to drevo mora živeti, je dejal. V SDS bodo vložili nekaj dopolnil k zakonu. Poslanec Zares Tadej Slapnik je izpostavil, da je namen zakona odgovoriti na vprašanja, ali so trgovci z orožjem kupovali orožje v tujini in ga prodajali naprej, ali so bili odgovorni za trgovino z orožjem vojni dobičkarji in kdo jim je pomagal, da niso nikoli odgovarjali pred sodiščem. Po oceni Franca Jurše iz DeSUS pa razprave, povezane s trgovino z orožjem, znižujejo ugled politike. Dokumenti bi morali biti javnosti že davno dostopni. Poslanec LDS Anton Anderlič je izpostavil, da po njihovem mnenju zakon za dostop do podatkov sploh ni potreben. Ker pa »so očitno pravniki in ustavni pravniki in drugi zahtevali, da se to naredi«, bodo tudi v LDS zakon podprli. (STA) SEVERNOJADRANSKA PRISTANISCA EU bo financirala študijo za skupni portal BRUSELJ - Združenje severnoja-dranskih pristanišč (NAPA), ki povezuje pristanišča v Benetkah, Trstu, Ravenni in Kopru, bo pripravilo pilotni projekt za skupne rešitve s področja informacijske tehnologije, potrebne za učinkovit pomorski portal v severnojadranski regiji. Tako naj bi se spodbudilo nadaljnje sodelovanje med pristanišči. Štiri severnojadranska pristanišča bodo pri oblikovanju študije in pilotnega ukrepa osredotočena na prihodnjo vzpostavitev rešitev informacijsko-ko-munikacijskih tehnologij (IKT), ki bodo omogočile učinkovito izmenjavo informacij med pristanišči NAPA, so sporočili iz Bruslja. Tem pristaniščem se bodo pozneje pridružili še hrvaško pristanišče Reka in vsi akterji povezani z in- termodalnimi prevoznimi postopki. Cilj študije je oblikovati prototip skupne elektronske platforme, ki bo temeljil na razvoju spletnega portala NAPA za izmenjavo podatkov na osnovi medsebojne povezave IKT-sistemov pristanišč. Prototip bo prvi korak k bolj zapletenemu sistemu, ki ga bodo postopoma razširili, da bi vključili dodatne funkcionalnosti. Portal NAPA bo ob polni zmogljivosti lahko zagotovil informacije, kar bo olajšalo in pospešilo izpolnitev formalnosti. Projekt, ki ga bo z 1,5 milijona evri sofinancirala EU, bo zgled za druga združenja pristanišč unije in bo prispeval k večji uspešnosti in učinkovitosti pomorskih zmogljivosti v regiji, so prepričani v Evropski komisiji. (STA) EVROPSKI PROJEKT - Devet južno primorskih občin s hrvaško Istro Z rejo avtohtonih pasem živali želijo razviti kmetijstvo in turizem Odgovorni za izvedbo projekta APRO s kmetijskim načelnikom istrske županije Milanom Antolovicem olga knez JURIŠČE - Projekt Čezmejne pobude za zaščito in revitalizacijo biološke raznovrstnosti okolja z rejo avtohtonih pasem APRO se bo izvajal v naslednjih dveh letih na območju Slovenije, kjer je vključenih devet južno primorskih občin, in Istrske županije na Hrvaškem. Projekt je bil odobren v okviru drugega razpisa Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013. Vodilni partner je AZRRI - Agencija za razvoj podeželja Istre iz Pazina, s hrvaške strani sodeluje še Istrska županija, na slovenski strani pa sta partnerja Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Veterinarska fakulteta iz Ljubljane, v okviru katere deluje tudi Center za sonara-vno rekultiviranje Vremščica. »Osnovna ideja je ohranjanje naravnega bogastva tradicionalne kmetijske krajine s ponovnim uvajanjem paše avtohtonih pasem živali. S projektom želimo revitalizirati gospodarske aktivnosti, zadržati mlade na kmetijskem območju, zaščititi avtohtone pasme živali in razvijati turizem,« je poudaril načelnik oddelka za poljedelstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in varovanje voda Istrske župa-nije Milan Antolovič na predstavitvi na turistični kmetiji Pri Cunarju v Jurščah pri Pivki. Prestavitve so se udeležili vsi predstavniki partnerjev projekta, ki jih je pozdravil pivški župan Robert Smrdelj. Jurišče, vasica z nekaj manj kot 170 prebivalci, na nadmorski višini nad 700 metrov, so izbrali za predstavitev zato, ker je to edina vas na južnem Primorskem, kjer je ostalo veliko ovc po 2. sv. vojni, prav z ovčerejo pa so zadrževali gozdno SLOVENIJA Stekel postopek za člana arbitraže LJUBLJANA - V uradnem listu je bil včeraj objavljen razpis za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo dokončno razsodilo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Z objavo v uradnem listu je začel teči 30-dnevni rok za vložitev prijav na ministrstvo za pravosodje. Zakon o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč določa, da za sodnika mednarodnega sodišča ali člana mednarodne arbitraže lahko kandidira univerzitetni diplomirani pravnik, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev za sodnika vrhovnega ali ustavnega sodišča. Vlada je sprva omenjala možnost spremembe zakona, s katero bi kandidiranje omogočila tudi tujcem, a zakona ni spremenila. Pravosodni minister Aleš Zalar je pojasnil, da je obstajalo tveganje, da postopek spremembe zakona ne bi bil končan pravočasno do rokov, določenih v arbitražnem sporazum. Poleg tega imajo po Za-larjevih besedah v Sloveniji dovolj usposobljenih in uglednih kandidatov za položaj arbitra. Kandidata za arbitra med prijavljenimi izbere predsednik države po pridobitvi mnenja vlade ali sodnega sveta, nato ga mora potrditi državni zbor z večino glasov poslancev. Minister Zalar ne izključuje možnosti, da bi bil postopek imenovanja slovenskega člana sodišča končan že septembra. V skladu z arbitražnim sporazumom bo arbitražno sodišče štelo pet članov. Slovenija in Hrvaška imenujeta vsaka enega nacionalnega člana, tri -predsednika in dva člana - pa sporazumno izbereta s seznama mednarodnopravnih strokovnjakov, ki ga določi Evropska komisija. Sodišče bi lahko z delom začelo približno leto dni po začetku postopkov, predvidenih v arbitražnem sporazumu. Ti bodo stekli šele po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU, ki ga je pričakovati do konca leta. Na razsodbo arbitražnega sodišča, ki bo določilo potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem ter režim za uporabo ustreznih morskih območij, bo najverjetneje treba počakati najmanj dve leti po tem, ko bo začelo z delom. (STA) mejo primerno oddaljeno od vasi. Direktor agencije AZRRI Graciano Prekalj je poudaril, da znaša vrednost investicije 980 tisoč evrov, od katerih bo slovenska stran dobila 350 tisoč evrov. Največ sredstev bo šlo za izgradnjo hleva za matično čredo istrskega goveda v velikosti približno 945 m2 v Gortanovem Bregu pri Pazinu. Novo-goriški KGZ pa bo nakupil in uvozil 10 brejih telic istrskega goveda v slovensko Istro. Projekt bodo nadaljevali tudi z italijanskimi partnerji. »Pred nekaj meseci smo pričeli projekt Hipo Adriatico, v katerem bomo zgradili kuhinjo za promocijo avtohtonih jedi iz mesa naših avtohtonih pasem živali v povezavi s kvalitetnimi izdelki hrvaške in slovenske Istre kot so istrska vina, olja, tartufi, siri ipd.« je povedal Prekalj. Dekan ljubljanske Veterinarske fakultete prof. dr. Marjan Kosec je poudaril pomen in vključevanje Infrastruk-turnega centra za sonaravno rekultiviranje na Vremščici, ki deluje že deset let. Leta 2002 so na Vremščici kupili čredo in objekt ter najeli zemljo. Sedaj imajo približno 500 ovc in 30 oslov ter nekaj prašičev. Aktivnosti na Vremščici je prikazala vodja centra dr. vet. med. Nina Čebulj Kadunc. Pomembno vlogo pa ima tudi novogoriški Kmetijsko gozdarski zavod z direktorjem Branimirjem Ra-dikonom, ki s 120 zaposlenimi pokriva celotno Primorsko. Idejni oče in vodja projekta APRO pa je Miran Sotlar, ki se trudi, da bi tudi slovenskemu kmetijstvu dodali vrednost po zgledu Hrvatov. Olga Knez Utopljenec v Rovinju v razburkanem morju Včeraj zjutraj je rovinjsko obalo zajel močan veter, ki je povzročil silovito valovanje, kljub nevarnosti pa so se nekateri turisti odpravili v vodo. Eden izmed gostov kampa Amarin, po neuradnih vesteh naj bi bil nemški državljan, se kljub pozivom reševalcev ni vrnil na kopno, med skoraj dvometr-skimi valovi pa so mu naposled pošle moči. Reševalec se je podal za njim med valove, a turista, ki je izginil v morju, mu ni uspelo dohiteti. Prvi so se z iskanjem utopljenca ukvarjali rovinjski gasilci, zaradi močnega valovanja in motne vode pa je bila naloga pretežka. Medtem je osebje kampa vztrajno podilo iz vode še nekatere turiste, ki so se kljub rdeči zastavi hoteli kopati, med njimi tudi očeta z otrokom. Pogrešanca sta še popoldne, ko je bilo morje mirneje, dolgo iskala motorna čolna policije, v pričakovanju posega potapljačev. Ukradli so mu hlače s 3.500 evri vrednosti Policijska uprava v Kopru je bila v četrtek pozno dopoldne obveščena, da je nekdo 60-letnemu italijanskemu državljanu v Portorožu ukradel hlače, v katerih je imel denarnico s 1.500 evri, dokument, nakit in mobilni telefon v skupni vrednosti 3.500. V sporočilu policijske uprave žal niso navedene podrobnejše okoliščine dogodke in predvsem zakaj italijanski državljan ni skrbneje varoval svojih hlač, ko pa je v njih hranil kar čeden »zaklad«. Na izolski policijski postaji pa je 36-letna oškodovanka prijavila krajo kolesa, ki ga je nekdo izmaknil s strehe parkiranega avtomobila. Oškodovana je bila za približno 300 evrov vrednosti. Lom: Iz tovornjaka ukradli 650 litrov goriva Vse dražje cene naftnih derivatov so najbrž botrovale ponovnemu tatinskemu podvigu. Na bencinskem servisu Lom je namreč nekdo iz tovornjaka, ki je last hrvaškega podjetja, ukradel kar 650 litrov goriva in s tem lastnika oškodoval za približno 700 evrov. Policija vodi preiskavo, da bi izsledila krivca. TRST - Deželni odbor sindikata Uil je včeraj izvolil novega deželnega generalnega tajnika za Furlanijo-Julijsko krajino, ki je po skoraj 15 letih nadomestil Luco Visentinija. To je Gaetano Menis, sicer dosedanji pokrajinski tajnik sindikata Uil za Goriško. Visentini bo po tolikih letih odslej deloval na mednarodni ravni, in točneje v Bruslju. Visentini je bil namreč pred nedavnim izvoljen na mesto zveznega evropskega tajnika in zastopa sindikate Cgil, Cisl in Uil v tajništvu Evropske zveze sindikatov. Na srečanju so poleg novega deželnega tajnika izvolili tudi novega dodanega generalnega tajnika Claudia Cintija in potrdili blagajničarja Gianfranca Floro. Izvolili so tudi novo deželno tajništvo, v katerem so Miriam Cerne, Ferdinando Ceschia, Fernando Della Ricca, Gianpiero Fanigliulo, Mauro Franzolini, Tiziana Spessot, Vincen-zo Timeo in Roberto Zaami. Novega deželnega generalnega tajnika so izvolili na zasedanju, ki je bilo včeraj dopoldne na sedežu pokrajinskega sindikata Uil v Trstu. Srečanja se je udeležil tudi državni organizacijski tajnik sindikata Uil Carmello Barbagallo, medtem ko napovedanega državnega tajnika Luigija Angelettija ni bilo. Barba-gallo je v zvezi s finančnim zakonom ocenil, da je nevarnost mednarodnih špekulacij mimo, da pa ostanejo na državni ravni vsa vprašanja nerešena. Med temi so stroški za politiko, ki so najvišji v Evropi. Politiki morajo torej dati zgled. Srečanje je uvedel Visentini s poročilom, v katerem je bil obračun več kot 14-letnega dela. Poudaril je zelo pomembno vlogo sindikata v odnosih z deželno in lokalnimi upravami ter z drugimi stanovskimi organizacijami in še posebej izpostavil skrb sindikata za delavce, mlade, priletne, ženske in priseljence. Nenazadnje pa je bil Uil pomemben tudi pri gradnji stikov s sindikati v sosednih državah. Srečanje je sklenilo poročilo novega tajnika, ki je opozoril na nevarnost, da finančni manever lahko vpliva negativno na specifičnost dežele FJK. Krčenja, ki so skupno predvidena za vseh pet italijanskih dežel s posebnim statutom, presegajo skupno krčenje za vse ostale dežele, je poudaril Menis. V zvezi z rebalansom deželnega proračuna konec julija je bil še mnenja, da so nujni ukrepi na socialnem in zdravstvenem področju, medtem ko je za ponovni zagon deželnega gospodarstva temeljno izboljšanje infrastrukture. Dogovor Dežela - RFI za načrt »Adria-A« TRST - Dežela Furlanija Julijska krajina in družba RFI, ki upravlja italijansko železniško omrežje, bosta podpisali posebno pogodbo, na osnovi katere bo RFI izdelala pripravljalne študije in načrtovalno dokumentacijo za ti. metropolitanski železniški obroč, ki naj bi povezoval na enem koncu Trst in Koper in na drugem Gorico in Novo Gorico. Deželna uprava je na predlog odbornika Riccardija odobrila osnutek pogodbe, ki naj bi jo v kratkem podpisali z RFI. Omenjeni železniški obroč je predmet evropskega projekta Adria-A, ki ga vodi sekretariat Srednjeevropske pobude in mu je bilo v okviru programa čezmejnega sodelovanja Cilj3 Italija-Slovenija dodeljeno financiranje 3,5 milijona evrov. RFI naj bi v tem sklopu pripravila predhodni načrt za povezavo proge Trst-Go-rica z Vrtojbo in Novo Gorico, nadalje študijo izvedljivosti povezave med Trstom in Koprom ter projekt ovrednotenja že obstoječih železniškega predora pot Trstom in proge med Prosekom, Opčinami in mejo. TRST - Deželno računsko sodišče je včeraj odobrilo obračun poslovanja deželne vlade v letu 2010. Toda če je sodišče po eni strani soglašalo z namenom nižanja javnega dolga in izvajanja reform, je po drugi izrazilo vrsto pripomb in pridržkov. Še predvsem je deželno računsko sodišče priklicalo pozornost nad dejstvom, da »je nujno izbirati cilje, ki jih nameravamo zasledovati«. Poleg tega, pravi računsko sodišče, mora deželna uprava nadzorovati delovanje kontroliranih družb in mora njihove račune tudi upoštevati v deželni bilanci. Posebno priporočilo je sodišče nenazadnje namenilo upravljanju postopka za financiranje gradnje tretjega pasu na avtocesti A4 Trst-Benetke. Poročilo računskega sodišča je tudi sprožilo polemike med deželno vlado in opozicijskimi strankami. Če je deželni predsednik Renzo Ton-do zatrjeval, da je »zelo zadovoljen«, češ da je sodišče potrdilo, da je njegova uprava dobro upravljala, je načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v deželnem svetu Gianfranco Moretton ostro kritiziral njegovo delovanje, predvsem glede tretjega pasu avtoceste. Sicer je računsko sodišče včeraj izjemoma zasedalo v dvorani deželnega svetu v Trstu. Poročevalec nadzorne sekcije računskega sodišča Fabrizio Pi-cotti je med drugim povedal, da je bil dolg 31. decembra lani v višini 1.208 mi- lijonov evrov, se pravi 11 odstotkov manj v primerjavi z letom prej in torej še vedno v nasprotju s trendom, ki je prevladoval v obdobju 2002-2007. Tudi deželni tožilec Maurizio Zappatori je bil mnenja, da je dolg »kritična postavka« in spomnil, da štirje od deželne vlade izvedeni finančni instrumenti (derivati) predstavljajo danes negativen obračun v višini 7,3 milijona evrov. Dalje je nadzorna sekcija v zvezi z deželnim zdravstvenim sistemom ugotovila, da ima deželna uprava težave pri iskanju ustreznega načina financiranja, medtem ko je treba na novo proučiti način financiranja postavk za šport in prosti čas. Sobota, 16. julija 2011 Italijanski predelovalci bi radi vipavsko mleko VIPAVA - Vipavski pridelovalci mleka, ki prek Kmetijske zadruge Vipava oddajajo mleko v mlekarno Agroind, so znova dobili ponudbe za prodajo mleka italijanskim predelovalcem. Zaradi neurejenih pogodbenih razmer in nekoliko višjih odkupnih cen mleka v Italiji bi se to lahko tudi zgodilo, čeprav se pridelovalci tokrat za prodajo mleka v Italijo niso odločili. Direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc je povedal, da se pojavljajo pritiski na vipavske pridelovalce mleka s strani italijanskih predelovalcev vsakih nekaj let. Tudi cena za liter odkupljenega mleka se trenutno giblje okrog 32 do 33 centov, medtem ko Italijani za liter ponujajo tudi 38 centov. »Naše mleko je dobro in kvalitetno, ponekod celo bio pridelave, zato je za sosednje odkupovalce vedno zanimivo,« je še povedal Bajc. Z EIB Čedajski banki 30 milijonov za mala podjetja ČEDAD - Evropska investicijska banka (EIB) je namenila 30 milijonov evrov Čedajski banki, ki bo s tem denarjem lahko financirala projekte malih in srednje velikih podjetij, ki bodo po njem povprašala. Za Čedajsko banko je to priložnost, da financira mala in srednje velika podjetja, ki načrtujejo razvojne pobude ter druge civilnopravne subjekte v sektorju "green economy" Pri Čedajski banki so izrazili zadovoljstvo zaradi dogovora z EIB, ker jim nudi možnost, da podjetjem v Furlaniji Julijski krajini in v Venetu dodeljuje finančna sredstva za razvojne projekte in da se pridruži podporni dejavnosti, ki se je v prvih petih mesecih leta 2011 povečala za deset odstotkov v primerjavi z istim obdobju lani. Deželne železnice se krepijo VIDEM - Družba za železnico Videm-Čedad (FUC) je kupile 35 novih vagonov za prevoz kontejnerjev in bodo na razpolago v začetku naslednjega leta. Deželni odbornik Riccardo Riccardi in Corrado Leonarduzzi, upravitelj omenjene železniške družbe menita, da je nakup novih vagonov odgovor na povpraševanje po lokalnem železniškem prevozu v smeri Avstrije in Nemčije. Nova ponudba za prevoz kontejnerjev bo na razpolago pristaniščem v FJK. Friulia v pomoč Caffaru TORVISCOSA - Deželna finančna družba Friulia bo sodelovala pri oživitvi kemične industrije v Torviscosi. Podjetji Caffaro Industrie SpA in Spin SpA (Skupina Bacco) sta podpisali s Friulio pogodbo o sodelovanju z namenom, da se izdela projekt o izvedljivosti gradnje novega obrata kloro - natrijevih mrenic. Obrat bo stal približno petindvajset milijonov evrov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA SINDIKAT UIL - Deželni odbor je včeraj izvolil novega deželnega tajnika Luca Visentini v Evropi, novi tajnik je Giacinto Menis Visentini je po 15 letih odšel v Bruselj, kjer zastopa zvezne sindikate Cgil, Cisl in Uil Deželni odbor sindikata Uil. Drugi z leve je Visentini, tretji je novi deželni generalni tajnik Menis kroma DEŽELA - Deželno računsko sodišče preverilo poslovanje deželne vlade Sodišče odobrilo obračun 2010, • • • I VI • • • ■ • a z mnogimi pridržki in pripombami Deželno računsko sodišče je včeraj izjemoma zasedalo v dvorani deželnega sveta Nov evropski razpis za 81 milijonov evrov VIDEM - Deželno ravnateljstvo za evropske zadeve sporoča, da bodo 1. avgusta objavili nov razpis iz programa čezmejnega sodelovanja CBC IPA Jadransko morje 2007-2013. Rok za predložitev projektov bo zapadel 29. oktobra. V sklopu programa znaša skupna finančna dotacija 280 milijonov evrov, od teh pa bodo tokrat razdelili približno 81 milijonov, ki bodo enakomerno porazdeljeni na treh tematskih sklopih programa. Tako je odločil te dni skupni upravni odbor za upravljanje programa CBC IPA na zasedanju v L'Aquili. Program podpira čezmejno sodelovanje med obalama Jadranskega morja med javnimi upravami, v gospodarstvu, kulturi, turizmu ter na področju okolja in infrastruktur in zajema osem držav: Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Srbijo, Črno goro, Grčijo in Italijo. Iz Italije lahko sodelujejo vse dežele ob Jadranu, od FJk do Apulije. 4 Sobota, 16. julija 2011 ITALIJA JAVNE FINANCE - Vlada na zakonski odlok postavila že 47. zaupnico Poslanska zbornica odobrila varčevalni paket Glasovanja se je udeležil tudi premier, ki je zagotovil, da dela za blagor državljanov RIM - S 47. zaupnico vladi v treh letih je poslanska zbornica včeraj izglasovala tudi varčevalni proračunski rebalans. Za zaupnico je glasovalo 316 poslancev, proti jih je bilo 284, dva pa sta se vzdržala. Poslanci so torej potrdili varčevalni dekret, kot je prišel iz senata, kjer mu je vlada priložila svoj ve-leamandma, s katerim je skupno vrednost učinkov proračunskega popravka za obdobje 2011-2014 dvignila na 87,70 milijarde evrov. Združenja potrošnikov in sindikalne organizacije so že izračunale, da bodo davčni ukrepi z znižanjem ali odpravo olajšav in uvedba nekaterih novih dajatev, kot je npr. zdravstveni ticket, družine v povprečju stali tisoč evrov več na leto. Glasovanja o zaupnici v poslanski zbornici se je udeležil tudi premier Silvio Berlusconi, ki je v pogovoru z novinarji zagotovil, da sploh ni res, da je »odsoten ali celo na begu«, kot ga obtožuje opozicija. »Tako me želijo eti-ketirati, v resnici pa sem te dni preučeval vse dokumente. Delal sem za koristi državljanov,« je zatrdil. »Zelo rad bi jim dal vse tisto, kar sem jim obljubil, predvsem znižanje davčnega pritiska, vendar je trenutek zelo problematičen in to za zdaj ni mogoče,« je pojasnil premier. Predsednik proračunske komisije v poslanski zbornici Giancarlo Gior-getti (Severna liga) je med dopoldansko razpravo v zbornici na koncu svojega posega dejal, da »vladajoča koalicija poziva vlado, naj se na kakšen način aktivira, da bodo stroški politike, omenjeni v varčevalnem svežnju, pravočasno in čim prej konkretizirani, tako kot so ostali predvideni ukrepi«. Maja nov rekord obsega javnega dolga Po podatkih Banke Italije je vrednost italijanskega javnega dolga maja zrasla na rekordno raven 1.897,5 milijarde evrov, potem ko je aprila znašala 1.890,5 milijarde. Maja lani je bil italijanski javni dolg vreden 1.829,7 milijarde evrov. Rastejo tudi davčni prihodki v državno blagajno. V prvih petih mesecih letos so se po podatkih finančnega ministrstva povzpeli na 145,84 milijarde evrov, kar je 7,05 milijarde ali za 5,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Ministrstvo ob tem poudarja »ugodno gibanje davčnih prihodkov, ki rastejo že drugi mesec zapored, in to z enako stopnjo kot v času pred gospodarsko krizo. Milanska borza negativno Živčen borzni teden se je v Milanu končal negativno, kot se je začel. Indeks najboljših delnic FTSE Mib je včeraj izgubil l'1,4 odstotka, kar pomeni, da ni bilo prav nobenega pozitivnega učinka od sprejetja varčevalnih ukrepov v parlamentu. Trgovanje se je včeraj že začelo z negativnim predznakom, nato so se indeksi nekoliko popravili, v zadnjem delu borznega trgovanja pa so znova začeli izgubljati teren, predvsem zaradi bojazni pred izidom stresnih testov bank. Izidi, ki so jih objavili po zaprtju evropskih borz, so veliko boljši od pričakovanih, saj jih ni izdelalo samo osem od 90 testiranih bank, med katerimi ni italijanskih. Vseh pet italijanskih bank (Intesa SanPaolo, Uni-credit, UBI Banca, Banca MPS in Banco Popolare) je dobilo pozitivno oceno. V v M % Berlusconi in Tremonti v zbornici: posnetek s simbolnim pomenom? ansa PARLAMENT - Ljudstvo svobode osamljeno Imunitetni odbor za Papovo aretacijo RIM - Imunitetni odbor poslanske zbornice je včeraj odobril predlog za aretacijo poslanca Ljudstva svobode Al-fonsa Papa, ki jo zahteva neapeljsko preiskovalno sodišče zaradi Papove vpletenosti v afero P4. Za predlog, ki ga je vložila Italija vrednot, je glasovalo 10 predstavnikov opozicijskih sil, 3 poslanci Severne lige so se vzdržali, medtem ko so predstavniki Ljudstva svobode zapustili zasedanje pred glasovanjem. Dokončno odločitev o Papovi aretaciji bo sprejela poslanska zbornica na plenarnem zasedanju predvidoma 20. t. m. Kljub temu pa je včerajšnji sklep imunitetnega odbora pomemben že zato, ker se bo poslanska zbornica na plenarnem zasedanju izrekla o njem. Poslanci Ljudstva svobode so sejo zapustili, potem ko je poročevalec iz njegovih vrst Francesco Paolo Sisto umaknil predlog proti Papovi aretaciji, češ da bi morali člani odbora preučiti novo dokumentarno gradivo. Po njihovem bi se lahko o zadevi neposredno izrekla poslanska skupščina brez predhodnega predloga Alfonso Papa ansa imunitetnega odbora. Kot rečeno, pa je predsednik odbora Luigi Castagnetti včeraj dal na glasovanje predlog Italije vrednot. Ljudstvo svobode ga je obtožilo, da je s tem kršil pravilnik, a pravilnost njegovega ravnanja je naposled potrdil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. S političnega vidika pa je pomembno, da se je Severna liga ločila od Ljudstva svobode in se na glasovanju vzdržala. Malo prej je strankin vodja Umberto Bossi napovedal, da bo Liga podprla zahtevo po Papovi aretaciji. ZALOŽNIŠTVO - Bonaiuti Usmeritve za reformo sistema javnih podpor za založniške pobude RIM - Javnofinančne razmere so vsej prej kot ugodne tudi za založništvo. Ko je bil pred dnevi na avdiciji v poslanski komisiji za kulturo, je podsekretar v predsedstvu vlade Paolo Bonaiuti, pristojen tudi za založništvo, priznal, da je »kontekst kritičen« in da bodo nanj neizbežno vplivali »učinki vala mednarodne špekulacije«. Zmanjševanje prodaje tiska in reklamnega oglaševanja se nadaljuje tudi letos, v prvih štirih mesecih 2011 pa se je po Bonaiutije-vih podatkih prodaja časopisov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za 2,4 odstotka, reklamnega prostora pa za 4 odstotke. »Torta« neposrednih javnih prispevkov za letošnje leto znaša 170 milijonov evrov, predvidevanja pa so vse prej kot rožnata. »Za obdobje 20122013 je predvideno 190 milijonov evrov, torej več kot letos, vendar je v ta znesek med drugim vključen tudi sporazum z javno RTV hišo RAI,« je povedal Bonaiuti. Kot je znano, so javne podpore iz zakona za založništvu glavni vir dohodka tudi za Primorski dnevnik oz. njegovega založnika družbo DZP-PRAE. Od teh prispevkov je torej odvisna prihodnost našega časopisa. Bonaiu-ti je v poslanski komisiji orisal tudi svoje usmeritve za že dolgo napovedovano reformo sistema javnih podpor za založniške pobude. Kot je povedal, bo treba višino prispevkov uskladiti s številom redno in stalno zaposlenih, nakazal pa je tudi možnost spodbud za spletne časopise. RIM - Upravno sodišče Alemannov občinski odbor razpuščen zaradi nespoštovanja ženskih kvot RIM - Deželno sodišče za Lacij je razveljavilo odredbo, s katero je župan Gianni Alemanno imenoval občinski odbor. Sodišče je na tak način sprejelo pritožbe, ki so jih vložili krajevni predstavniki Zelenih, Demokratske stranke ter Levice ekologije in svobode, ker Ale-manno pri imenovanju odbornikov ni spoštoval ženskih kvot, kot to določa občinski statut. Sicer pa bo sodišče objavilo utemeljitev razsodbe naknadno. Župan je takoj po objavi razsodbe izjavil, da ne namerava vložiti priziva, in je napovedal, da bo novi odbor imenoval do ponedeljka. Med njegovimi člani bo predsednica Športnega združenja Roma Rosella Sensi, ki bo pristojna za promocijo Rima in rimske olimpijade. »Alemanno je spet dokazal, da ni na višini svoje odgovornosti,« se je odzval rimski sekretar Demokratske stranke Marco Miccoli, ki je spomnil, da bo to že tretje prestrukturiranje občinskega odbora. Voditelj Zelenih Angelo Bonelli pa je menil, da bi moral Alemanno odstopiti, tako da bi razpisali predčasne volitve. Gianni Alemanno ansa Berlusconi padel v domači kopalnici RIM - Kot pišemo na drugem mestu, se je premier Silvio Berlusconi včeraj po daljšem javnem mrku pojavil v poslanski zbornici za glasovanje o varčevalnem paketu. Na čelu pa je imel manjšo buško. V pogovoru z nekaterimi poslanci svoje stranke je pojasnil, da je včeraj zjutraj padel v domači kopalnici. Pristavil je, da čuti bolečine v čeljusti in na vratu. Kaže, da ne gre za hujše poškodbe, kljub temu pa je premier sinoči ob vrnitvi v Milan opravil zdravniški pregled. Več kot 3 milijoni absolutnih revežev RIM - V Italiji je 3.129.000 absolutnih revežev, se pravi ljudi, ki ne razpolagajo niti z minimalnimi sredstvi za preživetje. Tako ugotavlja osrednji italijanski statistični zavod Istat v svojem poročilu za leto 2010, v katerem pristavlja, da gre za 5,2 odstotka vsega stalno naseljenega prebivalstva. Poleg tega je lansko leto v Italiji bilo 8.272.000 relativnih revežev, se pravi pripadnikov družin, ki mesečno razpolagajo z manj kot 992 evri za dva svoja člana. Relativnih re-vežev je v Italiji za 13,8 odstotka vsega prebivalstva. Tožilec zahteva pripor moža Melanie Rea ASCOLI PICENO - Javni tožilec iz Ascoli Picena je preiskovalnemu sodniku včeraj izročil zahtevek, naj se pripre 30-letni podčastnik Salvatore Parolisi pod obtožbo, da je 20. aprila letos namerno ubil svojo 29-letno ženo Melanio Reo v gozdu nedaleč od Terama. Parolisi je vselej zatrjeval, da je nedolžen, kljub temu pa je od vsega začetka edini osumljenec za zločin. Tožilec je zdaj očitno nabral zadostno dokazno gradivo, da je lahko vložil zahtevo po njegovi aretaciji. Kaže, da se je oprl na nove podatke iz obdukcije trupla nesrečne ženske, pa tudi na nove podatke o rabi mobilnikov. Parolisi je včeraj prek svojih odvetnikov izrazil »osuplost« zaradi odločitve javnega tožilca. EVRO 1,4146 $ -0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. julija 2011 valute evro (povprečni tečaj) 15.7. 14.7. ameriški dolar japonski jen 1,4146 111,97 1,4202 112,24 ruski rubel 9,1426 39,7535 62,9710 39,8605 danska krona 7,4568 0,87750 7,4571 0,88095 švedska krona 9,2121 7,8665 9,1975 7,8380 češka krona 24,490 1,1577 24,435 1,1575 estonska krona 15,6466 270,70 15,6466 269,60 poljski zlot 4,0348 4,0310 1,3600 avstralski dolar 1,3264 1,9558 1,3202 romunski lev 4,2633 3,4528 4,2743 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,2283 0,7092 2,2339 islandska krona 290,00 2,3344 290,00 2,3376 hrvaška kuna 7,4315 7,4380 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 15. julija 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,18650 0,24925 0,41325 LIBOR (EUR) - - - LIBOR (CHF) 0,12583 0,17500 0,23833 EURIBOR (EUR) 1,456 1,605 1,818 ZLATO (999,99 %%) za kg 36.161,38 € +154,28 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. julija 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,25 INITEDIII IDr»DA 1 QA +0,00 KRKA I UKA KOPER 60,60 12 70 +5,56 +0,50 +1 60 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 162,50 +0,90 TELEKOM SLOVENIJE 220,00 79,75 +0,00 +7,34 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 30,00 AERODROM LJUBLJANA 15,50 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn -6,25 -0,90 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 16,30 -10 00 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,70 6,63 +2,00 KOMPAS MTS NIKA 4,44 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 12,00 -7,69 PROBANKA 7,400 19,99 -3,87 -1 02 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 292,00 43,00 179 00 -1,71 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 100,00 13,75 -11,50 +0,95 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 15. julija 2011 -1,01 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,99 89,00 1318 -1,10 -1,00 +0 15 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,439 +2,20 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,496 1,526 -2,34 +2,35 EDISON ENEL ENI 0,825 4,016 1545 -0,60 -1,95 FIAT FINMECCANICA 7,09 -0,83 +0,93 -1 62 FINMECCANICA GENERALI IFIL 7,595 13,07 -1,66 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,58 12 28 -1,49 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,79 -2,85 +1,42 +1 72 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,07 6,125 219 -1,37 -1 35 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,655 13 52 -2,96 -1 60 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,38 +2,48 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,99 6,29 +0,61 -3,45 -1 43 TENARIS TERNA 0,86 15,63 -1,14 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,036 0,06 -0,52 -1,24 UNICREDIT 3,45 1,21 -1,71 -2,10 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 97,39 $ +0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. julija 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 751,41 +1,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb - - DIDC 07flÄn AÄQ FIRS, Banjaluka 1.946,30 7tû Q1 -0,13 _i_n i Q LiuicA i j(utuyiau / z. i tu,iu SRX, Beograd - - bicy c-ai-aizawrt 1 qív7a-) _!_ 1 /1C un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.514,58 +0,46 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.479,73 2.356,67 +0,34 +1,36 S&P 500, New York 1.316,14 +0,56 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.310,83 7.220,12 5.843,66 -0,72 +0,07 -0,06 CAC 40, Pariz 3.726,59 -0,66 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.638,90 1.199,2 2675,38 -0,42 -0,17 -0,74 Nikkei, Tokio 9.974,47 +0,39 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.084,24 21.875,38 2.180,59 -0,14 -0,30 Sensex, Mubaj 18.561,92 -0,30 I———i Ulica dei Montecchi 6 U tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sobota, 16. julija 2011 5 APrimorski ~ dnevnik SKGZ-SSO - Štoka in Pavšič sta se sestala s prefektom Alessandrom Giacchettijem »Nujno rešiti vprašanje dvojezične špetrske šole« Nevarnost krčenja števila slovenskih šol - Giacchetti obljubil posredovanje za rešitev problemov Predsednika Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Rudi Pavšič sta se včeraj srečala s tržaškim prefektom in vladnim komisarjem Alessandrom Giacchettijem, da bi ga seznanila z nedavnim srečanjem, ki sta ga imela v Rimu pri podtajniku na zunanjem ministrstvu Alfredu Mantici. Pavšič in Štoka sta izrazila zadovoljstvo nad vsebino srečanja in sklepom, da bo predsedstvo vlade jeseni sklicalo prvo zasedanje vladnega manjšinskega omizja, kar sta SKGZ in SSO predlagali že pred časom. Kot piše v tiskovnem sporočilu, sta Pavšič in Štoka povedala, da si manjšina od tega veliko pričakuje in si želi, kot je podčrtal tudi sam podtajnik Alfredo Mantica, da bi se v taki obliki dogovarjanja izpostavilo in rešilo nekaj odprtih vprašanj, ki v prvi vrsti zadevajo neizvajanje zaščitnih normativov. V ta namen naj bi do konca meseca prišlo na tržaški prefekturi do pripravljalnega sestanka, katerega se bodo udele- Rudi Pavšič žili tudi predstavniki SKGZ in SSO in zunanjega ministrstva. S tem v zvezi sta predsednika krovnih izročila sogovorniku dokument, ki sta ga v Rimu naslovila ministrskemu podtajniku. Giacchetti je izrazil zadovoljstvo nad takim načinom reševanja odprtih vprašanj naše skupnosti in izrazil pripravljenost na vsestransko sodelovanje, da se udejanji pozitiven duh sodelovanja in prijateljstva med sosednjima državama in v odnosih med ita- lijansko državo in slovensko narodno skupnostjo, je zapisano v tiskovni noti. In prav spričo take pozitivne klime je toliko bolj anahronistično zadržanje večine v Občini Špeter, ki se je zavzela za izločevalne izbire (nevarnost promiskuitete med otroki italijanske in dvojezične šole), ki ne sodijo v razmišljanje in politiko tretjega tisočletja. Pav-šič in Štoka sta vladnega komisarja zaprosila za posredovanje pri odpravljanju zaprek, ki postavljajo v veliko negotovost obstoj in razvoj dvojezične špetrske šole. Giacchetti je bil mnenja, da je treba postoriti vse, da se problemi v Špetru rešujejo pozitivno v korist vseh in v tem smislu obljubil svoje posredovanje pri pristojnih šolskih in upravnih sredinah. Na srečanju sta predsednika krovnih organizacij izpostavila nevarnost, da bo odlok o finančnem manevru utegnil v precejšnji meri prizadeti mrežo šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Če bo namreč obveljala črka odloka, se utegne število samostojnih slovenskih šolskih ustanov v pre- cejšnji meri skrčiti zlasti na Tržaškem, medtem ko je na Videmskem pod vprašajem špetrska dvojezična večstopenjska šola. Obvezna vertikalizacija in novi številčni kriterij, ki jih finančni manever predvideva, postavljajo pod veliko vprašanje avtonomijo posamezne šolske ustanove. Predsednika Pavšič in Štoka, še piše v sporočilu, sta s tem v zvezi opozorila na specifiko slovenskega šolskega sistema, ki ga ščitijo tudi mednarodni in državni zakonski normativi. FUNDACIJA - Za znanstveno raziskovanje UNIVERZA - Od ponedeljka dalje Telethon bo v Trstu Vpis na univerzo oz. vložil 620 tisoč evrov prijava na sprejemne izpite Fundacija Telethon bo vložila 620 tisoč evrov v štiri projekte znanstvenega raziskovanja, ki jih bodo izvajali v treh tržaških znanstveno-ra-ziskovalnih ustanovah. Za to se je odločila zdravniško-znanstvena komisija fundacije, ki je včeraj podelila finančne prispevke. S tem so financiranja, ki jih je doslej Telethon namenil deželi Furlaniji-Julijski krajini, dosegla skupno 9,5 milijona evrov. Fundacija bo 620 tisoč evrov vložila v projekte štirih raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo z bojem proti genetskim boleznim. To so mednarodna šola za višje študije Sissa, Mednarodni center za gensko inže-nirstvo in biotehnologijo ICGEB pri Raziskovalnem centru na Padričah in bolnišnica Burlo Garofolo. V šoli Sissa bo Enrico Cherubini vodil projekt za raziskovanje posebnih mehanizmov, ki urejujejo obnašanje nekaterih molekul in celic, ki so odgovorne za posebne oblike nevroloških bolezni, vezanih na avtizem. V centru ICGEB bo Mauro Giacca vodil projekt o genski terapiji, ki omogoča »vbrizgavanje« zdravih genov v paciente z genskimi obolenji. Namen raziskovalne skupine je ugotoviti najboljši način za nadomestitev bolnih genov. V bolnišnici Burlo Garofolo bo Anna Savoia v sodelovanju z dvema neapeljskima raziskovalnima skupinama proučevala nov način zdravljenja t.i. Fanconijeve anemije. V okviru drugega projekta pa bo Adamo Pio DAdamo v sodelovanju s tremi raziskovalnimi skupinami iz Bologne, Barija in Conegliana Veneta raziskoval gensko bolezen, ki prizadene vid. Univerza v Trstu sporoča, da je od ponedeljka, 18. julija, možno vpisovanje na univerzitetne diplomske tečaje oz. prijava na sprejemne izpite v primeru tečajev z omejenim vpisom. Rok za vpis na proste tečaje zapade 6. oktobra, medtem ko so zapadlosti za prijavo k sprejemnim izpitom v primeru tečajev z omejenim vpisom objavljene v posameznih razpisih. Vpis je možen preko interneta na spletni strani www.units.it/im-matricolazioni, dokumentacijo pa je treba do 31. avgusta izročiti pri okencih študentskega tajništva, od 1. septembra do 6. oktobra pa pri enotnem okencu za vpisovanje. Diplomski tečaji, pri katerih so predvideni sprejemni izpiti, so sledeči: triletni diplomski tečaj arhitekturnih ved (prijava do 25. avgusta, izpit 7. septembra); tečaji za magistr- POKRAJINA - V dvorani pokrajinskega sveta Včeraj prvič zasedalo zeleno omizje o kmetijstvu V dvorani pokrajinskega sveta je včeraj prvič zasedalo zeleno omizje o kmetijstvu, ki ga je sklical pokrajinski podpredsednik in odbornik za gospodarski razvoj in politike za Kras Igor Dolenc. To je institucionalno omizje, namenjeno kmetijstvu in ki ga je pokrajinski odbor z ustreznim sklepom ustanovil 7. julija. Po uradni ustanovitvi je bil včerajšnji prvi sestanek namenjen izdelavi seznama prednostnih vprašanj in prvih potrebnih korakov, je uvodoma povedal Dolenc. Problemov res ni malo. Med glavnimi vprašanji, ki so prišla do izraza na omizju, so problematika odškodnine za škodo, ki so jo povzročili divji prašiči, škoda, ki jo povzroča suša, upravljanje javnih zelenih površin, zaščitena območja in ekološki boj proti zajedavcem. Po končanem srečanju je Dolenc poudaril, da se bo zeleno omizje ponovno sestalo v kratkem. Na prihodnjem zasedanju pa bodo že začrtali smernice za prve ukrepe glede najbolj perečih vprašanj. Zeleno omizje v dvorani pokrajinskega sveta Pri zelenem omizju, ki ga koordinira pokrajinska uprava, sodelujejo občinska in deželna uprava, Trgovinska zbornica, Pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo, Inšpektorat za gozdove, Deželna agencija za podeželski razvoj ERSA, zbornica agronomov, konzorciji proizvajalcev, sindikalne organizacije, naravovarstvena združenja in združenja potrošnikov. sko diplomo iz farmacije ter farmacevtske kemije in tehnologije (prijava do 22. avgusta, izpit 5. septembra); tečaji za magistrsko diplomo iz medicine, kirurgije in zobozdravstva (prijava do 22. avgusta, izpit 5. septembra); triletni diplomski tečaji fi-zioterapije, zobne higiene, bolničar-stva, babištva, tehnike biomedicin-skega laboratorija, tehnike radiologije in tehnike preventive (prijava do 25. avgusta, izpit 8. septembra); triletni diplomski tečaj psiholoških ved in tehnik (prijava do 22. avgusta, izpit 2. septembra); triletni diplomski tečaj socialne službe (prijava do 29. avgusta, izpit 14. septembra); diplomski tečaj iz bioloških ved in tehnologij in diplomski tečaj iz kemije (prijava do 25. avgusta, izpit 9. septembra); triletni diplomski tečaj mednarodnih in diplomatskih ved (prijava do 22. avgusta, izpit 5. septembra); triletni diplomski tečaj uporabne medjezikovne komunikacije (prijava do 22. avgusta, izpit 1. septembra za angleščino kot prvi jezik, 2. septembra pa za ostale jezike). Za triletne diplomske tečaje na fakulteti za inže-nirstvo, kjer je vpis sicer prost, je potrebna internetna prijava na obvezen, a ne selektiven samoevalvacijski test: prijava je možna do 25. avgusta, test pa bo 6. septembra. Za ostale proste diplomske tečaje je predvideno preverjanje primerne začetne priprave. Informacije o tem je mogoče dobiti prav tako na že omenjeni spletni strani www.units.it/immatricolazioni, kjer si je poleg tega mogoče ogledati razpis za določitev taks in prispevkov za akademsko leto 2011/2012 ter urnike študentskega tajništva. Za vse ostale informacije se je mogoče obrniti na službo za usmerjanje Univerze v Trstu, ki bo delovala čez vse poletje (razen v tednu velikega šmarna) s sledečim urnikom: ob ponedeljkih med 15.15 in 16.15, ob torkih, sredah in četrtkih pa med 9. uro in 11.30. Na voljo pa bo tudi urad za stike z javnostjo Univerze v Trstu v Ul. Procureria 2/a (za Velikim trgom oz. tržaškim županstvom) s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah med 9. uro in 12.30 ter med 14.30 in 17. uro, ob torkih, četrtkih in petkih pa med 9. uro in 12.30. Lucchini: Sporazum z bankami je zdaj uraden Grupacija Lucchini, ki je lastnica ške-denjske železarne, je sinoči uradno sporočila, da so sporazum o zamrznitvi dolga 770 milijonov evrov in o preosnovi skupine podpisale vse banke. Kot smo poročali, so dogovor že sklenili prejšnji teden na vrhu na ministrstvu za gospodarski razvoj. S tem je tudi propadla možnost, da bi vodstvo Lucchinija prevzel komisar. Pooblaščeni upravitelj skupine Lucchini Marcello Calcagni je v zvezi z glavnimi točkami sporazuma včeraj prejel povoljno mnenje vseh delničarjev. Zaradi tega bo zdaj skupina Lucchini lahko nadaljevala po začrtani poti, je še poudaril Calcagni. Pokrajina: Dolenc sprejel Coldiretti Pokrajinski podpredsednik in odbornik za gospodarski razvoj in politike za Kras Igor Dolenc je v okviru srečanj s kmečkimi stanovskimi organizacijami včeraj sprejel predsednika organizacije Coldiretti Dimitrija Žbogarja in direktorja Iva Bozzata, s katerima so govorili o načrtih pokrajinske uprave za promocijo in ovrednotenje ozemlja. Dolenc je tudi pozitivno ocenil pobudo Coldirettija »Campagna Amica«, ki spodbuja neposredno prodajo od proizvajalca do potrošnika. V Miliah okrogla miza v spomin na Borsellina Ob 19. obletnici mafijskega umora sodnika Paola Borsellina bo drevi v miljskem gledališču Verdi okrogla miza, posvečena spominu na policista Eddia Cosino in na vse žrtve mafije. Srečanje bo v priredbi sindikata policistov Siulp ob 20.30 in ga bo vodil Lorenzo Frigerio, glavna gosta pa bosta Borsellinov brat Salvatore in javni tožilec na sodišču v Turinu Gian Carlo Caselli. Sklepno besedo bo podal državni tajnik sindikata Siulp Felice Romano. Zbirka časopisov in revij knjižnice Hortis za zdaj v palači Gopčevic Od ponedeljka bo v knjižnici mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev v dvorani Bazlen v palači Gopče-vič v Ul. Rossini 4 začasno na voljo zbirka časopisov in revij mestne knjižnice Attilio Hortis. To sta sporočila odbornik za kulturo Andrea Mariani in direktor mestne knjižničarske službe Adriano Dugulin in dodala, da bo javnosti na voljo tudi internetna povezava. Ogled zbirke bo možen po običajnem urniku: ob delovnikih med 9. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 10. in 13. uro. Zaradi tehničnih težav, povezanih z uhajanjem strupenega formaldehida, še vedno nista mogoča izposoja gradiva ter ogled starih številk. Občina Trst meni, da bodo situacijo rešili prve dni avgusta, ko bodo dokončali sanacijo prostorov palače Biserini na Trgu Hortis, pod pogojem, da bodo meritve Deželne agencije za okolje Arpa potrdile, da ni več tveganja. Direktorja službe za preprečevanje in zaščito Diego Massimiliani in Dugulin bosta odločila, ali bo knjižnica odprta že isti mesec. Informacije nudijo na sedežu mestne knjižnice Hortis v Ul. Madonna del Mare 13 (telefon 040-6758200, 040-6758412), v knjižnicah Quarantotti Gambini v Ul. Lodole 6 (telefon 040-649556) in Ste-lio Mattioni v Ul. Petracco 10 (telefon 040-823893) in v knjižnici mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev v Ul. Rossini 4 (telefon 0406754068). Poleg tega občani za zdaj lahko koristijo le gradivo, ki ga hranijo na sedežu v Ul. Madonna del Mare, ravno tako je začasno prekinjena spletna izposoja knjig. 6 Četrtek, 14. julija 2011 TRST / TRŽAŠKA OBČINA - Od barkovljanskega gozdiča do Miramara Barkovlje: ob okrepčevalnicah kante za ločeno zbiranje odpadkov Skupna akcija tržaške občine, upraviteljev okrepčevalnic in podjetja Acegas/Aps Barkovljanski borov gozdič in tamkajšnje nabrežje bodo letos bolj čisti. Vsaj tak je neprikrit namen akcije o ločenem zbiranju odpadkov na barkovljanski obali, ki so jo skupno začrtali in udeja-nili tržaška občinska uprava, podjetje AcegasAps in upravitelji tamkajšnjih okrepčevalnic. Operacija je po svoje zelo preprosta. Ob vsaki okrepčevalnici so pred nekaj dnevi namestili dve 120-litrski kanti za ločeno zbiranje odpadkov: zeleno za steklo in pločevinke, sinje barve za plastiko. Kante za papir niso namestili, ker papir, v katerem je bil na primer ovit sendvič s pršutom, ali kaka druga hrana, ne sodi v reciklažo, je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci poudaril tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Fabio Omero. Ljudje bodo lahko papir (na primer prebrane časopise ali revije) odložili v temu namenjene zabojnike ekoloških otokov, ki so jih premestili na obalno stran ceste na barkovljanskem nabrežju. Ločeno zbiranje odpadkov ni pobožna želja, temveč dolžnost, je opozoril Omero. Tako določa državni zakon. Tržaška občina se doslej ni prilagodila zakonskim določilom o odstotkih ločenega zbiranja, zato je barkovljanska pobuda res stimulativna. Koliko je bila potrebna, priča podatek, ki ga je iznesel direktor službe za nadzor zunanjih dejavnosti pri podjetju AcegasAps Alberto Mian. V poletnih mesecih bosta dva sezonsko zaposlena skrbela za čiščenje območja od barko-vljanskega gozdiča do Miramara. Prvi dan sta na polovici tega območja napolnila z odpadki in vsem, kar so ljudje odvrgli na tla, kar osem velikih vreč. Dva zaposlena bosta skrbela za čiščenje obale in tamkajšnjih kopališča vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah Odgovorna funkcionarja podjetja AcegasAps Alessandro Orongiu in Michele Bossi sta posredovala podatke o ekoloških otokih na barkovljanski obali. Ti so bili do pred kratkim nameščeni na strani pod pobočjem. Pred dnevi so jih premestili na obalno stran, da bi omogočili lažji dostop kopalcev do njih, to je brez prečkanja Obalne ceste. Od barko-vljanskega gozdiča do Miramara je nameščenih osem takih otokov s štirimi zabojniki s po 3.200 litrov prostornine. Do izteka sezone bo tu nameščenih še dvajset manjših, 670-litrskih zabojnikov. Namen je jasen: storiti vse, kar je potrebno, da bi kopalci in drugi obiskovalci bar- Z leve Fabio Omero, Alberto Mian, Alessandro Orongiu in Michele Bossi kroma kovljanske obale odlagali odpadke v zabojnike in v nove kante ob okrepčevalnicah, da bi bila obala - s skupnimi močmi - čistejša. Akcijo na barkovljanski obali je zastavila že prejšnja občinska uprava. Sedanja, levosredinska, jo je izpeljala. Že za časa desnosredinske uprave se je - tudi v občinskem svetu - večkrat zastavilo vprašanje stranišč na barkovljanski obali. Takratni svetnik Unaltra Trieste Andrea Pellarini je kar nekajkrat pozval župana Roberta Dipiazzo, naj uprava poskrbi za ureditev stranišč. Tega pa ni storila in zadevo prepustila Cosolinijevi upravi v neprijetno doto. Odbornik Omero je ugriznil v to kislo jabolko. Povedal je, da je ureditev javnih stranišč na obali »kompleksen problem«, saj morajo o tem izdati svoja mnenja spomeniško varstvo in cela vrsta drugih pristojnih ustanov. Pojasnil pa je, da bo občina zadelo zasilno rešila, in sicer z namestitvijo začasnih stranišč, takih, kot se jih, na primer, poslužujejo na gradbiščih ali ob množičnih prireditvah. Omero pa je obenem opozoril na temeljni problem: omikano ravnanje ljudi. Pozval jih je, naj ob odhodu počistijo za sabo in naj ne puščajo na obali svojih odpadkov. Podobno je pozval lastnike psov, ki peljejo svoje miljenč-ke na sprehod na obalo, naj odstranijo njihove odpadke. S takim civilnim čutom bo - s sodelovanjem vseh - bar-kovljanska obala bolj čista in vabljiva kot je bila doslej. M.K. OBČINA TRST Cosolini za bolj pravične davke Tržaški župan Roberto Co-solini namerava opraviti pravo revolucijo občinskih davkov, tarif in drugih dajatev. Na včerajšnji seji odbora je posameznim odbornikom naročil, naj preverijo, ali so razne tarife in obdavčitve v njihovih sektorjih pravične, ali ne. Posredoval je primer tarif za zasedbo javnih prostorov: tarifa za kavarno v mestnem središču ne more biti enaka tarifi kavarne ali kakega drugega lokala v predmestju, ker ima slednja manj prometa. Zato bi bilo treba tarife primerno uravnovesiti. Podobno je z dodatkom davka Irpef. Ta dodatek je v občini najvišji možni, Cosolini pa namerava preveriti, ali je možno manj premožnim in potrebnim občanom znižati ta davek. Na Malem Lošinju je skupina preživela prijetnih deset dni 1 Bivanje so popestrile razne dejavnosti Prve dni julija se je vrnila z letovanja na Malem Lošinju skupina Krutovih članov in prijateljev. Skupina je uživala ob kopanju, sončenju, in sprehajanju po položnih stezah, ki se mestoma vijejo vzdolž slikovite skalnate obale v senci bujnega sredozemskega zelenja. V sredo, 29. junija je bil prirejen izlet na otok Ilo-vik, kjer je bilo vse živo ob praznovanju krajevnih patronov sv. Petra in Pavla. Desetdnevno bivanje so popestrili glasbeni večeri in že tradicinalni turnir v bali- naju, kjer so bili v taki ali drugačni vlogi soudeleženi prav vsi člani. Na Krutovem sedežu je že v teku vpisovanje za naslednje enotedensko bivanje na tem lepem otoku od 28. avgusta do 4. septembra. SDGZ - V okviru dejavnosti sekcije za mednarodno trgovino in storitve Priprave na gospodarsko in spoznavanje možnosti misijo v Albaniji in Kosovu za prodor na argentinski trg Gostitelj srečanja sekcije za mednarodno trgovino je bil tokrat predsednik SDGZ Niko Tenze Odborniki in člani sekcije SDGZ za mednarodno trgovino in storitve so se v ponedeljek zbrali v gostilni Lampara v Križu na družabnem večeru in seji sekcije. Beseda je tekla o predvideni gospodarski misiji v Albaniji, ki jo prireja združenje trgovinskih zbornic Unioncamere. V zvezi s tem so člani izrazili željo, da bi vzporedno z obiskom te balkanske države organizirali - s podporo zborničnega podjetja Aries in zavoda za zunanjo trgovino ICE - tudi gospodarsko misijo na Kosovu, tako da bi se naši člani in ostali zainteresirani podjetniki lahko seznanili z možnostmi, ki jih ponuja najmlajša država na Balkanu. O tem so že stekli pogovori na Ariesu, ki je bil pripravljen podpreti pobudo in se o tem pogovoriti tudi z ICE. Ariesu je bilo predlagano, da bi se predhodno uredilo seznam kosovskih podjetij po sektorjih, katere bi potem vsako zainteresirano včlanjeno podjetje prej kontaktiralo in navezalo prvi stik, ki bi se poglobil z medsebojnim srečanjem na Kosovu. Seja je nadaljevala s predstavitvijo novega oz. nadaljevalnega projekta Argentina - NordestE, kateremu sledi Massimiliano Rudella. Klick-off konferenca je bila prejšnji torek na Občini Tržič, ki je vodilni partner projekta, v okviru katerega je med drugim predviden tudi ogled mednarodnega sejma v mestu Salti (severovzhodni del Argentine). SDGZ in Confindustria Go- rica sta projektna partnerja, ki bosta morala zagotoviti predstavitev vsaj 30 podjetij, katerih opisi in osnovne informacije bodo tiskane v priložnostni brošuri, ki jo bo izdala Občina Tržič. Glede na to, da za obisk naših operaterjev v projektu ni razpoložljivosti, je tajnik sekcije Sardoč omenil, da so o tem že govorili z odgovornim v tržiški občinski upravi, da bi del stroškov, ki bi jih imela naša podjetja za izvedbo gostovanja, lahko krila Trgovinska zbornica oz. bi lahko prišli do finančnega prispevka zavoda ICE. Prisotni so se s predlogom Boruta Sardoča strinjali in menili, da bi morali odnose s tržaško izpostavo ICE še okrepiti, in to tudi v sodelovanju s slovensko agencijo za tuje naložbe Japti, ki je podprla tokratno srečanje. Predsednik sekcije Robert Devetak je pripomnil, da bi bilo primerno, da bi o tem trgu dobili kakšno informacijo več, Sar-doč pa je spomnil, da so osnovni podatki o trgu in najzanimivejših gospodarskih panogah tako na spletni strani agencije Japti (Izvozno okno) kot zavoda ICE. Pogovor se je nato osredotočil na srečanje, ki bi ga priredili v septembru z novim srbskim generalnim konzulom v Trstu, ki je za to že izrazil zanimanje in pripravljenost. Družabni večer so odborniki in člani sklenili z ribjim prigrizkom iz tržaškega zaliva, med katerimi so izstopale kriške garuže in kaneštreli. Borut Sardoč/SDGZ / TRST Četrtek, 14. julija 2011 7 MODA - ITS TEN Mladi modni oblikovalci in njihove (temačne) vizije Barbara Franchin o pomembnem dogodku, ki ga Trst navadno kar spregleda Marsovci, ki se na vse kriplje trudijo, da bi odpravili virus ustvarjalnosti. Da bi rešili svet pred kreativnostjo. To je nekakšna vezna nit letošnje izvedbe dogodka ITS, ki bo nocoj, desetič zapored, zaživel v Trstu. Modna pista v prostorih bivše tržaške ribarnice bo še enkrat obelodanila tendence in trende, ki bodo v prihodnjih letih kraljevali na svetovnem trgu mode. Med osrednjimi aduti dogodka je nedvomno tudi vizija, ki jo je imela Barbara Franchin, Tržačanka, ki se je pred desetimi leti odločila za pomemben korak in pri tem ponudila tudi Trstu priložnost, ki je do takrat ni imel. Da postane stična točka mladih oblikovalcev, ki bodo nekoč lahko rekli, da se je vse začelo ravno na severu Jadrana. Zgodb mladih študentov, ki se s pomočjo tržaškega talent campusa spremenijo v prave modne oblikovalce je še in še. Coco Chanel je trdila, da moramo dogodke, zato da se zgodijo, predhodno spodbuditi. Pri agenciji EVE so se tega vodila držali. Da gre pri tem za izredne kreativce, dokazuje tudi njihov izbor, saj mladi »krojači« in »šivilje« izhajajo iz najbolj prestižnih evropskih in svetovnih šol. Od londonskih Central St Martins College in Royal College of Art, do pariškega Institut Francaise de la Mode, Royal Academy of Art iz Antwerpna do Bunka Fashion Collegea v Tokiu. Kot je povedala Franchinova, »je ena osrednjih zanimivosti našega celoletnega dela ravno opazovanje trendov in tendenc, ki so vsako leto skupni mladim, kljub temu, da se seveda sploh ne poznajo in da živijo nekaj sto, če ne tisoč kilometrov daleč«. Drevišnja zaključna prireditev, ki jo bo vodila že stara znanka tržaškega »modnega eventa« Victoria Cabello, bo dosegla višek ob 21. uri s proglasitvijo letošnjega zmagovalca. Ob glavni nagradi 20 tisoč evrov, ki jih mora zmagovalec delno investirati v novo modno kolekcijo in delno pa jih lahko porabi zase, je zagotovljena še cela vrsta stranskih nagrad. Tako je na primer zagotovljeno enoletno sodelovanje z modno hišo Diesel, na koncu katerega bodo posamezni modeli zmagovalca tudi na prodaj v evropskih trgovinah. (Iga) Pred desetimi leti je bil ONE. Leto zatem je postal TWO, in nato še 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. Letos je TEN, kjer ITS pomeni International talent support, ali kovačni-ca novih talentov, TEN pa označuje deseto izvedbo modne revije, ki je tudi Trst uvrstila med prestolnice mode. To predvsem za mlade nadarjene modne ustvarjalce, ki so prav na tržaški modni brvi našli nepogrešljivo odskočno desko, s pomočjo katere so se prebili zelo daleč. Simbol letošnjega jubileja je srce, »brez katerega - trdi Barbara Franchin direktorica in duša celotnega dogodka -bi prav gotovo nikoli ne uspeli. Srce in ljubezen do tega kar počnemo je edina gonilna sila, ki nas je skozi vseh deset let bodrila in prepričevala, da smo na pravi poti. Da velja vztrajati in to kljub številnim težavam, ki smo jih sproti srečevali«. Pred desetimi leti ste prvo izvedbo izpeljali na gradu sv. Justa in takoj pokazali, da gre za izjemen dogodek, ki ga Trst ni bil vajen. Kakšen je obračun ob koncu teh prvih desetih let? To obdobje je bilo za nas nadvse zanimivo. Vsakič, ko se spomnim tiste prve izvedbe in kako smo čez noč postavljali modno pisto znotraj grajskega dvorišča in se pri tem morali posluževati žerjava, ker bi drugače tisti leseni most ne prenesel teže vseh naših rekvizitov, se sprašujem, kako smo sploh vse to zmogli. Leto kasneje smo dogodek speljali na samem Velikem trgu in kljubovali številnim polemikam in kritikam, ki so nasprotovale ogromnemu šotoru v središču mesta. Takrat sem pravzaprav tudi razmišljala, da bi ITS preselila v drugo mesto, ker se mi je Trst zdel nadvse nehvaležen. Zdelo se mi je, da nas to mesto ne razume in ne vidi pomembnosti takega dogodka. Na koncu pa smo le ostali tukaj, ker smo jaz in moji sodelavci zelo navezani na mesto. Od leta 2005 smo v bivši ribarnici in mislim, da je to tudi najlepša lokacija: v neposredni bližini morja, simbola izmenjav, v našem primeru modnih. Izreden dogodek, za katerega pa kljub vsemu, v Trstu ve bolj malo ljudi ... Res. To zelo obžalujem. To je pravzaprav pravi handikap naše pobude. Upala sem, da bi z deseto izvedbo uspeli prebiti ta zid in odpreti defile številnejšemu občinstvu. Zal pa priredba takega dogodka, za katerega si tudi od vsega začetka prizadevamo, da bi bil na višku, ne omogoča, da bi ga organizirali na odprtem ali v kakem drugem neprimernem prostoru. V bivšo ribarnico pa lahko vstopi samo 700 oseb. Če pomislimo, da pri tem več kot štiristo prostorov zasedejo žirija, novinarji, sponzorji, izve- denci ... Ostane jih manj kot tristo, tako da je za publiko res zelo malo mest. K temu pa moram žal dodati, da smo letos prejeli bistveno manj denarnih sredstev, kar je seveda še bolj omejilo naše načrte. Upam, da bomo že prihodnjo izvedbo organizirali tako, da jo bomo lahko odprli številnejši publiki. Ob že ustaljenih predstavitvah oblek, modnih dodatkov in fotografije, bo letos prvič zaživel tudi sklop, posvečen nakitu. Zakaj ste se odločili za to? To ni bila naša izbira, ampak odločitev družine Swarowski, ki je že dve leti opazovala naše delo. Naposled so nas letos poklicali in ponudili pokroviteljstvo za nov sklop, ki bi zaobjemal nakit. Ideja se nam je zdela izredna in tako bomo drevi posvetili delček defileja tudi ogrlicam, zapestnicam, in drugim dodatkom. ITS je spektakel, ki predstavlja nekakšno zaključno akademijo posameznih mladih kreatorjev, kljub vsemu pa prikazuje tudi stvarnost, v kateri živimo in napoveduje bodoče modne trende. Kaj bo predstavljeno letos? Še vedno so zelo prisotne črna, siva in sploh temne barve. Kar nekaj mladih oblikovalcev predstavlja obleke in modele, ki predvidevajo prekrit obraz, kar seveda označuje krizo in predstavlja simbol temačnih časov. Po nekaj letih odsotnosti pa se končno vrača tudi bela barva, ki pa predstavlja potrebo po očiščenju. Blago je prekrito z geometričnimi motivi. Ti predstavljajo potrebo po neki sigurnosti, željo po gotovosti. Zal pa je še vedno veliko okostij in lobanj, kar seveda ne kaže na nič kaj posebno pozitivnega. V preteklosti vam je marsikdo očital, da stvaritve, ki jih mladi oblikovalci prikazujejo pri vas, nikakor niso modne, ker jih ni mogoče obleči, ampak so odraz neke umetnosti ... To, kar prikazujejo pri nas, je v bistvu zadnji krik svobode mladih študentov. Zaključna akademija, kjer se »razpi-štolijo« in jim ni treba slediti nobenim komercialnim zahtevam, ki jih bodo morali upoštevati takoj zatem. Na naši modni brvi so še zadnjič prikazane sanje. To, kar so se naučili v nekaj letih študija. Iz vsake od njihovih kolekcij bi lahko priznani modni ustvarjalec pobral cel kup intuicij in idej. Od kod pa danes prihajajo najzanimivejše stvari? Prav gotovo z Vzhoda. Iz Južne Koreje in Azije nasploh. Morda pa so najlepše stvari japonske. (Iga) Barbara Franchin Sabina Guzzanti: nov termin za recital na gradu sv. Justa V teh dneh se je začela predprodaja vstopnic za osrednje kulturne dogodke iz niza SerEstate, ki bo kot znano potekal na dvorišču grada sv. Justa. Med temi je tudi recital komičarke in igralke Sabine Guzzanti, ki bo na gradu nastopila 26. avgusta (in ne 10. 8. kot je bilo prvotno napovedano). Medtem bo v torek na grajskem dvorišču še zadnja ponovitev Straussove operete Noč v Benetkah, 20. julija pa bo na vrsti baletna predstava Labodje jezero v izvedbi makedonske opere. Umetnik Nata se predstavlja Drevi, bo ob 19. uri v palači Costan-zi otvoritev razstave umetnika Nate, slikarja, ki živi in ustvarja med Milanom in Codroipom. Razstavljene bodo umetnine na papirju in platnu. Ogled razstave, ki jo prirejata združenje Juliet in odborništvo za kulturo Občine Trst, bo možen vsak dan, do 14. avgusta, od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. V ponedeljek Lorenzo Vale V občinski galeriji na Velikem trgu bodo v ponedeljek ob 18.30 odprli osebno razstavo Lorenza Valeja, ki je leta 1997 zaključil študij na beneški likovni akademiji. Na ogled bo okrog 20 olj na platnu, ki so nastala v zadnjem obdobju. BRIŠČIKI - Nadaljuje se Guča na Krasu Po Bregovicu, Shantel in Boban Markovic Po odmevnem otvoritvenem koncertu, ki je z glasbo Gorana Bregoviča in njegovega Wedding and funeral orchestra privabila na prireditveni prostor letališča v Briščikih več tisoč privržencev balkanske glasbe, se bo festival Guča na Krasu nadaljeval tudi v danes in jutri z mednarodno priznanimi gosti. Današnji večer bo zaznamoval nastop Shantela in benda Bucovina Club Orchestra iz Nemčije. Shantel je začel svojo kariero kot dj v Frankfurtu z značilno mešanico balkanske in elektronske glasbe. Njegove plošče pa so doživele velik uspeh tako med kritiki kot med poslušalci. Večer bo odprl srbski Ekrem Ma-mutovič Orkestra, ki predstavlja neposredno povezavo z znamenitim festivalom v Guči, saj se skupina ponaša z lansko, dvojno zmago. Večer bo sklenil nastop domače skupine Dej še'n litro, ki ima za seboj že deset let ustvarjanja na tem specifičnem glasbenem področju. Nedeljski spored, ki se bo pričel ob 18. uri, bo potekal v še bolj tradicional- nem duhu z nastopom orkestra Bobana in Marka Markoviča, večkratnih zmagovalcev v Guči, dedičev pristne romske žilice srbske glasbe. Leta 1995 so organizatorji Guče proglasili Bobana za "Maestra Trobente', kar je naj-prestižnejša nagrada za vsakega balkanskega trobentača. Koncert bosta popestrila italijanska skupina Radio Zastava in Orkestar Dejana Lazareviča, vzhajajoče zvezde balkanske glasbe, ki je v zadnjih letih že dvakrat prejel priznanje Zlate trobente. Danes bo blagajna odprla ob 18. uri, v nedeljo pa ob 17.; posamezna vstopnica stane 5 evrov, na voljo pa so tudi vip-vstopnice z vključeno pijačo in hrano iz kioskov s tipično srbsko ponudbo. Festival, ki ga društvo DrugaMuzika prireja pod pokroviteljstvom občine Zgonik in s prispevkom Odborništva za produktivne dejavnosti Dežele FJK, ima tudi turistično vrednost, zato bodo vsi imetniki vstopnic lahko izkoristili popust za ogled Briške jame. PALAČA TERGESTEO - Novo odprtje Ugledne dame in gospodje za dobrodošlico Že tretjič prenovili stavbo na Borznem trgu - Številno občinstvo se sprehajalo po novih »nabrežinskih« tleh - Trgovine bodo odprli naknadno Poslopje nekdanje carine, ki so ga leta 1838 odstopili delniški družbi Tergesteo, je bilo od vedno zelo pomembno za celotno prebivalstvo mesta Trst. Palača Tergesteo se namreč nahaja v zgodovinskem mestnem središču, med dvema tržaškima simboloma: Borzo, stebrom trgovskega delovanja in gledališčem Verdi, stično točko kulturnega življenja. V galeriji palače naj bi torej namestili še eno borzo, elegantne trgovine, stanovanja za premožne sloje, družbene krožke in pomembno kavarno. To se je tudi uresničilo, ko je arhitekt Franceso Bruyn stavbo stare carine prenovil in leta 1842 odprl palačo Tergesteo, bolj ali manj, kot jo poznamo danes, ko so jo prenovili že tretjič. Palača je v svojem približno stoletju in pol življenja doživela različne podobe. Tako so med drugo svetovno vojno v njej ustanovili nemški vojaški krožek, po vojni pa britanski. Kasneje so palačo ponovno prenovili in ji vrnili prvotni lesk, da je v svoji novi podobi predstavljala evropsko dimenzijo Trsta. V zadnjih treh letih pa smo bili priča tretji prenovitvi, med katero so ponovno vzpostavili dvokapno stekleno in železno streho iz habsburškega časa. Načrte je obravnavalo in odobrilo deželno nadzorstvo za kulturno dediščino, dela pa so izvedli s pomočjo milanskega po-litehniškega inštituta s posebno programsko opremo za računalnike. Zeleli so obdržati estetiko iz devet- najstega stoletja, zato so originalne dele restavrirali, kjer je bilo to mogoče. V četrtek so slovesno odprli prenovljeno palačo Tergesteo ob prisotnosti načrtovalca »nove« stavbe Giovannija Cervesija, tržaške podžupanje Fabiane Martini in direktorice nepremičninske družbe Car-lyle Groupe (lastnice palače) Valerie Falcone. Med številnim občinstvom pa je bilo opaziti še poznane obraze, med temi bivšega tržaškega župana in predsednika dežele Riccarda Illyja, podpredsednika pokrajine Igorja Dolenca in predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča. Palača je tudi danes obdržala ugledni videz iz devetnajstega stoletja z osemdesetimi luksuznimi stanovanji in številnimi elegantnimi trgovinami, ki jih bodo odprli naknadno. Dame in gospodje v elegantnih starih meščanskih oblekah so s poklonom sprejeli ljudi ob vstopu v prenovljeno galerijo. Slavnostni trenutek so »ugledni gospodje« popestrili najprej s klasičnim valčkom, nato z modernim plesom in tako predstavili prehod iz starega v novo obdobje. Po nekdanjih tleh palače Tergesteo sta se nekoč sprehajala že Italo Svevo, ki je v prvem nadstropju delal skoraj dvajset let in Umberto Saba, ki je kavarni Tergesteo posvetil poezijo. Ali se bo po novem nabrežinskem kamnu sprehajal odslej tudi Boris Pahor? (and) več fotografij na www.primorski.eu Dame in gospodje so zaplesali na sredinem odprtju kroma 8 Sobota, 16. julija 2011 TRST MUZEJ REVOLTELLA - Do 9. oktobra Tržaško pristanišče v delih Vittoria Bolaffia Ob odprtju poudarjen pomen ovrednotenja krajevne kulture Razstavo so prenesli iz Gorice Včeraj so v muzeju Revoltella v Trstu odprli razstavo risb in slik Vittoria Bolaffia, ki imajo kot osrednjo temo tržaško pristanišče in pripadajo zbirki San-guinetti. Prisotna župan Cosolini in odbornik za kulturo Mariani sta v svojem govoru posebej vzpostavila potrebo po ovrednotenju in širjenju krajevne kulture, da bi tako prispevali k večji vidljivosti v mednarodnem kontekstu. Direktorica muzeja Masau Dan se je posebej zahvalila Goriški državni knjižnici iz Posočja, kjer je doživela razstava prvo postavitev, za sodelovanje. O vsebinski zasnovi razstavnega načrta in posebej o spe-cifikah umetniške poti Vittoria Bolaffia ob osemdesetletnici mojstrove smrti je spregovoril kustos razstave Sergio Vatta. Slednja razstava se razlikuje od dosedanjih, ker sloni na poglobljenem raziskovalnem delu, zato prinaša novosti predvsem v zvezi s poliptihom, ki prikazuje tržaško pristanišče. Razstava obsežne zbirke risb, študij in variant Bruna San-guinettija pa zgovorno izpričuje umetnikov pristop pri razvijanju idej. Osrednji del razstave pa posebej obravnava umetnikovo vpetost v širši kulturni prostor, njegove stike z drugimi likovniki kot je bil npr. tržaški kipar Ruggero Ravan in skupina intelektualcev, pesnikov in pisateljev, ki so se srečevali v kavarni Garibaldi, kjer so spletali kulturne in prijateljske vezi Giotti, Stuparich, Saba in drugi pesniki, pisatelji, likovniki. Bolaffio je po rodu iz Gorice, v Trstu, materinem rojstnem kraju, pa je umrl pri 48. letih. Izoblikoval se je na akademiji za likovno umetnost v Firencah, kjer je prišel v stik s pomembnimi mojstri italijanskega novecenta kot sta npr. Fattori in Modigliani. Bivanje v Parizu in kasneje potovanje na vzhod sta prispevala k njegovi stilni osamosvojitvi, ki hrani poseben čar predvsem v izrazitem kolorizmu. Poleg enkratnih portretov, ki jih na razstavi lahko občudujemo, je posebej zanimiv dekorativni načrt z motiviko pristanišča, izrazito podolgovatega formata, ki je ostal nedo-polnjen zaradi zgodnje umetnikove smrti. Načrt predvideva 24 slik večjega formata in je nedvomno med pomembnejšimi slikarskimi deli Bolaffia. Ob razstavi je izšel katalog s strokovnimi teksti, ki so jih prispevali Sergio Vatta, Simone Volpato in Gianfranco San-guinetti. Razstava v dvorani Scarpa nad avditorijem bo na ogled do 9. oktobra z običajnim urnikom muzeja vsak dan razen torkov od 10. do 19. ure. Jasna Merkù kroma Včeraj so razstavo predstavili na tiskovni konferenci kroma Včeraj danes S Izleti Danes, SOBOTA, 16. julija 2011 MARIJA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 21.19 in zatone ob 6.46 Jutri, NEDELJA, 17. julija 2011 ALEŠ VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,8 stopinje C, zračni tlak 1012 mb raste, vlaga 57-odstotna, veter 15 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 26,8 stopinje C. d] Lekarne Danes, 16. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ŠA6RA to PRO50OI f Danes GLASBA V ŽIVO z ansamblom OASI jutri koncert Godbenega društva Prosek sledi ansambel Old Starš Kalamari specialitete na žaru Čestitke DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 22. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072 . SPDT obvešča člane, ki so se prijavili na dvodnevni izlet v Dolomite 17. in 18. julija, da bo odhod v nedeljo, 17. julija, ob 8. uri izpred spomenika v Križu. Poleg pohodniške opreme za visokogorje morajo imeti izletniki s seboj še čelado in svetilko. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). IZLET V BELO KRAJINO: v soboto, 23. julija, bomo šli na romarski izlet v Belo Krajino. V Starem trgu ob Kolpi bo sv. maša, nato bomo šli v Prelesje na kosilo. Po kosilu bomo imeli par ur na razpolago za čolnarjenje z raftingi po reki Kolpi. Za tiste, ki jih ne zanima vožnja po Kolpi bo možen sprehod v krasni naravi ob reki Kolpi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri; iz Sesljana ob 7.15; iz Nabrežine ob 7.20; iz Sv. Križa ob 7.25; s Proseka ob 7.30 in z Opčin ob 7.45. Za vpis in vse ostale informacije pokličite (čim prej!): tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah organizira v nedeljo, 24. julija, enodnevni izlet na tradicionalni Kmečki praznik, ki ga letos Skupnost južno-koroških kmetov prireja v Radišah. Podrobne informacije dobite na uradih Kmečke zveze (040-362941). ŽUPNIJA PROSEK sporoča, da je vpisovanje za izlet na Sri Lanko, ki bo od 1. do 9. januarja 2012, podaljšano do konca meseca julija. Za informacije se obrnite na tel. št. 040-225170 po 20. uri. KRD DOM BRIŠČIKI organizira štiridnevni izlet od 1. do 4. septembra v Dalmacijo z ogledom Kornatov in Dubrovnika. Informacije in vpisi na tel. št. 348-9876308 (Norma - Alenka) v večernih urah. Sošolci cejevci voščimo MOJCI MIHALIČ in BORISU SOSIČU vse najboljše v skupnem življenju in da bi se za vedno štmala. Danes se vzameta MOJCA in BORIS. Obilo sreče in potrpljenja na skupni življenjski poti jima želimo Stojan in Dana ter Daša, Emanuele, Adam in Emir. Z Opčin bo danes BORISprite-kel in prstan bo iz žepa zvlekel. Naša MOJCA bo njegova žena postala in na potovanje se bo z njim odpeljala. Veliko sreče in veselja na vajini skupni življenjski poti, vama želijo vse pu-pe Dekliške Boljunec. Ko zvonovi zadonijo, godba zaigra poročno melodijo. BORIS in MOJCA: sonce vajin zakon ves čas osvetljuje, nevihta vsaka pa naj ga osvežuje. Rekla si bosta da in skupaj na Norveško bosta šla. Veliko sreče in ljubezni na vajini skupni poti Vama želi G.D. V. Parma iz Trebč. ANICA! Ko si bila punčka mala, si v Merčah kravce pasla in se igrala. Kadar si lepa gospodična postala, te je ljubezen v Repen pripeljala. Da bi moč in zdravje te sprem-ljevala še po 70. letu, ki danes boš praznovala, to ti želi »kompanija«. Draga ANICA. Vse najboljše, veselja, predvsem mnogo zdravja in prepevanja z nami ti želi Repenta-brski cerkveni pevski zbor. Draga ANICA, ob tvojem življenjskem prazniku ti želiva vse najboljše družini Škabar in Čok. Draga ODGOVORNA PANDA, do diplome si se borila in dela arhitekta se boš odslej lotila. Naj ti bo vsak nadaljnji življenjski načrt v veselje, to so naše iskrene želje...česti-tamo SKVO 1-2 steg. Danes stopata na skupno življenjsko pot IGOR in LARISA. Srečno jima kličemo vsi od TPPZ Pinko Tomažič. Gospodična SAVINA KOZINA iz Boljunca je 6. julija svoj rojstni dan praznovala. Naokrog je kot čebelica letela in okrogla leta imela. Sedaj, ko je domov se vrnila, bo fešto naredila in sorodnike povabila. Želimo ji vse dobro in srečno življenje vsi sorodniki iz Boljunca. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZIOSA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od danes, 16. julija, do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od danes, 16. julija, do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Rok za predložitev ugovorov, ki morajo biti naslovljeni na Urad za slovenske šole, Ul. SS. Martiri, 3 - Trst, je do torka, 19. julija. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Na tržaškem glasbenem konservatoriju je uspešno dokončal študij brat Jelen Diplomiranemu glasbeniku tolkalcu čestitamo vsi pri tabornikih RMV V poletnem jutru je zasijal sonček Luka Z mamico Barbaro in očkom Matjažem se veselimo srečni nonoti, teta Darja in vsi domači Danes v farni cerkvi v Boljuncu bosta dahnila usodni "DA' Mojca in Boris Da bi bilo njuno skupno življenje srečno in veselo, jima želijo mami Grazia in Margaret, oče Boris, sestra Breda in brat Matjaž RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin drž c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. www.primorski.eu1 TRST Sobota, 16. julija 2011 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni VAŠKI PRAZNIK SO Poslovni oglasi HH Osmice ODDAM V NAJEM / PRODAM poslovne prostore v pritličju ali I. nadstropju - Obrtna cona Zgonik. Tel. 348-2812360 TRST, STROGI CENTER, prestižna palača, lepo stanovanje 80 kv.m, peto nadstropje, dvigalo, odlično stanje, svetlobno, vhod, tri prostori, kopalnica, stranišče, shramba, balkon, klima, alarmna naprava, protivlomna vrata, novo ogrevanje -plačilo po uporabi. Prosto. Prodam direktno eur 245.000,00 Eventuelno podzemni box za dva avtomobila. Kontaktna številka 345/6407888 H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. PRODAM PEČ NA LES (caldaia a le-gna). Cena 800,00 evrov, možnost dogovora. Tel. 339-3326750 (do 18. ure). GOSPA nujno išče delo kot negovalka starejših oseb ali čistilka na domu. Tel. 366-7434492. NA GRETI v Ul. Baseggio prodam dvosobno stanovanje s pogledom na mesto, teraso, bivalno kuhinjo, shrambo in dvojno kopalnico. Tel. 3356328351. PO UGODNI CENI prodam otroško zibelko, vključno s posteljnino, komplet za kopanje in previjanje (podstavek za kopalno kad) ter jajček (ovetto). Tel. št.: 349-3114354. PRODAJAM KNJIGE za 4. in 5. višjo gimnazijo liceja Prešeren. Tel. 3202113860. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. PRODAM bukova drva; tel. 335293409. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. U Kino i ^ idealuj ■ ' danes, 16. in 1 JUH 17. julija 1 ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št. 040-229199. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! MARTIN IN ERIKA sta v Križu odprla osmico. Tel. št. 040-220605. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO so odprli Batkovi na Rovni-ku, Repen 230. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PRI REPI NA KONTOVELU je odprta osmica. Slava Starc in Dušan Križman vabita k obisku. SALOMON je v Rupi odprl osmico. V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl osmico. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št. 040-229293. Za glasbo in dobro razpoloženje bosta poskrbela ANSAMBLA MEGAMlXin OAS1 Delovali bodo dobro založeni kioski SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D (dig.)«; 17.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 3: 17.00, 19.40, 22.10 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Per sfor-tuna che ci sei«; 20.00, 22.00 »ESP -Fenomeni paranormali«; Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00, 22.00 »Le donne del 6. piano«. 13 Obvestila AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - 18.15, 20.00 »Corpo celeste«. Poletna arena: 21.15 »Il Grinta«. CINECITY - 15.15, 16.00, 18.15, 19.00, 21.15, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; 14.30, 17.05, 19.40, 21.20, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 17.45, 20.00, 22.05 »Per sfortuna che ci sei«; 15.40, 18.50 »Transformers 3 - 3D«; 15.20, 18.30, 21.40 »Transformers 3«; 15.30 »Cars 3D«; 14.50, 17.00, 19.10 »Cars 2D«; 22.10 »I guardiani del destino«. FELLINI - 18.00, 22.00 »13 assassini«; 20.15 »I guardiani del destino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il ven-taglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 19.00, 21.45 »Venere nera«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00 »Avtomobili 2 - 3D (podn.)«; 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 16.10, 18.50, 21.30 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 19.10, 21.20, 23.40 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 18.30 »Svet oceanov«; 11.00, 13.30, 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 12.30, 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 - (sinh.)«; 20.30, 23.30 »Transformerji 3 - 3D«; 14.30, 17.00, 19.10, 21.20, 23.25 »Pingvini gospoda Pepperja«; 13.00, 15.50, 18.20, 20.40, 23.00 »Cukrček 2«; 12.00, 15.20, 18.10, 21.00, 23.50 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 20.20, 22.20 »Hanna«; 11.30, 14.20, 17.10, 20.00, 22.50 »Harry Potter in svetinje smrti 2«; 10.00 »Ratatouille« (sinhro.) NAZIONALE - Dvorana 1: 22.00 »Transformers 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Cars 2«; Dvorana 3: 16.20, 18.40, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; Dvorana 4: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. KRUT vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na IV. skupinski razstavi ljubiteljske ustvarjalnosti v okviru prireditve Starosta mali princ. Naslov razstave »Cvetje v jeseni« želi simbolizirati motivacijo, nasmeh in aktivno umetniško izražanje v vseh življenjskih dobah. Vse informacije in prijavnico dobite na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072 od 9. do 13. ure ali preko elektronske pošte: krut. ts@tiscali.it FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: danes, 16. julija, ples z ansamblom Oasi; v nedeljo, 17. julija, koncert Godbenega Društva Prosek, sledi ansambel Old Stars; v petek, 22. julija, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 23. julija, ansambel Old Stars; v nedeljo, 24. julija, ansambel Souvenir; v soboto, 30. julija, koncert Godbenega Društva Piero Baiardi (BO), sledi ansambel Mi; v nedeljo, 31. julija, ansambel Souvenir. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi danes, 16. julija, ob 18.00 na obisk vinske kleti v Krajni vasi pri Dutovljah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ŠAGRA NA PADRIČAH - Krožek »Luna puhna« vabi na šagro na Padriče v športnem centru Gaja. Danes, 16. julija: ples v maskah z nagradami in ansamblom »Happy Day«; v nedeljo, 17. julija: Ska - Rock večer s skupinami: »The Autehentics«, »Gang Band« in »Coloured sweat«. Dobro založeni kioski in specialitete na žaru. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tri vrste jadralnih tečajev za odrasle ob vikendih meseca junija in julija. Namenjeni so začetnikom in tistim, ki bi radi spoznali osnovne tehnike obalne navigacije (vezi in sidranja). Več na spletu www.yccupa.org. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico tipa FIV 555 ali kajuto, rešilni jopič, zavarovanje in vpis v FIV. Za vpisovanja in informacije: tajništvo, pon-sre-pet, 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, e-mail info@yccupa.org. SK DEVIN - Planinski odsek, prireja v nedeljo, 17. julija, pohod na Mali Go-lak, najvišji vrh Golakov in Trnovskega gozda. Pohod je primeren za vse in tudi za otroke. Start iz Nabrežine ob 8.30. Informacije in prijave na in-fo@skdevin.it ali na tel. št. 3349772080 (Aljoša). TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Zbirališče v Sežani na avtobusni postaji ob 7.00. Po-vratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. LETNIKI 1961 pozor! Vsi 50-letniki od Milj do Devina se dobimo pod kostanji v Prosvetnem domu na Opči-nah v torek, 19. julija, ob 20. uri za organizacijo praznika. ANGLEŠČINA ZA POPOTNIKE: poletni 15-urni tečaj za osvežitev angleščine pri Skladu Mitja Čuk od 1. do 12. avgusta. Vpisi in informacije do 20. julija, na tel. št. 040-212289, e-mail in-fo@skladmc.org JUSARSKI ODBOR KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 20. julija, ob 20.30 v telovadnici na Konto-velu. MLADINSKI ODSEK »KD KRAŠKI DOM« prireja v soboto, 23. julija, na balinišču v Repnu ob telovadnici, 4. izvedbo tekmovanja s samokolnicami »Karjola Challenge«. Vpisovanje od 14. ure dalje, sledilo bo lepotno in hitrostno tekmovanje za otroke in odrasle ob 16. uri. V večernih urah nas bo zabaval ansambel Kraški Muzikanti. Toplo vabljeni vsi veseljaki in ljubitelji »karjol«!! KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema pa tudi prijave za individualna bivanja s prilagojenimi zdravstvenimi programi v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072 ponedeljek - petek od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. JEZIKOVNI TEČAJI - Poletje za mlade (14 - 18 let): angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2). Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adformandum.eu. ORATORIJ NA KONTOVELU za otroke od 1. razreda osnovne šole do 3. nižje srednje šole bo potekal od 25. do 30. julija ter od 1. do 6. avgusta, od 8.30 do 16.00 v stavbi (hišna št. 523) ob avtobusni postaji. Vodili ga bodo izkušeni animatorji. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. POMOČ PRI UČENJU - Poletje za mlade (14 - 18 let): latinščina in matematika, grščina in fizika. Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginna-stica 72, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.eu. OBČINA ZGONIK razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popisa prebivalstva in stanovanj za leto 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 8. avgusta. Za informacije je na razpolago občinski urad za popisovanje Občine Zgonik v Zgoniku št. 45, 34010 (TS) Tel. 040-229101, faks 040-229422, e-pošta: elettorale@com-sgonico.regione.fvg.it. Več na spletni strani: www.comune.sgonico.ts.it SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se nadaljuje poletno središče na Opčinah do 9. septembra od 8. do 7. ure v novem Polivalentnem središču na Re-pentabrski ul. 66. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Info in vpis iz tedna v teden v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Združene mešane pevske zbore bo letos vodila zborovodja Cinzia Sancin. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. Za skupne vaje bomo naknadno obvestili soudeležene zbore. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040635629, e-mail bibslo@spin.it). SS Prireditve GUČA NA KRASU v Briščikih: danes, 16. julija, Shantel in Bucovina Club Orchestra, Orkestar Ekrema Mamutovica in Dej še'n litro; nedelja, 17. julija, Orkester Bobana Markovica, Orkestar Dejana La-zarevica in trubaška skupina Dej še'n litro. Delovali bodo dobro založeni kioski z balkanskimi specialitetami. KONCERTI MLADINSKEGA ORKESTRA »INTERCAMPUS« v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bodo v naslednjih dneh: v četrtek, 21. julija, ob 20. uri - Titov trg v Kopru; v petek, 22. julija, ob 21. uri - Trg Marconi v Miljah; v soboto, 23. julija, ob 20. uri - Tartinijev trg v Piranu in v nedeljo, 24. julija, ob 10.30 - park Pietro Coppo v Izoli in ob 19.30 uri Manziolijev trg. Vljudno vabljeni! SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob četrtkih, ob 21.00: v četrtek, 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re); 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s Kd Rdeča zvezda iz Saleža, prireja v nedeljo, 24. julija, ob 21.00, na prireditvenem prostoru pred županstvom, dobrodelni koncert skupine »I '60 ruggenti«. Od 20.00 dalje bo deloval kiosk. V primeru slabega vremena bo koncert, ob isti uri, na balinišču v Samatorci. Prispevki V spomin na rojstni dan Kristine Mah-nič daruje hči Majda 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Dolini in 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline. V spomin na Pino Krajcar vd. Pecchia-ri daruje sin David z družino 50,00 evrov za Pihalni orkester Ricmanje. Namesto cvetja na grob Pine Krajcar vd. Pecchiari daruje Sonja 50,00 evrov za Pihalni orkester Ricmanje. Namesto cvetja na grob Pine Krajcar vd. Pecchiari daruje družina Blokar 30,00 evrov za Pihalni orkester Ricmanje. V spomin na Gizelo Legiša daruje družina Terčon, Mavhinje 42, 30,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Anico Rustja daruje Lina 200,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Gabrovcu. 16.7.2008 16.7.2011 Vlasta Bachi por. Grgič Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Družina 10 Sobota, 16. julija 2011 KULTURA ČEDAD - 20. Mittelfest Poklon Lisztu v glasbi in besedi Program sta oblikovala pianist Roberto Plano in igralka Lella Costa Glasba, ki si jo lahko zelo natančno »predstavljaš«, je s tipično romantičnim prepletanjem umetnosti besede in zvokov ustvarila magično vzdušje na četrtkovem večeru Mittel-festa, ko je na odru prenovljenega gledališča Ristori zaživel poklon skladatelju Franzu Lisztu ob letošnji dvestoletnici rojstva. Zamisel je bila preprosta in hkrati učinkovita; pianist Roberto Plano in igralka Lella Costa sta iz- Lella Costa je Lisztu »dala« besedo f. mitt. brala vrsto Lisztovih skladb, ki so nastale po navdihu literarnih predlog in jih povezala z branjem odgovarjajočih pesnitev. Na tem je slonel nov pristop k poslušanju, saj je branje osvetlilo s konkretnimi podobami abstraktno glasbeno pripoved, da je tudi najbolj nepripravljen med poslušalci lahko razumel in dojel, kar sta skladatelj in z njim izvajalec imela v mislih med pisanjem in podajanjem. Skrite podtekste so Danes na Mittelfestu Eden od dogodkov lanske izvedbe Mittelfesta je bil monolog ameriškega dramatika Willa Ena v izvedbi popularnega igralca Elia Germana. Letos bo festival predstavil »žensko varianto« predstave z današnjo italijansko praiz-vedbo monodrame Lady Gray. Tudi ta tekst je podpisal Will Eno, interpretka in režiserka pa je znana filmska igralka mlajše generacije Isabella Ragone-se. Dramsko razmišljanje o ženski identiteti v mnogih različnih aspektih bo raziskovalo skrite resnice pod površjem normalnega vsakdana. Predstavi gledališkega programa, ki bo na sporedu ob 20.30 v gledališču Ristori, bo sledila prva etapa mednarodne turneje Državnega akademskega ansambla ljudskega plesa Igor Moiseev iz Rusije. Ob 22.15 na velikem odru Stolnega trga bo zaživel barvit prikaz folklornega bogastva slovanskih narodov. Gostovanje je nastalo s podporo ruskega Ministrstva za kulturo. »Goethe schiatta« pa je provokativen naslov konference-predstave Thomasa Bernharda v izvedbi gledališkega kritika in igralca Renata Palazzija, na sporedu ob 18.00 v cerkvi Santa Maria dei battuti. Predstava na svoj način opisuje zadnje dni življenja največjega nemškega pesnika. ROP razkrili melologi in branja, ki so uvajala v izvedbe in s katerimi je številno občinstvo odkrilo tako rekoč na novo Lisztovo glasbo s sugestivnim »vodenim« poslušanjem. Ljubezenske izjave, šumenje listov, boleča strast in let zračno rahlih duš Paola in Francesce so se zelo jasno materializirali v doživetih vtisih Planovega slikovitega glasbenega branja, ki je pod okriljem čistega zvoka in uravnovešene elegance zaobjelo široko paleto zvočnih in emocijskih odtenkov. Mlad italijanski pianist se je v tem programu (ki je obsegal Lisztove Tri Petrarcove sonete in skladbo Apres une lecture de Dante iz zbirke Années de pelerinage) izkazal kot virtuoz, ki je sposoben velike topline in tankočut-nosti izražanja. Lella Costa je dala branju spontano ekspresivnost ne-deklamirane pripovedi, kar je na najbolj prepričljiv način ovrednotilo izvrstno ubranost Pe-trarcovih verzov, medtem ko je branje petega speva iz prve kantike Božanske komedije odražalo skoraj sramežljivo zadržanost do iskanja primernega tona za obče znane, prelepe verze. Pri me-lologih je simbioza izvajanja in vzporednega branja povezala izvajalca v dobrem soglasju v duhu nemške romantike z gotičnim predznakom. Uglasbi-tev Žalostnega meniha Nikolausa Le-naua je z zgodbo o prikaznih, starih stolpih in vitezih uvedla v pravljične pokrajine, ki so po srednjeveških sugestijah italijanskih velikanov modulirale v še bolj mračne podobe tipično romantičnega kalupa peklenske ježe v grozljivi zgodbi o zaročencu-mrliču pesnitve Leonore Gottfrieda Burgerja. Slednja je zaradi izrazite gotične oznake, uporabe onomatopejskih zvokov in ritmičnega podajanja, ki se je skušalo prilagajati glasbenemu utripu, predstavljala verjetno najtežjo preizkušnjo za igralko, saj sta ravno izumetničenost ritmičnega branja, kot tudi sicer razumljiva distanca od grozljive moralne pripovedi prispevali k popustitvi napetosti in torej patosa. Projekt pa je kot celota dosegel svoj cilj, saj je z intimističnimi vtisi izvrstne umetnosti povzdignil poetičnost glasbe s sporočilnostjo pesniške besede. Izvajalca sta se poslovila z nasmehom, saj je bil dodatek »na temo« opis tragikomičnega potovanja z vlakom, ironičnega kontrapunkta glasbe in didaskalij Un petit train de plaisir iz Rossinijevega poznega opusa. Rossana Paliaga TOMIZZEV DUH V črne zemlje krili Milan Rakovac Ki če ča, ja pak smiron nažginjen, kako uni rimski senator za Kartagu, za probleme Južnih-Slavija-i-Ilirija; pasanu subotu san tutote za vas komunicra na jugo-teme z dobrin kolegon Lesjakom, und zucker zum letzt, za danas se raz-minjen z štimanin Alešom Debeljakom, in njegovim čudovitim esejem o slo-cro osamostvojitvenemu jubileju. Piše Debeljak v Delu: »Poleti 1991 smo dobili dokaze, da se zgodba o slovenski identiteti napaja pri dveh virih. Enega predstavlja stih Franceta Prešerna: 'Manj strašna noč je v črne zemlje krili, / kot so pod svetlim soncem sužni dno-vi', drugega pa verz iz partizanske pesmi: 'Na Slovenskem smo mi gospodar'. Slovenska identiteta ne izhaja le iz simboličnega, ampak tudi iz stvarnega, odpora do okupatorja. Teritorialci in pripadniki policije so poleti 1991 v boju proti enotam Jugoslovanske ljudske armade uporabili zgodovinsko izkustvo partizanske vojske, ki temelji na poznavanju domačega terena, pa tudi na ljubezni do njega. S tem so dokazali, da je mit o slovenskem hlapčevstvu v resnici mit, izmišljena pripoved« ... O je, lipo se domišljan svega; u Zagrebu zračne uzbune, se najden u Kopru, tuli sirena, pogledan u nebo - madreto u me na Calegheriji pikira avion. Pomota. Vojna na Slovenskem je bila končana, na Hrvaškem je komaj počinjala. Se vozin proti Zagrebu, kolone tenkova i oklopnjaka od Novega Mesta do Zagreba; naši hi puštaju pasati libero u Bosnu, namisto da hi zarobe - i sve to dojde u ruke Mladiču! Zašto hi naši nisu zarobi-li? Zašto nisu načinili vojni savez z Slo-venijon i skupa pošli na Dunav I TAKO SPRIJEČILI RAT??? A ma... A bo... A ča se pak domišlja Debeljak: Z brzostrelkami v rokah branijo zgradbo parlamenta; razdejano in posvinjano stanovanje v Gornji Radgoni, ki so ga ar-madni vojaki spremenili v mitralješko gnezdo;.. prevelik neprebojni jopič, ki ga nosim kot tolmač ameriške tv-postaje; ... hipoma pobledijo lica pisateljskih prijateljev (lastnega obraza ne vidim) - ar-madni mig nekje nad grajskim gričem je prebil zvočni zid; stene pisarn in srčni prekati, ki drgetajo v istem ritmu; ar-madni specialci, ki streljajo z visokih oken; tanki pramen peska, ki na Gregorčičevi ulici curlja iz skladovnice uma-zanosivih vreč v prsobranu; dolgotrajni obredi strmenja v ekran, preklopi s slovenskega na srbski televizijski program, s hrvaškega na transnacionalni Yutel, ... do filtra pokajene cigarete na balkonu in zgroženost ob spoznanju, da živimo to, kar smo nekoč gledali v popularnih fik- cijskih filmih; solze strahu in ponosa; vojna v Sloveniji, vojna za Slovenijo« ... Oliveru Dražiču z HRT još dugu-jen cilo janje; san se škometija š njin da JNA neče ratovati, zato ča bi zgubila slo-vienske i hrvacke šuolde iz budžeta. Ta povidati po pravici, san doša h pameti piena lito dan kašnije, 1992., kada je niki Mladičev pukovnik da raport »Arka-nu«. Ma ča pak san pensa, čovik pur pismen, ed ex oficir della «Monarizza«??? A ča ja znan, valja da če Kadijevič mobilizirati Prvu proletersku i pohapsiti sve savezne i republičke »organe« i raspisa-ti uni famozni referendum ča ga je predlaga Ante Markovič, pak ča budu rekli na-rodi&narodnosti, »tako, bre, ima da bidne!« Jopet štijmo skupa Debeljaka, zato ča, kako bi reka jedan z muoje bodul-ske parentele kad su ga pitali ma kako to je učera bija Partijaš a sdad liže oltare -unda e bilo unda, a danas je danas... »In danes? Dvajset let po zlomu vzhodnoevropskega komunizma ni zavladal liberalni demokratični red, kot smo upali tako mnogi lokalni prebivalci kakor tudi centri moči na Zahodu. Zavladal je globalni korporativni kapitalizem, kakor so si želeli še številnejši povsod po svetu. S tega vidika ni Slovenija nikakršna izjema. Pred dvajsetimi leti je v sporu med velikimi zgodbami, ki govorijo o članstvu v širši skupnosti (nacionalizem, internacionalizem, kozmopolitizem), zmagal nacionalizem. Nacionalizem kot poslednji stadij komunizma je čvrsto v sedlu v vseh postkomunističnih državah, res pa se krepi tudi v dolgoletnih članicah Evropske unije. Slovenija niti s tega vidika ne predstavlja izjeme ... Še preden smo se naučili negovati zaupanje v državne ustanove, so nam jih odtujili strankarski veljaki in njihovi številni podrep-niki. Skupinska zgodba, ki je dajala smisel slovenski družbi v tranziciji, se je potrošila. Nove nimamo. Mnogi smo razočarani ... Danes je razočaranje globoko. Najhujša pa bo jeza.«... Sve drži vodu i za me, ča piše kolega Debeljak; samo ča bin reka da su kapitalizam i nacionalizam i klekirka-lizam i fašizam mila dica liberalizma, a ne komunizma, i još jiena besida; libe-ralizam još ima fuorce, šperajmo, pak ako je ima, mora načiniti još jienu hi-storijsku zadaču; pomoči da se načini socijalizam, ossia almeno liberal-kapi-tal-socijalizam. Ma ta film ne bumo videli; liberalizam je u recesiji stvorio po-pulizam, populizam je novi fašizam, i njega zaustaviti više neče nitko! Mogao bi to liberalizam, ali on je postao samo nemočni patolog nad truplom krščan-sko-kapitalistične civilizacije... KNJIŽNA NOVOST - Na terasi tržaškega kopališča Ausonia predstavili nov roman Daria Franceschinija Franceschini: Pozabite kdo sem Italijanski politik in poslanec Demokratske stranke je tudi avtor treh romanov - V središču najnovejšega, Daccapo, je notar, ki je tudi oče 53 otrok »Bralce prosim, naj med prebiranjem knjige pozabijo na avtorja: rad bi, da bi jih moje ime ne pogojevalo.« Uslišati avtorja romana Daccapo ni najlažje, ko pa se imenuje Dario Franceschini in je eden najvidnejših predstavnikov Demokratske stranke. Triinpetdesetletnik iz Ferrare, ki ga redno videvamo v raznih televizijskih oddajah, je danes načelnik svetovalske skupine DS v poslanski zbornici, preden bi Pierluigi Bersani zmagal na upravnih volitvah, pa je bil celo vsedržavni tajnik te stranke. Nanj je torej težko pozabiti ... Dario Franceschini trdi, da sta vlogi politika in pisatelja večkrat nezdružljivii: bralci namreč ne zaupajo politiku, ki piše romane, volivci pa so nanj jezni, ker »izgublja čas« s fikcijo, namesto, da bi reševal njihove realne probleme. Franceschini pa skuša kljub temu usklajevati obe vlogi in zato je v četrtek zvečer prišel v Trst kot avtor svojega tretjega romana Daccapo. Priznal pa je, da navdiha ne najde v parlamentarnih klopeh (»moji romani bi v tem primeru bili polni nasilja«), temveč predvsem med pogostimi potovanji z vlakom ali letalom. A tudi, da mu politične obveznosti večkrat onemogočajo, da bi pisal. »Ko sem postal tajnik DS, sem glavna protagonista Iacopa in Milo pustil več mesecev sedeti za gostilniško mizo. Devet mesecev sta morala čakati na glavno jed ... « Prijeten pogovor na terasi kopališča Ausonia je vodil pisatelj Pino Roveredo, ki ga na avtorja veže pri- jateljstvo, a tudi ista založba (Bompiani). Roveredo je podčrtal, da je Franceschini spreten pripovedovalec, ki z »ljudskim jezikom« priklene bralca k zgodbi. In zgodba notarja Ippolita Dalla Libere je res svojevrstna: notar, ki je vse življenje veljal za zgled pokončnega in uglednega moškega, se želi na smrtni postelji rešiti velike skrivnosti. Sinu Iacopu, ki je prevzel njegovo pisarno, zaupa, da ima v Ferrari ...52 bratov in sester, ki so se rodili iz njegovih razmerij s prav tolikimi prostitutkami. Preden umre, bi rad še enkrat videl vse svoje otroke. Začne se tako Iacopovo popotovanje v svet, ki mu je bil do tedaj povsem tuj. Svet, v katerega ga vodi očarljiva Mila in kjer prevladujejo »lopovi in kur-be«, kot bi zapel Andrej Šifrer; Franceschini je dejal, da je snov črpal iz bogate zakladnice italijanske avtorske glasbe in ne iz kronike: »V mislih sem imel ženske a la Bocca di rosa, ne pa escort Leleja More.« Svet, ki je veliko bolj pristen in resničen kot uglajeno okolje, v katerem živi družina Dalla Vedova. V romanu (in realnosti) je vodilni razred prevečkrat nadut, Franceschini pa je kljub temu optimist: prišla bo faza obnove in naravnost navdušujoče se mi zdi, da bo ta faza kolektivna, in da bomo lahko začeli znova. »Daccapo« kot v njegovem romanu. Poljanka Dolhar S Franceschinijem se je pogovarjal Pino Roveredo, prisluhnilo pa jima je veliko ljudi kroma / SVET Sobota, 16. julija 2011 1 1 EU - V preizkusu, ki je zajel 65 odstotkov evropskega bančnega sistema Stresnega testa ni opravilo osem od 90 testiranih bank Med njimi je pet španskih, dve grški in ena avstrijska - Italijanske in slovenske banke zdrave LONDON - Na stresnih testih je padlo osem od 90 evropskih bank, je včeraj v Londonu sporočila Evropska bančna agencija (EBA), ki je teste izvedla. Preizkusa niso prestale ena avstrijska (Volksbank), pet španskih in dve grški banki. Vseh pet italijanskih bank (Unicredit, In-tesa SanPaolo, Banca MPS, UBI Banca in Banco Popolare) in obe slovenski banki (NLB in NKBM) so test prestale. EBA je objavila izide obremenitvenih testov za 90 bank iz 21 držav, ki predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga v EU. Namen testov je bil preveriti, kako so evropske banke pripravljene na stresne razmere. V EU upajo, da bodo izidi testov okrepili zaupanje v evropski bančni sektor in pomirili napetosti na finančnih trgih zaradi dolžniške krize v območju evra. Banke so morale na testih razpolagati z vsaj petimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1), ki ga morajo imeti v gotovini ali v instrumentih, ki jih je mogoče zlahka pretvoriti v gotovino, zaradi česar je res na voljo v primeru nujnosti. Poleg tega so testi razkrili tudi izpostavljenost državnim obveznicam in slabim posojilom. Osem evropskih bank je padlo pod mejo petih odstotkov najbolj kakovostnega kapitala v prihodnjih dveh letih, skupaj jim manjka 2,5 milijarde evrov tega kapitala. Še 16 evropskih bank, med njimi slovenska Nova Ljubljanska banka (5,3%), pa je teste komaj prestalo, saj razpolagajo z od pet do šest odstotkov najbolj kakovostnega kapitala. Na podlagi izidov je EBA podala prvo formalno priporočilo, in sicer naj nacionalni nadzorniki od bank, katerih kapital Core Tier 1 ne dosega pet odstotkov, zahtevajo, naj takoj zagotovijo manjkajoči kapital. Ker pa to po mnenju EBA ni dovolj za odpravo ranljivosti, agencija priporoča tudi, naj nacionalni nadzorniki od bank, katerih Core Tier 1 je nad petimi, a blizu petih odstotkov, in ki so bistveno izpostavljene problematičnim državnim obveznicam, zahtevajo ustrezno ukrepanje za okrepitev kapitalskega položaja. EBA je sicer izvedla teste na 91 evropskih bankah, vendar se je nemška deželna banka Helaba iz te vaje sama izključila. Helaba je že pred objavo testov javno priznala, da je na stresnih testih padla, a pojasnila, da preizkusa niso prestali, ker nemška dežela Hessen kot ena od lastnic po ocenah EBA ni pravočasno pretvorila svojega tihega lastništva v pravi lastniški kapital z glasovalnimi pravicami, tako da agencija tega ni mogla upoštevati v rezultatih testov. Če bi ta ukrep upoštevala, bi Helaba test brez težav opravila, zatrjujejo v banki. Testov ni prestalo pet od 25 testi-ranih španskih bank - od tega štiri hranilnice CAM, CatalunyaCaixa, Unnim in Caja3 ter banka Banco Pastor. Guverner španske centralne banke Miguel Angel Fernandez Ordonez je povedal, da so izide pričakovali in da nobeni banki ne bo treba povečati kapitala, saj so testi delno temeljili na zelo negativnih scenarijih, ki so zelo neverjetni. Poleg tega sta padli dve od šestih testiranih grških bank - druga največja grška banka EFG Eurobank Ergasias s količnikom Core Tier 1 4,9 odstotka, kar je tik pod pe-todstotnim pragom, in ATEBank. Osma banka, ki testov ni prestala, pa je avstrijska banka Volksbank, ki je v sporočilu za javnost po objavi izidov testov poudarila, da bo izid vzela resno, a obenem kritizirala EBA, ker ni upoštevala ukrepov, ki so jih že sprejeli za povečanje kapitala, vključno s prodajo mednarodnega premoženja banki Sberbank. Testi-rane so bile tri avstrijske banke. (STA) Grška ATEBank je med osmimi bankami, ki so padle na stresnem testu ansa Izraelci in Palestinci za priznanje Palestine JERUZALEM - Več tisoč Izraelcev in Palestincev se je včeraj v vzhodnem delu Jeruzalema udeležilo shoda v podporo prizadevanjem za priznanje palestinske države v Združenih narodih. Protestniki so nosili palestinske zastave ter napise, na katerih je pisalo, da imajo "vsi pravico do neodvisne države" in da se "samo svobodni ljudje lahko pogajajo o miru". Demonstranti so se sprehodili od vrat starega mesta do četrti Šejk Jarah, kjer vsak teden protestirajo proti prizadevanjem judovskih naseljencev, da bi se vselili v pretežno arabske četrti mesta. Po podatkih organizatorjev se je protesta udeležilo 5000 ljudi, policija je poročala o 500 udeležencih, radio pa o 2000. Ameriški vojaki začeli zapuščati Afganistan KABUL - Postopen umik ameriških vojakov iz Afganistana, v okviru katerega bo to državo letos zapustilo približno 10.000 vojakov, se je že začel, so včeraj potrdili predstavniki ameriške vojske. V sredo je namreč afganistansko provinco Parvan zapustilo 650 vojakov, ki jih ne bodo nadomestili z novimi enotami. Ameriški predsednik Barack Obama je junija letos napovedal, da bo Afganistan do konca naslednjega leta zapustilo 33.000 pripadnikov ameriške vojske. V državi bo tako ostalo še 65.000 ameriških vojakov, popoln umik pa nameravajo ZDA zaključiti leta 2014. (STA) ZDA - V nasprotnem primeru zvezna vlada ne bo več sposobna plačevati svojih obveznosti Obama znova pozval republikance k dogovoru o javnem dolgu in proračunu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je imel včeraj že tretjo novinarsko konferenco v dveh tednih, namenjeno pogajanjem z republikanci o dvigu meje javnega dolga in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja in pozval opozicijo, naj izkoristi priložnost za uravnoteženje javnih financ. Finančni minister Timothy Geithner je določil 2. avgust kot datum, ko zvezna vlada ne bo več sposobna plačevati svojih obveznosti, če se dovoljena meja javnega dolga ne dvigne nad 14.300 milijard, kar je bilo uradno doseženo že maja. Obama opozarja, da po 2. avgustu ne bo denarja za izplačevanje pokojnin in republikanci ga obtožujejo uporabe taktike zastraševanja. Vendar pa je isto v četrtek kongresu povedal tudi republikanski predsednik centralne banke Federal Reserve Ben Bernanke. Meja javnega dolga se je doslej višala rutinsko, vendar pa so republikanci tokrat zahtevali, da obenem tudi poskrbijo za visok proračunski primanjkljaj, ki bo letos presegel 1400 milijard dolarjev. Oba- ansa ma se je strinjal, vendar vztraja pri tem, da se žrtve delijo. Republikanci želijo le bistveno zmanjšanje porabe, Obama in demokrati pa tudi višje prilive z odpravo davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja. Republikanci o tem nočejo niti slišati. Pogajanja so na tej ravni vse od pomladi. Obama izkorišča novinarske konference, da pridobi javnost na svojo stran in trdi, da mu je to uspelo. Zadnja anketa Univerze Quinnipiac kaže, da 67 odstotkov Američanov podpira stališče Obame, da se problem reši s kombinacijo višjih dav- kov in znižanja porabe. Vendar pa zadnja anketa organizacije Rasmussen ugotavlja obratno razmerje 55 proti 34 odstotkom. Razlika je v tem, kako se zastavi vprašanje. Quinnipiac sprašuje, ali ste za to, da se problem reši s kombinacijo višjih davkov za bogataše in naftna podjetja ter krčenjem porabe, Rasmussen pa govori le o kombinaciji višjih davkov in krčenju porabe. Glede na to, da je vodja senatne manjšine republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja po tednih neuspešnih pogajanj prišel na dan s predlogom, da višanje meje javnega dolga kongres preda v roke Obami in s tem tudi politično odgovornost, velja vtis, da je javnost na strani predsednika. Obama tega predloga ne zavrača naravnost, vendar je včeraj vztrajal, da podpira velik dogovor. To pomeni znižanje proračunskega primanjkljaja v 10 letih za 4000 milijard dolarjev, pri čemer bi 1000 milijard dobili z odpravo davčnih olajšav. Obama se zaveda, da lepše priložnosti za odpravo davčnih olajšav za premožne iz časov predsednika Georgea Busha ne bo dobil. Druga možnost je manjše znižanje porabe in s tem tudi manjši dvig meje javnega dolga, pri čemer Obama zavrača pristop vodje večine v predstavniškem domu Erica Cantorja iz Virginije s podporo gibanja čajanke, da se meja dolga dviguje večkrat za manjše vsote. Obamov odgovor na to je bil: "Nismo banana republika." Bernanke je v četrtek opozoril, da bi bile posledice, če ne dvignejo meje dolga, uničujoče za ekonomijo in bi predstavljale nov davek za vse Američane, ker bi se dvignile obresti. Obama je včeraj to ponovil, čeprav številni republikanci s podporo gibanja čajanke, kot je predsedniška kandidatka Michele Bachmann iz Min-nesote, zavračajo resnost položaja in obtožujejo demokrate, da po nepotrebnem strašijo ljudi. Vendar pa so se v igro vključile tudi bonitetne hiše. V sredo je Moody's opozoril, da bo moral znižati kreditno oceno ZDA, če ne bo dogovora, v četrtek pa je to storil tudi Standard & Poor's. (STA) SIRIJA - Ob protestniškem Petku zaprtih za svobodo Tudi včeraj več mrtvih med protivladnimi protesti DAMASK - V Siriji se nadaljujejo obsežni pro-tivladni protesti, v katerih po podatkih aktivistov za človekove pravice sodeluje preko milijon udeležencev. Nadaljuje se tudi nasilje varnostnih služb nad demonstranti, saj je pod njihovimi streli po navedbah opozicijskih aktivistov včeraj umrlo najmanj 16 ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije. V Damasku je umrl otrok, potem ko so pripadniki varnostnih služb začeli streljati na protestnike, ki so pozivali k odstopu sirskega predsednika Bašarja al Asada, navaja opozicijsko Sirsko medijsko središče. Prav tako so po podatkih sirskih lokalnih koordinacijskih odborov varnostne službe streljale na prodemokratične protestnike v Ildibu blizu meje s Turčijo in v drugih krajih, kjer potekajo upori proti al Asadovemu režimu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V prid navedbam o nasilju varnostnih služb govorijo posnetki množičnih protestov v Hami in Homsu, ki so jih včeraj na spletu objavili opozicijski aktivisti. Slednji so pozvali prebivalstvo k nadaljnjim protestom po petkovi opoldanski molitvi. Včerajšnji dan so protestniki poimenovali Petek zaprtih za svobodo in tako počastili vse, ki so med mesece trajajočimi demonstracijami proti al Asadovi vladi pristali v zaporu. "V Hami in Deir Ezorju je danes demonstriralo več kot milijon ljudi," je ob tem povedal Rami Abdel Rahman iz Sirskega observatorija za človekove pravice. "To je pomemben podatek in sporočilo oblastem, da postajajo protesti vse obsežnejši," je še dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Po poročanju arabske televizije Al Džazira, ki se opira na izjave aktivistov, je protestnike med demonstracijami v Dari pred nasiljem varnostnih služb branila vojska. Sirska državna televizija pa je poročala o oboroženih uporniških enotah, ki naj bi v četrtek zvečer napadle provladne demonstrante v bližini Damaska. Prav tako naj bi oborožene enote ugrabile dva policista in srednješolca v Hami. V protivladnih protestih, ki Sirijo pretresajo vse od marca, je do zdaj po poročanju prodemo-kratičnih aktivistov zaradi nasilja varnostnih služb umrlo več kot 1400 ljudi. Verodostojnost poročil pa je težko preverljiva, ker so sirske oblasti večini tujih medijev in skupin za človekove pravice prepovedale vstop v državo, še poroča dpa. (STA) LIBIJA - Na včerajšnjem srečanju v Carigradu Kontaktna skupina priznala nacionalni prehodni svet CARIGRAD - Kontaktna skupina za Libijo je včeraj kot legitimne oblasti v Libiji priznala nacionalni prehodni svet upornikov v Bengaziju. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, to omogoča državam kontaktne skupine, med katerimi so tudi ZDA, da bodo lahko upornikom nudile nujno potrebno finančno pomoč. Kontaktna skupina je na srečanju v Carigradu v sklepni izjavi poudarila, da režim libijskega voditelja Moamerja Gadafija ni več legitimen in da do vzpostavitve prehodnih oblasti kot legitimne oblasti v Libiji priznava nacionalni prehodni svet. Poudarila je tudi, da mora Gadafi oditi z oblasti v skladu z "javno objavljenimi koraki". Strani v Libiji pa so pozvali k prizadevanjem za oblikovanje prehodne vlade, ki bo zagotovila gladko in mirno tranzicijo oblasti. Medtem ko je več držav, ki so sodelovale na včerajšnjem srečanju, že priznalo nacionalni prehodni svet kot legitimne oblasti, pa včerajšnje priznanje s strani kontaktne skupine pomeni, da bodo lahko "odmrzni-li določeno libijsko državno premoženje", je novinarjem povedal francoski zunanji minister Alain Juppe. Nacionalni prehodni svet je sicer že večkrat pozval države kontaktne skupine, naj sprostijo del zamrznjenega premoženja Libije v višini 2,1 milijarde evrov, ki bi jih uporabili izključno za humanitarno pomoč. Kontaktna skupina je ob tem izpostavila "vodilno vlogo Združenih narodov pri olajšanju dialoga in podpori političnega tranzicijskega procesa v Libiji". Vse akterje je pozvala "k sodelovanju s posebnim odposlancem ZN za Libijo Abdelom Ilahom al Hatibom in usklajevanju svojih prizadevanj" za končanje konflikta v Libiji. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je pred tem povedal, da bo kontaktna skupina al Ha-tiba določila za "edinega sogovornika" mednarodne skupnosti z Gadafijevim režimom in uporniki v Bengaziju. Kot je dodal, so se namreč vse pobude za "tajna, zaupna posredovanja z določenimi državami, izkazale kot kontraproduktivne". Al Hatib naj bi stranema predstavil politični paket, ki vključuje prekinitev ognja, z Bengazijem in Tripolijem pa naj bi dosegel tudi dogovor o oblikovanju vlade narodne enotnosti, je dodal. Srečanja kontaktne skupine, v kateri so večinoma članice Nata, ki sodelujejo v operaciji v Libiji, pa tudi članice EU in Arabske lige, so se udeležili predstavniki več kot 30 držav. Libijski nacionalni prehodni svet je predstavljal njegov drugi človek Mahmud Džibril. Ni pa bilo predstavnikov Rusije in Kitajske, ki sta kritični do operacije Nata v Libiji. (STA) priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Uvodni koraki Ko vstopimo v stanovanje, vstopimo pravzaprav najprej na hodnik oziroma v predsobo. Ta je neke vrste uvod v stanovanje, saj vzpostavlja prvi stik s celotno bivalno enoto. Predsoba je glede na elemente in dizajn sodobna ali klasična, v obeh primerih pa je lahko zračna in diha ali pa je prena-trpana in zaustavlja korak v stanovanje. Zato ji velja nameniti posebno pozornost, ko načrtujete prenovo stanovanja ali celo nov dom. Lično oblikovana predsoba pomeni prijeten vstop v dom ne le za stanovalce, ki jo dnevno prečkajo in uporabljajo, ko zjutraj iščejo ključe in nekatere kose garderobe, ampak tudi za goste, ki stanovalce obiščejo. Zato mora biti prostor, ne glede na kvadraturo, zasnovan in s pohištvom organiziran tako, da primerno opravlja svojo funkcijo. Nerodno je namreč, da nimate kam postaviti na primer čevljev gostov, ki vas obiščejo, kakor je nerodno tudi to, da zjutraj, preden se odpravite v službo, besno iščete par čevljev. V primerih, ko je kvadratura predsobe res tako majhna, da je z industrijsko izdelanim pohištvom ne morete primerno organizirati, je bolje, da se odločite za pohištvo po meri. Resda ni potrebno, da je predsoba popolna, a dovršenost je dobrodošla, če se zavedamo, da nas predsoba vsak dan odpravi v svet in sprejme, ko se po napornem delavniku vrnemo v zavetje lastnega doma. Največji izkoristek prostora boste dosegli z vgradnimi omarami. Po meri narejene vgradne omare so namreč primerne za vsak prostor. Običajno segajo od tal do stropa, a z izdelovalci tovrstnega pohištva se lahko dogovorite tudi za drugačne rešitve. Vgradne omare so odlična rešitev tudi, ko želite dva prostora pregraditi. Prednost pregradnih omar je tudi v tem, da si notranji prostor vgradne omare lahko organizirate po lastnih potrebah in željah, izberete lahko ali police ali košare ali notranji predalnik ali pa morda kombinacijo elementov. Med dodatki, ki olajšajo življenje nikakor ne smejo manjkati izvlečni obešalniki. V predsobi ne smejo manjkati ogledalo, obešalnik za vrhnja oblačila, posoda za dežnike in kakšna polica. Določeni modeli predsob, tako klasično kot sodobno oblikovani, imajo sisteme za shranjevanje čevljev in oblačil na način, ki zavzame čim manj prostora. Smiselno je razmisliti o vgradnih omarah, sploh če je prostor nepravilne oblike. Precej pogoste so v predsobah tudi ko-mode, ki imajo posebno funkcionalno vrednost, saj nudijo dodaten prostor za shranjevanje predmetov, poleg opravljanja njihove osnovne, dekoracijske, funkcije. Tako kot pri izbiri pohištva za druge prostore v stanovanju, velja tudi pri predsobah, da posebno pozornost nameniti barvam. Prava izbira barv nudi številne rešitve. Velja pravilo, da svetlejši odtenki manjše in temačne prostore povečajo in jih osvetlijo. Če vam ustreza, se lahko odločite, da eno steno prebarvate v močnejši odtenek. Ta naj bo seveda tak, da bo skladen z barvo pohištva. Določen odtenek močnejše barve izberite tudi pri elementih kot so na primer blazine na stolu, če imate prostor, da ga postavite v vežo. Marsikatera predsoba je zaradi postavitve temna, kar pomeni, da temne fronte omar res ne bi predstavljale funkcionalne rešitve. Večina sodobno oblikovanih industrijskih predsob je živih barv v različnih odtenkih visokega sijaja. Ker so predsobe precej specifičen prostor, se v pogosto stanovanjih dogaja, da niti niso zelo majhne, nimajo pa nobenega okna in dnevne svetlobe. V najboljšem primeru ni veliko robov, kar pomeni, da je več svobode pri izbiri pohištva. Ena od možnih rešitev je na primer omara v beli barvi z dodatkom kakšne močnejše barve, ki prostor poživi. Druga rešitev so na primer ogledala: ni nujno, da imate eno klasično ogledalo, lahko se odločite za več manjših, a pazite, da bodo še vedno toliko velika, da bodo opravljala svojo funkcijo in da vas ne bodo preveč bleščala iz vseh strani. Če je na stenah predsob dovolj prostora, jih lahko opremite s slikami ali fotografijami. Sodoben način življenja in aparati omogočajo dnevno beleženje zanimivih dogodkov, cenovno dostopno razvijanje fotografij pa vam omogoča pogosto zamenjavo fotografij, če vam tako ustreza. Fotografije, ki prinesejo v dom toplino, ker nas spomnijo na nam ljube ljudi in dogodke, lahko tematsko organizirate po posameznih stenah. Omislite si lahko na primer poletno, zimsko, pomladno in jesensko steno. Za odličen dekorativen element se izkažejo tudi fotografije v črno beli ali tako imenovani starinski tehniki. Pogled nanje vam bo zjutraj, ko se boste odpravljali v službo, zagotovo polepšal dan. Državna cesta 14, le 500 po mostu na Soči * Papsrlario di FiunnicelJo (UD), TeJ. 0431.963658 - Faks 0431.970069 • Nedelja In ponedeljek zaprlo priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Oaza miru Vrt mnogim predstavlja oazo miru, kraj, kjer se sprostimo in uživamo ob prijetnem delu. Obenem na vrtu lahko tudi koristno izkoristimo čas, saj združimo prijetno s koristnim. Ukvarjanje z vrtom nam ne omogoča le uživanja na svežem zraku in fizične aktivnosti, saj z vrtnarjenjem pridelamo tudi lastno, domačo, hrano, ki je nedvomno kakovostnejša od tiste iz supermarketov. Delu se lahko tudi izognemo, če se tako odločimo, in na vrtu na primer plavamo. Zato potrebujemo bazen. Z njim bo poletje znosnejše, telo se v vročini ne bo polenilo, psihično pa boste ob in v vodi pregnali marsikatero tegobo, ki vam greni dni in noči. V vročih poletnih dneh, ko bi večini med nami prijala osvežitev, mnogi pomislimo na kopanje oziroma bazene. Ti so v poletnih mesecih zelo zaželeni, saj nam omogočajo primerno ohladitev. Če je v poletnih mesecih, ko temperature presegajo 30°C, delo na vrtu bolj mučenje kot sprostitev, bi nam bazen na vrtu predstavljal velik užitek. Veliko ljudi si tako za poletne mesece nabavi bazen, v katerem se lahko ohladijo. Ker bazen zavzame relativno veliko prostora, je logična odločitev, da ga zato postavimo na vrt. Bazeni se razlikujejo po velikosti in obliki in prav ta dva faktorja pogosto odločata o tem kje bo bazen. Za velik betonski, montažni ali poliestrski zidan bazen je vrt praktično edina možnost, medtem ko napihljive ali masažne bazene lahko postavimo tudi drugam, na primer v notranjost hiše, če nam prostor to omogoča. Pri instalaciji bazena na vrt se moramo zavedati, da je proces izgradnje dolgotrajen, saj moramo urediti tudi okolico bazena. To še posebno velja za dražje zidane bazene. Pri razmišljanju o nakupu bazena moramo v stroške dodati tudi dodatno opremo, ki nam bo še dodatno izpraznila žepe, a je za poletno uživanje na domačem vrtu vredna naložba. Investicija v bazene, predvsem večje, ki omogočajo plavanje ni smiselna le zaradi možnosti ohladitve v poletnih mesecih, ampak tudi zato, ker nam omogočajo izboljšanje tako telesnega kot tudi psihičnega počutja. Plavanje namreč predstavlja najbolj popolno in v nekaterih primerih tudi najbolj varno vadbo za celo telo, posebej za sklepe. Veliko prednost plavanja predstavlja dejstvo, da voda omogoča vadbo, ki sklepov ne obremenjuje prekomerno. Tako je plavanje priporočljivo za ljudi, ki se želijo športno udej-stvovati, vendar imajo probleme s koleni in kolki. Raziskave so pokazale, da lahko voda zmanjša pritisk na sklepe tudi do 75 odstotkov. Seveda ima tudi plavanje svoje slabosti, saj je za ljudi, ki niso dobri plavalci potreben nadzor. Tudi pri plavanju velja, tako kot pri vsaki stvari v življenju, da ni primerno pretiravati, če se želimo izogniti poškodbam. Pri nakupu bazena imamo tudi druge, cenejše opcije, ki so primernejše za povprečen žep. Tako si lahko nabavimo cenejši bazen, ki je nad zemljo in za postavitev katerega niso potrebni zapleteni gradbeni posegi. Obstaja precej možnosti za vse okuse: od plastičnih, lesenih do bazenov iz trpežnih umetnih materialov. Poleg tega, da so ti bazeni cenejši, je njihova prednost tudi v tem, da jih po potrebi lahko premikamo in da je oprema zanje cenejša. Pozimi lahko tak prenosljiv bazen spravimo, če imamo stisko s prostorom ali če želimo, da bo okolica hiše lepša. Ob nakupu bazena moramo biti pripravljeni tudi na stroške in delo, ki ga zahteva vzdrževanje. Vzdrževanje predstavlja dodaten strošek, vendar je nujno, če želimo podaljšati življenjsko dobo bazena in same bazenske opreme. Lepše in skrbnejše kot boste zanjo skrbeli, dlje časa bo trajala. Pri vzdrževanju bazena predstavlja največji izziv vzdrževanje vode. Vodo za bazen se pripravlja na različne načine, odvisno od okolja, namembnosti in velikosti bazena. Vodo se lahko čisti mehansko oziroma s pomočjo kemikalij. Mehansko čiščenje je čiščenje, ki ga opravlja čistilna naprava, pri manjših bazenih pa lahko to delo opravimo kar lastnoročno s pomočjo krtač in mrež. Kemično čiščenje poskrbi za neoporečno vodo, ki je nujna za brezskrbno uživanje v vodi. Vodo se dezinficira s klorom, kisikom, bromom in ozonom. Ta dezinfekcijska sredstva je potrebno uporabljati v ustreznih odmerkih, zato je priporočljivo posvetovanje s strokovnjakom. Med kemično čiščenje spada tudi sredstvo proti algam, ki onemogoča rast alg. Za vodo v bazenu je zelo pomembna vrednost pH, ki se mora ves čas gibati med 7,1 in 7,5, sicer dezinfekcijska sredstva ne delujejo. Priporočljivo je, da se naredi temeljit pregled bazena spomladi, pred začetkom sezone in jeseni, po končani sezoni. In kje boste letos letovali? Najbolj udobno je kar v zavetju domačega vrta. i jm- PROIZVODNJA fill I/-/-I IN INŠTALAC'JA MULLI KLEPARSTVA MARIO MUCCI S.R.L. Ulica A. Gregarčič 20,'2 * 341 70 GORICA Te L 046 I .'21 G2fl ■ Fax 0481/124657 ¡nfb@mucC'ilattaneHe..com * www.muccilattnneriu.corn 1 4 Sobota, 16. julija 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Narašča število družin pod pragom revščine Povpraševanje po pomoči presega pričakovanja Po štirih mesecih emporij solidarnosti deluje s polno paro - Med obiskovalci tako domačini kot priseljenci Pri vseh goriških človekoljubnih organizacijah so zaskrbljeni, da bi zakonski odlok s finančnim manevrom in dodatnim krčenjem javnih izdatkov še dodatno povečal stisko družin, ki so se znašle pod pragom revščine zaradi negativnih učinkov gospodarske krize. Povpraševanje po socialni pomoči je v zadnjih me- secih na Goriškem močno naraslo in preseglo pričakovanja, kot pojasnjuje direktor goriške Karitas Paolo Zuttion, ki poudarja, da se s težavo sooča rastoče število družin in posameznikov. Podoben trend opaža tudi goriška občinska od-bornica Silvana Romano; po njenih besedah je v vse večjih težavah skoraj četrtina EMPORIJ SOLIDARNOSTI Brezplačna pomoč Goriški emporij solidarnosti deluje v poslopju v lasti nadškofije v Ulici Fai-ti; odprt je ob sredah med 10. in 13. uro, ob petkih med 16. in 19. uro ter ob sobotah med 10.30 in 12.30. Za brezplačni nakup hrane se morajo koristniki opremiti s kartico, na kateri je kredit, ki je odvisen od njihove socialne stiske. »Obiskujejo nas Goričani, veliko pa je tudi koristnikov iz drugih krajev iz severnega dela pokrajine, saj je empo-rij namenjen tudi njim. Pri nas dobijo razne vrste hrane in izdelke za ose- TRŽIČ - Socialna stiska Tudi vrsta v emporiju solidarnosti potrjuje, da je na Goriškem socialna stiska vse večja bumbaca bno nego in za dom. Novost v primerjavi z dosedanjim delovanjem človekoljubnih organizacij, ki so delile brezplačne pakete, pa je tudi ta, da je pri nas mogoče dobiti sveže prehrambene izdelke. Na podlagi dogovora z družbo Ipercoop prejemamo veliko jestvin, ki bi jim v kratkem zapadel rok trajanja. V glavnem gre za mlečne izdelke, sadje, zelenjavo in meso, ki jih skušamo razdeliti, čim jih dobimo,« pojasnjuje prostovoljka Chia-ra Bertolini in poudarja, da iščejo sodelovanje še s kako drugo veletrgovino, saj bi tako lahko zagotovili pomoč še večjemu številu družin. (dr) Socialna stiska se veča tudi na Trži-škem. Občina preko svojih služb zagotavlja pomoč približno 1.300 osebam, med katerimi so tako starejši občani kot mladi, ki so ostali brez dela. Pristojna občinska odbornica Cristiana Morsolin, ki se je ravnokar udeležila srečanja na temo, poudarja, da je problem zelo resen. Od letošnjega januarja se je povečalo število prošenj za socialno pomoč, ki jih je prejela občina, zato pa so od začetka leta posebnemu skladu namenili dodatnih 70 tisoč evrov. Vse številnejše so prošnje, ki jih pošiljajo odslovljeni delavci, saj je kriza v zadnjih mesecih hudo prizadela številne tržiške tovarne. Morsolinova se je tako v zadnjih tednih skupaj z drugimi odborniki srečala z delavci tovarn Eurogoup, Comedil, Beraud in nazadnje Tecnoil, v kratkem pa je predvideno srečanje z zaposlenimi v obratu, v katerem se je že začela dopolnilna pogodba. V Tržiču nudi pomoč posameznikom in družinam v stiski tudi Rdeči križ, pri katerem ravno tako opažajo porast števila oseb v stiski. Pred dvema letoma so nu- prebivalstva severnega dela goriške pokrajine, vsekakor pa odbornica ni zaskrbljena zaradi krčenj prispevkov na državni ravni. »Živimo v deželi s posebnim statutom, zato sem prepričana, da nam bo ravno s pomočjo dežele uspelo prebroditi krizo in zagotoviti pomoč vsem, ki jo potrebujejo,« pravi Romanova. Včeraj je italijanski statistični zavod Istat objavil podatke o revščini in opozoril, da se njena stopnja povečuje, kar opažajo tudi v Gorici. »Porast števila obiskovalcev emporija solidarnosti, ki smo ga odprli konec marca, presega naša pričakovanja. Zaradi tega že razmišljamo, kako povečati svojo ponudbo,« pravi Zut-tion in pojasnjuje, da so za ustanovitev emporija solidarnosti združila moči razne človekoljubne ustanove iz Gorice, ki tako delijo hrano in izdelke za osebno nego vse na enem mestu. »Pred odprtjem emporija se je na žalost dogajalo, da so nekateri obiskovali več človekoljubnih ustanov in pri vsaki izmed teh pobrali paket s hrano. To seveda ni bilo nikakor prav, saj so s svojim početjem oškodovali osebe, ki so bile res potrebne pomoči, vendar je niso uspele dobiti,« pravi Zuttion, medtem ko prostovoljka Chiara Bertoli- ni pojasnjuje, da so doslej razdelili med prosilci 290 kartic, ki omogočajo vstop v emporij solidarnosti. Kartice izdajajo na sedežih ustanov, ki sodelujejo pri upravljanju emporija in kjer mora vsak prosilec priložiti obrazec ISEE. Na njegovi podlagi vsakemu prosilcu dajo na razpolago določeno število kreditnih točk, ki jih nato porabi pri nakupu blaga v empori-ju solidarnosti. Po besedah Bertolinijeve z vsako izdano kartico povprečno nudijo pomoč trem osebam, saj so lastniki nekaterih kartic posamezniki, drugih pa tudi zelo številne družine. Med dosedanjimi prosilci kartic so tako domačini, ki so večinoma ostali brez dela ali so na dopolnilni blagajni, kot tujci, ki ravno tako ne uspejo priti do konca meseca s svojimi plačami. Iz emporija so povedali, da se iz tedna v teden povečuje število obiskovalcev, zaradi česar razmišljajo o podaljšanju urnika, najti pa bodo morali tudi nove dobavitelje hrane. Po njihovih izračunih bi lahko v emporiju nudili pomoč tudi petstotim lastnikom kartic, seveda pa bi tolikšno število obiskovalcev zahtevalo tudi pomoč novih prostovoljcev, ki so v emporiju in vseh človekoljubnih organizacijah vedno dobrodošli. (dr) TRŽIČ - Fincantieri Zahtevajo nagrado »Krivdo zvračajo na delavce« Nadaljuje se protestna mobilizacija v tržiški ladjedelnici Fincantieri, saj delavci odločno pozivajo vodstvo obrata, naj jim izplača obljubljeno nagrado za produktivnost, za katero so se dogovorili v začetku pomladi. V tržiški ladjedelnici sicer niso dosegli predvidene stopnje proizvodnje, vendar sindikalisti poudarjajo, da delavci za to nimajo nobene odgovornosti, saj podjetje ni hotelo spremeniti proizvodnega procesa, da bi bil cilj dosegljiv. Emiliano Zotti iz stranke Komunistične prenove - Zveze levice dalje opozarja, da je včeraj vhod v ladjedelnico stražil zasebni varnostnik, ki je delil med delavce letak vodstva ladjedelnice. »Delavci se ne borijo zgolj za denar, kot trdi vodstvo obrata, pač pa si prizadevajo, da bi vsak prevzel nase krivdo, ki mu pripada. Podjetje skuša naprtiti delavcem krivdo za nižjo proizvodno stopnjo od pričakovane in noče priznati, da so resnični krivci menedžerji, ki so opravili zgrešene izbire,« poudarja Zotti in izraža delavcem vso svojo solidarnost zaradi krivice, ki so je deležni. Po njegovih napovedih bo Komunistična prenova - Zveza levice še naprej na njihovi strani, saj je s svojo stranko vred prepričan, da vodstvo ladjedelnice ni dovolj strokovno usposobljeno, zato pa bi moralo čim prej ponuditi odstop. Pomagajo 1.300 osebam, hrano delijo 500 družinam V Laškem dolga čakalna lista za socialna stanovanja dili pomoč 200 družinam, danes pa jih je že 500. Prosilcem izročajo pakete s hrano, pomagajo jim plačevati račune za elektriko, nekaterim kupijo celo zdravila. Številni koristniki pomoči brez nje ne bi preživeli; med prosilci pomoči je, podobno kot velja za občino, veliko delavcev v dopolnilni blagajni, v zadnjih časih pa so tudi priseljenci, ki s polovično plačo ne uspejo preživljati svojih družin. Družine v stiski najdemo tudi v občinah Ronke in Štarancan, kjer socialne službe nudijo pomoč približno sto osebam. Da je situacija kritična, potrjujejo tudi prošnje, ki jih podjetje ATER prejema za socialna stanovanja. Na čakalni listi je približno 1.300 družin. Samo v Tržiču je prošnjo vložilo 462 družin, 381 prošenj pa jih je bilo vloženih v Gorici; kljub tako visokem povpraševanju so uspeli ugoditi samo 120 prošnjam, ostali pa so si morali sami pomagati. V veliki stiski so se znašli številni upokojenci in družine, za pomoč pa iz leta v leto prosi tudi vedno več ločencev in ločenk oziroma razporočenih, ki po razvezi ne utegnejo plačevati najemnin ali najeti posojila za odkup stanovanja. TRŽIČ - Dopoldanski naliv ohromil promet in zalil kleti Pol metra vode Zaradi udarca strele okvara na cestninskih postajah v Redipulji in pri Moščenicah Potem ko je odmašil jaške, opazuje odtekanje vode bonaventura Zaradi posledic močnega naliva so včeraj dopoldne gasilci imeli kar nekaj dela v Tržiču. Med 9. in 9.30 je v središču mesta in bližnji okolici padlo približno 50 milimetrov dežja, tako da je voda poplavila nekatere mestne ulice. Največ težav so beležili v Ulici Valentinis, kjer je bilo preko 45 centimetrov vode, zato pa so mestni redarji nekaj časa eno izmed najbolj prometnih ulic v Tržiču zaprli. Obvoz so uredili po Ulicah Boito in Verdi, seveda pa je takoj prišlo do zastojev, tako da so se morali avtomo-bilisti za vožnjo po mestu opremiti z veliko mero potrpežljivosti. Voda je poplavila tudi ploščadi in nekatere hale tržiške ladjedelnice Fincantieri, vendar ni povzročila večje gmotne škode. Gasilcem iz Tržiča so priskočili na pomoč kolegi iz Gorice in Gra-deža, saj je veter odlomil kar nekaj vej, izprazniti pa je bilo treba tudi več kleti, ki jih je zalila voda. Posebno nevarna je bila vožnja po pokrajinski cesti, ki iz Selc vodi v Doberdob, saj se je spremenila v deroči potok. Največjo gmotno škodo je utrpelo podjetje Autovie Venete, saj je zaradi udarca strele električni mrk prizadel cestninski postaji v Redipu-lji in pri Moščenicah. Med 9. uro in 9.30 sta tako bila oba izhoda delno zaprta, zato pa se je pred Moščenicami ustvarila trikilometrska vrsta. Tehniki podjetja Autovie Venete so takoj prihiteli do obeh cestninskih postaj in se pod nalivom lotili popravljanja okvare, ki je med drugim prizadela tudi pred kratkim odprta prometna pasova. Tehniki so v približno eni uri ponovno usposobili naprave za delovanje, komaj so lahko odprli vse cestne pasove, pa se je promet sprostil. Več dela so tehniki imeli v Redipulji, kjer so s popravljanjem okvare zaključil v popoldanskih urah. Dopoldne je sicer deževalo tudi v Gorici in v ostalih krajih severnega dela pokrajine; po besedah gasilcev ni nikjer prišlo do težav, edino promet je bil nekaj časa oviran. / GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 16. julija 2011 5 ODLIČNJAKINJA - Ivana Paljk Bodoča zdravnica izbrala študij v Ljubljani Ivana Paljk je edina dijakinja, ki je letos klasični licej Primož Trubar zaključila z najvišjo oceno (100/100). Ivana je na ustnem delu mature predstavila referat z naslovom »O maski in o sebi. Kako se predstavljamo drugim in kdo smo v resnici«. Zdaj že bivša dijakinja klasičnega liceja je snov črpala iz Pirandella, iz latinskega epigramatika Marciala in Nietzsche-ja. Ob tem pa je tudi opisala pomen maske v starogrškem gledališču in vlog današnjih mask, kot so avatarji in Facebook, kjer si po eni strani lahko ustvarimo raznorazne osebnosti, po drugi pa sami razkrivamo lastno osebnost. »Na stotico sem ciljala, saj sem potrebovala čim višjo oceno za vpis na univerzo. Pričakovala pa sem, da bo v razredu padla še kaka stotica,« pravi Ivana, ki se je odločila za nadaljevanje svoje študijske kariere na medicinski fakulteti v Ljubljani. »Izbrala sem Ljubljano, ker je stanje italijanskega šolskega sistema nekoliko zaskrbljujoče, ob tem pa se mi zdi slovenska prestolnica čudovito mesto, v katerem preživeti študijska leta,« je prepričana Ivana, ki trenutno že razmišlja o specializaciji v ginekologiji in porodništvu. »Rada pa bi se zaposlila v naši okolici, ker sem na te kraje navezana. Zavedam pa se, da to ne bo lahko; če bo treba, bom zato zaposlitev iskala tudi v tujini,« razmišlja Ivana o svoji prihodnosti. Bivša dijakinja liceja Trubar, doma iz kraja Terzo d'Aquileia, je hvaležna Ivana Paljk klasičnemu liceju, saj ji je omogočil obogatitev tako na kulturni kot na človeški ravni. Ivana ni samo odlična dijakinja, saj se v prostem času ukvarja s številnimi dejavnostmi. Vadi solo petje v centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, je članica mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž, predseduje skupini Prihodnost, v prostem času pa rada plava. Kako pa bo Ivana preživela poletne počitnice pred univerzitetnimi napori? »Prejšnji teden sem se z ostalimi maturanti iz goriške in tržaške pokrajine udeležila maturantskega izleta po Sloveniji; zdaj moram najprej urediti svoj vpis na univerzi v Ljubljano, nato pa bom končno razmišljala o počitnicah,« napoveduje bodoča zdravnica. (av) ODLIČNJAKINJA - Erika Tomsič Poletna dilema: fizika ali inženirstvo? Sovodenjka Erika Tomsič je zaključila petletni študij na znanstveno-tehnološkem liceju Simon Gregorčič z najvišjo oceno. »Odkritosrčno povedano si stotice nisem pričakovala, čeprav sem si je močno želela,« pravi Erika, ki je za ustni del mature pripravila referat o osnovnih gradnikih snovi, v katerem je analizirala omenjen argument od prvih razlag grških filozofov do najbolj sodobnih raziskavah na tem področju. »Matura je zame predstavljala zelo lepo izkušnjo, ki je ne bom nikoli pozabila. Čeprav sem se pred njo veliko bala, so bili profesorji do nas zelo razumevajoči že od prvega dne, tako da smo se vsi takoj umirili in nato je steklo vse gladko,« pojasnjuje Erika, ki bi izbiro znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič še enkrat ponovila, saj jo najbolj privlačujejo znanstveni predmeti. In prav zaradi tega bo univerzitetna smer, ki jo bo izbrala, tesno vezana na znanost: »Rada bi študirala fiziko na Tržaški univerzi. Trenutno pa se nisem še dokončno odločila, saj me mika tudi študij inže-nirstva, vedno na univerzi v Trstu.« Prvi Erikin cilj je vsekakor fizika, čeprav se zaveda, da mladi raziskovalci zelo težko shajajo in še težje pridejo do zaposlitve. »Rada bi se zaposlila kot raziskovalka in zaradi tega že razmišljam o morebitnem odhodu v tujini. Najraje bi se odpravila v Združene države Amerike, saj v Italiji raziskovalno delo ni upoštevano, kot bi moralo biti. Zaradi tega že načrtujem, da se bom na univerzi udeležila kakega programa študijske izmenjave, ki predvideva štu- dij v drugih evropskih državah,« napoveduje odlič-njakinja iz Sovodenj, ki je aktivna tudi na drugih področjih. »Že več let igram klavir pri Glasbeni matici, od lanskega leta pa tudi sodelujem s sovodenjsko civilno zaščito,« pravi Erika, ki se bo zdaj, ko je matura mimo, nekoliko odpočila. »S prijateljicami bomo zagotovo šle na morje, zaenkrat še izbiramo med Hrvaško in Lignanom. Poleg tega pa se bom nekaj dni mudila tudi v Rimu,« zaključuje Erika. (av) PRIPIS: Resnici na ljubo sta na znanstve-no-tehnološkem oz. družboslovnem liceju Simon Gregorčič še dve maturantki opravili državni izpit z najvišjo oceno. Ena odličnjakinja je odklonila vabilo na pogovor, druga pa se ni odzvala na naše vztrajne telefonske klice in elektronska sporočila. Obema seveda čestitamo! ŠTMAVER - Obnova nujno potrebna Most z zgodovinsko vrednostjo ogrožen Most čez Pevmico pri Štantu Most čez Pevmico pri Štantu, pod Štmavrom, je dotrajan. Po mnenju strokovnih služb mu je namenjenih le še nekaj let življenja, zato je nujno potreben korenit gradbeni poseg. Po napovedih bodo most utrdili in ga razširili, kajti takšen, kot je, ne prenese več tresljajev, ki jih povzroča vsakodnevni promet. O tem je tekla beseda na zadnjem zasedanju krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje. Rajonski svetniki in tudi domačini pozdravljajo načrtovani poseg, obenem pa se zavedajo, da bodo tovrstna dela uničila objekt, ki velja za zgodovinskega. Most so namreč zgradili Štmaverci leta 1875 s finančno in strokovno pomočjo voj-vodske družine Blacas. Gre za družino francoskega rodu, ki je na Goriško prišla v tridesetih letih devetnajstega stoletja skupaj z Bourboni, rodbino zadnjih francoskih kraljev, ki so ravno v Gorici poiskali zavetišče. Med drugo svetovno vojno so most deloma porušili partizani, da bi preprečili hitre vpade Nemcev in fašistov v Štmaver in na pobočja Sa-botina. Po vojni so most popravili, odtlej pa ni bil več deležen večjih vzdrževalnih posegov. Gradbenega posega ne morejo več odlagati, saj utegne most ogroziti varnost prometa, krajevni svet bumbaca pa bo vsekakor opozoril pristojne na njegovo zgodovinsko vrednost. Na zasedanju so dalje razpravljali o usadih in puščanju iz dotrajanega vodovodnega omrežja. Debata se je dotaknila tudi odpadkov, ki se nabirajo ob pokopališču v Pevmi. V zadnjem obdobju so spremenili režim ravnanja z odpadki, kar pa ni primerno označeno in ustvarja krajanom težave. Poleg tega pristojne službe ne odnašajo nesnage, ki se kopiči na pokopališkem zabojniku in ob njem. Svetniki so bili tudi seznanjeni z dejstvom, da zasebnik gradi brunarico na pobočju Sabotina nad Osimsko cesto; zakaj gradnja in kdo je zanjo izdal dovoljenje, ostaja trenutno neznano. Problem pa je tudi cesta, ki preko nekdanjega mejnega prehoda Podsabotin povezuje Gorico z Brdi. Del ceste na italijanski strani je tako dotrajan, da je cesta komaj prevozna. Krajevni svet je na to že večkrat opozoril občinske urade, zgodilo pa se ni nič. Občina Brda je celo ponudila, da bi cesto lahko popravile njene službe. Za konec naj pripišemo, da je krajevni svet angažiran v pripravah na vaški praznik, ki bo letos potekal na novem igrišču v Pevmi od 21. do 24. julija. (vip) Z DNEVNIKOM NA DOPUST Jaz in ti... in Primorski Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu A-Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. 16 Sobota, 16. julija 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA, NOVA GORICA, ŠEMPETER-VRTOJBA - EZTS na startnih blokih Na vrsti še registracija in oblikovanje organov Pojasnjevalna priloga h konvenciji prejela novogoriško in šempetrsko zeleno luč Novogoriški mestni svet je v četrtek, tako kot teden dni prej občinski svet v Šem-petru-Vrtojbi, brez pripomb in soglasno sprejel Enotno pojasnjevalno prilogo h konvenciji in statutu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Novo-goriški seji je pri tej točki prisostvoval tudi občinski odbornik iz Gorice Guido Germano Pettarin, ki je bil pripravljen odgovarjati na morebitna vprašanja svetnikov oziroma podati dodatna pojasnila na to temo, vendar to ni bilo potrebno, saj razprave in vprašanj ni bilo, sklep pa je bil nato soglasno sprejet. Na podlagi novogoriške in šem-petrske zelene luči bodo celotno dokumentacijo poslali v Bruselj in tudi uradno zaprosili za registracijo goriškega EZTS v evropski register tovrstnih združenj. Hkrati morajo tri občine - partnerice v projektu -oblikovati organe in imenovati skupščino, ki bo usmerjala EZTS. Nova Gorica je svoje člane že evidentirala, na potezi sta zato Gorica in Šempeter-Vrtojba. Slovenska vlada je novogoriški in šempetrski občini sodelovanje v EZTS odobrila junija lani, italijanska vlada pa goriški občini maja letos. Rimsko zavlačevanje je porodilo dodatno pojasnjevalno prilogo h konvenciji in statutu EZTS, ki jo je v dogovarjanju z ministrskimi funkcionarji pripravila občina Gorica. Pogoj za vpis združenja v register generalnega sekretariata predsedstva ministrskega sveta Italije je bil podpis vseh treh strani pod Enotno pojasnjevalno prilogo h konvenciji in k statutu EZTS, kot so konvencijo župani vseh treh občin že podpisali februarja lani. To pomeni, da sta morala novogoriški mestni svet in šempetrski občinski svet obravnavati in sprejeti omenjeno prilogo. Na osnovi soglasja vseh treh občin bo EZTS imel status neprofitnega združenja javnega prava, njegov sedež pa bo v goriškem Trgovskem domu, kar pomeni, da bo EZTS urejala italijanska zakonodaja, ki velja za ustanove javnega prava. Inštitut Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) se je pokazal kot ustrezen in pomemben pravni okvir, ki bi presegel marsikatero oviro ter omogočil goriškemu območju kot celoti, da izkoristi nove evropske danosti. Združenje bo lahko na eni strani tesneje pove- zovalo glavne generatorje razvoja, olajšalo izvedbo skupnih projektov ter lažje in bolj usklajeno pridobivalo evropska sredstva, na drugi strani pa bi na ta način uskladili in poenotili sistem zbiranja in posredovanja uporabnih informacij prebivalcem. Glavna naloga EZTS pa temelji na izvajanju programov teritorialnega sodelo- vanja ali projektov, ki jih sofinancirajo EU in drugi finančni mehanizmi. Na Goriškem bo EZTS pomenil nadgradnjo dosedanjega sodelovanja, saj bo imel status samostojne pravne osebe, finančna sredstva iz Bruslja pa se bodo neposredno stekala v Gorico. Med projekte, ki so strateškega pomena za goriško območje, EZTS uvršča skoraj 3,5 milijona evrov vreden projekt Adria A (Razvoj dostopnosti za oživitev jadranskega zaledja z gradnjo lahke železnice na čezmejnem območju), ki je že v teku, in CrossEnerGo (Čezmejni občinski energetski načrt občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba), ki predvideva pripravo skupnega energetskega načrta. (km) ROŽNA DOLINA - Propadlo dogovarjanje z judovsko skupnostjo Ob pokopališču spet lokal, muzeja pa niso še odpisali V spodnjem delu lokal, v zgornjem pa krajevna skupnost fotok.m. Z delovanjem začel lokal v objektu ob rožnodolinskem judovskem pokopališču. V objektu, ki so ga po odhodu prejšnjega najemnika, ki je v njem imel igralni salon, morali obnoviti, bo odslej v spodnjem delu lokal, v zgornjem pa prostori za potrebe krajevne skupnosti. Valter Vodopivec, predsednik Krajevne skupnosti Rožna Dolina, objekt je namreč v njeni lasti, je doslej že večkrat zavrnil očitke o neprimernih vsebinah v objektu. Javnost je namreč po izselitvi igralnega salona Fortuna pričakovala, da se bo v objektu slednjič res uredil muzej, o katerem je bilo toliko govora, a do njegove uresničitve ni prišlo, prostori pa so dobili novega najemnika, ki je v njem odprl lokal. Vodopivec je te dni znova pojasnil, da se je v preteklosti sestal tudi s predstavniki judovske skupnosti iz Italije in se z njimi pogovarjal o možnosti odkupa objekta. Ker pa so ponudili veliko manjši znesek, kot je bila nepremičnina ocenjena, se posel ni zgodil. Vodopivec je pred časom tudi že pojasnil, da so objekt po odhodu Fortune ponujali v najem raznim družbenim institucijam, tudi za muzej, a brezuspešno. »Problem je v tem, da bi vsi tam nekaj delali in imajo velike načrte, najemnine pa ne bi plačal nihče,« je tedaj izjavil Vodopivec. Na občini sicer ideje o muzeju internirancem še niso opustili, nadejajo se, da bodo za njegovo ureditev pridobili evropska sredstva. (km) GORICA - Globe Ena in ista zgodba: rekorder Slovenec Zgodba se ponavlja: rekorder po številu prejetih glob zaradi neplačevanja parkirnine v goriških modrih conah je bil tudi v prvih šestih mesecih letošnjega leta avtomobilist iz Slovenije. Pomožni redarji so mu od januarja do junija naložili kar 22 glob, kar pomeni, da slovenski avtomobilist zelo pogosto prihaja v Gorico in svoj avto parkira v modrih conah, ne da bi poravnal parkirnine. Občinski blagajni je dolžan 528 evrov evrov, saj je vsaka globa vredna 22 evrov, vendar je malo verjetno, da bo svoj dolg poravnal. Kot je podžupan Fabio Gentile že večkrat pojasnil, tuji državljani -in torej tudi slovenski avtomobilisti - večinoma ne plačajo prejetih glob; ko jih dobijo na svojem vetrobranskem steklu, jih enostavno vržejo v koš in se vrnejo v svojo državo, saj Evropska zakonodaja predvideva identifikacijo lastnika kaznovanega vozila, a zaenkrat zavira ali celo onemogoča poravnavo kazni. Z več prejetimi globami se v prvih šestih mesecih letošnjega leta lahko »pohvalijo« še nekateri avtomobilisti iz Slovenije. Trije so prejeli vsak po pet glob, trije pa vsak po štiri. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so avtomo-bilistom iz Slovenije skupno izdali 263 glob; prejelo jih je 174 voznikov, ki so občini dolžni 5.664 evrov. Med avtomobilisti iz Italije je rekorder prejel osem glob, dva se lahko »pohvalita« s sedmimi, štirje pa s šestimi. Velika večina voznikov - kar 1.003 -je prejelo po eno globo. Skupno je glob, ki so jih naložili 1.126 voznikom iz Italije, 1.327, vredne pa so 31.843 evrov. Na občini so sestavili tudi lestvico najbolj oglobljenih glob iz ostalih držav. Rekorder je v tej kategoriji prejel »samo« tri globe, gre pa za lastnika avtomobila tipa Peugeot 407 iz Srbije. Po dve globi sta prejela po dva avto-mobilista iz Nemčije in po dva iz Bolgarije. Med ostalimi petindvajsetimi oglobljenimi vozniki iz tujine je dalje pet Nemcev, trije Madžari, štirje Srbi ter po en avtomobilist iz Slovaške, Romunije, Švice, San Marina in Bosne-Hercego-vine. Skupno so tuji vozniki občini dolžni 864 evrov. NOVA GORICA - Podbevšek Nad namigovanji župana ogorčen O velikem Hitovem projektu v Vrtojbi izvedel iz medijev Predsednik nadzornega sveta Hita, Gorazd Podbevšek, ki ga je novogoriški župan Matej Arčon javno pozval, naj odstopi s tega položaja, v dodatnem pojasnilu zagotavlja, da njegova soproga Romana Podbevšek ni sodelovala pri pripravi projekta ljubljanske družbe Alea Iacta. Podbevškova je bila do 1. junija letos namreč direktorica te družbe, ki se s svojim projektom pri Vrtojbi pojavlja kot potencialni konkurent družbe Hit, v katerem je Gorazd Podbevšek predsednik nadzornega sveta. Podbevšek je nad namigovanji župana o zlorabi zaupnih informacij in njegovem koruptivnem ravnanju ogorčen. Pojasnjuje, da je bila njegova žena res direktorica več družb v poslovnem sistemu Sergeja Racmana. »Pri vseh teh družbah gre brez izjeme za družbe v mirovanju, torej za družbe, ki v času njenega direk-torovanja niso aktivno opravljale poslovne dejavnosti. Opravljanje funkcije zastopnika teh družb, je del nalog Romane Podbevšek, kot vodje pravne službe v sistemu. Družba Alea Iacta ni glede tega nobena izjema, saj ni nikoli imela nobene koncesije za prirejanje iger na srečo in se ni ukvarjala s to, niti z nobeno drugo dejavnostjo. Romana Podbevšek je izrazila željo po odstopu s funkcije na začetku leta, po podpisu bilanc in je odstopila s 1. junijem, ko jo je zamenjala Urša Zupan,« pojasnjuje Podbevšek, ki dodaja še, da je bila odločitev o tem, da se bo projekt skušal izvesti preko družbe Alea Iacta, sprejeta v juniju, po njenem odstopu iz družbe, in za to dejstvo je skupaj z njim izvedela iz medijev. »Namigovanja, da naj bi jaz razkrival zaupne podatke glede Hitovega projekta v Vrtojbi družbi Alea Iacta, so ne le neprimerne in neresnične, pač pa tudi nesmiselne. Takšnih načrtov namreč še danes ne poznam. Nadzorni svet družbe Hit, niti jaz osebno, namreč s kakršnimi koli konkretnimi načrti nikoli ni bil seznanjen. Seznanjen ni bil niti z namenom oblikovanja takih načrtov in da ti sploh obstajajo sem izvedel iz medijev prejšnji teden. Na junijski seji (torej le mesec dni nazaj) se je nadzorni svet celo seznanil s popravki strategije družbe, iz katere izrecno izhaja, da tak projekt ni planiran,« pojasnjuje Podbevšek in poudarja, da zaupnih podatkov o družbi, ki jih ima, ne razkriva nikomur. (km) NOVA GORICA - Mestne svetnike zanimajo načrti igralniške družbe Hit ima šest alternativ Če v Vrtojbi ne bodo našli dovolj posluha, bodo svoje igralniško-zabaviščno središče zgradili drugje »Družba Hit je pomembna za regijo in širše okolje, zato je prav, da se z informacijami o njenem poslovanju seznanite s prve roke,« je no-vogoriške svetnike na četrtkovi seji mestnega sveta nagovoril predsednik uprave Hita, Drago Podobnik. V razpravi o točki dnevnega reda, ki je napovedovala seznanitev mestnega sveta s polletnim poslovanjem omenjene družbe, pa se tudi novogoriški svetniki niso izognili aktualni temi zadnjih dni: konkurenčnemu projektu ljubljanske družbe Alea Iacta, ki tako kot Hit v Vrtojbi snuje igralniško-zabaviščni center. Novogoriškim svetnikom je Podobnik najprej predstavil lansko in letošnje poslovanje ter izpolnjevanje sanacijskega načrta družbe. Povedal je, da so ocenjeni polletni poslovni rezultati nad pričakovanji: družba Hit je v prvih šestih meseci letošnjega leta ustvarila 81 milijonov evrov bruto realizacije, dodatno zmanjšala zadolženost, ki sedaj znaša okoli 100 milijonov evrov, namesto 600.000 evrov izgube, kot so načrtovali, pa bo polletje zaključila s 500.000 evri dobička. Ponovno je opozoril je na nekatere nevarnosti na primarnem trgu severne Italije, kot so manj obiska zaradi gospodarske krize in splošnega krčenja trga ter postavitev 58.000 igralnih avtomatov na tistem območju, kolikor jih je predvidenih do konca leta 2012 zaradi liberalizacije italijanske igralniške zakonodaje. Tudi novogoriški svetniki, ki so bili v večini zadovoljni s tem, da se Hit pobira iz rdečih številk, niso mogli mimo zabaviščno-nakupovalno-igralniškega projekta ljubljanske družbe Alea Iac-ta, ki je prejšnji teden od svetnikov v šempetr-sko-vrtojbenski občini dobila zeleno luč za lo- Podobnik pred mestnim svetom foto km. kacijo, kjer nameravajo poleg drugih zabaviščnih dejavnosti, urediti tudi igralni salon. »Okrog tega projekta je po mojem mnenju preveč "kaži-na'. Ko sem projekt na grobo pregledal, z ekonomskega vidika zame "ne pije vode'. V ozadju so po mojem mnenju druge igre,« je menil Črtomir Špacapan (Zares), ki je nato za Primorski dnevnik dodatno pojasnil: »Ne verjamem, da bo kdo hodil v Vrtojbo v kino, v bazen, da bo to rentabilno. Mislim, da gre predvsem za to, da bi se izkoristilo to veliko investicijo, ki bo na koncu za moje pojme majhna, za to, da bi pridobili koncesijo in nič drugega. Dvomim, da bo potem poleg igralniškega dela zgrajeno še vse ostalo,« meni Špacapan, ki obenem pojasnjuje, da dvomi tudi v rentabilnost zabaviščnega dela Hitovega projekta, ki ga ta novogoriška družba snuje na svojem zemljišču v Vrtojbi. O projektu v sosednji občini in mnenju Hi-tove uprave o njem oziroma o morebitnih alternativnih rešitvah glede tega so se zanimali tudi drugi svetniki in svetnice. Podobnik jim je pojasnil, da ga je zadeva presenetila v negativnem smislu, da so županu sosednje občine dovolj jasno pokazali, da mislijo resno z uresničevanjem projekta na 12 hektarjev velikem komunalno opremljenem zemljišču, ki ga imajo v lasti v Vrtojbi ter da bi za njegovo uresničitev potrebovali tri leta. Projekt družbe Alea Iacta predvideva na zemljiščih v bližini nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba izgradnjo zabaviščno-nakupovalno-igralniškega centra, v katerem načrtujejo igralni salon z okrog 160 igralnimi avtomati. Ocenjen je na najmanj 50 milijonov evrov, prinesel pa naj bi okrog 150 delovnih mest. Medtem pa Hit v bližini snuje svoj igralniško-zaba-viščni projekt, vreden milijardo evrov, v katerem naj bi zaposlitev našlo 1.500 ljudi. Če pri lokalni skupnosti ne bodo našli dovolj posluha, bodo razmišljali o tem, da ga postavijo na kateri od šestih za to primernih lokacij v Sloveniji, je nedavno za medije pojasnil Podobnik. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 16. julija 2011 17 GORICA - Alice Rohrwacher na festivalu Sergio Amidei Današnja gostja bo dobitnica nagrade za filmski prvenec Mala dvorana travniškega Kine-maxa je bila včeraj polna za vse projekcije iz retrospektive, posvečene genialnemu francoskemu režiserju, cinefilu in filmskemu kritiku Frangoisu Truffautu, kar je močno razveselilo prireditelje festivala Sergio Amidei, saj priča o dobri stopnji krajevne filmske kulture in o dejstvu, da je dogodek priklical publiko tudi od drugod. V Kinemaxu je dopoldne mrgolelo otrok, ki so si ogledali projekciji iz programa »Amidei Kids«; ob koncu so jih gostitelji pospremili na obisk me-diateke in »zakulisij« kinodvorane. Sinoči pa se je park Coroninijevega dvorca ponovno napolnil za projekcijo drugega filma v tekmovalnem izboru. Protagonistka današnjega festivalskega dneva bo Alice Rohrwacher, mlada italijanska režiserka in scenaristka, ki ji bodo podelili letošnjo nagrado za filmski prvenec. Prejema jo za film »Corpo Celeste«, ki ga bodo nocoj ob 21. uri vrteli v parku Coroninijevega dvorca (ob slabem vremenu v Kinemaxu). Rohrwac- François Truffaut (levo), ki mu letos v Gorici posvečajo retrospektivo in knjigo Uga Casiraghija; v Kinemaxu so si otroci ogledali projekciji iz programa »Amidei Kids«, ob koncu so jih pospremili na obisk mediateke in »zakulisij« kinodvorane; skrivnosti projekcijske kabine jim je razkril Ivo Mauri foto m. amerise herjeva je letos junija že prejela »srebrni trak« - priznanje, ki ga podeljujejo italijanski filmski delavci. Žirija festivala Ami-dei je bila torej daljnovidna, saj je sklep, da ji podeli nagrado, sprejela že maja letos. Današnji spored se dopoldne začenja z nizom »Italia 150: Scritture di una nazione«, ki ga posvečajo obletnici italijanske združitve; ob 11. uri bodo v Kinemaxu vrteli film Alessandra Blasetti-ja »1860« (1934), ob 14.30 pa še film »Noi credevamo« Maria Martoneja, ki je dobitnik sedmih Donatellovih Davidov. Ob 12. uri bo v Kinemaxu na vrsti film Marca Bellocchia »Sorelle mai« (2010), ob polnoči pa še dansko-švedska produkcija »In un mondo migliore« (2010) režiserke Susanne Bier. Truffautova retrospektiva v Kinemaxu bo danes ponudila filma »Gli anni in tasca« (ob 16.30) in »Finalmente domenica« (ob 24. uri). Omembo zasluži še film »Der Kilometerfresser« (1925) Karla Imelskyja, ki ga bodo vrteli ob 18. uri v Kinemaxu; zanimiv je tudi zato, ker vsebuje posnetke iz Gorice. Vstop na vse projekcije je prost. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.20 -21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: nagrada Amidei. Dvorana 3: nagrada Amidei. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.00 - 19.40 - 22.10 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Per sfortuna che ci sei«. Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00 -22.00 »Le donne del 6. piano«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA IN KD SOVOD- NJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Kor-zu Verdi 51, tel. 0481-531508, gori-ca@glasbenamatica.com. TEČAJI ANGLEŠČINE ZA UČENCE OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE bodo potekali od 29. avgusta do 9. septembra v Dijaškem domu v Gorici. Tečaje organizira Dijaški dom v sodelovanju z Jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice; prijave in informacije po tel. 0481-533495 najkasneje do 21. julija od 8.30 do 15.30. □ Obvestila M Izleti PD RUPA-PEČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Berlin in Ko-benhavn od 22. do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). 0 Mali oglasi PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 328-8872507. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. URNIK BREZPLAČNIH STROKOVNIH VODSTEV PO ZBIRKAH GORIŠKEGA MUZEJA: 17. julija ob 15. uri vila Bartolomei in muzej na železniški postaji v Novi Gorici; 24. julija ob 15. uri grad Dobrovo. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Zbirališče v Sežani ob 7. uri. Vrnitev v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinska bivanja v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah od 28. avgusta do 7. septembra. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 21. julija, med 9.30 in 11.30. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od nedelje, 28. avgusta do nedelje, 4. septembra, na Malem Lošinju. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 21. julija, med 9.30 in 11.30. V GALLERIJI SPAZZAPAN v palači Torriani (v Ulici Battisti 1) v Gradišču prirejajo niz petih brezplačnih ustvarjalnih laboratorijev za otroke od 5. do 10. leta starosti 21. in 28. julija ter 5. in 11. avgusta med 17. in 19. uro; informacije in prijave po tel. 0481960819 ali 348-2560991. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 13 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 63. členom D.Z. 05/2007, varianta št. 9 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (urad je odprt javnosti ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od 22. junija do 21. julija 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v Uradni listini dežele št. 25 z dne 22. junija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. MORARO Podjetji Tabaj in Ecochimica zmagali dražbo Podjetji Tabaj iz Štandreža in Ecochimica System iz kraja Creazzo pri Vicenzi sta zmagovalca javne dražbe, ki jo je podjetje Ambiente Newco razpisalo za izvedbo izbolj-ševalnih del v napravi za kompostiranje v Moraru. Za poseg so dali soglasje goriška pokrajina, okoliške občine, agencija Arpa in goriško zdravstveno podjetje, zadeva pa območje obrata v Moraru, ki je namenjeno dvomesečnemu zorenju komposta. Da bi preprečili uhajanje neprijetnih vonjav iz obrata, so se odločili za postavitev premičnih sten, poleg tega pa bodo nad halo namestili posebno napravo za prezračevanje, ki bo povezana na zračni filter. Po novem bo hala za kompostiranje opremljena z dvema ločenima sistemoma za prezračevanje, saj bo eden namenjen območju za fermentacijo, drugi pa območju za zorenje. Poleg tega bo novi filter preprečil, da bi iz obrata uhajal smrad, kot se je doslej dogajalo zlasti v vročih poletnih dneh. Posega sta skupno vredna 383.000 tisoč evrov, podjetji Tabaj in Ecochimica System pa naj bi z delom zaključil pred novembrom. Iz podjetja Ambiente Newco poleg tega sporočajo, da se je zaključek del nekoliko zamaknil v času, saj na prvi javni dražbi niso prejeli nobenih ponudb. Zaradi tega se je zadeva zavlekla, zdaj pa računajo, da se bodo dela kot rečeno zaključila novembra. Da bi do takrat preprečili uhajanje neprijetnih vonjav, so pri podjetju Ambiente Newco nekoliko spremenil proces priprave komposta. Pred nekaj tedni so povečali količino zelenja, ki jo premešajo z gospodinjskimi vlažnimi odpadki, zaradi česar so pospešili proces zorenja in omejili uhajanje smrada. 13 Prireditve NA GORIŠKI PLAŽI na Bevkovem trgu v Novi Gorici: danes, 16. julija, ob 19. uri Čuki - matineja za otroke in ob 21. uri Čuki. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja danes, 16. julija, ob 17. uri na sedežu v Ul. Cipriani 71 v Gorici kabaretno predstavo. Nastopata Sdrindu-le in Cogolo. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CO-RONINICRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: do 23. julija nagrada Sergio Amidei; v torek, 26., in v sredo, 27. julija, ob 21. uri gledališka predstava »I Rusteghi«; v petek, 12. avgusta, ob 20. uri koncert kvarteta Ric-cardo Chiarion in v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncerti bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvami (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. Prispevki V spomin na Davida Sossoua, ki bi danes imel 60 let, darujeta Milojka in Ivo 50 evrov za vzdrževanje spomenika v Pevmi. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Sergio De Lu-ca iz splošne bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 10.00, Grazia Ces-selli por. Vidoz (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Luigia Pantarotto vd. Martelossi (ob 11.10 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Maurizio Delise (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na ronškem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Delia Balbi vd. Pieri iz bolnišnice v stolnico, sledila bo upepelitev. Smrt v stanovanju Goriški gasilci so včeraj dopoldne v Ulici Ortigara na Rojcah s silo odprli vrata enega izmed tamkajšnjih stanovanj, v katerem so našli mrtvega moškega, rojenega leta 1925. Umrl naj bi v četrtek naravne smrti. Ker se ni odzival na klice, so včeraj sorodniki klicali na pomoč sile javnega reda, ki so s pomočjo gasilcev vstopili v stanovanje in odkrili truplo. Srečanje s prostovoljci Nova pokrajinska odbornica za pro-stovoljstvo Bianca Della Pietra se je srečala s predsednico medpokrajinske koordinacije združenj prostovoljcev Ma-riangelo Fantin. Sogovornici sta se strinjali, da je treba vzpostaviti sodelovanje med organizacijami prostovoljcev, saj bodo tako uspešneje dosegale zastavljene cilje. Pokrajinska odbornica je izrazila tudi željo po tesnejših stikih med pokrajino in prostovoljci, sploh pa si bo prizadevala za ovrednotenje vseh njihovih dejavnosti in pobud. Praznik Šempetra-Vrtojbe Z mednarodnim ženskim balinarskim turnirjem dvanajstih ekip, ki bo med 8. in 17. uro, se danes začenja letošnji praznik občine Šempeter-Vrtojba. Glavnina praznika bo potekala sicer prihodnji konec tedna. V petek, 22. julija, bo med 8. in 12. uro na Trgu Ivana Roba v Šempetru prireditev »Preverimo svoje zdravje«; cilj akcije je obveščati občane o preventivnih programih in jih spodbuditi, da poskrbijo za svoje zdravje. Obiskovalci bodo lahko s sprehodom skozi model debelega črevesa, ki bo postavljen na trgu Ivana Roba, spoznali notranjost črevesa in možne spremembe. Petkov program se bo nadaljeval s slavnostno sejo občinskega sveta in s podelitvijo priznanj; seja bo od 18.30 dalje v prenovljeni kulturni dvorani v Vrtojbi. Petkov večer bo zaokrožil nastop skupine Kingston od 21. ure dalje za zadružnim domom v Vrtojbi. V soboto, 23. julija bo ob 17. uri moški balinarski turnir. (km) ATER s podaljšanim urnikom Ker bo v kratkem zapadel rok za vložitev obrazcev za prijavo osebnih dohodkov, bo tržiški urad podjetja ATER v Ulici Verdi v Tržiču v sredo, 20. julija, odprt s podaljšanim urnikom, in sicer med 9. in 12. uro. Tridnevni praznik v Ogleju V Ogleju je v teku tridnevni vaški praznik. Na prireditvenem prostoru ob tamkajšnji baziliki bodo danes od 17.30 dalje razne delavnice za otroke, prikazali bodo tudi, kako so nekoč živeli Rimljani. Ob 21.30 bo koncert skupine Aniada a Noar. Jutrišnje celodnevno dogajanje pa bo sklenil ob 21.30 koncert Angela Branduardija, ki ga prirejajo v okviru letošnjega Mittelfesta. Saksofonisti drevi v Tržiču V okviru niza Med zvoki krajev bo drevi ob 21. uri v galeriji sodobne umetnosti v Tržiču koncert skupine Jaxxophones ensemble jazz, ki jo sestavljajo mladi saksofonisti s tržaškega konservatorija Tartini. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na drž. cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drev. Venezia Giulia 23 1 8 Sobota, 16. julija 2011 VIDEM - Jutri PREDJAMSKI GRAD - Danes in jutri Vračajo se Bon Jovi 16. viteški turnir Ameriška rock skupina na odru stadiona Friuli - Pričakujejo 40 tisoč ljudi Danes Noč ognja in zabave, jutri Erazmov turnir Po osmih letih skupina Bon Jovi ponovno prihaja v Italijo z edinstvenim nastopom. Nastopila bo v nedeljo na stadionu Friuli v Vidmu, kjer bo predstavila zadnjo zbirko Greatest Hits-Ultimate Collection starih in novih hitov njihove 30-letne glasbene kariere. Na videmskem odru bo pred njimi nastopila glam rock skupina Flemt iz Senigallie, ki je zmagala na natečaju Edison Change the Music, katerega se je udeležilo preko 500 glasbenih skupin. Prizorišče so začeli pripravljati že v ponedeljek, da bo v nedeljo vse brezhibno. Na koncertu pričakujejo organizatorji 40 tisoč ljudi, zadnje vstopnice pa so še na voljo na prodajnih točkah Azalee Promotion ter na spletni strani www.ticketone.it. Koncert je omogočila družba Barley Arts v sodelovanju z Azalea Promotion, s Furlanijo-Julijsko krajino, Občino Videm, No borders music festival in TurismoFVG Music&Live. Erazmov viteški turnir pod Predjamskim gradom bo letos potekal že šestnajstič. Prireditev bo tudi tokrat dvodnevna, začela se bo danes z Nočjo ognja in zabave, osrednje dogajanje pa bo jutri, ko bo potekal Erazmov viteški turnir. Danes bo od 19. ure dalje nočno obleganje gradu, igre z ognjem ter zabava ob srednjeveški glasbi, plesu in hrani. Jutri se bodo na viteškem turnirju predstavili vitezi, konjeniki in mečevalci. Dogajanje bodo popestrili še zastavometalci, glumači, norci, čarodeji, privlačne trebušne plesalke in grajska gospoda. Na rustikalnih stojnicah bodo svoje reči razstavljali mojstri stare obrti, pester bo tudi program za otroke. Tudi letos bo na prireditvi v vlogi povezovalca in grajskega klicarja Peter Poles, režiser in scenarist pa bo Vojko Anzeljc. Novosti letošnjega turnirja so kar tri. Prva je privlačna nagradna igra Praznujte rojstni dan na Predjamskem gradu. Srečnemu izžrebancu, ki bo preko SMS sporočila poslal ključno besedo, bo omogočeno praznovanje rojstnega dne v družbi prijateljev na Pred-jamskem gradu, pozneje pa bo druščina deležna še srednjeveške pojedine v grajski Taberni. Druga nagradna igra pa je namenjena najmlajšim obiskovalcem. Na turnirskem prostoru bo potekal izbor najizvirnejšega srednjeveškega otroškega kostuma, ki bo bogato nagrajen (zmagovalca in njegovo družino bo po Predjamskem gradu peljal znameniti roparski vitez Erazem). Tretja novost pa je zanimivo in privlačno tekmovanje grajskih gospodičen za naziv »najzalejša«. Mične princeske se bodo ob bojih močnih in neustrašnih vitezov potegovale za prestižno krono in pozornost najpogumnejšega in naj-spretnejšega viteza. Prometni režim bo potekal podobno kot pretekla leta. V dogovoru z domačini so na voljo pokošene travnate površine v neposredni bližini vasi, na katere bodo obiskovalce usmerjali redarji in signalizacija. Za vstop v Pred-jamski grad bo za obiskovalce prireditve jutri veljal 50% popust. Vstopnina prireditve vključuje preko 22 predstav in nastopov. Za celoten program in dodatne informacije se lahko obrnete na vodjo prireditve Dragana Kikovica (e-pošta: dragan.kikovic@postojnska-ja-ma.si, tel. št. 00386 40457465, 00386 57000159) ali na spletno stran www.postojnska-jama.si. FURLANUA - JULIJSKA KRAJINA OPČINE Prosvetni dom V četrtek, 28. julija ob 21.00 / Kabaret: »Pupkin Kabaret«. ČEDAD ■ MITTELFEST 2011 Gledališče Ristori Danes, 16. julija ob 20.30 »Lady Gray / Will Eno, igra Isabella Ragonese Jutri, 17. julija ob 20.30 »Show Your Fa-ce« / Betontanc in Umka LV V ponedeljek, 18. julija ob 18.30 »Tu (non) sei il tuo lavoro« / Mabellini V ponedeljek, 18. julija ob 20.30 »Io sono il mio lavoro« / Petruzzelli V sredo, 20. julija ob 20.00 »Guerra« / Noren, Bonaiuto Gammarota, Anacle-rio V petek, 22. julija ob 18.00 »E vi sus-surreremo« / Kamil Žiška, Slovak Chamber theatre V petek, 22. julija ob 21.00 »Uno, due, tre!« / Vadim Levanov, Franco Pero V nedeljo, 24. julija ob 20.00 / »Salomé» / Oscar Wilde, Zlatar Frey Cerkev sv. Marije dei Battuti Danes, 16. julija ob 18.30 / »Goethe Schiatta« / po Thomasu Berhardu igra Renato Palazzi V torek, 19. julija ob 20.30 / »Goli otok« / Sarti, Bonacelli V petek, 22. julija ob 18.00 / »Unità 150 anni« / Teste calde, Molnar & Brunello Klošter sv. Frančiška Jutri, 17. julija ob 22.15 / »Zlati zmaj» / Schimmelpfenniga v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Trg Duomo V sredo, 20. julija ob 22.15 / »Giochi di famiglia» / Srbljanovic, Magelli Trg Paolo Diacono V nedeljo, 24. julija ob 17.30 / »Pirù» Vendetta di Teodoro / Broggini _SLOVENIJA_ ŠTANJEL ■ Grajsko poletje v Štanjelu Jutri, 17. julija ob 21.00 / Prosvetno društvo Štandrež - dramski odsek / Komedija: »Zbeži od žene«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE Grad svetega Justa Danes, 16. julija ob 21.15 / J. Strauss: »Una notte a Venezia«. Ponovitev: v torek, 19. julija ob 21.15. Gledališče Verdi Jutri, 17. julija ob 17.30 / J. Offenbach: »La metamorfosi di una gatta«. V sredo, 20. julija ob 21.00 / »L'opera da tre soldi«. Ponovitve: v petek, 22., v soboto, 23. julija ob 21.00 in v nedeljo, 24. julija ob 17.30. V petek, 29. julija ob 21.00 / »Viva l'Ita-lia«. Ponovitve: v soboto, 30. julija ob 21.00 in v nedeljo, 31. julija ob 17.30. Trg zedinjene Italije V petek, 22. julija ob 21.30 / Koncert: »Franco Battiato«. V ponedeljek, 25. julija ob 21.00 / Koncert: »Dana Fuchs« Grad sv. Justa V torek, 26. julija ob 21.30 / Koncert: »Alessandra Amoroso«. V sredo, 27. julija ob 21.30 / Koncert: »Giovanni Allevi«. ■ TRIESTE IN JAZZ Grad svetega Justa V sredo, 21. julija ob 21.30 / »New York Voices« V nedeljo, 24. julija ob 21.30 / »Premio Luttazzi« V ponedeljek, 25. julija ob 21.30 / »Quartetto Jazz« V nedeljo, 7. avgusta ob 21.30 / »Steve Lukather« ■ TRIESTE LOVES JAZZ Trg Hortis Od 20. julija do 8. avgusta ob 21.00 / program koncertov in seznam nastopajočih je dosegljiv na spletni strani http://triestelovesjazz.com/. ZGONIK Prireditveni prostor pred županstvom V nedeljo, 24 julija ob 21.00 / Dobrodelni koncert: »I '60 ruggenti«. V primeru slabega vremena bo koncert, ob isti uri, na balinišču v Samatorci. GRADEŽ Valobran Nazario Sauro V sredo, 20. julija ob 21.30 / Koncert: »Niccolo Fabi«. V četrtek, 21. julija ob 21.30 / Koncert: »Remo Anzovino & Franz Di Cioccio«. V četrtek, 28. julija ob 21.30 / Koncert: »Raphael Gualazzi«. Bazilika sv. Evfemia V torek, 26. julija ob 21.30 / Koncert: »Coro polifonico di Ruda«. VIDEM Štadion Friuli V nedeljo, 17. julija ob 21.00 / Koncert: »Bon Jovi«. V petek, 2. septembra ob 21.00 / Koncert: »Vasco Rossi«. ČEDAD ■ MITTELFEST 2011 Klošter sv. Frančiška V torek, 19. julija ob 22.15 »Contrast ratio« / Movingtheatre.de V soboto, 23. julija ob 22.15 »Taranta della luna nuova« / Imperfect dancers Gledališče Ristori V četrtek, 21. julija ob 20.30 / »Schonberg« / Brunello, Paolini Trg Duomo Danes, 16. julija ob 22.15 / Ruska tradicija / »Igor Moiseev Ballet« V petek, 22. julija ob 22.15 / »La poesia del vento« / Accademia danza Pechino PRIREDITVE V nedeljo, 24. julija ob 22.30 / »La morte e la fanciulla« / Balletto di Roma Cerkev sv. Frančiška Jutri, 17. julija ob 18.30 / koncert Djiva-na Gasparyana »Armenska flavta« V ponedeljek, 18. julija ob 22.15 / »Tallin sinfonietta« / Mustonen, Part Kanc-heli Knaifel Silvestrov V soboto, 23. julija ob 20.00 / »Jazz dal gulag« / Eddy Rosner, Tosolini V nedeljo, 24. julija ob 18.00 / »Il tempo di Mahler« / Finazzer Flory, Quirino Principe Cerkev sv. Marije dei Battuti V četrtek, 21. julija ob 22.15 »Pasto a due« / C.ie Zerogrammi CODROIPO Villa Manin Danes, 16. julija ob 21.30 / Koncert: »Moda«. V soboto, 23. julija ob 18.00 / Koncert: »Villa tempesta«. V soboto, 3. septembra ob 21.00 / Koncert: »Francesco Guccini«. LIGNANO Arena Alpe Adria V sredo, 27. julija ob 21.30 / Koncert: »Massimo Ranieri«. MAJANO V soboto, 6. avgusta ob 21.30 / Koncert: »Subsonica«. KLUŽE V nedeljo, 31. julija ob 14.30 / Koncert: »Roberto Vecchioni«. TRBIŽ Cerkev sv. Petra in Pavla V torek, 19. julija ob 21.15 / Koncert: »Coro polifonico di Ruda«. Trg zedinjene Italije V četrtek, 28. julija ob 21.15 / Koncert: »Joe Satriani«. V petek, 29. julija ob 21.15 / Koncert: »Ben Harper«. V soboto, 30. julija ob 21.15 / Koncert: »Milow«. V nedeljo, 7. avgusta ob 14.30 / Koncert: »Giovanni Allevi«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di li-berta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Marka Lupinca »Ta lepša!«. Razstava bo na ogled do 15. avgusta s sledečim urnikom: ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga. Urnik: do 15. julija ob prireditvah in domeni. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojš-čaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom mul-timedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica So-sič (05/7346425). -/ ŠTANJEL Kobdiljski stolp: do 27. julija je na ogled slikarska razstava Antona Susiča. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zopersta-vili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 16. julija 2011 19 SLOVENIJA TA TEDEN Samo še nekaj zakonov spremenimo Vojko Flegar Z izjemo ene (manjše opozicijske SNS) so vse slovenske parlamentarne stranke ta teden v prvi obravnavi podprle predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Resda nič presenetljivega, saj so ga prav te stranke, vladne in opozicijske, tudi predlagale, a po drugi strani izkušnje velevajo, da je v primerih »pretiranega« političnega soglasja vselej dobro biti pozoren. Še posebej, ker gre za zakon, po katerem bo dokazno breme obrnjeno (torej bo moral tisti, ki mu bo država hotela odvzeti premoženje, dokazati, da ga je pridobil zakonito) in toliko bolj, ker zakon prihaja v svežnju vrste drugih, s katerimi se je vlada, siceršnji politični kaos gor ali dol, namenila zagotoviti učinkovitejši pregon organiziranega in gospodarskega kriminala ter korupcije. Poleg omenjenega so na tem seznamu (sprememb) zakonov (nekateri so v državnozborskem postopku, nekateri sprejeti, drugi pa bodo v kratkem prišli na poslanske klopi) še zakon o kazenskem postopku, kazenski zakonik, zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, zakon o državnem tožilstvu, zakon o sodiščih in zakon o sodniški službi. Zaradi števila in zaradi naslovov ter zdaleč ne nazadnje pa tudi zato, ker o vseh teh osnutkih in predlogih mediji bolj ali manj molčijo, prav tako pa ni videti, da bi se z njimi kaj prida oziroma vsebinsko ukvarjala opozicija; še »kritične strokovne« javnosti z nekaterimi izjemami ni (bilo) slišati. Kajpak bi bilo v Sloveniji težko najti državljana, celo politika, ki bi bil z učinkovitostjo policije, tožilstva in sodišče, skratka (čeprav ne najbolj natančno) pravne države, zadovoljen. Na- sprotno, nezadovoljni, ogorčeni in besni so skoraj vsi. Ze prejšnja, desnosre-dinska vlada, je državljanom obljubila odločen pregon gospodarskega in drugega »velikega« kriminala (in, uganili ste, spreminjala skoraj vse zgoraj omenjene zakone), sedanja (levosredinska) vlada pa »krepitev pravne države« in »nove standarde« tako in tako ves čas nosi na ustih, zgodilo pa se ni nič. Skoraj nič, bolj natančno, če odštejemo vrsto spektakularnih hišnih preiskav pri poslovnežih in politikih, je sodni epilog (za zaporno kaznijo) dočakal en sam primer. Vsi drugi so ob gorah zaplenjenih dokumentov poniknili v labirintih procesnih napak, odvetniških zavlačevanj, prelaganih sodnih obravnav in »zapletenih pravnih vprašanj«. Nemara ne (še) za vedno, a večina državljanov je (za)upanje, da bo končno že kdo »sedel« zaradi gospodarskega kriminala ali korupcije, že izgubila. Za politiko, vladno in seveda opozicijsko, pa je to, kot je videti, zgolj nov »motiv«. Za novo obljubo, da bo enakost vseh pred zakonov zagotovila, »le nekaj zakonov je še treba popraviti«. Edini res vidni dosežek dveh oziroma treh vlad je za zdaj le svojevrstna dvo-razrednost sistema: poleg posebne to-žilske skupine (po ta teden sprejetem zakonu opremljene z novimi pristojnostmi in preoblikovane v specializirano, dvanajsto državno tožilstvo), ima Slovenija še Nacionalni policijski urad (NPU oziroma »slovenski FBI«) in od aprila letos specializirana sodišča, vse za »boj proti posebej hudim oblikam« organiziranega kriminala in korupcije. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miro Cerar je o »stanju politi- čnega duha«, ki sebe in državljane prepričuje v čudežno moč zakonov ta teden med drugim zapisal: »V Sloveniji smo zapadli že v pravo histerijo na ravni pravnega normiranja. Na skorajda vsak resnejši, četudi zgolj posamični družbeni problem se politiki odzivajo s takojšnjimi obljubami in načrti za spremembo zakonov. Pišemo in sprejemamo nove in nove zakone in druge predpise, situacija na področju prava pa je vse slabša. (...) Če bi (do)se-danjo zakonodajo izvrševali bistveno bolj dosledno in v pravem duhu prava, bi bilo družbene škode bistveno manj, mnogi največji družbeni škodljivci pa bi bili že zdavnaj odstranjeni s svojih položajev ali celo na prestajanju takšne ali drugačne kazni. Zal politične, gospodarske in druge družbene elite očitno do te mere onemogočajo izvrševanje zakonov, da smo državo in gospodarstvo pripeljali na rob bankrota, z nepravičnostjo v dramatični meri razvrednotili pomen pravne države ter z očitnim pomanjkanjem etičnega in socialnega čuta (pomislimo le na vse odpuščene in zavržene delavce) ljudem odvzeli (za)upanje v državo in pravo.« Ne bi bilo presenetljivo, če bi se zamenjala še kakšna vlada, ki si bo nič manj krčevito prizadevala poskrbeti za »učinkovito« (in depolitizirano) pravno državo, ki si bo prav tako izmislila kakšno novo kaznivo dejanje, novelirala in dopolnjevala zakonodajo, morda še kje obrnila dokazno breme in reorganizirala, kar se bo v pravosodju, tožilstvu in policiji reorganizirati dalo, preden bomo v Sloveniji dojeli nekatera preprosta dejstva. PISMA UREDNIŠTVU Pismo predsednika SSO Spoštovano uredništvo! Ker sem bil s strani odgovornega urednika Duška Udoviča danes v uvodniku »Komu koristi takšno početje?« (15. julija 2011) tako rekoč poklican v igro, moram v svojstvu predsednika SSO le dati nekaj zelo kratkih pripomb: Je mogoče, da eno samo objektivno razmišljanje in analiziranje o stanju v Primorskem dnevniku s strani SSO, oz. njegove pristojne komisije za javna občila, sproži pri PD tako reakcijo (uvodnik, polemično razmišljanje, namigovanje itd)? Kaj ni v demokratičnem sistemu, v katerem živimo, mogoče več niti malo kritično ocenjevati neko stanje, ki se komu zdi nepravo? Če smo Slovenci na tej poti, potem pomeni, da nam je mar več do topovskega streljanja kot do mirnega in konkretnega razmišljanja o našem stanju, o našem življenju, o naših perspektivah. Z zadovoljstvom jemljem na znanje, da PD ni včlanjen, oz. ni član SKGZ, kot mi je bilo stalno poudarjeno s strani vidnih predstavnikov SKGZ, ki so mi večkrat zatrjevali, da »Primorski dnevnik je naš, je naš«! Trditev s strani Duška Udoviča, da na majskem (?) občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik »ni bilo slišati s strani SSO niti formalnega pozdrava, kaj šele kakšen vsebinski prispevek k razpravi, ki je, kot je dobro znano, odprta vsakomur« je milo rečeno čudna, saj sem bil na omenjenem občnem zboru (ki ni bil maja, ampak 28. aprila v Prosvetnem domu na Opčinah!) prisoten v prvi vrsti v tej dvorani. Pozdrava s strani gostov pa ni bilo, niti od SKGZ ne! Spet trditev odgovornega urednika PD Duška Udoviča: »Tudi v številnih kontaktih, ki jih imam zaradi funkcije z mnogimi predstavniki, vključno s predsednikom SSO, se problematika, ki je navedena v sporočilu, nikoli ni omenjala« ne bo povsem držala, saj sem na premnogih krajih vedno zagovarjal tezo, da mora Primorski dnevnik postati resnično objektivno glasilo vseh Slovencev v Italiji, ne glede na njih ideološko prepriča- nje, in da se mora v tej novi luči tudi razširiti na celotno deželno območje, na katerem živimo kot slovenska narodna skupnost, torej tudi na celotno videmsko pokrajino. Bom obšel banalne in tolikokrat že izrečene besede »Bomo še enkrat priče dogovarjanja s figo v žepu« in glede Benečije odgovoril takole: za Benečijo ne napravimo vsega tega, kar bi morali! Tržaški Il Piccolo ima cele strani posvečene italijanski skupnosti v Istri, na Kvarneru in v Dalmaciji, zakaj v PD zanemarjamo to naše prebivalstvo? Priloga v sredah Novega Matajurja ne more nadomestiti strani v PD, ki bi morale biti posvečene Benečiji, oz. Slovencem v vi-demski pokrajini. In še zaključna Udovičeva trditev: »Tega nauka enostavno ne sprejemam, še posebej iz krogov, ki glede tega niso poskušali narediti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega«. Težke in neutemeljene trditve, ki spominjajo na žargone in čase prvega povojnega obdobja. Mar Duško Udovič, kot takratni funcionar pri SKGZ, ni nikdar slišal o rojstvu Doma, glasila beneških slovenskih vernikov, ki še danes izhaja? In še: kdo pa je bil pri rojstvu Inštituta za slovensko kulturo zraven in je zraven tudi pri gradnji novega večnamenskega centra v Špetru? Pa ja ne bo odgovorni urednik PD trdil, da tam o SSO ni ne duha ne sluha? In končno: dne 25. oktobra 2010 sem na predsednika PRAE dr. Rada Ra-ceta in na Duška Udoviča, odgovornega urednika PD, naslovil sledeče pismo: Spoštovani gospod predsednik! Pišem Ti, ker čutim, da bi bilo dobro, da bi se po tolikem času srečala in si izmenjala nekaj misli o splošnem stanju v naši narodni skupnosti, pa tudi o vlogi, ki jo ima in jo mora imeti danes naš edini slovenski dnevnik, za katerega si SSO stalno prizadeva, posebej v tem trenutku, ko nas pesti huda gospodarska kriza. Z menoj bi prišel še član PRAE gospod Igor Švab. Mislim, da bi to srečanje med nami štirimi bilo zelo dobrodošlo in pozitivno za nas ftlfi vse. V pričakovanju Tvojega odgovora Te lepo pozdravljam! A še do danes, žal, nobenega odgovora! S spoštovanjem Dr. Drago Štoka Predsednik SSO Pripis odgovornega urednika: Nobenega »topovskega obstreljevanja« si ne želim in z njim tudi nisem začel. Podlaga za reševanje problemov pa ne morejo biti pokroviteljski in zavajujo-či posegi v redakcijo, polni neresnic in podtikanj. Kot sem zapisal v uvodniku, je imel SSO nešteto priložnosti, da tudi podpisanemu sporoči svoja gledanja in ocene v zvezi z dnevnikom, pa tega ni naredil. Prav tako tega ni naredil predsednik Štoka, s katerim se sicer večkrat neformalno srečujeva ob kavi, saj je drugače prijeten sogovornik in prijazen človek. Čeprav piše, da je moja trditev »milo rečeno, čudna« tudi v svojem pismu navaja, da je sedel na občnem zboru zadruge. Rekel pa ni nobene, ne kritične ne pohvalne. To so dejstva, ki jih besedni slalomi ne morejo spremeniti. Drago Štoka demagoško vztraja pri trditvi, da je Benečija v PD zanemarjena in bi ji morali posvetiti cele strani. Kdor pozorno bere Primorski dnevnik lahko ugotovi, da je redna informacija iz vi-demske pokrajine v sodelovanju z Novim Matajurjem malone dnevno prisotna, seveda v okvirih, kot jih pač glede na sredstva in kadrovski potencial zmoremo. Eno so želje ali tjavdan izrečene besede, realnost pa je nekaj drugega Pri pismu, ki naj bi mi ga poslal Drago Štoka oktobra lanskega leta pa gre najbrž za pomoto, ker ni nikoli prispelo na moj naslov. Odgovorni urednik Dušan Udovič SKLAD MITJA CUK SVETUJE Skupaj ob koncu tedna V poletnem času si mnoge družine organizirajo počitnice zunaj doma, nekateri imajo bivalnik, drugi se ponašajo s plovilom, tretji pa si ne morejo privoščiti nobenih daljših počitnic. Tako je družina lahko skupaj le ob koncih tedna. Prirediti in izoblikovati lep družinski konec tedna ni vedno enostavna zadeva. Težko (včasih je celo nemogoče) je združiti potrebe vseh družinskih članov pod isto streho. Zlasti če starši želijo biti pravični do otrok, do partnerja in do sebe. Tudi zaradi tega to ni lahko, ker pomeni konec tedna v prividu svobodne urice, hkrati pa tudi čas, ko se pojavi vsa izčrpanost po celote-denski službi in obveznostih in vznikne zavest o vseh domačih opravkih, ki so že dolgo potisnjeni na stran. Dela je tudi ob koncu tedna veliko, otroci so živahni in za sprostitev ostane le malo časa. Če si torej od konca tedna starši pričakujejo preveč in sanjajo o družinski harmoniji, se lahko vsa velika pričakovanja sfižijo in spremenijo v stresno počutje. Zelimo si in si predstavljamo konec tedna kot nekakšen odmor, potem pa se zgodi, da je prav konec tedna v mnogih družinah povod za kreganje in pričkanje in grozi kot sod poln smodnika. Kakor vedno je v prvi vrsti krivec preveliko pričakovanje. Vročični vsakdanjik nas usmerja v razmišljanje za zadnje dni v tednu o njegovem popolnem nasprotju in dejansko bi bil lahko prehod iz vseh tedenskih obveznosti v drugačnost manj buren in bolj udoben. Problem nastane zaradi storilnostne naravnanosti sodobnega človeka, ki se enostavno ne more spremeniti iz trenutka v trenutek. Med tednom vsi bojujemo dovolj bitk, tako da ob koncih tedna hrepenimo po harmoničnem okolju brez vsakega prepira. Težnja, da bi prav ob koncu tedna razčistili in dokončali vse tisto, česar nam v tednu ni uspelo, pa preprečuje sproščanje. Prav ta želja, da bi končno dohiteli vse, kar nam ostaja nedokončano, pa je toliko krepkejša, ko sta med tednom v službi oba starša. Še neka zelo izrazita težava preprečuje staršem, da bi bili konci tedna kolikor toliko sproščeni, to je porazdelitev vlog. Nič neobičajnega ni, da pade na matere celotna organizacija in seveda hkrati tudi celotna odgovornost za uspeh ali neuspeh dejavnosti ob koncu tedna. V ključnih trenutkih pravzaprav one nimajo nobene možnosti, da bi se temu izognile. Zato je tako pomembno, da se med seboj razni družinski člani, zlasti pa starši, sporazumejo in dogovorijo, kako pravično in uravnoteženo porazdeliti naloge že v predpripravi na konec tedna. Ne čakajmo nedeljo, že prej naj bo porazdelitev dela jasno dogovorjena in skupne dejavnosti načrtovane in naj jemljejo v poštev različne interese vseh družinskih članov. Če torej planiramo sprehod, ga čisto lahko priredimo tako, da obiščemo tudi igrišče. Kakor pa je bilo že večkrat poudarjeno, so za otroke zelo pomembni rituali, zato si tudi v prostem času ob koncih tedna omislimo skupne ponavljajoče dejavnosti npr. skupno nakupovanje hrane, gojimo dejavnosti, ki družinske člane združujejo in opuščaj-mo vse, kar člane ločuje ter se izo-gibajmo nepotrebnim težavam. Pri načrtovanju naj bo soudeležen vsak družinski član in naj ima pravico tudi do razpravljanja. Pri vseh skupnih dejavnostih lahko pridemo večinoma in z nekaj potrpežljivosti do zadostnega soglasja, in udeleženci so lahko vseskozi prijetno razpoloženi. Naj le vsakdo ima možnost, da se ob koncih tedna za nekaj časa izogne obveznostim, da se lahko svobodno ukvarja s tistim, s čimer ima veselje. Pri planiranju ne smemo pozabiti odmeriti nekaj časa spontanemu izražanju posameznikovih želja in potreb. Pomisliti je namreč treba, da preveč vna- prej določenih dejavnosti človeka utruja, tudi če gre za zabavo, za kino, za obisk živalskega vrta. Utrujenosti in stresu pa naj bi se ob spro-stilnih koncih tedna izogibali. Ne pozabimo še na neko nezapisano osnovno pravilo: vsak človek potrebuje vsaj eno uro na dan samo zase. Tako se lahko izognemo obveznostim in odkrijemo v sproščenem koncu tedna dovolj zabavno druženje. Namesto da bi točno določili uro za zajtrk, se dogovorimo za drsnega: vsakdo naj si postreže z njim, kadar zjutraj vstane. Če torej ni prisile, se bodo tudi družinski člani bolje počutili, morda jim bo celo uspelo sesti "naključno" skupaj k zajtrku. Drug od drugega smo različni, tako je potrebno razmisliti, kako naj se v primeru nesoglasja ravnamo, da ne bomo zapadli v stresno situacijo. Eden izmed nasvetov se glasi, naj razprav ne raztegujemo brez konca, kajti če so predolge, razvodenijo. Skušajmo vedno biti pri stvari in poiskati vir, dejanski razlog za težave. Probleme je treba razčistiti, pri tem naj bodo soudeleženi vsi družinski člani sočasno. Vsakdo enakopravno dobi besedo in lahko pove svoje mnenje ter izjavi, s čim se ne strinja. Za tem pa je potrebno skupaj poiskati razumno rešitev, ki bo odgovorno nakazala, kako naj se problem najprimerneje odstrani. Včasih se je treba dogovoriti za skupna pravila, drugič pa lahko izberemo neko novo obnašanje samo kot poskus. Če bi nekaj ne delovalo, lahko ta poskus še vedno s skupnimi močmi predrugačimo. Podobno je tudi pri razpravah, ki postanejo preveč ihtave: nekdo mora prevzeti vlogo moderatorja in sproti na novo spravljati tok razpravljanja v prave tirnice, ki bodo omogočale konstruktivno rešitev. Seveda se situacija nekoliko predrugači, ko so v družini še zelo majhni otroci. Poletno sonce nas vabi na plaže, novim mamicam pa, ki se prvič odpravljajo k morju s svojim dojenčkom, se pojavlja vrsta vprašanj: kaj naj vzamem s seboj, katero sredstvo za zaščito pred soncem, kaj če bo malček zaužil mivko... , katere so ostale nevarnosti. Kakor smo že imeli priložnost svetovati, je majhen otrok zelo občutljiv, dobro je, če zelo majhnemu otroku lahko zagotovimo dovolj sence pod senčnikom. Brez kape naj ne gre na sonce, poskrbeti pa je treba, da otroku zaščitimo pred sončnimi žarki tudi celotno telo. Navadno sta za večino malčkov dve uri na plaži dovolj, za tem pa si je treba omisliti odmor v dovolj shlajenih prostorih. Med dvanajsto in šestnajsto uro je nujen počitek v zaprtih prostorih, saj so takrat sončni žarki premočni. Če pa se slučajno zgodi, da malček pogoltne mivko, ni potrebna nobena panika. Verjetno jo bo izpljunil, saj mu ne bo všeč. Lahko pa mu usta operete z vodo in mu je daste spiti požirek, ki bo pomagal, da bo pesek odšel iz telesa po drugi poti. Zaradi tega se otrok ne bo zastrupil, vendar pa morajo biti starši dovolj pozorni, da malček ne bo vtikal v usta majhnih kamenčkov in drugih predmetov. Najbližjo okolico lahko prekrijejo s pregrinjalom in odstranijo drobne koščke. Skratka za sproščeno družinsko preživljanje koncev tedna (pa tudi sicer) so potrebni jasni dogovori, izogibati se je treba pretiranemu poseganju po dejavnostih, omisliti si je treba časovne premore, preprečevati, da bi karkoli počeli pod prisilo, pri nesoglasjih poiskati skupno rešitev in, kakor že poudarjeno, dopustiti vsakomur v družini, da ima prav vsak dan urico prostega časa zase. (jec) 20 Sobota, 16. julija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Dirka po Franciji Messi bo še igral Poplačana vztrajnost Norvežana Hushovda 30 km lovil in naposled ujel ubežnika Roya - Danes ena najtežjih etap PAU - Svetovni prvak Norvežan Thor Hushovd je dosegel deveto etapno zmago na francoski preizkušnji. Tokrat si je zmago priboril z vztrajnim lovom ubežnega Jeremy-ja Roya. Več kot 30 kilometrov je Norvežan zmanjševal zaostanek in tekmeca na koncu ujel le dva kilometra pred ciljem 152 kilometrov dolge etape od Pauja do znanega romarskega središča Lourdes pod Pi-reneji. Roy je moral na koncu priznati premoč še Francoza Davida Mancoutieju, ki je sodeloval s Hus-hovdom pri lovu na rojaka. Na spustu s prelaza Col du Sou-lor sta Norvežan in Francoz prednost Roya zmanjšala na 31 sekund, to pa je bilo na koncu dovolj, da sta ga do cilja tudi oba prehitela. Vseeno Moncoutie ni imel možnosti v boju za etapno zmago, za zmagovalcem je zaostal deset sekund. Royu je v uteho ostala pikčasta majica za najboljšega hribolazca. Druga pirenejska etapa pa je zahtevala tudi nov davek med favoriti. Tokrat je odnehal Nemec Andreas Klöden, ki po dveh padcih pred dnevi ni zmogel naporne 13. preizkušnje. Moštvo RadioShack počasi ostaja brez kolesarjev, saj so pred njim zaradi padcev in poškodb odstopili že Jani Brajkovič, Chris Horner in Jaroslav Popovič. Odstopil pa je tudi Nizozemec Lars Boom (Rabobank). V skupnem seštevku dirke ni prišlo do sprememb, Thomas Voec-kler je prišel na cilj z glavnino na 17. mestu ter ostal v rumenem. Pred Luksemburžanom Frankom Schlec-kom ima minuto in 49 sekund naskoka, tretji je Avstralec Cadel Evans z dobrima dvema minutama zaostanka. V skupini z vodilnim je bil tudi Slovenec Grega Bole. Puško v koruzo je vrgel tudi Nemec Andreas Kloden ansa Danes čaka kolesarje ena najtežjih etap na letošnjem Touru, 168 kilometrov dolga etapa od Saint-Gaudensa do Plateau de Beilla, na kateri bodo morali tekmovalci premagati šest gorskih ciljev, za konec pa jih čaka 16-kilometrski vzpon s skoraj 1200 metri višinske razlike. Skupno: 1. Voeckler (Fra/Eu-ropcar) 55.49:57; 2. F. Schleck (Luk/Leopard-Trek) + 1:49; 3. Evans (Avs/BMC) 2:06; 4. A. Schleck (Luk/Leopard-Trek) 2:17; 5. Basso (Ita/Liquigas-Cannondale) 3:16; 6. Cunego (Ita/Lampre-ISD) 3:22; 7. Contador (Špa/Saxo-SunGard) 4:00; 8. Sanchez (Špa/Euskaltel-Euskadi) 4:11; 9. Gilbert (Bel/Omega-Lotto) 4:35 ;10. Danielson (ZDA/Garmin-Cervelo) 4:35. BUENOS AIRES - Najboljši nogometaš sveta in zvezdnik katalonskega velikana Barcelone Argentinec Lionel Messi je odgovoril na namig predsednika argentinske zveze Julia Grondone, naj kritike utiša s tem, da preprosto sleče reprezentančni dres. Messi je zatrdil, da bo še naprej igral za reprezentanco. Messi je potrdil, da bo kljub številnim ostrim kritikam, ki jih je deležen v domovini, kjer mu očitajo slabe predstave za izbrano vrsto, še naprej igral za Argentino. »Čeprav me kritizirajo in mi žvižgajo, bom vedno z veseljem oblekel reprezentančni dres. Glasne kritike me sicer prizadenejo, tudi moje soigralce, a zavedamo se, da do zdaj na igrišču nismo blesteli,« je dejal Messi. Polona Hercog v polfinalu Palerma PALERMO - Najboljša slovenska teniška igralka Polona Hercog nadaljuje odlične predstave na turnirju WTA v Palermu z nagradnim skladom 220.000 dolarjev. V četrtfinalu je Slovenka, sedma nosilka, gladko s 6:1 in 6:1 v manj kot uri odpravila Čehinjo Klaro Zako-palovo, ki je bila četrtopostavljena igralka. Hercogova je po prvi zmagi na turnirjih WTA prejšnji teden napredovala do svoje najboljše uvrstitve na računalniški lestvici, zdaj je 37. V polfi-nalu Palerma se bo najboljša slovenska igralka pomerila s prvo nosilko, z domačinko Flavio Pennetta ali šestopo-stavljeno Bolgarko Cvetano Pironkovo, ki sta igrali pozno sinoči. Na Kitajskem se začenja svetovno prvenstvo v plavanju Doni v Angliji ŠANGHAJ - Danes se bo na Kitajskem začelo svetovno prvenstvo v plavanju, skokih v vodo, sinhronem plavanju in vaterpolu. Podelili bodo tudi že prvi komplet medalj in sicer v ženskih sinhronih skokih s 3-metrske deske. Za Italijo bosta nastopili Tania Cagnotto in Francesca Dallape, ki sta pred dvema letoma v Rimu osvojili srebrno medaljo.Prvenstvo bo rekordno, saj bo na njem nastopilo 2.200 športnikov iz 181 držav. Na sporedu bo kar 68 finalnih nastopov, od teh 40 v plavalnem sporedu v bazenu, ta pa se bo začel šele 24. julija. Italijanska plavalna odprava bo letos precej oslabljena, saj so veterani Mas-similiano Rosolino, Emiliano Brembilla in Alessia Filippi prenehali z nastopi. »Diamantna konica« odprave bo olimpijska prvakinja in svetovna rekorderka Federica Pellegrini. Kaže, da bo nastopila samo v paradnih disciplinah na 200 in 400 metrov prosto. Na medaljo računa tudi Fabio Scozzoli. Največji favoriti so plavalci ZDA in Avstralije, zelo pa je zrasla tudi reprezentanca Japonske. Na evropski ravni izstopajo plavalci Nizozemske in Francije. LIVERPOOL - Angleški nogometni klub klub Liverpool se je okrepil z brazilskim vratarjem Alexandrom Doni-jem, ki je bil doslej član italijanske Rome. V Anglijo je prišel kot prost igralec. Olimpija solidno LJUBLJANA - Nogometaši ljubljanske Olimpije so na prvi tekmi 2. kroga kvalifikacij za evropsko ligo z 2:0 (1:0) premagali Bohemian iz Irske. Za Ljubljančane je oba zadetka dosegel Dare Vršič; prvega v 45. minuti z bele točke, drugega pa v 76. minuti iz prostega strela. Domžale pa so doma z 1:2 klonili pred moštvu RNK iz Splita. KOSARKA Shaquille O'Neal odslej v novi vlogi NEW YORK - Upokojeni zvezdnik severnoameriške košarkarske lige NBA Shaquille O'Neal je našel novega delodajalca. Priljubljeni Shaq se je pridružil športni mreži Turner Sports, za katero bo delal kot strokovni komentator in analitik. Štirikratni prvak lige se bo tako pridružil Charlesu Barkleyju, Kennyju Smithu in Ernieju Johnsonu in soustvarjal novo oddajo.Poleg tega bodo njegovi komentarji objavljeni tudi na televizijskem programu NBA Tv ter na spletni strani nba.com. «Moja naloga bo, da bom skušal košarko prikazati še bolj zabavno, kot je,» je dejal O'Neal, ki se je upokojil minuli mesec. Devetintridesetletnik, eden najbolj dominantnih košarkarjev v zgodovini lige NBA, se je poslovil s štirimi naslovi prvaka lige. Shaq je v najmočnejši ligi na svetu igral od leta 1992, ko je bil prvi izbor na naboru NBA. Že leto pozneje je osvojil naziv novinec leta NBA. Najbolj blesteče so bile sezone med letoma 2000 in 2002 z moštvom Los Angeles Lakers, s katerim je osvojil tri šampionske prstane, ter sezona 2006, ko je ligo osvojil z ekipo Miami Heat. O'Neal se je za olimpijske igre 1996 v domači Atlanti pridružil ameriški «sanjski ekipi», s katero je osvojil tudi olimpijski naslov. Lani poleti je O'Neal podpisal dveletno pogodbo z moštvom Boston Celtics, vendar je zaradi težav s poškodbami odigral le 37 tekem. Že prej je imel težave z zdravjem, ki so mu preprečile, da bi moštvoma Phoenix Suns in Cleveland Cavaliers pomagal do tako želene lovorike. S skupno 28.596 doseženimi točkami je Shaq na petem mestu večne lestvice strelcev v NBA. S tremi naslovi za najkoristnejšega igralca (MVP) prvenstva pa zaostaja le za legendarnim Mic-haelom Jordanom. Največ težav je imel s poškodbo desne Ahilove tetive, ki se je na koncu izkazala za prehudo, da bi jo lahko «prijazni velikan», kot so O'Neala imenovali v svetu košarke, premagal. V NBA začeli odpuščati delavce NEW YORK- Vodstvo severnoameriške košarkarske lige NBA je v minulih dveh dneh odpustilo 114 zaposlenih, saj si želi zmanjšati stroške lige za 50 milijonov dolarjev. Kot je dejalo vodstvo lige, odpuščanja niso posledica nedavnega «loc-kouta», prenehanja vseh dejavnosti, potem ko se lastniki klubov in vodstvo NBA niso dogovorili o višini omejevanja plač.Omenjenih 114 odpuščenih delavcev pa predstavlja 11 odstotkov zaposlenih v zvezi v New Yorku, New Jerseyju in mednarodnih pisarnah. Vodstvo lige si prizadeva zmanjšati administrativne stroške, stroške potovanj in novih tehnologij. Nedavno je liga zaprla tudi pisarni v Parizu in Tokiu. Saša Vujačic se vrača v Evropo ISTANBUL - Slovenski košarkar Saša Vujačic bo kariero nadaljeval na stari celini. Turški Efes Pilsen se je namreč z njegovim klubom v ligi NBA New Jersey Nets dogovoril za prestop Slovenca v vrste carigrajskega velikana, so potrdili na spletni strani turškega kluba. Efes je z Vujačicem podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za leto dni. Sedemindvajsetletni Mariborčan, zaročenec ruske teniške zvezdnice Marije Šarapove, bo tako pri evroligašu Efesu nasledil Boštjana Nachbarja, ki je za ta klub igral minuli dve sezoni, a si želi kariero nadaljevati onkraj luže. KOSARKA Maljkovič bo treniral v Rusiji LJUBLJANA - Selektor slovenske moške članske košarkarske reprezentance Božidar Maljkovič bo prevzel vodenje ruskega Lokomotiva iz Krasnodara, s katerim je podpisal pogodbo za triletno sodelovanje. «Pogovori z Lokomotivom so trajali dlje časa, saj je vodstvo kluba interes pokazalo že dolgo tega in jaz sem ta izziv zdaj sprejel. Predvsem zaradi tega, ker želijo narediti štiriletni projekt, podoben, kot smo ga imeli pri Ju-goplastiki, Limogesu, Unicaji - da bi se sočasno naredila dobra ekipa in dober klub, ki bi lahko konkuriral CSKA, Himkiju, Barceloni, Panathinaikosu, Olympiakosu in drugim. Vse moje pogoje so ti mladi, resni ljudje sprejeli. Lokomotiv ima tudi novo dvorano za 10.000 gledalcev, mesto pa ima milijon prebivalcev, tako da lahko naredimo pravcato revolucijo v smislu izidov in organizacije,» je dejal selektor Maljkovič. Maljkovič je v klub pripeljal tudi svojega nekdanjega in zdajšnjega pomočnika Thanassisa Pa-pahadzisa, ki bo skrbel za prvi del priprav, dokler slovenska reprezentanca ne konča evropskega prvenstva v Litvi.« ODBOJKA - Evropska liga Slovenija najprej proti Španiji KOŠICE - Slovenska odbojkarska reprezentanca bo danes odigrala najpomembnejšo tekmo dosedanjega dela sezone, za katero je garala dva meseca. V polfinalu zaključnega turnirja evropske lige se bo merila s Španijo, priznano reprezentanco, ki pa je letos povsem spremenila ekipo in po lanskih neuspehih prav v Košicah želi na pot stare slave. Tekma med Španijo in Slovenijo, po mnenju slovenskih odboj-karjev in stavnic so rahli favoriti Španci, ob 16. uri bo prvi polfinalni obračun, drugega pa sestavljata Slovaška in Romunija, tu naj bi bili favoriti gostitelji turnirja. Slovenci so v dvorani Steel Arena, ki je bila zgrajena za potrebe svetovnega hokejskega prvenstva, včeraj že opravili trening, po katerem niso bili najbolj zadovoljni. V dvorani je namreč soparno, poleg tega pa jim prireditelji niso zagotovili prave svetlobe. Španija in Slovenija sta se merili že lani v kvalifikacijah za EP, tako v Mariboru kot v Tel Avivu, ki sta gostila kvalifikacijska turnirja, so bili boljši Slovenci. A od takrat se je veliko spremenilo, Slovenija ni v tako dobri formi, tekmeci pa naj bi bili boljši. V skupini lige so navdušili s sproščenostjo, čeprav v moštvu nimajo igralcev najvišjega kova, pa se zanašajo na trden ekipni duh. »Gre za mlado ekipo, ki nima veliko izkušenj, a nima niti veliko izgubiti, tako da niso pod nobenim pritiskom. Vzdušje v njihovem moštvu je precej boljše, tako kot pri nas med igralci ni generacijskih razlik. Lani so veliko eksperimentirali na mestih sprejemalcev, letos so težavo rešili. Imajo tudi novega korektorja, skratka so spoštovanja vredna ekipa, proti kateri nas čaka težka naloga. Toda čeprav mi še nismo na ravni, kot pričakujem, da bomo septembra na evropskem prvenstvu, vseeno želimo zmagati. Ne glede na številne težave s poškodbami si želimo osvojiti evropsko ligo in zagotoviti nastop v kvalifikacijah za svetovno ligo. Za to pa bosta v Košicah potrebni dve zmagi, popravnega izpita ne bo,» pravi selektor Veselin Vukovič. / ŠPORT Sobota, 16. julija 2011 2 1 TENIS - Pričakuje še zeleno luč športne študentske organizacije NCAA Paola Cigui naj bi igrala in dokončala študij v ZDA Paola Cigui, naša najuspešnejša teniška igralka, odhaja po vsej verjetnosti v Združene države Amerike, kjer naj bi dokončala univerzitetni študij ter še naprej trenirala in igrala tenis. Danes bo odpotovala na ogled dveh univerz, v začetku avgusta pa bo znana dokončna odločitev. Cigujeva naj bi v sklopu univerzitetne teniške ekipe igrala v prvenstvu NCAA - Ameriške nacionalne študentske športne organizacije (v kateri na primer tekmuje tudi plavalka, olimpijska pod-prvakinja Sara Isakovič, op.a.), istočasno pa bi študirala: »Že pred dvema letoma me je trener iz Menfisa kontaktiral po facebooku ter mi predstavil dejavnosti in prvenstvo. Ker sem takrat imela višje tekmovalne cilje, se na povabilo nisem odzvala,« je pojasnila 22-letna Paola, igralka Gaje in študentka tržaške univerze. »Pred dvema mesecema pa mi je znanec na turnirju v Firencah spet omenil možnost študija in igranja na ameriških univerzah. Povedala sem mu, da sem že pred leti prejela ponudbo, a da me takrat ni zanimalo. Poudaril je, da je to enkratna izkušnja, kjer lahko še naprej igraš in tudi dokončaš študij. Sama sem zato tudi začela resno razmišljati o tej možnosti. Nočem, da bi prioriteto dala študiju ali izključno tenisu. Taka izbira mi bo namreč omogočila oboje, pa še enkratno izkušnjo, spoznala bom novo okolje, ljudi, jezik.« Teksas ali Arkansas? Potem ko je pred dvema mesecema izvedela, da je možnost študiranja in igranja v ZDA še mogoča, je Cigujeva poslala prošnjo za sprejem tridesetim ameriškim univerzam. Izbirala je tiste, ki imajo teniške ekipe v prvi, najvišji ligi (diviziji): »Prošnje za sprejem sem odposlala trenerjem, v njih pa navedla skoraj izključno svojo teniško kariero. Preko njih sem potem stopila v kontakt z univerzo: skatka, tako izkušnjo mi omogoča samo moja teniška pot, moja uvrstitev WTA pa je bila najbrž za trenerje mamljiva. Nastopala naj bi torej za univerzitetno ekipo, za to pa bi mi univerza nudila šolnino (približno 40.000 evrov) in preživnino. Športna prvenstva so namreč v ZDA izrednega pomena, gre za veliko športno gibanje.« Gajevki je po nekaj tednih odgovorilo deset univerz, nato pa je med temi izbrala tri: univerzo Baylor v Teksasu (na jugu ZDA, na meji z Mehiko), ki je na vseameriški teniški lestvici NCAA 6. med 30 ekipami, Arkansas (22. mesto, na jugu ZDA, ki meji s Teskasom) in Washington (Seattle): »Iz- brala sem tiste, ki so na teniški lestvici najvišje uvrščene. Med izbranimi se nagibam predvsem k privatni univerzi v Teksasu, mika pa me tudi tista v Arkansasu v kraju Fayetteville, kjer je celotno mesto univerzitetni koledž (college-town). Navdušila me je tudi trenerka Washingtona, vendar sem se nato odločila, da tja ne grem: pravijo, da dežuje skorajda 365 dni, kar je za tenis moteče.« Po pravilih ameriških univerz bo Cigujeva lahko dva dni preživela v vsaki od izbranih univerz, torej v Teksasu in Arkansasu, nato pa bo sama izbrala, kam bi šla raje. Tenis... V Bayloru sestavlja teniško ekipo devet igralk, igra pa se ob koncih tedna. Vsaka univerza igra proti vsaki, tako da so Ci-gujevo - ki bi v Teksasu in Arkansasu nadomestila prvo ali drugo nosilko, ker zaključujeta študij - že obvestili, da so potovanja včasih daljša, tudi dvotedenska. To Paole ne skrbi, saj je tega vajena. Stike je imela že z obema trenerjema, na univerzah pa so ji zagotovili, da bo imela svojega tutorja, kiji bo potem pomagal pri pridobivanju zapiskov med daljšimi odsotnostmi. »Veseli me, da bom lahko tam izpilila igranje na cementu, saj tam igrajo izključno na trdi podlagi. Ob tem pa še igro dvojic, ki ji tu nisem namenila nikoli veliko časa. Prepričana sem, da lahko od take izkušnje samo pri- dobim nova znanja in metode dela.« Dvaindvajsetletnica je iz Texasa že prejela program študijskega dneva in spoznala, da bo ritem zelo naporen: od 6.45 do 10.00 trenirajo tenisa, nato uro in pol pilijo kondicijo v fitnesu, sledi kosilo, popoldne so predavanja, zvečer pa še ura atletskega treninga. Študij naj bi dokončala v dveh ali treh letih (odvisno od izbrane univerze), v tem času pa se bo morala odpovedati igranju turnirjev WTA (zveza NCAA ne sprejema profesionalcev, ki bi s športom služili): »Žal mi je, saj sem v to veliko vlagala. Odhod v ZDA pa bo po drugi strani zame tudi olajšanje, saj sem zadnje štiri sezone razmišljala le o točkah WTA in turnirjih. V zadnjih dveh sezonah sem tudi obstala na 400. mestu, tako da sem se zdaj ob tem tudi nekoliko zamislila. Vem, da lahko še napredujem, mogoče do 300. mesta, vendar to še ne spremeni življenja. Pri tenisu služiš samo, če si 150. in više,« je obrazložila Openka, ki pa ne izključuje, da bi po končanem študiju spet začela nastopati na turnirjih. Študij »Mislim, da mi bo diploma na privatni ameriški univerzi v večjo pomoč pri iskanju službe. To je zadnja priložnost: v ZDA velja namreč pravilo, da moraš dokončati koledž pri 25 letih. Ker sem že opravila nekaj univerzitetnih izpitov, mi bodo priznali 75 kreditov, kar je 40 % študijskih obveznosti.« Študentka filozofske fakultete bo izbrala podobno študijsko smer kot v Trstu, torej jezike, literaturo ali pa novinarstvo. Za tako izkušnjo se odloča vsako leto tudi nekaj Slovencev,izbralistajo tudi bivši gajevki Manca Križman in Nina Šuvak. Po obisku univerz bo morala 23. julija opraviti še izpit angleščine TOEFL v Trstu in počakati na dokončen odgovor športne zveze NCAA. Slednja namreč mora na podlagi vseh informaciji o šolanju in teniških nastopih odločiti, ali bo Cigujeva sprejeta. Veronika Sossa ŠD MLADINA Novi predsednik Erik Tence: »Nujno do novih kombijev« Erik Tence Po treh mandatnih dobah na predsedniškem mestu ŠD Mladina je Boris Bogatec predal zahtevno vlogo maljšemu, a že dolgoletnemu trenerju in članu dru-stva, 35-letnemu Eriku Tencetu. Bogatec bo skupaj s stebrom delovanja v vasi Sonjo Sirk obdržal podpredsedniško funkcijo, medtem ko bo v pomlajenem odboru tajniške dolžnosti opravljala Oria-na Bresciani, blagajniške pa Edvin Gu-stinčič. Odborniki so si tudi porazdelili funkcije znotraj posameznih sekcij. Vodja smučarskega odseka je Walter Kerpan (tajnica Tamara Majer), Tenceta bo na čelu rolkarskega odseka zamenjal David Bogatec (tajnica Mateja Bogatec), odgovorna za rekreacijo pa sta Paolo Škerk in Sonja Bezin. Gospodar bo Vojko Tretjak. »Potem ko je dosedanji predsednik Boris Bogatec izrazil željo, da bi po tolikih letih opustil funkcijo predsednika, še naprje pa ostaja z nami, sem to vlogo rade volje sprejel,« nam je povedal Tence. Čaka ga zahtevna naloga, saj dejavnost na področju rolkanja in smučanja zaradi zelo oddaljenih tekmova-lišč zahteva veliko truda in sredstev. Tence razmišlja tudi o novih pobudah, saj se zavzema, da bi društvo za članstvo organiziralo več predavanj. »Prioriteta je zdaj vsekakor zamenjava dotrajanih društvenih kombi-jev ducato. Eden je že skoraj devetkrat obkrožil svet, ima namreč 340.00 kilometrov, drugi pa jih je prevozil 240.000. Oba sta bila že večkrat potrebna popravil,« je prvi cilj novega odbora opisal novi predsednik. □ ODBOJKA - Pri Olympii Jerončič še trener Okrepitev bo Loiacono ŠD SOVODNJE organizira na nogometnem igrišču v Sovodnjah Nogometni kamp Sovodnje 2011 in n sicer od 16.08. do 20.08.2011 v jutranjih urah od 9.00 do 12.30 ure. Prijavnina znaša 40,00 EUR ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje majico z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1997 do l.2006. Ti bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Ob zaključku sledi še skupno druženje vseh sodelujočih. Prijave in informacije: po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 00393280680499 (Simon Feri). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 17. julija, pohod na Mali Golak. Pohod je primeren za vse. Informacije in prijave na tel. št. 334-9772080. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. ŠZ BOR in ZSSDI obveščata, da še do jutri sprejemata prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in od 29.avgusta do 2.septembra,kjer bo vsak/a gojil/a športno panogo, ki mu/ji je pri srcu košarko,odbojko,ritmiko,športno šolo poleg drugih aktivnosti.Prijave sprejemamo na tel. Št. 040.51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Za informacije Karin 3406445370 Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 3393853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. Zoran Jerončič bo tudi v prihodnji sezoni treniral odbojkarje ŠZ Olympia, s katerimi je v minuli sezoni napredoval v deželno C-ligo. »Z Zoranom smo se hitro dogovorili. Kot vsako leto je postavil nekaj tehničnih pogojev, saj želi, da bi bilo delo vsako leto boljše. Eden od pogojev je tudi ta, da mu dodelimo pomočnika. Mislim, da bomo vse uredili,« je povedal športni vodja goriškega mestnega kluba Andrej Vogrič. Za prihodnjo sezono se bo Olympia okrepila tudi igralsko. Zanjo bo namreč igral tudi korektor Andrea Loia-cono, ki je v minuli sezoni branil barve Prate v B2-ligi. Loiacona v Gorici dobro poznajo, saj je igral za OK Val, ko je štan-drežko društvo vodil Jerončič, ki je tega igralca s sabo pripeljal iz Cosenze. Loiacono je zdaj zaposlen v Vidmu in je izrazil željo, da bi igral v ekipi svojega mentorja. Zdaj je sicer na službeni zadolžitvi v Savdski Arabiji, kjer tudi trenira z neko tamkajšnjo ekipo, v Italijo pa naj bi se vrnil oktobra tik pred ali po začetku prvenstvenih bojev v C-ligi. Prihod Loiacona bo omogočil Matiji Kom-jancu, da odslej igra v vlogi sprejemal-ca, kjer bi lahko bil še bolj učinkovit kot na položaju korektorja. »Loiacono bo za nas pomembna okrepitev, prepričan pa sem, da bi obstanek dosegli tudi brez njega, z njim bi lahko bili naši cilji še nekoliko višji. Fan- tje so v minuli sezoni zelo dosti trenirali in delo se mora prej ali slej obrestovati. Ta generacija igralcev mora imeti za cilj, da najkasneje v dveh sezonah napreduje v B2-ligo. Da to doseže, pa mora še naprej resno garati in hoditi na vse štiri tedenske treninge,« napoveduje Jerončič, ki se je pravkar vrnil iz Belorusije, kjer je bil spet gost tamkajšnje odbojkarske zveze. Konec prihodnjega tedna bodo igralci Olympie odpotovali na nagradni vikend na Bled. Zbor pred začetkom nove sezone bo 22. avgusta. Uspel turnir 3:3 ŠD Breg Ekipa Šfigaj (Elvis Klarica, Zdenko Čančar, Alex Vitez in Saša Ferfoglia) je zmagovalec poletnega košarkarskega turnijra 3:3, ki ga je ŠD Breg organiziral v Dolini. V finalu je premagala ekipo Moschi Team (Giacomo Norbedo, Borut Sila in Nicholas Bazzarini). Med mladinci do 16. leta je zmagala ekipa The Big 3 (Ilijan Gruden, Erik Gregori in Ilija Kocijančič). V finalu so premagali ekipo The Shooters (Le-nard Zobec, Enirco Albanese, Matteo Norbedo in Michale Bazzarini). Skupno je nastopilo 8 članskih in 6 mladinskih ekip. V tekmovanju v metu za tri točke sta zmagala Borut Sila (5:5) med člani in Francesco Peric (3:5) med mladinci. 22 Sobota, 16. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI V javnost je prišla vest o ustanovitvi nove podružnice sv. Cirila in Metoda v Boljuncu. »Na povabilo nadučitelja gospoda Venturinija se je v Gospodarskem društvu zbralo kakih trideset oseb, ki so sklenili osnovati podružnico Cirilmetodove družbe za Breg. Potem ko sta gospoda Venturini in Munih pojasnila pomen in namen družbe Sv. Cirila in Metoda, ter je gospod Čeh priporočal, naj se rabi vedno le izdelke, ki se jih prodaja v korist družbe Sv. Cirila in Metoda, je bil izvoljen odbor. Obžalovati je, da iz Doline ni bilo na ustanovnem občnem zboru niti enega domačina. No, nadejamo se, da bodo Do-linčani, ki se sicer skažejo o vsaki priliki s svojo rodoljubno požrtvovalnostjo, tudi napram novoustanovljeni podružnici vzdržali ta svoj dober glas, ter da bodo pristopili k isti kot člani tudi oni, ki se niso udeležili ustanovnega občnega zbora.« Dolinčani pa so medtem priredili šolsko veselico, »ki je izpadla nad vse pričakovanja lepo. - Učen- ci in učenke nastopali so pogumno in sigurno. - Hvala za to gre seveda našemu učiteljstvu, ki se je za celo prireditev veliko trudio. Učenci in učitelji pa so bili za svoj trud obilo poplačani z doseženim uspehom. Veselice se je vdeležila tudi vsa dolinska duhovščina, ter s tem pokazala, jej je pri srcu napredek šole. Nadejamo se, da bo tako tudi v bodoče, da se najde duhovščina in učiteljstvo na složnem delu vsakikrat, ko se bo šlo za višje koristi. Le obžalovati moramo, da so dolinski možje kazali vse premalo zanimanja za to šolsko veselico. Moralo bi jih vendar zanimati, kako so njihovi otroci napredovali v šoli. A na veselici očetov nismo skoro niti videli. - Menda so smatrali za nuj-neje opravilo igro na krogle, „briškolo" in „trešete"! Pa tudi učiteljstvo iz ostalega Brega je - izu-zemši dveh - briljiralo s svojo odsotnostjo. Vsi odsotni menda vendar le niso bili zadržani po neodložljivih opravilih?« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Tudi v strokovni šoli v Rojanu se je zaključilo šolsko leto, ravnateljstvo šole in profesorski zbor pa so se hoteli posloviti na izreden način in tako organizirali »posebno svečanost za dijake, ki so letos dokončali šolanje in polagali zrelostni izpit. Letos se je prijavilo k izpitu kar dvainsedemdeset kandidatov. To je izreden dogodek, kateremu je bilo treba dati poseben poudarek. Zrelostni strokovni izpit je uspešno opravilo enainpetdeset dijakov (šestindvajset dečkov in petindvajset deklet). Enaindvajset jih ima popravljalne izpite, ena privatistka pa ni prišla na izpit. Uspeh kandidatov pri izpitih je torej povsem zadovoljiv (približno sedemdeset odstotkov) in priča o prizadevnosti učnega osebja ter marljivosti dijakov. Nič čudnega torej, če razna podjetja in zasebni obrtniki, trgovci itd. tako Slovenci kot Italijani, iščejo nove vajence in uslužbence prav na tej šoli še pred zaključkom šolskega leta in zagotavljajo kandidatom boljše plače. Ze pred napovedano uro je bilo na hodnikih zelo živahno. Prihajali so profesorji in dijaki, nato je naš fotoreporter dijake odpeljal na teraso in jih vse spravil v »škatlico«, da bo ostal spomin na zaključek tega šolskega leta, oziroma učenja v tej šoli. Ko so se v veliki učilnici zbrali vsi dijaki in profesorji, jih je pozdravil ravnatelj šole inženir Ivan Stanič, ki je s toplimi besedami priporočil fantom in dekletom, ki stopajo v novo življenjsko dobo, da si bodo s svojim delom služili kruh in izvrševali svojo dolžnost v prid skupnosti, naj izpopolnjujejo svoje znanje, naj se še izoblikujejo in utrjujejo, ker bo pač družba najbolj stroga izpitna komisija. Vsem je želel, naj bo njihova življenjska pot polna uspehov in zadoščenja. Nato je prečital imena dijakov, ki so uspešno opravili zrelostni izpit ter imena tistih, ki imajo popravljalne izpite. Prvim je čestital, drugim pa želel, da bi jeseni uspešno opravili izpite in dobili diplomo.« FILMI PO TV Nedelja, 17. julija, Premium cinema, ob 18.00 Il miglio verde Režija: Frank Darabont Igrata: Tom Hanks in Michael Clarke Duncan Po istoimenskem romanu Stephena Kinga je ameriški režiser Darabont posnel film, katerega dogajanje je postavljeno v državno kaznilnico Cold Mountain, kjer je dolgo služboval jetniški stražar Paul Ed-gecomb. Med drugim so pazniku zaupali tudi nalogo, da pospremi na smrt obsojene zapornike do celice smrti po, z zelenim linolejem prekriti in eno miljo dolgi poti. Med njegovimi najbolj zanimivimi varovanci je John Coffey, ogromni temnopolti zapornik, obtožen nasilnega umora dveh deklic. Čeprav Coffeyeva velikost in fizična moč izpričujeta grobost, je njegovo obnašanje popolnoma v nasprotju z videzom. Za preprostim in otroško naivnim obrazom tiči smrten strah pred temo, poleg tega pa se zdi, kot da bi imel preroško, skorajda nadnaravno moč. Ko ga Edgecomb bolje spozna, si ne more kaj, da se ne bi začel spraševati, ali je nežni orjak res zagrešil srhljiva umora ali gre v resnici le za pomoto. Nedelja, 11. julija, Iris, ob 2C.55 She's so lovely Režija: Nick Cassavetes Igrajo: Sean Penn, Robin Wright Penn, John Travolta in Harry Dean Stanton Plavolaso Maureen je sosed skoraj posilil. Groznega dejanja jo je rešil njen fant Eddie, ki pa je ravno zaradi nekoliko prenasilnega posega moral presedeti v zaporu dolgih deset let. Po izpustitvi, ko se je spet vrnil domov pa je resnici na ljubo spoznal, da se je med tem Maureen spet poročila in da njegovo hčerko vzdržuje zdaj Maureenin novi mož Joey... Ponedeljek, 18. julija, Canale 5, ob 23.30 Ricordati di me Režija: Gabriele Muccino Igrajo: Laura Morante, Fabrizio Bentivoglio in Monica Bellucci Giulia si je od vselej želela postati gledališka igralka, njen mož Carlo pa je računal, da bo nekega dne priznan pisatelj. Ko se na pragu petdesetih let po- gledata v ogledalo, jima je jasno, da so načrti, v katere so tako trdno verjeli ostali zaprti v predalu. Njuna hčerka Valentina pa si kot šte- /Vi i i V vilne druge najs- ^ tnice želi postati televizijska zvezda. V tem družinskem kaosu, kjer se obžalovanja za tem, kar se ni uresničilo in želje po tem, kar se morda še bo, sreča oče svojo nekdanjo ljubezen, pri kateri najde to, česar seveda nima doma. Sreda, 20. julija, Rete 4, ob 23.10 American Gigolo Režija: Paul Schrader Igrajo: Richard Gere, Lauren Hutton in Hector Eli-zondo Celovečerec, ki je zapečatil Richarda Gera za pravega sex-symbola, pripoveduje o mladem in prikupnem Julianu, ki je po poklicu žigolo. Zabava in kratkočasje ženskih družic pa ga naenkrat dokaj drago staneta, saj osumijo ravno njega okrutnega umora. Julian je povsem nedolžen, vseeno pa nima dovolj dokazov, da bi to svojo nekrivdo tudi obelodanil. V pomoč mu priskoči, kdo drugega, če ne ženska, ki se seveda vanj tudi noro zaljubi in je zato pripravljena na vse... Petek, 22. julija, Rete 4, ob 22.15 Ferie d'agosto Režija: Paolo Virzi Igrajo: Laura Morante, Silvio Orlando, Sabrina Fe-rilli in Ennio Fantastichini Dve Italiji, dva različna pogleda na svet in drugačno doživljanje vsakdana, ki pa ga morajo, četudi samo v počitniškem času na nek način deliti... Paolo Virzi, ki je najbrž eden osrednjih potomcev slovite italijanske komedije se je tokrat lotil dveh različnih rimskih stvarnosti. Prvo predstavlja družina trgovca, ki meni, da bo z denarjem kos katerikoli situaciji, drugo pa družina intelektualca, ki snobovsko gleda na avgustovskega soseda na otoku Ventotene. Stereotipni a tudi zelo hudomušni film postavlja ob bok dva svetova, ki pač sobivata a se ne prenašata. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako nekdanje tržisko Športno društvo velik, zelo močen človek rimska boginja plodnosti helmut kohl del ljubljane danski filmski igralec (ben) ameriška letalska služba smuč. center na švedskem ukor brez soglasnikov avstrijski pesnik (georg) ugo tognazzi francoski matematik in ekonomist (jean paul de) norveška glasbena skupina angleški humoristič-ni pisatelj prebivalec naselja v soški dolini kraj v mas-sachusettsu reka v eliziju majhen dirkalnik am. zvezna država italijanski skladatelj in glasbenik (davide) ital. pevka zanicchi imenovanje viteza sovjetska zveza nadja bevčar os. zaimek, mi, vi, ... španski spolnik reka v italiji gr. mitološko bitje, na pol konj, na pol človek zadetek dveh številk pri tomboli nizek pevski ženski glas muslimanski pozdrav žensko ime planota na vipavskem mesto na švedskem št. na plač. karticah hiter umik ... iz zapora, bežanje naval, naskok vnetje očesne šarenice češki slavist (josef) kontakt odisejeva žena sl. nogometni selektor makedonski pisatelj (tome) zdravilišče v belgiji z dirkališčem formule 1 vida albreht debela palica oton trabant nasa prosv. delavka / am. igralec gibson dolores ibarruri mlajša železna doba šubic blaž sodobnik določeno dejstvo slovenska igralka ... rina pripadnik ljudstva v pirenejih / krilo rimske legije turški velikaš SLOVARČEK - ASO = reka v Italiji • GUA = francoski matematik • ONOTA (Lake) = kraj v Massachusettsu • POM = nekdanje tržiško športno društvo • ROTHE = danski igralec 1 2 ■ 3 4 s 6 7 8 ■ 9 10 ■ ■ 11 12 13 14 15 16 ■ 17 VODORAVNO: 1. pob brez samoglasnika; 3. ime grške črke; 5. tuje moško ime; 7. tvorba, ki nastane zaradi zgoščevanja vodnih hlapov pri temperaturi rosišča; 8. atletska disciplina ... v višino ali daljino; 9. glasbeni interval, tretja stopnja diatonične lestvice; 11. najmanjše nemško število; 12. francosko kakovostno vino; 14. nekdanja sovjetska umetnostna drsalka Rodnina; 15. naprava za merjenje odboja od predmetov v morju; 16. okno v sredi; 17. egipčanski bog sonca. NAVPIČNO: 1. nekdanji francoski voznik formule 1 (Alain); 2. vrsta otroške igre (množ.); 3. nazadnjak, sovražnik napredka; 4. rimski bog smrti; 6. naša županja (Alenka); 10. arabski pesnik ali indonezijska tiskovna agencija; 12. glas piščalke; 13. britanska heavy metal skupina, ... Maiden. (lako) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 16. julija 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Vzlet v novinarski svet 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 16.05 Dok.: Overland 12 - Nel cuore dell'Africa nera 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua im-magine 17.55 Dok.: Dreams Road 2010 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 21.20 Film: La princi-pessa Sissi (zgod., Avs., '55, r. E. Marisch-ka, i. R. Schneider) 23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Film: Occhio al testimone (det., ZDA, '93, r. J. Badham, i. R. Dreyfuss) V^ Rai Due ^ Rai Tre 18.00 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Si-ska 21.10 Nan.: Law & Order 0.05 Nan.: 24 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.50 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 9.00 Film: Tre amiche contro tutti (kom., Norv., '09, r. C. Lo, i. L. Marie) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.45 Film: Al di la del lago (dram., It., '08, r. S. Reali, i. K. Capparoni) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 20.35 Variete: Da da da in musica 6.30 Aktualno: Unomattina estate Week End 9.45 Aktualno: Settegiorni 10.35 Aktualno: Appunta-mento al cinema 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Don Matteo 6 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante 16.05 Film: Wimbledon (kom., V.B., '04, r. R. Loncraine, i. Kirsten Dunst) 18.10 Aktualno: II pomeriggio Collection 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.401.30 Show: Paperissima sprint 21.10 Variete: Ciao Darwin 6 - La regressione 0.00 Nan.: United States of Tara 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Nan.: Baywatch 7.55 Risanke 10.20 1.20 Aktualno: Tv Moda 10.55 Nan.: True Jackson 11.45 Nan.: Sonny tra le stelle 12.25 Dnevnik, Športne vesti 13.30 Šport: Grand Prix Moto 13.55 Motociklizem: VN Nemčije - vaje 16.05 Film: La leggenda de-gli animali magici (kom., Niz., '08, r. L. Blok, i. J. Harmse) 17.30 22.05 Dnevnik - kratke vesti 18.20 19.00 Risanke 18.30 Dnevnik 19.10 Film: Il maggiore Payne (kom., ZDA '95, r. N. Castle, i. D. Wayans) 7.00 Risanke 8.55 Nan.: Rebelde Way 9.45 Nan.: Serious Andes 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Sereno variabile 14.00 Glasb.: Top of the Pops 2011 16.15 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.00 Nan.: Sea Patrol 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik L.I.S. in vremenska napoved 18.05 Variete: Crazy Parade 18.35 Nan.: Primeval 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Ossessione letale (tri-ler, ZDA, '08, r. P. Gagnon, i. K. Martin) 22.35 Nan.: Brothers & Sisters 23.20 Dnevnik, sledijo rubrike 9.00 Film: Il re dei Pecos (western, ZDA, '36, r. J. Kane, i. J. Wayne) 9.50 Dok.: Speciale Franco e Ciccio 10.05 Film: I due gattoni a nove code... e mezza ad Amsterdam (kom., It., '72, r. O. Civirani, i. C. Ingrassia) 11.30 Show: Magic Circus Show 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.35 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.45 Aktualno: La Grande Storia Magazine 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.45 Kolesarstvo: 98° Tour de France, 14. etapa 18.00 Nan.: Un caso per due 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.20 Nan.: I misteri di Murdoch 21.10 Film: I guerrieri (vojna, ZDA, '70, r. B.G. Hutton, i. C. Eastwood) 23.15 Dnevnik in deželni dnevnik 23.35 Aktualno: Un giorno in pretura 0.35 Dnevnik u Rete 4 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Nan.: Kojak 8.30 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: Giudice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Piu forte ragazzi 13.00 Nan.: Distretto di poli-zia 2 13.50 Nan.: Poirot 16.00 Nan.: Monk 21.10 Film: Il re scorpione 2: Il destino di un guerriero (akc., J. Afrika, '08, r. R. Mulcahy, i. M. Copon) 23.25 Film: Monster Ark - La profezia (fant, ZDA, '08, r. D. O'Brien, i. R. O'Connor) 1.55 Aktualno: Gif-foni - Il sogno continua ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Fmi Magazine 9.30 Nan.: Amanti 10.30 14.55, 0.40 Dok.: Wild Adventure 11.00 Dok.: Cuore Tuareg 11.30 Talk show: A tambur battente 12.30 Šport: Hard Trek 13.10 Aktualno: Antiche ville del FVG 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Taccuino - estate 2011 14.20 Dok.: Borgo Italia 14.50 Dok.: Piccola grande Italia 15.25 Glasba: Sms solo Musica e spettacolo 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Tractor Pulling 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: Idea in tavo-la 20.10 Variete: Doppio click 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Proza: Tapedi e savonete 22.45 Aktualno: Itinerari di culto 23.00 Nočni dnevnik 23.30 Aktualno: Gli incontri al caffe' de la Versiliana La 7 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Bookstore 10.45 Superbike: Superpole, kvalifikacije, prenos (Češka) 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Dio vede e provvede 15.55 Film: La poliziotta (kom., It., '74, r. Steno, i. M. Melato) 17.55 Film: Jack Hunter e la stella del cielo (pust., ZDA, '09, i. I. Sergei) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Chef per un giorno 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Nan.: New Tricks 0.30 Dnevnik, sledi M.O.D.A. 1.25 Film: Le radici del cielo (dram., ZDA, '58, r. J. Huston, i. T. Howard) |r Slovenija 1 6.00 Poletna scena 6.30 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe (pon.) 7.30 Lutk. igr.: Mojca Pokrajculja 8.10 Pod klobukom (pon.) 8.40 Male sive celice (pon.) 9.05 Kino Kekec (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Čokolada za šefa (pon.) 15.55 Sobotno popoldne 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 To je ljubezen, posnetek koncerta Nuše Derenda 21.55 Dok. odd.: Okus po cvetju 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Poletna scena 23.30 Film: Yella (pon.) 0.50 Slovenski magazin (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 9.55 Skozi čas 10.25 Minute za... 10.45 Posebna ponudba 11.15 Ekoutrinki (pon.) 12.00 Film: Vojni film (pon.) 14.25 Športni magazin 15.00 Kolesarstvo: Dirka po Franciji 17.20 Tv trilogija: Paradiž: Brez sladkorja, prosim! 18.10 Slovenci po svetu 20.00 Šport 20.00 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 22.30 Nad.: Gandža (pon.) 23.25 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.05 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 8.00, 10.30 Sporočamo 7.10 9.00, 21.30 Žarišče 10.30 Sporočamo 10.35 Kronika 13.30 Poročila Tvsl 15.15 Tedenski pregled 16.30 Poslanski premislek 17.30 Poročila Tvsl 17.50 Kronika 18.00 Poročila Tvsl 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Satirično oko 20.30 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjanost 14.50 Tarti-ni Festival 2009 15.30 Dok odd.: Zgodovina ZDA 16.00 Back stage live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in 17.20 Istrska potovanja 18.00 Migaj raje z nami 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Kuharski recepti 19.45 22.20 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione - magazin 21.00 Istra skozi čas 21.35 Sredozemlje 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 23.50 Primorska kronika 22.45 Viktor Sak-sida - Potohodec s krasa 0.05 Čezmejna TV pop Pop TV ter (ris.) 10.25 Preverjeno, Družb. teme 11.30 Dok. serija: Najbolj zeleni domovi sveta 12.00 Dok. serija: Jamie - Obroki v pol ure 12.35 Dok. serija: Zvezda dizajna 13.30 Dok. serija: Ameriška princeska 14.30 Film: George Wallas 16.05 Chuck (ris.) 16.55 Film: Skrivnost skritega jezera 18.45 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Poslednji Samuraj Nor * 22.50 Film: Gothika 2.40 24UR, Novice (pon.) 3.40 Nočna panorama, Reklame Kanal A 8.00 Potepanje po Arktiki (dok. serija) 8.55 Hannah Montana (mlad. serija) 9.25 Veliki pokovci (hum. serija) 9.50 Družina za umret (hum. serija) 10.15 Vsi moji moški (dok. serija) 11.05 Film: Bowling za ko-lumbine 12.55 Gorski reševalci (dramska serija) 14.00 Slovenske plesne zvezde (plesna glasba) 15.00 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. serija) 15.30 Film: Čudežni psički 17.15 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 18.05 Šola za pare (hum. nan.) 18.35 Pazi, kamera! Skrita kamera 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Willy, free Willy 22.30 Film: Štirje može in ena žena 0.20 Butasti moški (hum. serija) 0.55 Varuhi (anim. serija) 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 6.55 1.20 Aktualno: Movie Flash 8.00 Profesor Baltazar (ris.) 8.15 Medved Rupert (ris.) 8.25 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.40 Lazytown (hum. serija) 9.10 Jagodka (ris.) 9.35 Maščevalci (ris.) 10.00 Poštar Pe- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 10.00 Poročila; 10.10 Radioaktivna paprika; 11.10 Yellow submarine; 12.00 Ta roza-janski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00-18.15 Music box; 18.15 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 9.45 Kmečke igre v Čezsoči; 10.00 Razstava o zgodovini portoroškega turizma; 11.00 Intervju z mlado modno Alice Bosman; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes - humoristi-čna oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS in glasbena lestvica RK; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.40, 13.45 Pesem tedna; 9.33 V soboto skupaj; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.33-12.28 La Radio fuori; 12.00 Kratke vesti; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Punto e a capo; 14.00 Slot parade; 14.40 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 E...state freschi; 18.00 London calling; 19.00 La via della plata; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Pic-Nic eletroni-que; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 Playlist; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringara-ja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija - Teren; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Najboljši »twit« tedna; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.00 Richard Wagner: Somrak bogov; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 16. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA V višinah se bo še zadrževal nekoliko hladejši zrak,ki bo pripomogel k nestabilnosti ozračja. Jutri se bo začasno spet okrepil višinski anticiklon, dotekali bodo toplejši in vlažni jugozahodni tokovi; v ponedeljek pa nas bo dosegla izrazita „/-yS"s ^ hladna fronta, Nad srednjo Evropo in Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka k nam v nižjih zračnih plasteh nekoliko hladnejši in še razmeroma vlažen zrak. dolzina dneva Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.51 Dolžina dneva 15.20 bioprognoza Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Zaradi bolj vlažnega zraka bo po nekaterih nižinah občasno občutek soparnosti. Priporočamo večjo previdnost. plimovanje Danes: ob 5.50 najnižje -67 cm, ob 12.59 najvišje 43 cm, ob 18.30 najnižje -10 cm, ob 23.33 najvišje 33 cm. Jutri: ob 6.16 najnižje -60 cm, ob 13.29 najvišje 43 cm, ob 19.12 najnižje -10 cm, ob 24.05 najvišje 33 cm. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 21.19 in zatone ob 6.46 morje Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 26,7 stopinje C. temperature v gorah 500 m ..... .32 2000 m ..... .....16 24 2500 m ..... .....13 19 2864 m ..... .....12 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona « Äö TOLMEČ O 13/25 ç^x vdem o i^S 18/29 O PORDENON 19/28 iS TRBIŽ O 12/24 O GRADEC 15/25 CELOVEC O 13/22 O 10/19 KRANJSKA G. ¿S^ 0 13/22 S. GRADEC ČEDAD O 19/28¿^5-, GORICA O O N. GORICA in/ofi TRZIC ( 15/22 _ O KRANJ cT^ h O ^ LJUBLJANA 16/24 POSTOJNA O 13/22 KOČEVJE MARIBOR 016/24 PTUJ M. SOBOTA O 17/26 CELJE 16/24 O N. MESTO 13/24 O ZAGREB 17/29 O REKA 17/27 N NAPOVED ZA DANES 1 Po nižinah in ob morju bo pretežno jasno, dopoldne bo pihala zmerna burja, popoldne pa krajevni vetrovi. V hribih bo v glavnem spremenljivo s popoldanskimi plohami in nevihtami; te bodo verjetnejše v Alpah in Karnijskih Pre-dalpah. Kakšna nevihta se bo popoldne lahko razvila tudi ^v predgorju. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Več sonca bo ob morju, več oblakov pa na severozahodu države Popoldne bodo v hribovitem svetu zahodne Slovenije nastale posamezne kratkotrajne plohe ali nevihte. CELOVEC O 12/26 TOLMEČ O TRBIZ O _ 9/20 12/27 11/26 O 9/20 l2'2' 11/26 KRANJSKA G, ¡¿¿■i ČEDAD o VIDEM O 18/29 ¡¿¿-S 17/30 O PORDENON 18/29 O GRADEC 14/28 o 15/25 S. GRADEC trzič ^s^j 15/25 / ' GORICA O 0 N- GORICA 1 a/io 17 /Ofi KR°NJ LJUBLJANA 14/28 POSTOJNA O 15/25 KOČEVJE CELJE 16/28 O MARIBOR 015/28 PTUJ O M. SOBOTA O 15/29 P N. MESTO 11/26 O ZAGREB 18/32 O (NAPOVED ZAJUTRI Po nižinah in ob morju bo pretežno jasno do rahlo oblačno vreme, pihali bodo krajevni vetrovi zlasti popoldne. Proti večeru bo ob morju in po nižinah precej soparno. V hribih bo spremenljivo z možnostjo kakšne popoldanske plohe, ki bo verjetnejša v Karniji. Na območju Trbiža bo več sončnega vremena. V visokogorju bodo pihali okrepljeni jugozahodni vetrovi. Jutri bo sončno. V hribovitem svetu zahodne Slovenije bo popoldne možna kakšna ploha. Pihal bo jugozahodni veter. V ponedeljek se bo od zahoda pooblačilo, padavine z nevihtami se bodo širile proti vzhodu. c VELIKA BRITANIJA - Zaradi škandala z vdiranjem novinarjev v telefone Rebekah Brooks naposled zapustila News International LONDON - Izvršna direktorica britanske založniške hiše News International Rebekah Brooks, ki se je znašla pod plazom očitkov zaradi škandala z vdiranjem novinarjev v telefone, je včeraj odstopila s položaja. Nasledil jo je Tom Mockridge, dosedanji generalni direktor televizije Sky Italia, poročajo tuje tiskovne agencije. 43-letna Brook-sova, nekdanja odgovorna urednica zdaj že ukinjenega britanskega tabloi-da News of the World, se je za odstop odločila zaradi "globokega občutka odgovornosti" za škandal, ki ga trenutno preiskujejo tako v Veliki Britaniji kot v ZDA. V sporočilu, ki ga je poslala sodelavcem v medijskem imperiju Avstralca Ruperta Murdocha News Corporation, je Brooksova še zapisala, da je odstop prvič ponudila prejšnji teden, po pogovorih pa je bil tokrat sprejet. Odstop Brooksove je na Otoku naletel na odobravanje. Med drugim ga je pozdravil britanski premier David Cameron, ki je poudaril, da se je Brooksova pravilno odločila. Brook-sova sicer vztraja, da ni vedela za sporne prakse svojih podrejenih, ki so vdirali v telefone več tisoč zvezdnikov, politikov, žrtev terorističnih napadov in kriminalnih dejanj ter svojcev v tujini ubitih vojakov. Iz družbe News Corporation so kmalu po odstopu Brooksove sporočili, da bo novi izvršni direktor News International Tom Mockridge, dosedanji generalni direktor televizije Sky Italia, ki je tudi del Murdochovega medijskega imperija. Pred Mockridgeom je težka naloga, saj mora povrniti zaupanje bralcev in deležnikov. Novozelandec Mockridge je novinarsko kariero začel pri nekem novozelandskem časniku, nato pa je bil tiskovni predstavnik avstralske vlade. Koncernu News Corporation se je pridružil leta 1991, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Sin medijskega mogotca James Murdoch meni, da je Mockridge najprimernejši, da koncern popelje v lepšo prihodnost. News Corporation je včeraj sporočil, da bo ta konec tedna v vseh bri- Rebekah Brooks tanskih časnikih objavil oglas, v katerem se bo Britancem opravičil za škandal. "Koncern je delal napake," je v sporočilu zaposlenim v založniški hiši News International zapisal James Murdoch. Poleg tega bo koncern vsem podjetjem, ki so oglaševala v njegovih medijih, poslal pisma, v katerih bo pojasnil, kaj je News Corporation že naredil za rešitev krize zaradi škandala z vdiranjem v telefone. Dogajanje v zvezi s ansa škandalom pa bosta James in Rupert Murdoch razjasnila tudi na torkovem zaslišanju pred preiskovalnim odborom britanskega parlamenta. News International izdaja najbolj prodajan britanski časnik The Sun, dnevnika The Times in The Sunday Times, konec prejšnjega tedna pa so zaradi škandala z vdiranjem v telefone po 168 letih izhajanja ukinili tabloid News of the World. (STA) ALBANIJA - Na mestu mavzoleja V Tirani bodo gradili nov parlament TIRANA - Albanski poslanci so v četrtek potrdili načrte, po katerih bodo zgradbo v Tirani, v kateri je bil nekoč mavzolej v čast nekdanjega albanskega predsednika Enverja Hoxhe, porušili, na njenem mestu pa zgradili novo poslopje parlamenta. Koliko bo gradnja novega parlamenta stala, oblasti niso razkrile. Zgradba mavzoleja, znana po imenu Piramida, je bila zgrajena leta 1988 v čast 80. rojstnega dne predsednika Hoxhe, ki je umrl tri leta pred tem. Zgradba v obliki piramide, v kateri je sedaj kulturni center in sedež vodilne albanske zasebne televizije, kritične do vlade, je sicer ena največjih znamenitosti v Tirani. Albanske oblasti upajo, da bo novo poslopje parlamenta končano pred praznovanjem 100. obletnice albanske neodvisnosti prihodnje leto. Zdravila proti aidsu manjšajo nevarnost okužbe s hiv ATLANTA/PARIZ - Pri heteroseksualcih, ki dnevno jemljejo zdravila proti aidsu, je tveganje okužbe z virusom hiv za skoraj dve tretjini manjša, sta potrdili dve raziskavi, katerih izsledke so objavili v sredo. Šlo naj bi za močno novo orožje v tri desetletja trajajoči vojni proti aidsu. "To je pomemben znanstveni preboj, ki znova potrjuje bistveno vlogo antiretrovirusnih zdravil pri odzivanju na aids," je ob objavi najnovejših ugotovitev poudaril izvršni direktor agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) Michel Sidibe, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Napovedal je celo, da bi jim utegnile prav tovrstne raziskave pomagati pri doseganju točke preobrata, po kateri bi epidemija okužb z virusom hiv v svetu vendarle prenehala naraščati in začela upadati. Eno od obeh raziskav so izvedli znanstveniki Univerze Washington, zajela pa je skoraj 4800 heteroseksualnih parov v Ugandi in Keniji, pri katerih je en partner okužen z virusom hiv, drugi pa ne. Neokuženemu partnerju so dajali zdravila proti virusu hiv - tenofo-vir ali kombinacijo tenofovira in emtricitabina. V skupini, kjer je neokuženi partner jemal tenofovir, se je število prenosa okužb zmanjšalo za 62 odstotkov, v skupini, kjer je prejemal kombinacijo tenofovira in emtricitabina, pa za kar 73 odstotkov. Drugo raziskavo je opravil ameriški center za preprečevanje bolezni (CDC), zajela pa je dobrih 1200 neokuženih moških in žensk v Bocvani, ki so jim dajali kombinacijo tenofovira in emtricitabina. Rezultati so bili podobni kot v raziskavi Univerze Washington, saj se je nevarnost okužbe s hiv prav tako občutno zmanjšala. Zvočne knjige ob 50-letnici smrti Ernesta Hemingwaya BERLIN - Ameriški pisatelj in nobelovec Ernest Hemingway (18991961) je s svojim jasnim, skorajda novinarskim slogom zaznamoval literaturo 20. stoletja. Ob 50-letnici Hemingwayeve smrti je pri založbi Berliner Audio Verlag izšlo osem zgoščenk njegovih izbranih del "Best of Ernest Hemingway" v interpretaciji nemških igralcev. Posnetki so nastali med letoma 1948 in 1977 na zahodno-nemškem radiu WDR v izvedbi odličnih igralcev, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Posnetki dokazujejo, da Hemingwayeve jasne in jedrnate zgodbe še danes pritegnejo pozornost ter da so njegovi junaki v resnici zelo občutljivi. (STA)