ILUSTRIRAN! LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Preis	-	cena	II
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XVI.	V	Ljubljani,	27.	januarja	1944.	štev.	4	(741)	j	DcuttS'
 __     :
Besede mičejo, zgledi vlečejo. ■	»družinski	tednik«	i	naročnina	>	cene	oglasov
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo 1«	I	«>. ln... i/. lot. »> ti.	I	V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta
el	__i,	s	uprava v Ljubljani, Miklošičeva Ulili. I	I	njen	prostor	(viSlna	8	mm In Širina
aiovensiu reK. • Poštni predal St. 845. Telefon St. 83-82. I Tae ,et0 40 Iir- — ” tujini I gg mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. S naš NOVI ljubezenski roman ■	— Račun postne hranilnice v Ljubljani	I	tl Ur na leto. — Naročnino	|	V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. —	“
it. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, I »--v,. ninčati »nnnreL I Hotiče: vrstica 7 lir. Mali ogla- S	,ni	r	,
nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za I	|	»I: beseda 0.60 lire. Oglasni davek povsod	!	1	'
odgovor le treba priložiti 2 Uri v tnamkah. •	I	le posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Težka obrambna bitka pri Leningrada
Fiilirerjev glavni strni. 25. ian. DNB. Vrliovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Pri Kerču so sovjetske čete ojačile svoj pritisk. Z oklepniki in boinimi letali podprti sovražili napadi se na daljujejo.
Severozahodno od Kirovgrada so napadli. boljSeviki z več divizijami. Po issprememb polnih bojih so bili odbiti. neki vdor je bil s protinapadom zožen.
Jugozahodno od Pogrebišča so zavzele naše čete. ki sta jih uspešno podoirala topništvo in letalstvo, po hudih bojih močno izgrajene sovražne postojanke. Sovjetski protinapadi vso ostali brez uspeha. Boji se še vrše.
Med Pripjetom in Berezino so se v hudih bojih zrušili ponovni siloviti boljševiški poizkusi, da bi prebili fronto. Več vdorov smo zajezili.
Tudi severno od Ilmenskega jezera in na področju iužno od Leningrada so sovjetske čete z naraščajočo silovitostjo nadaljevale poizkuse proboia. Dočim so bili v nekaterih odsekih odbiti ali prestrežeui. se na več mestih še nadaljujejo srditi boji s prodirajočimi sovražnikovimi bojnimi skupinami.
V južni Italiji so naše čete v zahodnem odseku odbile ponovne, s topništvom in bojnimi letali podprte sovražne napade. Sovražnik ie imel velike izgube.
V hudih obrambnih bojih zadnjih dni se ie pri obrambi vseh sovražnikovih poizkusov, prebiti našo fronto, s svojo zgledno trdnostio posebno odlikovala 15. divizija oklepnih grenadirjev pod vodstvom generalnega majorja Rodta.
Na mostišču pri Nettunu je sovražnik na več mestih napadel naše prednje straže. Bil ie zavrnjen. Z lastnimi izvidniSkimj sunki smo privedli mnogo ujetnikov.
Letalstvo ie ponoči in podnevi z dobrini uspehom nanadalo z boinimi in torpednimi letali sovražno izkrcevalno brodovie pred Anzijein. Po začasnih poročilih so bili potopljeni trije rušilci in ena trgovska ladia s 6000 tonami nosilnosti. Uničenje treh nadaljnjih ladij s skupno 26.000 tonami lahko smatramo za gotovo. 11 prevoznih ladij ie bilo delno zelo težko poškodovanih.
Severnoameriški bombniki so včeraj prileteli nad področje Reicha. Vsled brezciljne«*" odmetavanja bomb je nastala v nekaterih krajih zahodno-liemških obmejnih i>odročii nianiša škoda. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal.
Komodor jate nočnih lovcev major princ Savn-Wittgenstein ie v nočnem boju proti sovražnim terorističnim letalcem pri svoji 83. nočni lovski zmagi in po uničenju 5 britanskih bombnikov našel junaško smrt. Fiihrer ie počastil padlega nočnega lovca s podelitvijo hrastovih listov z moči k viteškemu križcu Železnega križa. Z njim je izgubilo nemško letalstvo enega svojih najboljših nočnih lovcev.
*
Tt. vojnih nororil nemškega vrhovnega povcliništvu v preteklem tednu:
Pri Kerču Sovjeti ponovim močno napadajo. Med Pripjetom in Berezino so se izjalovili vsi sovjetski poskusi prodora. Severno od Ilinenskega jezera in jugozahodno od Leningrada naše čete še zmerom bijejo hude obrambno boje.
Na iužnoitaiiianskeni bojišču sovražnik- še zmerom močno napada naše višinske postojanke. Naše čete so njegove napade povsod odbile. V jutnijih urah dne 22. januarja so se angloame-riške čete izkrcale na obeh straneh Nettuna "a obali Tirenskega morja. Naše čete so vrgle^ sovražne izvidni-ške silo nazaj, naše letalstvo ie pa potopilo 4 veliko izkrcevalno ladje in poškodovalo 8 večjih enot in več izkr-cevalnih čolnov
Slovensko delavstvo je strlo komunistični teror
5745 tovarniških delavcev je podpisalo božično protikomunistično spomenico. — Izročitev podpisov gospodu prezidentu divizijskemu generalu Rupniku
‘Angleži proti komunistom
Samo pri sebi donin sevedal
Tržaška »Adria - Zeitung« poroča: Zelo malo v skladu s teheranskimi veleprijateljakimi odnosi med boljše-viki. in Angleži je Reuterjeva vest, da je britanska vlada sklenila, da komunističnemu listu »Daily Wor-ker« ne dovoH akrediitranihi vojnih dopisnikov, češ da morajo vojaške/ informacij« posebno glede pripravljajočih se vojnih operacij ostati strogo tajne, a v tem pogledu je komunistični list očitno premalo zanesljiv.
.To domnevo potrjuje tudi izjava, ki jo je 18. t. m. podal vojni minister mr James Grigg v spodnji zbornici. Dejal ie, da je »Daily Worker« propagandno sredstvo angleške komunistične stranke. Akreditirani vojni dopisniki izvedo vojaško informacije,
i	niso namenjene drugim žurnali-stom ali javnosti. Izkustva zadnjega časa so pa pokazala, je poudaril minister, da se ni moči zanašati na člane in pristaše komunistične stranke, kadar gre za to. da se ta ali ona informacija ohrani tajna in da se ne sporoči komunistični stranki
Ljubljana, dne 19. januarja 194-1.
V sredo. 19. t ni. ob 12. uri ie go*-spod prezident, divizijski general Rupnik sprejel zastopstvo glavnega odbora Delavske protikomunistične akcije (DPA), katero inu je izročilo podpise industrijskih delavcev iz Ljubljane iu bližnje okolice na slovenski narodni spomenici. Delegacijo, ki ie izročila g. prezidentu pole s podpisi, so sestavljali gg. Gašperšič Valentin, kovinarski delavec iz Saturnusa. Jan Maks, delavski strokovni tajnik, Urbanc Franc, pivovarniški delavec iz Uniona, in Žužek France, uradnik Javne borze dela. Delegacija ie bila v znamenju enotnosti v borbi proti komunizmu sestavljena iz predstavnikov vseh bivših delavskih strokovnih organizacij z različnimi svetovnimi nazori. toda s pozitivnimi cilji.
V imenu glavnega odbora DPA je nagovoril g. nrezidenta strokovni tajnik g. Jan. ki ie dejal:
Gospod prezident!
Zastopstvo glavnega odbora Delavske protikomunistične akcije, ki ie osnovana pod odkril jeni Vašega Propagandnega odseka, smatra Za svoio prijetno dolžnost, da Vam izroči delavske podpise na božični protikomunistični deklaraciji.
Delavski odziv pri pedpisovaniu spomenice ie bil izredno velik in ie presegel vsako pričakovanje. 5745 tovarniških delavcev 'iz Ljubljane iu neposredne okolice ie dalo s svojim podpisom duška sveti iezi nad komunizmom. uničevalcem delavčeve osebne svobode in slovenskih narodnih Svetini. Tako veliko število1 podpisov znači. da se ie slovensko delavstvo uprlo terorju komunističnih troik v posameznih tovarnah in obratih in ne bo nikdar več dopustilo da se ta teror ponovi.
Podpisovanje spomenice ie bilo izvedeno v naslednjih tovarnah in obratih: Saturnus. Kolinska tovarna hra,-nil, Triglav (tovarna perila). Indus (tovarna usnja). Mestno cestno nadzorstvo. Eifler. Jelačin & Comp, Jak-ša(tovarna^ kovinske galanterije). Opekarna Vič. Mestna vrtnarija. Kunc (tekstilna tovarna). Narodna tiskarna. Slamič, Lana (tekstilna tovarna). Bonač (tvornica papirja). Mestna elektrarna. Tobačna tovarna. Žel. postaia Ljubljana. Žel. postaia Šiška. Avto-montaža d. d.. Šumi (tovarna bonbonov). Vidmar. Hribar (tovarni pletenin), Pivovarna Union. Delavnica ptt. Tovarna za klej. Opekarna Brdo in Opeka, Mestna plinarna. Žel. kurilnica Šiška. Električna cestna železnica. Zel. sekcija za vzdrževanje proge. Zmaj (tovarna galvanskih predmetov). Ljudska tiskarna. Papirnica Vevče.
Božično deklaracijo ie popolnoma prostovoljno podpisalo nad 80%> vsega industrijskega delavstva v Ljubljani in okolici. Najboljši dokaz proti komunistični frazi, da ie bilo podpisovanje diktirano, je dejstvo, da ie več ko 100 naših železničarjev prišlo spomenico podpisat v pisarno Delavske protikomunistično akcije in to potem. ko ie bilo podpisovanje na ljubljanskem kolodvoru zaklinčeno. Tudi dejstvo, da se ie nekaj nad 5Vo izra-
zitih komunistov vzdržalo podpisa, govori, da ie bilo podpisovanje prostovoljno in zlasti, da tako velik odstotek podpisnikov znači enotno voljo slovenskega delavstva, da hoče ostati sestavni del skupnega slovenskega narodnega občestva.
G| prezident. Delavstvo Vam je iskreno hvaležno, da ste omogočili, da preko Delavske protikomunistične akcije danes okoli 7000 delavcev tedensko posluša ^predavanje, ki prikazuje v pravi luči obraz lažne Osvobodilne fronte in utrjuje delavstvo v narodni in stanovski zavesti. Delavstvo Vam ie istočasno najiskreneie hvaležno za vse ukrene, katere ste izdali, da zagotovite obstanek in iz-izboiišanie socialnega položaja delavcev in njihovih družin.
Ob tej priliki pa si dovoljujemo na prošnjo, delavstva nasloviti na Vas. g. prezident, prošnjo, da izdaste še nadaljnje ukrepe za izboljšanje gmotnega položaja delavstva in to zlasti v tistih strokah in v tistih podjetjih, kjer delavske plače ne ustrezajo današnji draginji in zato delavci ne morejo živeti svojemu stanu primerno. Prepričani smo. da boste v svoji naklonjenosti do delavstva izdali v najkrajšem času tudi te ukrepe, in se Vam zanje v imenu delavstva vnaprej- najiskreneie zahvaljujemo.
Odgovor gospoda prezidenta
Gospod prezident se ie zastopstvu Glavnega odbora Delavske protikomunistične akcije prisrčno zahvalil in ga naprosil, da to zahvalo sporoči vsem organizacijskim sodelavcem in vsemu delavstvu, ki je spomenico v tako velikem številu podpisalo. Odziv. ki ga ie delavstvo pokazalo ob podpisovanju spomenice, ie dejal go-si»od prezident. ie najboljši dokaz, da med delavstvom ni narodnih izkoreninjencev in da ima vodstvo Delavske protikomunistične akcije močne korenine v narodno zavednem delavstvu. Narodno zavedno in pošteno delavstvo pa ie najboljše jamstvo za sodelovanje vseh slovenskih produktivnih stanov v duhu socialne pravičnosti.
Nadalje ie g. prezident pokazal globoko razumevanje za prošnjo delavstva tistih podjetij, v katerih so delavci najslabše plačani, in obljubil, da bo izdal potrebno ukrepe da se tudi plače teh delavcev pravično urede.
Po tem odgovoru ie g. prezident z zastopstvom glavnega odbora DPA obravnaval še nekatere aktualne delavske probleme in se zadržal z delegacijo še dali časa v prisrčnem in iskrenem razgovoru, v katerem je pokazal. da dobro pozna delavske razmere. da pozna delavske težave in jih skuša čimbolj olajšati in ublažiti.
Komunistični teror v ljubljanskih tovarnah je strt!
Desetletja so komunistične trojke v posameznih tovarnah in obratih omejevale svobodo delavčevega udejstvovanja. govorjenja in celo mišljenja. Delavstvo se je nevede vdalo pritisku komunističnih trojkašev. ki so delali v. premnogih primerih roko v roki z židovskimi bogataši. To sodelovanje
ie trojkašem priskrbelo boljša mesta raznih preddelavcev in moistrov v tovarnah. Ko pa so prišli na la mesta, so postali resnični »diktatorji nad proletariatom« v malem. Od podrejenih delavcev so zahtevali redne tedenske prispevke v nekakšne »podporne svr-he«. ki pa so bili uporabljeni za komunistično propagando, deloma pa so izginili v žepih dotičnili moistrov in preddelavcev.
Komunistični teroristi, mojstri in preddelavci so izrabili vsako priliko, da ustvarjajo med delavstvom nezadovoljstvo s tem. da ga po nepotrebnem šikanirajo, da vsiljujejo delavstvu svoje izprijene nazore itd. Ta teror so ie še povečal, ko so iste piiavke začeie pobirati po tovarnah takozvani »narodni davek«. Že takrat so se delavstvu. ki ie znalo misliti z lastnimi možgani, odprle oči in mnogi, ki so v preteklosti teror troik prenašali brez ugovora, so se odkrito uprli.
Ustanovitev »Delavske enotnosti« pod okriljem OF je pomenila višek komunističnega terorizma nad delavstvom. Lažni delavski »vodtelii:. ki so odšli v hribe, kakor Leskovšek. Fajfar. Velkavrh. Mazovec. in Svetek so svojim zaupnikom pošiljali v tovarne točna navodila, kako naj delavstvo terorizirajo in ga ščuvajo na nerede in pobu ne.
Teror komunističnih troik nad delavstvom je tako dosegel v zadnjem polletju lanskega leta svoj maksimum. Zdaj pa se mu je pošteno in narodno zavedno slovensko delavstvo uprlo z izjavo, da ie svobodo svojega mišljenja in narodnega prepričanja pripravljeno braniti, če treba tudi z železnimi pestmi. Tei izjavi, vsebovani v uvodnem proglasu, ki ga je glavni odbor DPA naslovil na slovensko delavstvo, se ie sedai pridružilo 5745 delavskih podpisov proti komunističnemu nasilstvu in terorju.
Slovensko delavstvo ie in bo ostalo sestavni del in zdrav ud v slovenski narodni skupnosti.
Podpisi, ki smo jih pogrešili
Več ko 80°/o dosegljivega tovarniškega delavstva in železničarjev ie podpisalo slovensko narodno spomenico. Delavstvo ie izpregovorilo čisto in jasno svoio besedo proti OF.in izprijeni gospodi, ki io ie podpirala.
Na spomenici pa ie delavstvo pogrešilo nekatero podpise, ki bi se brez-dvomno morali tam nahajati. To so podpisi nekaterih vodilnih uradnikov delavskih institucij, kateri so bili svoječasno na te funkcije postavljeni, da koristijo slovenskemu delavstvu, in so zdaj na to pozabili. Manjkajo nadalje tudi podpisi nekaterih predsednikov delavskih sindikatov, ki bi morali prednjačiti pred člani.
5745 delavcev upravičeno vprašuje, kje so ti podpisi. 5745 delavcev zahteva od prizadetih funkcionarjev delavskih institucij odgovori Istočasno pa so delavski podpisniki božične spomenice iskreno hvaležni vsem funkcionarjem delavskih institucij, ki delavstva v teh trenutkih niso zapustili, temveč delajo za delavske koristi dalje pod geslom:
Z delavstvom — za delavstvo I
MINISTER Dr. GOBBELS O INVAZIJI
Berlin. 20. januarja. Vprašanju invazije ie posvečen članek državnega ministra dr. Gobbelsa v nainoveiši Številki tednika »Das Reich", Naslov članka io »V 90 dneh«. Minister opozaria najprej na dejstvo, da ie sovražnik o vprašanju bodočo invazije objavil polno predvidevanj. S tem ie pač očivid-no hotel Nemčijo znerviratj u]j pa speljati na napačno P«*- To pa, tako pra-vj dr. Giibbels. ne bo uspelo. Manjkati bi pač moral sleherni čut odgovornosti tako piše med drugim, če bi se nemško vojno vodstvo zgoli^ na predvidevanje, da nas hoče sovražnik samo plašiti, no prinravljalo na invazijo. Da 1h> ta sledila, jemljemo mi brez nadaljnjega na znanje. Mani pa nas pri tem zanima, kje iu kdaj se bo pričela. Zakaj mi jo pričakujemo v slehernem samo možnem času in na vsakem prostoru Evrope, na katerem so nemške čete in kjer bi se lahko izkrcavali Angleži in Američani, Nikakor torej ne moremo biti več presenečeni.
Glavni vzrok vpitju, ki ga dvigata London in Wa»hingtou v zvezi z napovedano invazijo, je po ministrovem mnenju tudi v tem. da si nasprotnika hočeta sama dati pogum. Sovražnik, tako piše. ve prav tako dobro ko mi. da velikopotezno vojaško podjetje na zahodu v razbremenitev boljševiškega bojišča predstavlja najbolj- tvegano pustolovščino, ki io angloameriško vojno vodstvo sploh lahko prevzame in da Anglija in Zedinjene ameriške državo s tem stavita vse na eno karto
in bosta voino po najhitreiši poti izgubili. če ta invazija ne bo uspela.
Minister se nato bavi z vprašanjem, kai lahko nasprotnik vrže v to odločitev in s čim so mu Nemčija lahko upre. Sovražnik mora. tako izjavlja, kar ie odločilno, stopiti iz svoje rezervo in »o spustiti v življenjsko nevarno tveganje. On sicer ve, kai stoji njemu, ne pa kai Nemčiji na razpolago za to odločilno borbo. Sovražnik pozna le nemške priprave, ki mu tudi pri naivečiem prikrivanju niso ostale neznane. Ko pa bo šlo zares, bo pa utegnil spoznati tudi še daleko večje priprave, o katerih nima doslej nobenega pojma.
Sicer pa dr. Giibbels dvomi, da bi bil Roosevelt pripravljen dati 75% čet za invazijo. Vsekakor pa lahko tudi v teni orimeru predvidevamo, ie izjavil dr. Giibbels. da bodo Američani iu Angleži morali žrtvovati več sto tisoč mož. da l»odo sploh lahko prišli z našimi četami v liorbo za življenje in smrt, in šele potem se pričenja pravo tveganje. Saj vendar ne mislijo, da smo mi s tem stavili vse na eno samo karto! Minister misli, da ie napak, ako Angleži in Američani stavijo vse na množične bombne rumade. Gnoza r-ia. da ie napačno predvidevanje, da nemški vojaki niso kos letalskemu terorju, če so mu colo žene in otroci v nemških mestih.
V	zaklonišče vzemite s s^boj tudi odeje in plašče.
H koncu ugotavlja minister, da se je račun, ki sta ga London in Washing-ton postavila za leto 1944.. izkazal kot napačen. Niti sunek proii tako imenovanemu mehkemu spodnjemu telesu Evrope, ie izjavil, niti že <lolgo pripravljen odpad Italije, niti letalski teror. niti živčna ofenziva proti nemškemu narodu niso mogli izvoievati kake odločitve ali kai temu sličnega. Nasprotno: Nemški narod v domovini in nemška vojska na bojišču sta obvladala vse to prav suvereno, kar občuduje ves svet. Odločitev vojne leži za nasprotnika danes dalje kot kdaj koli poprej. Zato si io mora poskušati izsiliti.
Dr. Gobbols ie prepričan, da bo iz-ialovitev invazije imela posebno za Anglijo težke posledice, ker v Angliji rapidno pada število rojstev. Kako ho. tako se vprašuje utegnila Anglija nadoknaditi grozeče izgube v tei invaziji? Kje ie nova močna generacija, ki 1)0 spet obnovita angleški imperij? Kolikor je je še. bo izkrvavela ob atlantskem zidu ali žičnih zaporah pred našimi zapornimi postojankami na zahodu. v kolikor seveda že ne bo žrtev našega težkega topništva ali letalstva pri izločevanju To se Pa točno strinja z Rooseveltovimi in Stalinovimi računi, Ta dva se bosta s tem dokončno i‘eSiIa nadiežn""u konkurenta, katere ,Vt '-'ško. nolitičuo in gospodarsko že itak dolgo odrivata. Toda Anglii-i ne more več nazai. Zaieta ie v svoji lastni mreži intrig in mora plačati dolg. ki si ga io naložila.
Komunistična narodnostna sloga
Na kongresu italijanskih komunistov v emigraciji, malo pred pričetkom sedanje druge svetovne vojne, so razpravljali tudi o vprašanju primorskih Slovencev, sprejeli zadevno resolucijo in jo objavili v svojem v Parizu tiskanem ilegalnem listu, katerega so pošiljali svojim zaupnikom kot pismo v zaprti kuverti.
Resolucija, objavljena v tem listu, je povedala, da italijanski komunisti priznavajo obstoj neke slovenske narodne manjšine na ozemlju nekdanje Primorske, da pa smatrajo njeno ozemlje kot celoto za sestavni del bodoče komunistične Italije. Vendar pa so italijanski komunisti pripravljeni dovoliti tej slovenski narodni manjšini na ozemlju nekdanje Primorske kulturno avtonomijo, niso pa poti nobenim pogojem voljni razpravljati o tem. da bi ozemlje odstopili kakšni slovenski ali drugačni sovjetski republiki.
Sredi lanskega leta je izdalo vodstvo italijanskih komunistov v Trstu, in to ponovno, ne le enkrat, izjavo, razširjeno v obliki letaka, v kateri je v celoti potrdilo sklep reso-lucije_ komunistične stranke v emigraciji, ki smo ga gori navedli. Izrecno je naglasilo, da so neutemeljene in nesmiselne vse govorice, po katerih bi bili italijanski komunisti kakor koli pripravljeni razpravljati o tem, da bi postala nekdanja Primorska v celoti ali tudi le deloma sestavni del kakšne druge, in ne italijanske sovjetske republike. Omenili so celo, da obstaja o tej stvari med njimi in slovenskimi komunisti popolno soglasje in da dobe primorski Slovenci kulturno avtonomijo. Malo pozneje pa so, najbrž na prošnjo slovenskih komunistov, spremenili svoi razglas v toliko, da bo postala po zmagi komunizma nekdanja Primorska avtonomna italijansko-slovenska republika, v kateri bo pa zavzemal Trst sam še poseben, izjemen položaj.
Lani meseca septembra, po izdaji Badoglia. je izdala OF posebno izjavo, ki so jo objavila tudi njena glasila, med njimi »Slovenski Poročevalec«. v kateri ne govori sicer o končni komunistični usodi Primorja, pač pa zagotavlja, da bodo dobili Italijani na njegovem ozemlju popolno avtonomijo. Ta izjava, pod katero ni bil podpisan nobeden izmed resničnih slovenskih Primorcev, je bila tudi sicer na Primorskem prikrita, tako Slovencem kakor Italijanom. Vendar so izvedeli zanjo, in tržaški komunisti so odgovorili na to zatrdilo OF z novim letakom, v katerem so ponovili svojo drugo izjavo: nekdanja Primorska postane v komunistični Evropi samostojna avtonomna italiian.Kj lo-venska republika, zato ne more biti govora o tem, da bi kdor koli izven tega ozetnlia mogel dajati Italijanom kakršno koli avtonomijo. Tako so tržaški italijanski komunisti postavili na laž slovesno izjavo OF.
Prav tako v lanskem letu. in sicer na pomlad, so imeli nekakšen kongres tudi hrvatski komunisti, na katerem so sprejeli prav takšno slovesno resolucijo, katero so objavili v posebni publikaciji, kateri je bil priložen celo zemljevid »bodočo ureditve ozemlja južnoslovanskih narodov«. Pod resolucijo je bil prvi podpisan stari pesnik Vladimir Nazor. Besedi-
lo	in zemljevid sta povedala, kako si hrvatski komunisti predstavljajo to ureditev, predvsem razmejitev »bodoče hrvatske sovjetske republike«. Iz objave smo izvedeli, da ustvarja omenjeni načrt komunistično Hrvat-sko približno v mejah sedanje Neza-visne Države Hrvatske, mimo tega pa zahteva še priključitev ozemlja Bunjevcev in šokcev v bivši Vojvodini. priključitev vse Istre in večino Tržaške pokrajine skupaj s Trstom, ter Bele Krajine v Ljubljanski pokrajini. toda v znatno povečanem obsegu, tako da bi pripadel komunistični Hrvatski sploh velik del Dolenjske in kos Notranjske z loškim kotom. Glede razdelitve ostalega ozemlja predaprilske Jugoslavi je naj omenimo le, da predvideva objavljeni načrt ustanovitev še tehle republik:
Zatemnitev od 17.30 do 6 Ravnajte se v lastnem interesu strogo po zatemnitvenih določilih. Niti en žarek ne sme pro« dreti iz stanovanji
Srbije (v nekako sedanjem obsegu). Črne gore in Macedoni.ie.
Prav tako je lani izdala neka skupina »avstrijskih«, v resnici izključno samo židovskih komunističnih emigrantov, letak, v katerem se ne zavzema samo za obnovitev nekdanje Avstrije, ampak tudi za to, da se priključi »bodoči avstrijski komunistični republiki« slovensko ozemlje (v obsegu nekdanje habsburške monarhije), po katerem naj bi republika dosegla zvezo z morjem, >ki ji bo za uspešno življenje neobhodno potrebna«. Ta objava, v razliko od itali-liianske komunistične, nikjer ne omenja nobene obljube o »slovenski kulturni« ali kaki drugi »avtonomiji«. Iz nje torej ni razvidno, ali smatra tako avtonomijo že kot samo po sebi umetno dejstvo, ali pa je sploh ne priznava.
Navedli smo tu suha dejstva, ki govore sama po sebi dovolj, in bi bil prav za nrav nepotreben vsak komentar. Vendar bo morda koristno, če izvedemo iz vsega nekaj kratkih zaključkov.
Vesoljni komunizem zatrjuje, da komunistična družba ne pozna narodnega imperializma, navedene objave nas pa prepričujejo o prav nasprotnem. dokazujejo nam. da segajo po nas Slovencih vsi sosednji komu-nizmi brez izjeme. Slovenska OF zatrjuje od vsega začetka na vsa usta. da so v okviru »bodoče komunistične Evrope« že davno rešena in potrjena vsa slovenska vprašanja, zlasti ozemeljska. Ponovno je tudi izjavila, da se je v vseh teli vprašanjih dosegel sporazum s sosednjimi komunisti. Toda dejstva tujih izjav in objav dokazujejo, da je to zatrjevanje OF prav tako nesramna laž kakor vse, kar snloli zatrjuje in izjavlja; razen v primeru, če so bili sklepi italijanskih. hrvatskih in drugih komunistov storjeni z njenim sporazumom in privoljenjem. Toda tudi v tem primeru slovenska OF laže, kar dokazuje že njena preprosta »zagotovitev« italijanske avtonomije na Primorskem, ne glede na ostale fantazijske podobe, ki jih je skušala naslikati na zid slovenskemu narodu.
Sicer nas pa poučuje ureditev SSSR s svojimi 140 narodi, kakšna je dejanska »enakopravnost« v komunističnem raju. Kajti v tem raju so tudi narodi razdeljeni na več višjih in nižjih kategorij, na take z narodno avtonomijo in na take s položajem nekakšnih indijanskih rezervacij. Razen tega so bili v SSSR manjši narodi pri razmejitvi povsod prikrajšani na korist Velikorusov. Tako je n. pr. ostalo več milijonov Ukrajincev in zelo mnogo Belorusov izven »avtonomne« ukrajinske in beloruske sovjetske zvezne republike, čeprav žive na strnjenem ozemlju: enostavno so jih priključili veliko-ruski republiki.
Nan koncu koncev je pa tudi vsa ta razdelitev v SSSR za narode brez pomena, zakaj njihova »avtonomija« je omejena le na eno. da izvršujejo ukaze Kremlja. Kdor koli bi se hotel sklicevati na svojo »avtonomijo«, bi bil čez noč likvidiran. Takih likvidacij je bilo v pet in dvajsetih letih tud dejansko že brez števila. Spomnimo se samo usode Ukrajincev! Ho-tfli so se kot komunisti, zvesti Mar-xovemu in Leninovemu nauku, nasloniti trdneje na »pisane avtonomne pravice«, pa jih je GPU ujela, obsodila na smrt in postrelila kot »belogardiste«.	D-	M'
Deli, učenje in življenje našib IiiiSiliio
Ogled novega častniškega in podčastniškega tečaja v šoli v Mostah. En dan med domobranci na ljubljanskem Gradu
Pred kratkim, dne 17. t. m. se je v okrilju organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva začel nov tečaj za častnike.
Ta dan so zastopniki ljubljanskih listov prosili poveljstvo Slovenskega domobranstva, da bi si ogledali učenje naših domobrancev-častnikov in podčastnikov in njih življenje v preurejeni mošeanski šoli.
Ljubljanski novinarji so se najprej zglasili na poveljstvu Slovenskega domobranstva, ki se je nastanilo v vili na vogalu Gledališke in Puharjeve ulice poleg klasične gimnazije. Na videz prostorna vila je že zdavnaj pretesna za razmah, ki ga je zavzelo domobranstvo.
Poveljnik organizacijskega štaba g. podpolkovnik Krener in načelnik štaba g. podpolkovnik Peterlin sta može peresa ljubeznivo sprejela. Gospod podpolkovnik Peterlin je naše časnikarje celo sam ljubeznivo pospremil v moščansko šolo. kjer sta se pričela te dni častniški in podčastniški tečaj.
Častniški tečaj je namenjen skupini mladih častnikov, ki _ že imajo častniške izpite, pa jih je vendar treba prešolati. ker so naloge proti komunističnim tolpam bistveno drugačne kakor tiste, za kakršne so se nekdaj pripravljali.
V podčastniškem tečaju se pripravljajo krepki možje in fantje za podčastnike. Po končanem tečaju bodo ti podčastniki krepka in zanesljiva opora svojim častnikom in svojemu moštvu po enotah na terenu.
Zdaj so si novinarji ogledali še tečaj za zvezo, ki je pa že končal svoj
dopoldanski pouk. V veliki učilnici, ob vseh mogočih pripomočkih, od brzojavnih aparatov do preprostih zastavic, se uče domobranci, prostaki in podčastniki, zvečine dijaki prostovoljci. Ko bodo končali, jih bodo prav tako razmestili po enotah na terenu.
Pod streho preurejene meščanske šole so zdaj pod poveljstvom majorja Bajca zbrani domobranci vseh oddelkov in činov, ki so bili doslej raz-krolpeni okrog po drugih poslopjih. Vsi delajo in skrbe, da bo notranjščina čimbolj prijazna in smotrna.
Na dvorišču pravkar grade veliko novo kuhinjo, čeprav sta v poslopju še dve vojaški kuhinji, kjer se vrši tudi kuharski tečaj. Kuharji iz tečaja bodo odšli takoj k vsem enotam, da bodo te pri svojem napornem delu imele kar najbolje pripravljeno hrano.
Naši novinarji se niso mogli dovoli načuditi neprisiljeni hitrosti, načrtnosti in temeljitosti, ki preveva vse delo teh ljudi, naših fantov in mož, prostovoljno stopivših v vrste tistih, ki bodo morda za ceno svojega življenja z orožjem branili naš dom.
Druga večja postojanka naših domobrancev v Ljubljani je na ljubljanskem Gradu. Za debelimi, sivimi stenami žive zdaj v prečiščenih in preurejenih sobah naši fantje. Povsod je vse snažno, domače in toplo.
O poli sedmih dežurni poskrbi, da fantje vstanejo. Nato pa pod vodo k vodnjakom in pipam. L)o sedmih so sobe pospravljene, fantje pa opasani in nared.
Zajtrk pod kostanji — vroča kava, kj’uh, marmelada — vsem dobro tekne, tako da telovadba po njem ni odveč. Zdaj dnevno oznanilo, .zbor' in vaje. Ob osmih častniki pregledajo čete. Po pozdravu in kratkih poveljih fantje takoj vedo. kam bodo tisti dan odšli na vaje.
Vadijo se izmenično na Stadionu, na strelišču, kjer je primeren ,teren' za vaje, določene za tisti dan. Proti opoldnevu se vrnejo na Grad. kjer dobe po končanem raportu kosilo; po kosilu lahko nekoliko ležejo, da se odpočijejo.
Popoldne je posvečeno učenju. V
učilnici se vrši teoretični vojaški, na dvorišču pa praktični pouk. Po peti uri je čiščenje- orožja in opreme, predavanje. čitanje. glasba in učenje koračnih slovenskih pesmi. Nato večerja in ob osmih ,voljno‘, najprijetnejši čas dneva, dokler spanec ne premaga utrujenih trepalnic.
Ob nedeljah je dnevni red nekoliko drugačen. Fantje lahko pol ure dalje spe. nato gredo k maši, po njej imajo zdravniški pregled. Popoldne je prosto do osmih zvečer. Tudi v sredah in sobotah imajo domobranci prosto od štirih do osmih popoldne.. Ta čas vsakdo lahko izrabi zase po svoji volji.
Lepo. prijetno in domače je življenje naših domobrancev. V tovariški družbi jim tudi trde vaje hitro minejo in preidejo v kri in meso. Čeprav je dan enak dnevu, jim vendar vsak prinese kaj novega, saj se vsak dan česa novega nauče, pripravljajoč in izpopolnjujoč se za _težko in vzvišeno nalogo, ki jih še čaka.
Trebljenje na Balkanu
Berlin, 20. jamiaria. Letošnie zimske one racijo nemških čet na Balkanu prizadevajo komunistom stalno visoke izgube Na zahodnem Balkanu so imeli tolovaji od 12. do vključno 16. januar ia več ko 1100 padlih, okoli 3o0 ujetih in prebeglih, ter so izgubili 400 pušk, 37 strojnic in protioklepnih pušk 5 metal min. 1 3.7 cm protioklepni top, 4,2 cm protiletalske topove. 8 radijskih oddajnikov ter veliko radijsko oddajno in sprejemno pastaio. Nadalje so komunistom očiščevalne čete zaplenile velike količine munidijn. priprave vseh vrst in več oskrbovalnih skladišč, ki so bila polna municiie oblačil in Sivil.
Berlin. 23. jan. Komunistično tolpe so utrpele nri poskusu, da bi z močnejšimi silami zasedlo vzhodnobosan-sko industrijsko mesto Tuzlo, ponovno hud poraz Tolne so zbrale okrog ln-zle močnejše sile in so io zvečer dne 10. januarja po siloviti tonniški pripravi napadle z vseh strani. Nemško čete so obdržale v nočnih boijji svoja oporišča in so zlasti onemogočilo močan sovražni napad na vzhodni del Tuzle. Naslednii dan te neki nemški napadalni batalion vrgel tolpe daleč od mesta. Santo v enem dnevu so imeli komunisti 179 mrtvih in mno«o ranjenih. Nadaljnje občutne izgube pa iim io zadalo nemško tomiištvo. ki ie razbilo sovražne napadalne postoianke.
Berlin. 23. ian. Do 2000 metrov visoko dvigaio gore Dinarskih aln v Bosni svoje zasnežene vrhove v zimsko nebo. V teh pustili kraških področjih, kier stalno diviaio snežni viharji, so bili te dni ogorčeni boji. Nemški gorski lovci so anali komunistične tolne v <rore in v-'!ic naitežiim razmeram so jim bili stalno za petami. Pri ledeno-mrzlib snežnih metežih in po do kolen globokem sne sni so morali vleči za selen orožje in ostalo gradivo in to no o?!<ih zaledenelih in zasneženih gor »kih cestah.
Oči se iim odpiraio
Novi nemški tržaški list »Deutsche Adria-Zeitimg« poroča iz Lizbone:
Z imenovanjem generala Wilsona za Eisenhowerievega naslednika v Sredozemlju so začeli razpravljati o vprašanju poveljstva nad angleškimi tolovaji v balkanskih deželah. Prepirajoči se stranki se v tem sporu ne moreta zediniti, Wilson ie že kot vrhovni poveljnik za Srednii vzhod večkrat preko radia Kairo in Jeruzalem izdajal v grščini in srbščini povelja, ki so iih Sovjet} takoj preko Teherana proglašali za neveljavna. Angleži zdaj izprašujejo ali ima sovjetski maršal Tito višii čin kakor general Wilson.
Pri tej priložnosti opozarja vodilni angleški konservativni mesečnik »Pti-neteenth Ceturv? na to. kako temeljito napačno angleškj tisk zunanjepolitično orientira svoie čitatelie. Zelo malo ie razlike med »Timesom« (glasilom starih konservativnih kapitalistov). »Dai-lv Heraldom« (uradnim glasilom angleške delavske stranke, torei v načelu nasprotnice komunizma) ali komunističnim »Daily Workerienv£. kadar ti listi prinašajo tendenciozna poročila o dogodkih na Balkanu. Redko kdaj ie bila angleška javnost tako slabo poučena zlasti od svoiih tako ime^ novanih diplomatskih dopisnikov, ki so imeli zdai nalogo, angleškemu ljudstvu prikrivati politična dejstva ali iim daiati napačni pomen, namesto da bi razlagali položai. Za študij zunanjepolitičnih vpršani so poleg nevtralnih celo nemški listi mnogo boli informirani kakor angleški tisk.
Po tem uvodu ugotavlja .list. da sp partizani, tolpe pod oblastjo boljsevi-ških komisarjev, ki ropajo svoie lastne roiake ter požisaio vasi. V mestih po-biiaio ter teroriziralo civilno prebivalstvo in poskuša io postaviti lokalne mestne uprave. Omembe vredno ie tudi angleško priznanje, da so imele komunistične tolpe in partizani le tam uspeh, kter so iim Radogliovi pristaši izdajalsko' prodajali v orožje in kamor še niso posegle nemške čete.
Omejitev porabe električnega toka
Sef pokraiinske uprave na podlagi člena I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokraiine z dne 20. septembra 1943. Sl. 1. št. 273-86, v zvezi s členom 1. uredbe o pooblastitvi za izda-ianie uredbe o ureditvi notranjega prometa razdelievania in porabe vseh vrst blaga z dne 12. marca 1941, Sl. 1. št. 236-26 iz L 1941.. odreja:
Čl. 1. Od dne uveljavitve te naredbe se sme v podjetjih in zasebnih gospodinjstvih trošiti električni tok do naivec 90% potrošnje v istem meseeu prejšnjega leta, ako ie mesečna potrošnja znašala več kot 10 KW ur.
Prepoveduje se obratovanje motorjev na električni pogon v industrijskih in obrtnih napravah in uporaba električnih likalnikov v zasebnih gospo1 dinjstvih v času od 16. do 20. ure dnevno.
Prepoveduje se razsvetljevanie izložbenih oken.
Prepoveduje se poraba električnega toka v frizerskih salonih za onduli-ranie po 17. uri.
Čl. 2. Omejitve in prepovedi iz prednjega člena ne veljajo za industrijske in obrtne naprave, ki proizvajajo predmete. važne za vojno proizvodnjo. V spornih primerih na katera oodietia naj se te izjeme nanašajo, odloča sef pokraiinske uprave.
Čl. 3. Imetnikom električnih priprav, ki kljub predpisom čl. 1. te naredbe trošiio električni tok. se sme za prekomerno potrošnjo toka računati dvoi-na cena in tudi ukiniti tok.
Čl. 4. Prestopke določb te naredbe kaznujejo redna sodišča s kazniio strogega zaoora do 5 let in z denarno kazniio do 300.000 lir. Poleg tega sme sodišče izreči tudi odvzem obrtne pravice začasno ali za vedno. Pogojne kazni se ne izrekaio. Postopek ie pospešen.
Čl. 5. Ta naredba stopi v veliavo z dnem objave v Službenem listu seta pokrajinske uprave.
Prezident; div. general Rupnik s, r.
Zaplemba imovine upornikov
Službeni list šefa pokraiinske uprave v Ljubljani obiavlia odločbo o zaplembi imovine upornikov Dolenca Jožeta, uradnika, stanujočega v Ljubljani. Resljeva c. 5; dr. Černeta Darka. odvetnika, stanujočega v Ljubljani. Tavčarjeva ul. 5, Štembergeria Dragotina. trgovca v Ljubljani. Costova ul. 8: dr. Vavpetiča Ladota. odvetnika v Liubljani. Pražakova ul. 15; dr. Pavliča Staneta, tajnika gostinske zadruge v Ljubljani. Tvrševa c. št. 47; Erbežnika Alojza, kovača v Kozarjih 39; Josipa Jerasa, profesorja, stanujočega v Ljubljani. Črtomirova ul. 12; Petriča Ivana, trgovskega zastopnika, stanujočega v Ljubljani. Celovška cesta 78, in Petrič Marije, zasebnice, stanujoče v Ljubljani. Celovška cesta št. 78. ter imovine njihovih rodbinskih članov.
hpr in jaau >r izplačani iz sredstev Zimske jr;moči. Predsedniške Zimske pomoči kategorično zanikuje te govorice tt>r I>o proti razširjevalcem takili in sličnih vesli najstrože nastopilo.
Pisemski promet s tujino
Pokrajinska direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani obiavlia:
Pošte smejo zopet sprejemati navadne in priporočene d pisnice in pisma s pismenimi obvestili za sledeče države in pokraiine: Albanija. Bela Rusiia. Belgija. Bolgarija. Črna gora. Danska. Estonska. Finska, Franciia. Grška, Hrvatska, Letonska. Litvanska. Luksenburška. Madžarska. Mcinaco, ■Nizozemska. Norveška. Poljska. Romunija. Slovaška in Srbija.
Pošta Polhov gradeč
prične dne 27. januarja t. poslovati za pisemsko službo.
1. spet
Vendar začemajo vsaj trezneisi Angleži nekoliko realneie gledati »mna-štva« svoiih razbojniških »zaveznikov« v naši nesrečni domovini. Morda se bodo do konca vorae le io komu odprle oči?
Trebljenje tolovajev na Goriškem
Gorica. .»Deutsche Adria-Zeitung« poroča iz Gorice: sOd 15. do 20. ia-nuaria 1944 so izvedli nemški oddelki. ki so očistil: prostor iužno od ceste Gorica—Ajdovščina, presenetljiv sunek od te ceste v smeri proti Trnovskemu gozdu ob Čepovanu. Pri tem so stisnili mnogoštevilne tolpe na prostor Čeoovan—Lokve ki so ga zagojdm tudi od severa. Tu so uničili vec ko 500 mrtvih in zaplenili velike količine orožia ter voinega gradiva. Nemške čete so mirno opazovale zbiranje banditov ter v odločilnem trenutku udarile po ni ih.
Nemška oblastva pomagajo Črnogorcem
Beograd. 21. ian. Na -Cetinju izhajajoči list »Črnogorski Viiestnik« priobčuje razgovor a podpredsednikom črnogorske narodne uprave Živkom Andievičem o prehranjevalnih razmerah Črne gore. Ko ie narodna uprava prevzela prehrano, so bile vse živilske zalogo popolnoma prazne. Nemške zasedbene oblasti so si z uspehom prizadevale, da so preskrbele živita. Zdai so skladišča polna in so lzdeluie-io načrti za pravilno razdelitev hrane, ter ie tako zagotoviiena prehrana prebivalstva.
Lažnive govorice
Neodgovorni elementi širijo vesti, da ie bil prispevek, ki so ga morali Ljubljančani plačevali za Zimsko pomoč 31. XII. 1943. in 1. I. 1944. na cestni železnici in ob obisku gostiln, oddan domobrancem za njihove obleke. Domobranci sami so darovali^ za Zimsko pomoč dvakrat toliko, kolikor so dobili za svoice begunce. Da njihovih oblek ni mogoče kupiti z denarjem, ki ie bil tedaj nabran, ka/.e celoten seznam zneskov, ki so bili pri tei priliki oddani Zimski pomoči;
1. dodatki 0.50 lir na vozovnice cestne železnice v dneh 31. XII. 1943 in 1. I. 1944. 29.627.50 lir.
2. prispevki po 1 liro od posetnikov gostinskih obratov v dneh 31. XII. 1943. in 1. I. 1944. 65.854 lir.
Opozorilo
Neodgovorni elementi širijo vesti, da so bili božični prispevek uradnikom in mesečni prejemki za deeein-
Mestni preskrbovalni urad opozarja,
naj ne reklamirajo tobačnih nakaznic oni, ki ne dobivajo živilskih nakaznic od preskrbovalnega urada v Ljubljani. temveč v drugih občinah. Ti upravičenci nai zahtevaio tobačne nakaznice v svoii občini Prav tako bodo brezuspešno reklamirali nakaznice oni. ki So oddali več priiav. Izvzeti so samo oni upravičenci, ki so drugo priiave odposlali zaradi napako na prvi. Ti nai na poseben papir navedejo vzrok, zakaj so oddali dve prijavi, in ga oddajo vratarju mestnega poglavarstva na Mestnem trgu. Tobačnih nakaznic nai ne reklamirajo oni. ki so namesto moške nakaznice dobil-: žensko. Ti bodo lahko reklamirali pozneje. Tudi oni. ki so ^vložili priiave za tobačne nakazuice no 15. iauuariu. naj nakaznic ne reklamiralo.
Uprava policije ponovno opozaria Ljubljančane, nai tedaj ko zatulijo sirene in ie nevarnost za letalski napad, nemudoma pohite v naibližie zaklonišče. Deset minut po danem alarmnem znaku moraio biti ulice prazne. Vsakdo, ki se ne drži teh predpisov, nai se zaveda, da se lahkomiselno igra s svojim življenjem, poleg tega pa povzroča zmedo. Vse one. ki sp se 18. t. m. pregrešili proti navodilom in so iim varnostni organi vzeli legitimacije, policiia poziva, naj pridejo na upravo policije, oddelek za protiletalsko zaščito v pokrajinski palači, da bodo dobili osebne izkaznice nazai. V bodoče bo policija proti vsakemu nediscipliniranemu prebivalcu naistrože nastopala.
Ljubljančani so darovali domobrancem 2475 knjig. Te so domobranci razdelili v 56 zabojev, v vsakem ie malo manj ko 50 knjig, in jih poslali vojaškim enotam, kier iih niihovi tovariši v prostem času prebiraio.
Oil-ek za obrtništvo opozaria stranke damskih frizerjev da bodo Tri^rfi traino ondulaciio v smislu odredbe o varčevanju z električnim tokom delali samo do 15. ure.
IV. oddelek Pokrajinske uprave vabi vse še ne zaposlene učitelje srednjih šol in dip-omirane filozofe, da takoi iaviio svoi naslov prosvetnemu oddelku Pokraiinske uprave
Muogi Ljubljančani še ne vedo da ie zdai pot na Rožnik, na Drenikov in na šišenski vrh odprta, čeprav so ceste nekoliko razrile od avtomobilov. se bodo vendar lahko izprehodili in naužili svežega zraka.
Monapotska uprava odreja, da morajo ljubljansko samostojne trafike ob delavnikih odpreti svoie prodajalne ob 7.30 in iih zameti ob 18.30. V času od 12.30 do 14.30 moraio biti trafike zaprte. Prav tako moraio biti vse trafike ves dan zaprte ob nedeljah in praznikih.
Begunci in zamudniki, ki se še do danes niso prijavili pri svoiih čevljarjih zastran popravila čevliev, nai to store najkasneje do io. februarja 1.1. Pozneje čevljarji priiav ue bodo več sprejemali.
SLABA KRI
NAPISAL dr. med. PETER HIBON
Pogosto slišimo v vsakdanjem pogovoru, da ima ta ali oni .slabo kri* in da jo mora očistiti s kakšnim čistilnim čajem. ,Slaba kri*, kaj jo to prav za prav? Ali je to kri, ki so vanjo zašli povzročitelji bolezni, ali pa plavajo po njej strupene snovi, ki jih izloča organizem pri preosnovi? Ali pa mislimo s tem kri, ki ima preveč belMi in premalo rdečih krvnih telesc, ki se prehitro strdi, ali ima premalo odpornosti proti raznim boleznim? In zdaj še eno vprašanje: ali je ,slaba kri* res tolikokrat kriva raznih motenj v zdravju, tolikokrat, kakor ji to prisojajo padarji in laiki? Kako naj pa zdravnik ugotovi kakovost krvi?
Če naj na ta vprašanja kar najpra-viineje odgovorimo, si moramo najprej biti na jasnem, kakšno vlogo igra kri v našem organizmu. Kri mora biti predvsem dobra in spretna .posredovalka'; ona je tista, ki raznaša po ožilju hranilno snovi, ki prihajajo iz črevesja vanjo. Mora jih doplaviti do Stanič v roki ali v nogi, ki prav tako potrebujejo hrane kakor osrednje Staniče našega organizma. Razen tega mora kri kisik, ki srno ga iz zraka vdihali, pripeljati iz pljuč do raznih stanic, kjer so spaja s hranilnimi snovmi — .izgoreva* — in tako sprošča energijo, ki jo potrebujejo te stanice za preosuovo. Hkrati mora pa kri vse tiste odpadke, ki pri tein izgorevanju nastanejo v staničevju. od-
plaviti do ledvic, da jih te čim prej izločijo v urin.
Če natanko premislimo, spoznamo, da delamo krvi kot .posredovalki' krivico, če ji očitamo, da jo ,slaba1, ker ji stanice nalože preveč odpadkov, ali ker ledvice nočejo sprejeti dovolj teh odpadkov. Če ie torei v krvi preveč odpadkov, tega kri ni kriva. ,Slaba kri* je res znamenje neke motnje, vendar ni vzrok te motnje, zato ne kaže zdraviti .slabe krvi*, pa c pa motnjo v preosnovi ali ledvicah, če se hočemo res pozdraviti.
Z raznimi kemičnimi poskusi ugotovi zdravnik, katere so tiste snovi, ki obremenjujejo .posredovalko* kri, tako da lahko o njej rečemo, da je ,slaba*. Zdaj pride pa najvažnejši del zdravnikove naloge: ugotoviti ^ mora, kateri organ je tisti, ki povzroča motnje v krvi, in ga ozdraviti.
Kaj smo še ugotovili, ko smo prebrali te vrstice? Da ne gre kar tjavdan dolžiti kri, češ da je .slaba* in vzrok raznim obolenjem, in da nam prav nič ne pomaga, če se na slepo zdravimo z raznimi čaji.
Marsikdo se namreč ob tem ali onem bolezenskem pojavu zadovolji z ugotovitvijo dobrega prijatelja, da ima ,slal>o kri*, in se prične na lastno roko zdraviti. Kako prav bi pa storil, če bi so dal preiskati zdravniku, ki bi takoj ugotovil, kje tiči vzrok ,slabe krvi*, in ga pričel zdraviti tako, da bi izruval zlo pri koreninah.
Omeniti moramo pa, da izraz .slaba kri* uporabljamo tudi še v raznih drugih primerih. Kadar vdro povzročitelji kakšne bolezni v kri, se v orf nizmu stvorijo brž protistrupi proti
raznim teh infekcijskih bolezni, protistrupi, ki kdaj pa kdaj zaidejo tudi v kri. In če se to zgodi, pravijo nepoučeni ljudje, da imajo ,slabo kri*, ne vedoč, da so ti protistrupi našo kri samo obogatili in okrepili. Kajpak pa tildi tokrat kri sama ni vzrok tej iz-premembi, saj nam samo sporoča, kaj se v organizmu godi.
Omenimo naj še dva primera ,slabe lirvi*. Pogost-o se v krvi izpremeni razmerje belih in rdečih krvnih telesc, in sicer tako, da se bela krvna telesca čezmerno razmnože. Tega tudi ni kri kriva, temveč organi, hrbtenični mozeg in bezgavke, kjer se ta krvna telesca tvorijo. Spet drugič pa povzročitelji raznih bolezni vdro naravnost v kri; tedaj govorimo po navadi o ,zastrupljenju krvi*.
Kaj nam torej še ostane o pojmu ,slabe krvi-, ki jo dolžimo toliko bolezni in zdravstvenih motenj? Vse-kako nam ostane samo spoznanje, da nikakor ni dovolj, če se tolažimo, da imamo ,slabo kri* in pijemo vse mogoče čaje, ne da bi se tudi vprašali, zakaj imamo slabo kri. Kri je zmerom samo posredovalka, vzrok motenj tiči vselej drugje. Zato ni dovolj, da se omejimo na ,čiščenje krvi1, če se hočemo res temeljito pozdraviti. Sele natančna zdravniška preiskava namreč pokaže, kje tiči bistven vzrok našega obolenja, ki je med drugim tudi na kri kvarno vplivalo. Zdravnik bo ugotovil bolezen in jo šele nato pričel — temeljito in načrtno — zdravih Ko bomo odstranili vzrok .slabe krvi, bo tudi .slaba kri* izginila kakor bi
(Volk und Wclt, IIannovor>
27. T. 1944.
nv&vusfe trača*
DRUŽINSKI TEDNIK
Piaeilo dolgov nemškim dobaviteljem blaga
Vse tvrdke, ki so uvozile blago iz Nemčije pred 15. septembrom 1943, imajo zadevni doli nemudoma priia-viti na naslov Banca dTtalia v Trstu. Na ta način se nai omogoči dolžnikom
v	Liublianski pokrajini. da svoi dola poravnajo Po starem tečaju (lira 7.60 = HM 1.—). Tvrdke nai v lastnem interesu prijavo oddaio naikasneie do 28. t. m.	..
Iz pisarne Šefa pokrajinske uprave odd. Vlil.
Obvestila slovenskega Rdečega križa
POZIV POVRATNIKOM! V POIZVEDOVAL-
NEM ODDELKU Slovenskega Rdečega križa, Marijin trg 5, naj se javijo med uradnimi urami ed 8—12 vsi oni, KI SO SE VRNILI IZ KONFINACIJE, INTERNACIJE, VOJNEGA UJETNIŠTVA IN IZ ZAPOROV v Italiji ter eventualno od drugod, v kolikor tega že niso storili. Informacije potrebuje poizvedovalni odc!elek tudi zaradi olajšanja postopka poizvedovanja za ostalimi interniranci itd. Tudi svojce omenjenih povratnikov prosimo, da lih napotijo po povratku takoj k Slovenskemu Rdejemu križu, Marijin trg. Končno prosi Slovenski Rdeči križ vse osebe, ki so prj njem poizvedovale po svojcih, da nemudoma sporoče poizvedovalnemu oddelku morebitne vesti, ki so j’h same o svojcih na kakršen koli način prejele.
AKCIJA ZA VOJNE UJETNIKE. V teku je akcija za izpust odnosno povratek onih bivših pripadnikov Jugoslovanske vojske, ki se nahajajo kot ujetniki v Nem:iji in Italiji. Svojce teh ujetnikov IZ LJUDLJANE prosimo, da se zglasijo v pisarni poizvedovalnega oddelka. Marijin trg 5, radi izpolnitve prepisanih tiskovin, v kolikor se to do zdaj £e ni zgodilo. Svojci IZVEN LJUBLJANE naj pa Javijo fl vaškemu Rdečemu križu ime vojnega ujetnika, rojstne podatke, rojstni kraj, poklic, pristojnost, zakonsko stanje, število ctrck, kdaj Je pri=el v ujetništvo, v katerem ujetniškem taborišču se nahaja ter katero številko ima ket uJetn»k. Priporočamo tudi, da si svojci predhrfno p-ss!'rbe od županstva iz nalbližnjih nemških oblasti potrdilo, da ne obstojajo nroti povratku vojnega ujetnika nobeni zadržki.
POSEBNI POZIVI. V POIZVEDOVALNEM ODDELKU Slivenskega Rde*e<*a križa, Marijin trg 5, naj se zglase Peklaj Pavel, ki se »e vrnil iz Parme, Čoh Mirko, Sumenfak Slobodan in Hartmann Oton Herman V C.LAVV' I PISARN l pa na| se favtfo svoje? nastonmb bivših internirancev iz Reniccija: Prešel Alo*z, Cankar Franc, Jarpll Zvonko, Male*- Bogomir — dal;e žel. uradnika Pavlina Danila in Novaka Ivana.
Ljubljana, dne 21. Januarja 1944.
Listek .»Družinskega tednika*4
lapemke loviike biserov
KIi’ib mnogoštevilnim pozivom pristojnih uradov in oblisti se Ljubljančani še zmerom ne drže predpisov o zatemnitvi in celo ob letalskih alarmih malomarno prižigajo luč. ne da bi zastrli okna. Vse te lahVoruiselneže bo oblast strogo kaznovala z denarnimi dobami, potem se bodo morda le. naučili reda.
Pošta Grosuplje spet poslale. Zaenkrat vrši samo pisemsko pošto.
Informativni urad sporoča: Vsi tisti, ki žele potovati na Dolenjsko, nai se prej zsrlase v Kmečki pisarni v Kolodvorski ulici, kier be^o dobili navodila.
Osebne vesi
POROČILI SO SE:
V Ljubljani:	g. Slavko ArzenSek, strojni tehnik fn gdč. Sonja Rautarjeva, uradnica.
čestitamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Alojz j Turk, upravitelj ženske bolnišnice v pok.; Alojzija Hvalom; Danica Florjanova: Ivan Stajcr, strojevodja dr/, žel. v pok.; Franc Pirman; Ar.ffela Štrekljeva: Josip liassiako, revirni gozdar; Filip Pogačnik, pos in gostilničar: Janez Jerina, vpoko-jonec drž. žel.; Jožef Blatnik; Amalija Kor bnrjoaa; Ljudmila Bi.Kovičeva; Niko Štritof, kapelnik drž. opere; Joslpiria Kalinova; Stan ko Heinriliar; Aloj/ Gerbec, poštni zvairftnik v pok.; Ivan Petrič, učitelj v pok.; Rudolf 1‘ušn'k, mesarski mojster; Ernest Strehovec, Žel. uradnik v pok.
Naše sožalje!
V	eni najznačilnejših tokijskih ulic stoji glavno skladišče japonskega kra-lia biserov Mikimota. Če bi si tujec rad oaledal to nenavadno podjetje, se mu ponudi priložnost, da lahko vidi, ne da bj se mu bilo treba daleč peljati. sloviti .biserni zaliv1, kjer morajo miliioni in milijoni školjk, prisiljenih po genialni človeški zamisli, rodili bleščeče se bisere, ki so veselje in ponos žensk vsesa sveta. Kljub hudi konkurenci v tujini, na Regent-Streetu v Londonu, v rue Druot v Parizu in v drugih svetovnih središčih Mikimcto še zmerom obvladuje svetovni trg biserov.
Če si na filmskem platnu ogledamo rojstvo bisera bomo razumeli neznansko potrpljenje ki ie z niim ta iapon-skj industriiec prisilil naravo, da mu daje zdai svoi pravljično lepi sad pogosteje. kakor bi ga daiala sicer, ko l>j od neštetih bisernih školjk imela biser samo vsaka tista ki io ie bila narava sama izbrala. Naravno namreč školjka le tedaj rodi biser, če se brani pred tujim telescem, ki ie slučajno prodrlo vanjo. Ta vsiljivec ie lahko drobec prahu, zajedavec, ribja ikra. skratka tuje telo. ki ie slučajno prodrlo v školjko Školjka izloča tedaj neko snov, ki stvori biser in vsiljivca prežene. Biserna krogliica, ki tako nastane. školjki ni nrav n'č v nadlego, če io pa odkrije človeško oko. postane važen či ni teli v ženskem nakitu ali pa pouos draguljarja, ki ie biseru dal posebno lep in dragocen okvir.
Odstotek školjk z biseri ie zelo majhen, še mnogo manjše ie pa število res lepih velikih biserov.
.Jaoonski biseri* niso .umetni .Umetne bisere' izdelujejo sppt po drugačnem postopku, in sicer iz lusk raznih rib ki iih preparirajo na vse mogoče načine, da dobe tako lep siiai. kakor ga imaio pravi b'<eri. .Japonski biseri* so pa pravi b;seri. saj iih ustvariaio školike same iz sebe in iih ne pridobivamo po kakšnem kemičnem ali drugačnem umetnem postopku. Človek školjko samo izpodbudi. da prične delati biser
Vendar v biserni industriji japonski biseri še zmerom nimajo enakovredne cene s .pravimi* biseri V resnici Pa razlika med japonskim biserom in .pravim* biserom ni večja kako,- med rastlino, rastočo v divjini, in isto rastlino, gojeno v rastlinskem vrtu.
Agoiski zaliv ie tisti očarljivi vrt, kjer uspevajo japonske bisernice: ta zaliv leži v eni naislikoviteiših pokrajin japonskega otočja, ogreva ga topel morski tok Kuro-scio, proti hudim vetrovom ie Pa zavarovan z zelenim gričevjem. Ta kraj sj ie izbral \Tiki-moto. genialni izumitelj japonske biserne industrije, da bi v niem uresničil svpio drzno zamisel goiitve umetnih tiiserov. Kn sam pogled na smehljajočo se smaragdno-zeleno pokrajino. kier goje bisernice z izrednim potrpljenjem in nepopisno skrbnestio, nam pa še vseeno ne pokaže celotne slike o veliki razoredonostj te nenavadne industrije. Vendar Pa dovoljuje vpogled v življenje in delo .ame*. kakor imenujejo neštete japonske no-taplialke. ki ie n iih delo glavna podlaga te zanimive industrijske veje.
Vsaka .ama* ima srajco in h’ačke iz tennčnotenkesra belega blaga. Na gla-
vi	ima majhno, belo čepico, obraz ji pa varuje steklen ščit pred škodljivimi učinki slone morske vodo. tako da ,ama‘ lahko pod vodo nemoteno gleda. Razen tega vzame s seboi pod vodo niaihen lonec, ki vanj nabira školjke. Ko se vrne iz globin, strese
nabrane školjke v veliko, z vodo napolnjeno kad. stoječo na vsakem čolnu, ki spremlja .anio* pri njenem napornem delu.^
Najspretneiše med lovilkami školjk vzdrže pod vodo tudi štiri minute. Mi-kimoto ie nalašč najel za potapljanje ženske, ker so ugotovili, da ženska lahko dalie zadržuje dih kakor moški in tako lahko dalie ostane pod vodo. Kadar se ,ame‘ vzoeniaio iz vode. pojejo nežne m^lodiie in te nehote spominjajo na zapeljive in očarliive morske sirene.
Prej ta poklic ni bil prida razširjen, ker Japonci biserov kot nakit ne upoštevajo posebno. Biseri služijo na Japonskem kvečjemu za pošiv širokega pasu. ki ga nosi vsaka zavedna Japonka.
Leta 1890. je na Mikimota prešinila genialna zamisel, da bi umetno sprožil^ delovanje školike bisernice, in tedaj je tudi hkrati ustvaril nov poklic za čvrste, mlade Japonke, poklic .ame*. lovilke. biserov.
V	mirnem času ie bilo povpraševanje po japonskih biserih zelo veliko. '| zakaj le redkokdo zna ločiti japonski | biser cd .pravega* bisera. Cena japonskega bisera znaša četrtino cene pra-1
vega^ bisera. Vendar ie to posledica napačnega pojmovanja iapfmskih biserov. nikakor pa ne posledica lahkega pridobivanja.
Ne smemo namreč misliti, da da vsaka bisernica, .cepljena* z vsiljivcem. res tudi že biser. Mnogo jih gre v nic. neka.eip nožro morske roparice. druge uničiio mrzli morski tokovi, ki včasih vdro v zaliv in so nekajkrat uničili že vso .žetev*. Smrtni sovražnik bisernice ie pa ,mirumo‘. neka morska alga. ki tako na gosto preprede morsko dno. da uniči vse bisernice. Samo 6°/o .cepljenih* bisernic preživi vse nevarnosti in nam da res tudi biser, ki smo 2a pričakovali od njih.
V	moderno opremlienih laboratorijih dela tisoč in tisoč Japoncev, strokovnjakov. ki bi radi izpopolnili to nenavadno, industrijo, io razvili in olajšali pridobivanje japonskih biserov. Vendar kliub še tako modernim pridobitvam naibrže nikoli ne bo mogoče s tehničnimi pripomočki nadomestiti požrtvovalno in naporno delo .ame*. sirene Agojskega zaliva, ki ie nje zasluga, da se ženske no vsem svetu lahko krase s čudovito lepimi biseri.
Kd
0
aca
Nemški napisal L. V. Pellandt
Dr. Karl Hartmann danes nikakor ni mo^gel oditi iz pisarne. Neki gostil ničar iz predmestja je prišel k niemu zaradi neke dediščine in se kar ni mogel odločiti, da bi odšel.
slCako malo ie ljudi, ki znajo v nekaj besedah povedati, kaj žele. in ne izgubljajo časa z nepotrebnim besedičenjem,« si ie mislil gospod odvet nik in med tem ko je klientu odgovarjal na zadana vprašanja, venomer gledal na uro Naposled ie gostilničar le odšel in odvetnik ie naročil svoji uradnici. nai nikogar več ne pusti k njemu.
Potem ie gospod dr. Karl Hartmann urno odšel jz pisarne in kren:l v neko bližnjo trgovino da bi svoii prijateljici Pavli kupil kakšno darilo za rojstni dan. Dolgo in skrbno ie izbiral. Naposled ii ie kupil majhno rdečo torbico iz rdečega usnja, ki se mu ie zdela ne samo lepa. temveč tudi praktična. Bil ie prepričan, da bo Pavli zelo ugajala. Odkar je kot spretep odvetnik uspešno ločil njen zakon in poslal Pavlin prijatelj ie namesto njenega msža že često občutil izlive njenega menjajočega se razpoloženja.
Karl Hartmann ie imel za ženo pametno in izobraženo življenjsko tovarišico. ki bi ij mogel kvečjemu očitati, da ie preveč popustljiva in dobra.
Danes ie upal. da bo večer res prijetno preživel pri Pavii, in se bal sa-iio tega. da 'e povabila tudi druge. Ko je pozvonil prj njenih vratih in mu ie Pavla odprla, je bil veselo pre-"i. Bila ie sama in Židane volje. Oblečena ie bila v ljubko pidžamo in ie odvetnika takoi pelja'a v sobo. kier je le*»lo na mizj vse polno daril. Gospod Hartmann ie ooazil z’ato cigaretnico. parfum pisemski panir. kandirano sadie in drugo. Pavla ie z zanimanjem motrila zavitek ki ga ie držal v rokah, in njene oči so izpraševale: »Kaj si mi prinesel?«
Gospod Hartmann ie zavitek počasi odvil in smehliaie se podal Pavli rdečo torbico. Tedaj ie opazil, da se ie nien ljubki obraz porogliivo raztegnil. S konci prstov ie prijela torbico, io ogledala od vseh strauj iu zmaiala z glavo:
»Prav nobenega okusa nimaš, prijatelj. Sai bi moral vendar vedeti, da k moiim rdečkastim lasem ne morem nositi rdeče torbice. PoTeg tega imam te navlake dovoli. Sploh pa to usnie ni moderno Seveda, zame ie vse dobro.«
»Zelo žal mi ie.« ie mirno rekel Hartmann. »Hotel sem te razveseliti in sem mislil...«
>Vi moški zmerom mislite, kako pametni ste.« ie zviška dejala Pavla, vr"la niegovo darilo "a tla in mu obrnila hrbet.
Gospod Hartmann ie prebledel, pobral torbico s tal. io skrbno zavil in rekel:
»Zelo si me razžalila. Pavla. Spričo danes ne morem ostati pri tebi. Sploh ne vem, ali bom izlepa še kdaj prišel.«
»Kakor hočeš,« mu ie še zmerom nasrieno odgovorila Pavla. »Upam, da ti bodo moie besede v pouk.«
»Nedvomno, čeprav drugače, kakor mislite, draga gospa.« Dr. Hartmann se ie priklonil in odšel.
Domov grede ie premišljeval, ali ga bo niegova žena tudi ta.' - oreiela kakor Pavla. Živčnih sce- • imel za lep čas dovoli.
Ko ie odorl vrata svojega stanovanja. mu ie prihitela nasproti žena.
»Kako sem vesela. Karl. da se ie danes konferenca tako hitro končala
Najboljši nadomestek gimnastike, posebno za telesno šibkejše gospode, je brezorožna samoobramba
džiu - džitsu
šola za spretnost, prožnost in prisebnost.
Tečaji pod vodstvom strokovnjaka ob torkih In četrtkih od 16. do 19. ure. Gimnastična Sola MILENE GOtfEKARJEVE Muzejska ulica 3, pritličje
in sj že doma. Ne moreš si misliti, kako dolgočasno ie. če mora človek zmerom sam večerjati.«
S temi besedami ie objela svoiega moža. Ko ie Hartmann obesil plašč na obešalnik, ie opazila, da gleda iz enega žepa bel zavitek
»Kaj si pa prinesel. Karl?« ga ie vprašala.
»Nič — zavitek ie.«
»Ali ie tvoi?«
Odvetnik ie odkimal.
»Ali si morda meni prinesel kakšno presenečenje?« je vzkliknila žena. radovedno gledaie zavitek.
»Da zate ie,« ie vnemamo rekel Karl. Sai ii drugega tudi odgovoriti nj mogel.
Gospa Herma ie urno vzela zavitek iz žepa. ga odvila in veselo vzkliknila:
»Kako liubka torbica! Kako lepo se bo podala k moii črni in sivi obleki. Prav takšno sem si že tako doleo želela.«
Tako govoreč ie Herma svojega moža tako hvaležno in ljubeče gledala, da sp odvetniku skorai s-o’ze privrele v oči. in ie nehote pomislil: Prav treba se mi ie bilo baviti z brezsrčnimi, slabimi ženskami, ko imam vendar doma tako ljubko, dobro in pametno ženo!
Dr. Hartmann si ie po dolbem času moral priznati, kako lepo in udobno ie preživeti večer doma. Po večerji sta z ženo poslušala radio. Neki slaven tenorist in neka operna pevla sta pela duete. Hartmann ie sedel udobno zlekuieti v naslanjaču in z eno roko obiemal poleg sebe sedečo ženo. Herma ie kakor otrok držala torbico v naročju in se blaženo smehljala. Se; veda ni vedela, in tudi nikdar ni izvedela, čemu se ie imela zahvaliti za torbico. Kliub temu ie pa s svoio žensko bistroumnostjo uganila, da se bodo zdai začeli zanjo lepši in srečnejši dnevi...
Poglejte okrog sebe in videli boste, da se marsikomu okrog vas še slabo godi. Zrto se ne pomišljajte in darujte za Zimsko pomeč!
ohvnih
SLIKE, F0T0GRBF1IE, GOBELINE Jj
KLEIN l
LJUBLJANA, VVolfovo 4
Torbice. rokavice, čevlje itd. barvajte * specialno barve ki u>uju ue škoduje. Elaks. Napoleonov trg.
Prima Juta vreče
na prodaj PETRONAFTA
Ciril Metodova 35 a (prej Tyrševa)
POZOR! »DAME* POZOR!
Modni salon Vam izdela, prenavlja plašče, kostume, obleke. Izdeluje tudi kroje po meri iz najnovejših žurnalov Se priporoča, Modni salon — Oenica
—	Zaloška cesta 18*11.
Umetnost ^zadovoljstva
Kako malo tihih, zadovoljnih ljudi srečamo tudi v mirnem, normalnem času! Obrazi, ki jih vsak dan opazujemo, nosijo pečat odločnosti, poguma, vihravosti, žalosti, jeze, bolesti, utrujenosti, nezaupanja ali manjvrednosti, toda zadovoljnega, mirnega obraza skoraj ne vidimo med njimi.
Ali je zadovoljstvo res tako nedosegljivo? In zakaj se zmerom nadejamo sreče v prihodnosti, če je v preteklosti nismo imeli? Kaj moramo pa i/ resnici storiti, da bomo zadovoljni?
To so vprašanja, ki nanje ni mogoče na kratko odgovoriti. Nedvomno ■je eno: človek ne more biti srečen, če ne pozna samega sebe, svoje osebnosti, če je ne zna duševno, telesno in družabno uveljaviti. Večina ljudi sanja pri belem dnevu in bi rada v svoji sebičnosti takšna tudi ostala, hkrati pa zavida svojim bližnjim, ki so si znali življenje bolje urediti.
Vsekako je treba torej zadovoljstva drugje iskati. Resničnosti ne moremo ubežati. Mnogi iš£ejo sreče in zadovoljstva na lahki in^izhojeni poti slučajnosti in so razočarani, Je je tam ne najdejo. Važno je, da pogledamo dejstvom v oči, se naučimo krotiti svoja čustva, potrpežljivo prenašati prirojene napake in slabosti^ in se sprijazniti z mislijo, da se človeku kdaj pa kdaj postavi usoda po robu. Kajpak potrebujemo za to energije, oošleno kritike samega sebe in zrele presojo. Zložnejše poti do sreče in zadovoljstva ni, zato je ne kaže iskati.
Duh in telo sta dvojčka osebnosti. Človek, ki se deli, v spoznanju samega sebe ne bo daleč prišel. Mnogo osebnosti je doživelo polom ker so dajale prednost samo duhu ali samo telesu. Vsakdo od nas je najbrže že sreč,il človeka, ki je bil stalno slabe volje, ker se je sam sebi zdel pre-n. ijhen ali prevelik, preslabo oblečen.
skratka drugačen od drugih. Namesto da bi se bil sprijaznil z okoliščinami, ki se ne dajo izpremeniti, je svojo napako izpremenil v kvaren iu usoden vpliv svojega življenja.
Pri odraslem človeku je gradnja okostja dokončna in se ne da — z nekaj izjemami — izpremeniti.' Kdor si pa prizadeva, da bi obvladal sv:>je telo, dokazuje, da je na najboljši poti do izgradnje resne, zrele osebnosti. Dve pravili sta, ki naj bi ju upošteval vsakdo, če bi si rad pridobil zadovoljstvo in srečo.
1. Vsako leto enkrat naj nas preišče dober zdravnik za splpšne bolezni.
2. Vsakega pol leta stopimo k zobozdravniku, da nam pregleda in popravi zobovje.
Po navadi se ljudje zdravnika izogibajo, ali pa žive v veri, da je treba k zdravniku stopiti samo tedaj, kadar jih kaj boli, ali kadar upajo, da bo kakšno bolezen v nastanku preprečil. Vendar spada tudi zdrav človek k zdravniku, da se prepriča o svojem zdravju in o svojih močeh in da ga zdravnik pouči, kako naj živi in česa naj se varuje, da mu bo telo ostalo zdravo, saj je zdravo telo predvsem porok zdrave dušev. sli.
Če pravočasno spoznamo, kje ima naše telo Ahilovo peto — pogosto je to prav v slabih zobeh — in po tem spoznanju uredimo svoje prizadevanje in življenje, utegnemo ljudi, ki so telesno čisto zdravi, pa zlorabljajo svojo telesno odpornost in po nepotrebnem zapravljajo svojo energijo, prehiteti in celo prekositi v vztrajnosti in zmogljivosti. Najbolj donosen je namreč tisti način življenja, kjer sodelujeta duh in telo v skupnem prizadevanju in delu.
Če se nekdo pri svojem delu počuti nesrečnega, lahko stavimo sto proti eni, da bi bil nesrečen tudi brez dela, ali pa pri kakšnem drugem opravilu, ker je njegova osebnost pač topa in pohabljena. Če ie telo idravo m v
najboljšem stanju, daje tudi v izrednih časih mnogo energije. Kdor svoje telo izrablja in ni za to takoj kaznovan, živi v zmoti, upajoč, da kazni sploh ne bo. Dan povračila lahko odložimo, toda prišel bo neizogibno — in hitreje, kakor mislimo.
človeku ne škoduje težko delo, pač pa okoliščina, da si ne zna po delu poiskati sprostitve. Mir je protistrup, ki ga moramo uporabljati proti modernemu življenju. Nežni mehanizem človeškega telesa zahteva miru in počitka. Boljše je, da se počijemo že podnevi in ne čakamo noči, boljše je, če smo sproščeni vsak večer in ne samo ob sobotah, boljše je, da imamo večkrat po malem kratek dopust, kakor vsega hkrati, pa tudi če je več tednov dolg.
Osebnost se hrani s tem, kar dobiva za hrano duh. Mnogo je ljudi, ki neprijetnostim v življenju oddele toliko važnosti, da nehote prezro vse prednosti in prijetnosti, ki nam jih življenje poklanja. Zdravi duh zavrača vse nekoristno in se ukvarja samo s koristnim. Zato moramo vse tisto stvari, ki se ne dajo izpremeniti, odriniti kot nepotrebne in se baviti samo s tistimi, ki jih lahko dosežemo.
Zelo važno je tudi. da negujemo jas-; nost mišljenja. Sprijaznimo se z dejstvi ia ne dopuščajmo, da bi čustva vselej prevpila zdrav razum. Če vse življenje preživimo v megli, ki skoznjo vidimo stvari samo nejasno, ne pa, kakršne so v resnici, ves čas samo skozi tenčico čustvenosti, bodo trenutki zadovoljstva in sreče le redki gostje.
Neodločnost je prav tako zagrizena sovražnica zadovoljstva in duševnega miru, Mnogi ljudje na poti do zadovoljstva samo zato tako počasi romajo, ker se nikoli ne znajo odločiti, celo tedaj ne, ko odločitev nima bogve kako usodnih posledic. Zdi se, kakor da bi bili ti ljudje rojeni brez mož-
nosti samostojnega odločanja. Ker nikoli ue vedo, ali bo šla njih pot na desno ali na levo, žive vse življenje pod pritiskom svoje cincarosti in se morajo uklanjati življenju, namesto da bi si ga uklonili sami in si zgradili svoj življenjski načrt.
Če se odločimo, da bomo postali zadovoljni, zaživeli po novem življenjskem načrtu, moramo iz svojega življenja spoditi marsikatero čustveno razvnetje, med katerimi so najusodnejša:
1.	Jeza. Pogosto je jeza izraz manjvrednosti ali pa neuspešnega hlastanja po oblasti ali moči. Brez posebnega vzroka in kar venomer se jeze tudi ljudje, ki se ne morejo priboriti čez obzorje svojega jaza in zato nehote domnevajo v sleherni. Še tako nedolžni opombi svojih bližnjih žalitev. Posledica jeze sta sovraštvo in bes. Na jboljše zdravilo za jezo je sklenitev miru s samim seboj in svetom in odstranitev bolestne domišljije, da te ves svet jezi Li ti meče polena pod noge.
2. Strah. Strah človeka silno mori, zmanjšuje njegovo energijo in slabo vpliva na prebavo. S časom izpodkoplje človeku zaupanje vase in mu prikaže vse morebitne nevarnosti večje in v bolj jarki luči, kakor so v resnici. Strah zgradi visok, strm hrib, ki ga mora človek s trudom preplezali, Če se hoče pretolči do občutka zadovoljstva in varnosti, hkrati pa zmanjšuje njegovo moč, da bi se naposled le povzpel na vrh tega hriba.
3. K r i v d a. Če te ne moremo več zadovoljiti sami s seboj, izgineta telesna in duševna zmogljivost. Kogar pa teži občutek krivde ali pa občutek, da ga mora biti pred samim seboj sram, stalno išče odobravanja pri svojih bližnjih, da bi tako nadomestil pomanjkanje spoštovanja do samega sebe. Zato tak človek nehote sklepa prijateljstvo samo z ljudmi, ki m« lahko vračajo zaupanje vase. Ia zalo
ljudje okrog njega izgube svojo pravo vrednost, ker jih vrednoti samo s svojega omejenega stališča.
Kdor boleha za kroničnim občutkom krivde, bo nehote iskal družbe med ljudmi, ki so po njegovem mnenju manj vredni od njega, izogibal se bo pa ljudi svojega kova ali takšnih, ki so duševno ali telesno nad njim.
Pogosto sproži tak občutek manjvrednosti ali krivde v človeku zlom raznih načrtov ali pa odpoved prijateljev in sodelavcev, ki jih je človek cenil, pa so se v usodnem trenutku izkazali a šibke in nezanesljive.
Katera čustva moramo torej gojiti, če hočemo svojo osebnost razviti in izpopolniti?
1. smisel za humor;
2. nesebičnost;
3. simpatijo in veselje.
Kaj ima pa spolnost opraviti s osebnostjo?
Spolnega življenja ne moremo kratko in malo pregnati iz svojega življenja, če se še tako trudimo in si prizadevamo. Čeprav spolnost izločimo iz svoje zavesti, se bo vrinila v podzavest in postala odbijajoča. Spolnost je temeljni biološki del človekove narave, zato je nespametno, če bi jo radi kratko in malo prezrli, ali pa odrinili.
Spolnost je ogromna dajalka energij in razen fizične lakote nima pravo tekmice v človeškem življenju. Zato spolnosti ne smemo odrivati, ker povzroča v človeku duševne napetosti in potrebuje vzgoje Bilo bi nespametno spolni gon iztrgati iz svoje zavesti in upati, da si bomo tako pridobili mir in zadovoljstvo. Boljše je, če spoznamo, da je &polni nagon del človekovega bistva, da se sprijaznimo z njim in mu skušamo bili kos. Kdor hoče zdravo živeti, naj ne skuša spolnega nagona prikriti ali pregnati, saj je spolnost v zvezi s samovzgojo in nam daje možnosti, da uveljavimo svojo voijo in preizkusimo svoio moč ob strminah. ki se zde nezavzMr.e.
DRUŽINSKI TEDNIK
VINO	SREDI
Križanka štev. 3
23456789
POMEN BESED
Vodoravno: 1. Ples. Rimski bog.
2	Nobena stvar ni brez njega. Vsakdo si jo pomaga sam ustvariti. —
3.	Kar se nateče. Predlog. — 4. Olajšuje zemlji njeno poslanstvo. Osebni zaimek. — 5. Nepremagana španska ci-tadela. — G. Povratni zaimek. Azijska država. — 7. Uraden spis. Ima prav tako 60 minut kakor njena večja sestra. — 8. Izraelski kralj na meji drugega in prvega tisočletja pred Kristusom. Slovanska oblika starogrškega sbaisarja« in latinskega >Caesarja«. —
9.	Mojzesov brat. Presežniški prislov.
Navpično: 1. Zabavišče. Naj večji med siromaki je, kdor je še r.jo izgubil. — 2. Vsako gospodinjstvo ima vsaj eno. Oziralni zaimek. — 3. in 7. Dve panogi oborožene sile. — 4. Očesce. Veznik. — 5. Vrisk. Del telesa. — 6. Medmet bolečine. Upoštevanje. — 7 Gl. 3. — 8. Vzvišena lirična pesem. Ni tako zaposlen kakor petelin. — 9. Trda snov jo naredi na manj trdi. Kvartna barva.
T Nemčiji konzervirajo zelenjavo in sadje po najnoveišem postopku in sicer v posebnih hladilnicah, kjer ie temperatura stalno 20° C pod ničlo. V teh sobah, kjer toplota tudi nikoli ne sme preskočiti ničle, ostane zelenjava sveža več ko leto dni. Gornja slika nam kaže, kako kupuje v neki trgovini gospodinja beluše, konzervirane več ko leto dni, in vendar sveže, kakor bi jih bila prodajalka pravkar nabrala.
Čez mnogo ur je začelo deževati. Najprej se je slišalo samo rahlo žuborenje, potem je začelo grmeti, ko da bi sto konjskih kopit udarjalo ob tla. Kljub bučanju dežja in grmenju so pa jastrebi z lahkoto našli mesto, kjer se je bil zgrudil Durant.
Plesalka mora raztrgati cim več čevljev
Slavna plesalka Ana Pavlova je navadno pri eni sami predstavi trikrat menjala čevlje. Že v pol ure je namreč en par plesnih čevljev nopolnoma raztrgala.
'nica je vsak dan po pet ur va-; dila in je temu primerno tudi raztrgala čevlje. Pavlova je imela z nekim milanskim čevljarjem pogodbo in ta ji je vsakih štirinajst dni poslal dva para čevljev.
>Č:m več čevljev plesalka porabi,«; je čes* dejala Pavlova, J tem bolj je; pridna in tem več uspeha bo žela«;
Problem štev. 3
Sestavil Rudolf L’Hermei (1887)
Samo grešniki se morajo umivati
Na skrajnem severu Finske žive Laponci, ki se imenujejo Skolti. Od drugih plemen se razlikujejo predvsem po tem, <la se umivajo samo vsakih pet let, ali pa še tedaj ne. Umivanje pri njih ni vsakdanja higienska potreba, temveč nekakšen verski kult. Tisti, ki imajo največ zaslug za sploš nost, dosežejo dvomljivo čast, da se jim vso življenje ni treba umivati. Pogosteje se morajo umivati samo grešniki.
Upajmo, da je pač tudi med Skolti precej grešnikov...
Tkalci govore poseben jezik
Tkalci, ki tko preproge za indijske: knez>, govore neki nosebem jezik, ki: ga . zutnejo samo njihovi poklicni tovariši. Ce hoče kdo drugi z njimi go-i veriti, si mora najeti tolmača.	1
Beli: Kg5, Dc3, Lg4, Sf3 (4). Črni: Kd6, Pd7 (2).
Mat v 3 potezah
Rešitev križanke st. 2
Vodoravno: 1. priporočilo. — 2. letopis; Rab. — 3. oparek, dika. — 4. kor; Tudor. — 5. as; balerina. —
6. TS (italijanska uradna avtomobilska kratica za Trst); tal; je. —
7. Prešeren; cm. — 8. lekar; som. —
9. emir; skrada. — 10. Bur; Beograd. — 11. Shakespeare.
Navpično: 1. ploha; plebs. — 2. rep; stremuh. — 3. itak; sekira. — 4. porob; šar. — 5. operater; be. — 6. rik; lar; ses. — 7. os; teleskop. —
8. dur; Norge. — 9. iridij; Mara. —
10. Lakonec; dar. — 11. obara; mladč.
Priredil in narisal Hotimir V. Gorazd
Čudovita pravljica iz »Tisoč in ene noči«
I	Rešitev problema št. 2
i 1. Da2-b21, K kar koli; 2. Sb3~c5 kar koli; 3. Db2-b7, b3, b4, Lf8~h6 |mat ali pa c3—c4mai.
Moški in nočna slepota
Moški vse pogosteje zbole za tako imenovano nočno slepoto kakor ženske. Znanstveniki so dolgo raziskovali, kakšen je vzrok njih nagnjenosti k tej neprijetni bolezni.
Pred kratkim se jim je posrečilo ugotoviti, da je vzrok nočne slepote pomanjkanje vitamina A; ker imajo pa ženske v jetrih nakupičenega več vitamina A kakor moški, je nočna slepota pri šibkem spolu kaj redko obolenje.
Z vsako žensko je 100 hudičev •••
Mavri so zelo vraževerni in mislijo, da se z vsakim dečkom rodi sto hudičev, z vsako deklico pa sto angelov, čev, z vsako deklico pa sto angelov. Ob prvem rojstnem dnevu se pa zajeva izpremeni, in sicer zleti vsako leto ob rojstnem dnevu od vsakega dečka en hudiček k vsaki deklici in narobe od vsake deklice en angel k i vsakemu dečku.
Ce torej živi človek sto let, si nabere ženska sto hudičev, mekki je pa ob l... s trumo angelov
.tek zamah b sekiro in divjak	-■-> je Panda ugledala Omarja, je To je bil zelo nevaren poskus, saj je
je ležal omamljen na tleli, pot k ujeti vsa srečna pohitela k njemu. Še sta sv-tla mesečina oblivala vs. i okra-Faridi je bila svobodna.	se	posvetovala...	jiuo. tako da si lahko oba begunca
...in že sta se tiho splazila iz koče. onazil kakor nod i.
Prevzelo io je globoko kesanje nad svojim počenjanjem. Zakrila si je obraz 7. rokama in siloviio zaihtela.
»Zakaj se jočeš, dušica?« jo je vprašal Dušan in jo prižel k sebi. »Saj ti vendar nisem rekel nič takega, da bi morala biti žalostna. Rešd bi samo rad najino srečo.«
»Ah,« ie vzkliknila med solzami, »saj se ne jočem zaradi tistega, kar si mi rekel. Hudo mi ie, ker sem tako grda in hudobna. Da, hudobna sem Mučim te, ko me vendar ljubiš in si dober. Odpusti mi!«
Dušan je bil presenečen. Ne, tega ni pričakoval. V zadnjih dneh je bil vedno bolj prepričan, da je Nada zlobna, sebična in trmasta, zdaj pa so mu njene solze in besede povedale, da je v bistvu brezmejno do-' bra. Ves srečen jo je še tesneje privil k sebi, jo poljubljal in ji pravil:
»Kaj naj ti odpustim, dušica? Da me ljubiš? Vse zlo je že pozabljeno, samo če boš odslej taka, kakršna moraš biti, če hočeš, da bova srečna. Rodi dobra in razumna!«
»Kako si usmiljen!« je vzkliknila. »Jaz pa bi se najrajši zgrizla od je-'ze, da sem taka.«
»Imeti moraš močno voljo!« ji je rekel. »Vladati moraš z razumom nad svojimi živci! Dopovedovati si moraš vedno znova, da je tvoje boljše bistvo tisto, ki te mora voditi!«
»Ko ne bi bilo to tako neskončno težko!« je potožila. »Včasih me zagrabi' neka sila, kakor da me je napadla božjast, in tedaj so vse moje razumne misli zastonj. Ne morem si pomagati. V meni divjajo viharji mračnih prividov in vse naokoli se mi zdi podlo, lažnjivo, zločinsko. Tedaj vidim za vsako kretnjo ljudi samo prikrit sunek.«
»Če to sama spoznavaš, imaš dovoli razuma, da se ie sile osvobodiš,« ii je dejal.
»Drži me!« je zaprosila. »Krepko, z vsemi svojimi močmi! Pomagaj mi, da se dvignem iz tega tako visoko, da te bom mogla resnično osrečiti! Samo z dobroto ii morem poplačati, kar si storil zame.«
»Predvsem z razumevanjem,« ji je odgovoril. »Opusti neumna sumničenja kajti biti bi te moralo sram, če bi. ljubila človeka, ki bi bil v resnici tako neznačajen, lažnjiv ir) pokvarjen kakor bi bil na vsak način v primeru, če bi bilo res, kar mi podtikaš. Tedaj sploh dvomim, da bi me mogla ljubiti.«
»Da,« je priznala, »res je, potem ne bi bil vreden moje ljubezni. Jaz te pa ljubim tako brezmejno, da bi zblaznela, če bi te izgubilg.«
Oklenita se ga je s tako silo, kakor da se oklepa veje nad prepadom. To je bila brezmejna ljubezen, ob kateri ni bilo prostora za nobeno drugo čustvo Dušan je to čutil. Prehajala je z nje na njega in ju združevala v en sam mogočen plamen.
Dušan je spet ljubil Nado kakor prej, morda celo še bolj in b:l je srečen. In tisti večer je bil najlepši od vseli, kar sta jih dotlej doživela
Nekaj dni ju je združevala popolna skladnost. Nada je bila nežna, razumevajoča in brezmejno dobra. Dušanu se je zdelo, da sc preraja kakor narava tam zunai, kjer se je zima pričela umikati pomladi. Sneg je bd že skoraj čisto skopnel Rahlo meglenim jutrom so sledili sončni in topli dnevi. V Tivoliju in drugod so pokukali iz tal žafrani. Na prisojnih re-brih so cvetele trobentice in oglašali so se zvončki, Po čistem ozračju so
ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N •
brenčale mušice in druge krilate žuželke. Pojavljali so se prvi metulji. Od povsod je dehtel v mesto voni rane pomladi in dramil duše in srca iz zimske zakrmelosti.
V	nedeljo popoldne je še! Škobal z Nado in večjo družbo, v kateri je bil tudi Boljak. na izlet na Fužine. Peljali so se s tramvajem do zadnje postaje v Mostah in odšli od tam da-ije peš. Počasi je ostajalo za njimi mesto. Levo in desno so se razgrinjali travniki, pomešani z njivami Le še na severnem, gozdnatem pobočju Golovca . so ležale posamezne bele lise zaostalega snega. Travne površine so menjavale barvo od sivkasto-rjave v zelenkasto. Sonce je sijalo prav prijetno in zrak je bil napolnjen z osvežujočimi vonji.
Vsa družba je bila dobre volje. Šalili so se in smejali. Tudi Nada ie bila razigrana. Najrajši bi bila zapela ali celo zavriskala. Stopala je poleg Dušana in ga držala za roko. Šla sta ko dva otroka, ki hočeta soncu nasproti.
Boljak je hodil z operno zboristko Božo Longarjevo, živahno črnko in neutrudljivo koketo. Po stezi ob Ljubljanici, kamor so krenili, je Longarjeva razposajeno poskakovala in ocla operne arije. Kmalu je postala središče vse družbe. Bila je istočasno pri vseh, se z vsemi šalila in jim igrala. Tudi okoli Škobala se je pričela sukati, a ko je videla, kako tesno se ga oKlepa Nada, jo je prevzela hudomušna želja poigrati se z njo. Tako je pričela igro, katero je Dušan kmalu pregledal: vedel je, da jo mora sprejeli in jo igrati, če noče, da se ne osmeši. Moral je odbijati njene napade s šalami.
Nadi se je sprva to zdelo imenitno in še prav nič ni mislila na to, da bi bila na Božo ljubosumna. Toda sčasoma, ko se je igra po njenem mnenju le predolgo nadaljevala, je pričela postajati nejevoljna Ko so prispeli na Fužine in zavili v gostilno, je bila že slabe volje. Zaman se je trudila, da bi se obvladala
Longarjeva je to kmalu opazila in ugajalo ji je, da ji je ponagajala. Ne iz zlobe, samo iz svoje nebrzdane razposajenosti in otroške nagajivosti je zapela Dušanu:
»Zaljubljena sem, zaljubljena sem...
Ljubezen plamteča
vsa moja je sreča, la sreča si, Dušan, ti!«
Tedaj je v Nadi zavrelo. Nobena moč razuma je ni mogla zadržati/da ne bi bila izbruhnila v plač in pobegnila od mize. Vsi so ostrmeli. Tudi Boža je utihnila in osupla obstala. Potem je za Škobalom stekla za Nado, da jo pomiri. Zaman sta jo Dušan in Longarjeva prenova riala, naj se vrne. Ni se hoteia. Tudi Boljak ni imel boljše sreče. Dejala je, da je druzoi v napoto in pojde nazaj v mesto.
Škobalu je bilo neznansko narodno. Vsi gostj v gostilni so postali pozorni. Izlet je bil razbit in pokvar-
jen; družba se je znašla v zadregi. Dušan sam ni vedel, kaj naj stori. Razum mu je govoril, naj pusti Nado oditi. Za svoje ponašanje sredi tuiih ljudi ne zasluži, da bi ji sledil. Toda srce ga je klicalo k njej in obenem ga je prevzemal strah za njeno usodo.
»Ne, ne smem je pustiti same!« je sklenil nazadnje. »Moram z njo nazaj v mesto. Tudi sicer se ne morem vrniti v gostilno, po tem škandalu. Vsi bi zijali vame kakor v zločinca ali norca. Kdo ve, kaj bi si vsega ne izmislili.«
Oprostil se je pri Boljaku in Lon-garjevi in kremi za dekletom, ki je že bežala po cesti, in jo ie komaj dohitel.
Nada je še vedno ihtela. Škobal je spočetka molče stopal ob njerii strani. V njegovi notranjosti so se tepla najrazličnejša čustva. Obhajala ga je besna jeza z občutjem sramote. Obenem se je sam nase jezil, da se je vpletel v to razmerje, ki mu pije kri in razum. Nada je nemogoča. Vse njene obljube so prazne. V njej ni toliko razumne moči, da bj se mogla kdaj spremeniti. Kljub temu jo še vedno ljubi, toda ta ljubezen je blaz-
V	24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Škrob: in svetlolika -srajce, ovratnike za pestnire itd. P°re suši. mnoga ■- lika domače perilo Parno posteljno perje in puh
• n
čisti
tovarna J OS. REKIH IJIIBIJANA
na in mora se je na vsak način iznebiti.
2e je sklenil napraviti z njo zadnji obračun, toda tedaj se mu ie zasmilila. Saj m sama kriva, da je taka. je doumel. Vse to je v njej proti njeni volji Bolna je Treba jc postopati z njo kot z bolnikom. Zato ji je skušal govoriti mehko in sočutno:
»Nada, tvoje stanje nj naravno. Bolna si. Sama si ne moreš pomagati, a takega življenja ne moreva nadaljevati. ■ Poidi k zdravniku! Tu ie, potrebna pomoč strokovnjaka!«
»Nikamor ne poidem!« je odgovorila »Ti misliš, da sem nora, če ne dovolim, da bi me zapostavljal.«
»Menda ne boš trdila, da sem jaz kaj^ zakrivil?« je vzkliknil. »Pa tudi Boža se je samo šalila. Vprašaj kogar koli, vsi so tako razumeli.«
»Mar misliš, da n;-;m videla,-kako si^ sc ii sladko smejal in kako si jo z očmi požiral? Samo zaradi mene si se vzdržal, da je nisi pred vsemi objel in poljubil.«
»Ali govoriš to zares?« jo je vprašal Skobal osupel nad tem podliko-vanjem.
ka sivar ima svojo mejo in vsake mora biti nekoč konec. Če bi nadaljeval, bi končal v blaznici. Ze zdaj se mi bodo vsi posmehovali. Nikoli več ne morem v to družbo.«
»Torej ti je veliko do nie.«
»Če bi se hotel vdati tvojim muham, bi moral zapustiti službo, mesto in sploh človeštvo in se preseliti v samoto kot puščnvnik. Tega ne bom storil«
»Zato, ker so ti vsi drugi več ko jaz,« je dejala živčno.
»S teboj se ne bom prepiral, ker vem, da bi bilo brezuspešno. Obljubila si mi zadnjič, da se boš spremenila in se vedla tako, kakor razumno bitje. Obljubo si prelomila. Zdaj ii ne morem več verjeti.«
»Torej me ne maraš.«
»Ne gre več za ljubezen, gre za moj golj obstanek. Tudi če bi te ljubil z Ijubeznjo vseh moških, to položaja ne bi spremenilo. Tudi tvoja ljubezen do mene m več ljubezen, ampak bolezen, patologija, blaznost«
»Dobro, sem blazna,« je kriknila, »a če sem blazna, se me boj! Norci so nevarni in neodgovorni za svoja dejanja.«
»To je zločinska blaznost,« je dejal razdraženo
Zdaj sc tudi on ni mogel več obvladati. Prignala ga je do konca. Začutil je, da bi zavrela kri v njem, če bi nadaljevala in bi se spozabil nad njo. Naj gre kamor hoče in stori kar ji drago! Le z naporom vseh skrajnih sil si je ukazal, da ji ne sme : več odgovoriti.
Tako je stopal molče ob njeni strani Nada se je še nekajkrati oolasila, potem je pa tudi sama utihnite Sla sta dalje kakor da sta nema. Na zahodu ie tonilo sonce za gore in na pokrajino so legale prve večerne sence. Nad mesto je lezla sivkasta koprena rahle megle in dima. In kakor sc je zlivala noč v pokrajino, iako se ie zgrinjala tudi temina v njuni duši, v dve duši, ki sta se ljubili. pa se nista mogli razumeti. Pošast blazne Nadine bojazni in ljubosumnosti je neusmiljeno žrla nežno tkivo srčnih čustev. Postala jc njen suženj, brez lastne volje in svetlobe razuma.
Šele ko je bila spet doma in šalila ko ie oblečena, kakor je prišla, ležala na svoji postelji, grabita z ro-kama po odeji in grizla v blazino, je v svetlih prebliskih doumevala, da je žrtev neke lastne strašne igre, v katero jo vedno znova kljub vsem trdnim sklepom zapreda mračni demon njene skr.mostne notranjosti. In tedaj ji je bilo neskončno žal, da si takral ni končala življenja
»Zdaj ne bi biJo nič tena, kar je,« si je pravila. »Umrla bi bila v'tako neskončno blaženi zavesti d»ž,vetja naisla;še sreče, z občutji njegovih objemov in poljubov«
Ali pa ne bi mogla umreti tudi zdaj? Sai teh muk ne more več prenašati. Vs!nla bi, odšla na ulico, šla skozi mesto na most in skočila zvi-
»Ne moreš mi utajiti,« je odgovo rila.
»Tudi ne bom poskušal,« je rekel j ška v vodo. jezno, »Če misliš tako, potem bi bilo ’ Za trenutek je res mislila, da bi to škoda vsake nadaFnjc besede. Vsa- zmogla, toda že takoj nato je spo-
znala, da nj mogoče. Ni vedela zakaj ni, a čutila je, da jo priklepa na življenje sila, ki jc neizmerno močna. Samo enkrat samkrat je bila popustila, samo enkrat samkrat ji je bila dovolila, da gre na most čez Gruberjev prekop in se strmoglavi v globino. Ker se ii takrat ni posrečilo, je izgubila pravico do te svobode. Zdaj je in mora ostati sužnja življenja, pa naj bo že kakršno koli.
Počasi je pojenjavala v njej živčna napetost. Nehala je ihteti, grabiti s prsti po odeji in grizfi z zobmi po blazini. Solze so se ji posušile na licih. Namesto lega jo je pričela mučiti skrb, kaj bo poslej z njo in Dušanom?
»Ah je res nemogoče popraviti to?« se je spraševala. »Zaradi te blaznosti naj bi se vse končalo? Ali mi na noben način ne bi mogel od-pusuti, če me resnično ljubi?«
Prisluškovala je v molk noči in zdelo se ji je, kakor da ii nekaj na glas govori iz duše:
»Vse bi bilo mogoče popraviti, čt bi se zares spremenila «
»Saj se hočem, saj se bom!« je vzkliknila.
»Nikoli!« jj je oporekal oni glas. »Bom sel« jc vztrajala obupno »Prešibka si. Tvoja volja je slabotna. Tvoji živci so bolni.«
»Potem jih bom ozdravila.«
»urez močne volje ne pomaga nobeno zdravilo.«
»Okrepila si bom voljo.«
»To so samo prazne besede «
»Sai sem vendar razumen e! k »Dokler te ne objame brezunre « »To je grozno! Zakai sem se sploh rodila /«
»Ker ie tako hotelo naključje.«
»Ali ima to pravico ustvarjati ljudi?«
»Pravico ima ustvarjati vse, kar koli hoče «
»To je krivično.«
»A naravno.«
»Kaj je sploh naravno? Kdo ve, kje je meja?«
Glas ji ni več odgovoril Slekla sc je, legla in kakor omotična zaspala, a v spanju je v sanjah dalje trpela begotne muke.
XIII
Dušan Skobal se poslej ni več trudil, da bi z besedami spremenil Nado, in tudi o tem, kaj sploh misli, n ni govonL Bil je zatrdno prepričan da bi bilo vse zaman. Na vsem svetu m sile, ki bi mogla spremeniti meno nrav. Sinil la se mu je, a ostal je nedostopen. V pisarni se je obnašal vedno boli uradno in v zasebnem življenju se ii ie čedalje bolj izmikal. Le prav poredkoma, ob izjemnih priložnostih in če je opazil, da ni nevarnosti novih izbruhov njenih temnih gonov, je še šel z njo.
Do bi ji izbegnil, je pričel zahajati
v	druge lokale in v nove družbe in m tem se je znova srečal tudi spet z Rado Sinčevo Takrat se je je bil iznebil čudovito lahko Rada ie bila namreč dobila premožnega poročenega trgovca in se ni prav nič razburjala, ko se ji je Dušan tako nenadoma odtegnil. Bila je celo zadovoljna. Trgovec je bil zanjo donosnejša ljubezen. Prve čase je bila ob njem vsa goreča. Vozila sta se v njegovem avtomobilu često iz mesta na deželo m preživljala tam noči v malih mestih in trgih.
(P '’ie vriliodnnč)
= HUMOR =
Otroška listka
Gospa Bahačeva je sedela s svojim triletnim sinčkom v tramvaju. Ko je tramvaj zavozil mimo mestnega kopališča, vpraša malček:
“Mamica, kaj pa delajo v tej liiSi?<
»To je kopališče. V njem se ljudjo kopljejo, ga pouči mati.
»Zakaj se pa mi nikdar sem ne pridemo kopat?« izprašuje deček dalje.
»Saj se kopljemo doma v kopalnici.« mu odgovori mati.
Malček nekaj trenutkov molči, potem pa zvedavo pogleda in nič hudega ne sluteč vpraša:
»Mamica, kje pa imamo kopalnico?«
vi	*° vprašanje mu mati ni od go vorila. Prijela je malčka za roko in na prva jiootaji izstopila.
Duh
Pri Korenovih so špiritizirali. Grobna tišina je vladala. Nenadno je pa s police zgrmel na tla kup krožnikov. Vsi so se zdrznili, gospa Korenova se je pa nagnila k svojemu možu in mu pritajeno šepnila:
»-lože. to jo duh naše pokojne Noze.c
Profesorska
/Go pod profesor, gospod profesor! l*o stropu teze pajek.«
»Kaj mi to mar! Pohodite ga!«
Ni g« razumel,,
Zdravnik pacientovi *eni: »Alj so vašega mo za že kdaj preiskali zastran sladkorja?«
Zena: »Zastran sladkorja? To ravno ne. pač pa zastran srebrnih žlic.«
Vr>t ni red
Na neki dekliški gimnaziji jp dahi profesorica nalogo z naslovom: Kaj si
želim, ko bom odrasla?«
Neka učenka je napisala: »Ko bom odrasla, si želim imeti avto, dva otroka, lepo stanovanje in pridnega moža, k; bo dosti zaslužil.«
P»oVsorica je pod njeno nalogo napisala: »Vrstni red!«
Pritožna knjiga
V	restavraciji je nekdo zahteval pritožno knjigo,
»Kaj je pa napisal vanjo?« je vprašal plačilni natakarja.
»Nič, samo svoj zrezek je nalepil na novo stran,« mu pojasni natakar.
Kokošja modrost
Breda mora vsako jutro pogledat; h kokoškam, ali so znesle kaj jajc-Neko jutro se vrne praznih rok. Mati jo vpraša;
»Breda, kaj ni nobenega jajca v gnezdu?«
»Samo tisto je. po katerem jemljejo kokoši mero,« se odreže Breda.
Pridiga
Čopovega Jožeta pripelje natakar zvečer pijanega domov. Gospa Ce-pova spravi moža v posteljo in mu začne pndigovati:
»Zlikaj nisi prišel ob sedmih, kakor sj mi bi] obljubil?«
»Prej natakar ni imel časa,« se odreže Čep.
Med ufenej
»Janez, ti imaš res srečo.«
»Le zakaj?«
»škrlatinko dobiš med šolskim letom, jaz geni jo pa prebolel že med počitnicami.«
KULTURNI TEDNIK
Evasi Cankar feet risu
Zgodovina pozna mnogo genijev, ki se niso uveljavljali samo na enem umetnostnem področju, ampak na dveh. treh ali celo več. Tako poznamo slikane. ki so bili obenem tudi priznani pesniki, igralce, ki so luli dramatiki in komediografi, glasbeniki, ki so sh-kali, itd. Mani ie na bilo doslej v naši javnosti znano, da ni imel naš nai-večii prozaist Ivan Cankar samo veliko pisateljsko, marveč »udi slikarsko nadarjenost. Pa tudi tisti, ki so doslej vedeli, da ie Cankar z uspehom risal, niso imeli nobenega enotnega pregleda njegovih del ter s tem risarskih sposobnosti.
To pomanjkljivo«! v poznavanju Ivana Cankarja ie odstranila šele Bibliofilska založba Umetnost, ki ie za nedavno petindvajsetletnico pisateljeve smrti (11. decembra lani) izdala v ureditvi in ocenitvi akad. slikarja Mihe Maieš a krasno bibliofilsko publikacijo »Ivan Cankar v risbi«. Urednik publikacije ie zbral vse Cankarjeve risbe, kolikor nni jih ie bilo v sedanjem času dostopnih, pa jih ie kljub temu samo deset. Ostale — kajti nedvomno ie. da ie Cankar moral mnogo več risati — so ali porazgubljene ali uničene. Toda tudi teh deset risb nam zadostuje, da si moremo ustvariti o Cankarjevi risarski nadarjenosti zaključno sodbo. Ta sodba io močno pozitivna. Nobenega dvorna ni. da bi bil Ivan Cankar, če bi se bil posvetil študiju slikarstva, kakor ie nekaj casa nameraval, postni eden izmed naipomembnefših soustvarjalcev naše moderne (v dobi impresionizma).
Da je imel že zelo zgodai pogoie za tak razvoj, nam dokazuje nafstnrejša ntegovn znana in v omenjeni pnblika-cni reproducirana risba. Marija Pomagaj z Brezij, katero je Cankar narisal, ko ie imel komaj 13 let. Narisal jo ie
res no Leverjevi sliki (ki niti sama po kompozicij? ui originali: iml ra Zdele v a vendarle toliko osebne rigariette karakterizacije, da io moremp šl-eti med očitne dokaze niecove risarske •nadarjenosti jn individualne dojemljivosti. Še boli nas v tem prepričanju potrjujejo tri Cankarjeve risbe, nastale v dobi njegovega dvajsetega lota na katerih so upodobljeni davkar Ivan Gruden, neznan gospod (po fotografiji) in Stanka Zarnikova. Dočim na razodevata prva dva portreta samo Cankarjevo risarsko nadarjenost čeprav za diletanta presenetljivo, se nam prikazuje v zadnji nodobi. ki ie v zborniku označena z imenom »Pismo«, že kot dovršen risar s svoio lastno noto, »kakršne "nima marsikateri poklicni slikar po mnogih letih dela« kakor nravi v uvodu Miha Maieš S popolno pravico moremo to risbo ime novati umetnino, in če bi bil Cankar nadalje tako risal, bi ga morali dandanes prištevati med naše nrve grafike. Do take višine se ie pa v risbi s svinčnikom dvignil samo še v »Podobi otroka '. ki ie ir ista la šele 1. 1912.. ko io bil Cankar star že 37 let Pa niti v toi risbi hi vseh tistih elementov. kot jih nahajamo v »Pismu«.
Zdi so da ie moral Cankar v tisti dobi največ risati Poznejše znane risbe izvirajo iz različnih let njegovega življenja. Prva perorisba sega v 21 leto pisateljevega življenja in izpričuje tudi talent, ne Pa posebne originalnosti. Posebno pozornost na zbuiata spet perorisbi. ki iu ie napravil kot ilustraciji k rokopisu komediie »Za narodov blagor«. Tu ie Cankar kot risar docela drugačen kakor sicer. Mogli bi reči. da se nagiblje po stilu k todanii francoski grafiki. Mani umetniške silo imajnienova lastna nndoba narisana s svinčnikom leta 1909,. jp pa v niei izražena vsa svoistvenost pisateljevega obraza in seveda tudi podobnost Nai-šihkeiši izdelek ie zadrtfa znana risba, podoba gospodične Vere, narisana leta 1910. Zdi se. da se iu Cankar niti ni posebno trudil, da bi dosegel svojo siceršnjo višino.
Tako nam ie jubilejna publikacija -^1 v;m' Cankar v risbi« dovoli izpričala:* da ie bil Ivan Cankar umetnik tudi kot risar. Uvod v to doslei malo znano pisateljevo umetnost ie (kakor omeuieno. napisal Miha Maieš ki ie dodal še primere iz risarske• mane pesnika Puškina in na Cankarjeve citate o likovni umetnosti iz ni#9»vih spisov.. Tudi ti citati dokazuieio. kako tesno ie bil nisnteli zvezan z bitiem in žitiem slovenske likovne umetnosti in kako pravilno ie sodil o niei in nfenih tvorcih. Zbornik iznonoitiiuie nadnlie nekai Cankarievih fotografij, karikatur in portretov med katerimi krasi Smrekarjeva karikatura tudi naslovno stran Bilo bi želeti da bi se. vsaj zdaj oglasili vsi tisti, ki morda še hran:io kako Hsbo Ivana Cankarja, da bi tako počasi zbrali vse. kar se ie onra-hilo.
Nova zbirka mladinskih pesmi. V zbirki Polica za male pri Tiskovni zadrugi ie izdal mladinski pesnik Dani-
lo,Gorinšek. ki ie obenem tudi priznan igralec in član naše Drame, knjigo »Zlata ptička«, v k ate H se nam po daljšem presledku spet predstavlja z izborom svoje mladinske poe/ije. Gorinšek se ie že pred več ko 15 leti uvrstil med najpomembnejšo slovenske mladinske pesnike in izdal nato več samostojnih zbirk, vendar ie pokazal prav, v sedanii največ io lozori-tev. Gorinšek ie eden izmed redkih naših pesnikov, ki se znaio do konca vživeti v otroško dušo iu ii zaoeii tako. da z zanimanjem in razu me vanj o in prisluhne, tudi tedaj, če ii umetnost čitania sploh še ni znana. Mimo tona ie v njegovi poeziji mnogQ prisrčnega optimizma in huitiorin ter nrav nič filozofi ran ia, ki v tako pesništvo ne sodi. kakor tuni ne suhonania in vsiljiva didaktika. Zbirko' ie čedno opremi) in ilustriral Milko Bambič. Na sedmi strani ie poleg pesnikovega posvetila sinu tudi niegov portret (risba)	jn
AU pavMt'# svofa abake?
Mislile, da jih poznate, ker jih ljubile. Vendar je materinska ljubezen pogosto slepa. Če pa hočemo otroke prav vzgajati, ni dovolj, da jih samo ljubimo, moramo jih tudi poznati. Iz načina, kako se igrajo, lahko dokaj zanesljivo sklepate na njih značaj. In ker se da značaj oblikovati, lahko z vzgojo zatrete slaba nagnjenja svoje dece in podkrepite dobra.
Ali ima vaš otrok igračke in jih po uporabi skrbno zloži in shrani? Ali jih pa vnemamo pusti razmetane po sobi, ker je njegovo zanimanje pritegnilo nekaj drugega? Ali razdere vsako igračko, ker bi rad videl, kaj je v njej, ali jo pa meni nič tebi nič udari ob tla ali ob mizni rob, samo do hi poslušal ropot? Poglejmo, kaj bo počelo nekaj otrok z isto škatlo lesenih kock in skušajmo razbrati iz njihovega igranja njih značaj.
Janezek ima dve leti, toda škatla kock zanj še ničesar ne pomeni. Tolče z njimi po mizi in se naslaja ob ropotu. Zakaj hi mu kupovali dragocenih igračk? S poleni se bo prav tako dobro zabaval, dokler ne boste s skrbno vzgojo tako preusmerili njegov značaj, da bo znal ceniti še tako skromno igračko.
Vsa drugačna je pa Marjanca. Tri leta ima, pa je že odkrila, da lahko postavlja kocke drugo na drugo. Občutek za red je pri tako majhni deklici že kar dobro razvit, prav tako čut za ravnotežje, saj mirno in previdno postavlja kocke drugo na drugo v visok stolp. In ko se stolp iz kock podre, je razočarana. Marjanci prav lahko kupite' za god lutko z oblekcami. Vsa srečna bo, ko fo bo lahko slačila in preoblačila.
Metka — 6 let — je iz kock zgrabila tri enake hišice, toda raznih velikosti. Ima čut za red, toda manjka ji domišljije. Kupite ji slikanico in barvice, imela bo z njimi dosti zabave, hkrati se ji bo pa razvila domišljija.
Mirko — 11 let — je iz kock zgradil celo mesto, s cerkvijo, rotovžem tin donebnico. Opaziti je, da ima čut Za pen^^ktivo in da je razgibane, ži-\v(<lme inteligence. Dovolite mu, da riše, kupile mu vodnih barvic in kit za oblikovanje.
Cisto drugačna je pa Marija, čeprav ima prav tako komaj enajst let. Kocke je ne zanimajo. Prav nič ne zna zgraditi iz hiih. Odrinila jih je in se zamislila. Zelo rada bere, vse vprek. Kar požira kniige. Pogosto je 'aamišljena in sanja z odprtimi očmi.
Pozor! Nevarnost je, da krene na napačno pot. Skrbite, da bo njena duševna hrana dobra, da bo imeia dosti družbe in da bo gojila kakšen prijeten šport, kjer se vse telo pošteno razgiblje!
Vaši otroci bodo takšni, kakršne jih boste vzgojili. Če boste dovolili, da bodo samostojni, bodo pozneje v življenju praktični in samozavestni, če jih boste preveč razvajali, se bodo pa razvili v muhaste, ne posebno srečne ljudi. Ze prav kmalu lahko ugotovite, ali otroka pravilno vzgajate ali ne.
Če Aleš -—1 leto star — molči samo, kadar ima v rokah škatlo, ki z njo razbija po robu posteljice, ne imejte preveč zaupanja v potrpežljivost svojega edinčka, ki ste ga že doslej tako hudo razvadili.
Marička ima petnajst mesecev, pa bi že rada sama lezla po stopnicah. Pustite jo! Ne plašite je, mahajoč in kričeč, mala športnica ima preveč poguma, pa bo imela tudi več sreče kakor njena preplašena mamica.
Radko si hoče po vsej sili ,čisto sam' obuti čevlje, čeprav ima komaj dve leti. Mudi se vam na izprehod, sonce bo kmalu zašlo. Vseeno mu dovolile, da si sam obuje čevlje! Ne dušite otrokove želje po samostojnosti, zakaj v poznejšem življenju mu bo la lastnost še zelo koristna.
Milanček ima pet let, pa se nikoli noče igrati z drugimi otroci, boječ se, da bi mu pokvarili igračke. Pozor, vaš edinček se že razvija v samotarskega sebičnežal Brž bratca ali sestrico, ali pa vsaj primerno družbo otrok, ki mu bo dokazala, da ne sme zmerom njegova obveljati.
Anica je zadnjič praznovala osmi rojstni dan in je najstarejša sestrica v družini treh otrok. Ni dolgo tega, ker si je uredila v sobi svoj kotiček, kamor je shranila svojo slikanico, staro lutko, škatlo s pisanimi trakovi in ostanki blaga in povestno knjigo, ki io je dobila za rojstni dan. Vese-lite se, vaš otrok že kaže osebnost, čut zu red in ve-olje do dela. Vendar bodite budni, da se ji lastninski t ne izpremeni v skopost.
Mati, v tvojih rokah je usoda tvojih otrok, zakaj z njimi oblikuješ niih značaj. Otroci imajo čudovit spomin in sl najraiši zapomnijo stvari, ki bi jih r’ pozneje radi zabrisali, kakor da se nikoli niso doaodih. Glejmo, da nam tega ne bo treba, bodimo dosledne in ro7t>mne, in ne bo se nam ZQ b0C|očnoSf svo"h nof-Ijubših.	Saška
NAS NAGRADNI NATECAI
Fofi€ek n nraMnne q0SQ0rim;e
Za vsak prispevek. objavljen v tei rubriki. plačamo 10 lir
Kromoirjevi slaniki
Napravi testo iz 20 dkg moke, 18 dkg kuhaneaa in pretlačenega krompirja, malo maščobe in 2 dkq kvasa. Teslo ugneti. razvaliai in nareži za prsi dolge in široke kose. Namaži [ih z iajcem ali kondenziranim mlekom in potresi s solio ali kumino. Peci približno 20 minut
H.	I.
Okusen qolaž
Zarumeni na maščobi drobno zrezano Čebulo (nadomestiš io lahko tudi s ,Čeks-om‘). dodai po okusu sladke paprike in precej paradižnikove mezge in potrebno količino oluplienecja, na kose zrezanega krompirja. Vse to zalii z vodo, v kateri si raztopila 1 do 2 hišni kocki, osoli m kuhaj dobre pol ure, da se krompir skuha. Nato po potrebi še malo podmeti in servira).	M. M.
Pripomoček za zgostitev juhe
Pri današnjem pomanjkanju maščob in bele moke postanejo juhe in omake rade preredke. To preprečimo tako, da primerni količini juhe ali omake primešamo 1 do 2 iedilni žlici riža, ki smo ga zmlele na kavnem mlinčku. Riž po malem. stresamo v vrelo jed, ki naj nato vre še 10 do 15 minut. Ta pripomoček jed zgosti in napravi zelo okusno. M. 5.
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 253.
Ali znate biti bolni?
Imam prijateljico, ki sc prav nič ne razburja, če po mestu hripa razsaja ali če mora leči. ker ima migreno ah kakšno drugo nenevarno bolezen. Trdi namreč, da so nedolžne bolezni blagoslov, ki ga božja previdnost pošilja svojim izvoljencem. »Kadar smo bolni, si zdravje odpočije,« pravi ta modra ženska.
Ce dobro pomislimo, ima moia prijateljica prav. Važno ie le. do znamo biti bolni.
Predvsem se ne smemo pritoževati in ne smemo biti že takoi v začetku slabe volje. Ne smemo mislili na vse tiste onravke. ki jih bomo med boleznijo zamudili, prav tako pa se tudi ne žalostimo, ker bo ta ali ona zabava brez nas minila. Vdaimo se v usodo in sk"*aimo iz bolezni iztisniti, kar se le da
Kaj nam dokazuje in govori takšna nedolžna bolezen? Da naš organizem ni čisto v redu. da ie iz kakršnega koli vzroka — bodisi zaradi živčne izčrpanosti, zaradi pregaranosti ali napaineqa načina življenja — postal občutljiv in sprejemljiv za razne motnje in da se ne more braniti. Zato velja najprej: odpočiimo si duha in živce!
Ko ležemo, si recimo, da je zunanji svet umrl za nas. Mislim kajpak predvsem na tiste sočutne obiske, ki pa vseeno človeka motijo in razdražijo. kadar ie potreben miru in počitka. Tišina in samota sta v bolezni
—	kajpak samo pri kratki bolezni — nenadkriliivi. Zato vljudno, toda odločno odklonite obisk Sicer boste postali žrtev raznih klepetulj, ki nimajo drugega dela kakor hoditi na pogrebe, na poroke in k bolnikom, ker je za njih plehke duhove to edina zabi.va.
Otepajie se obiskov, če se le da. Zakopljite se v blazino 'n «' ušaile zaspati, poskrbite, da vam kdo posodi kakšno dobro knjigo, toda berite jo le kdaj pa kdaj. da vas ne bo utrudila. Ne jezite se, počivajte in potrpežljivo čakajte, da se vam bo obrnilo na boljše, zakaj prav gotovo sc vain bo zdravje tako vrnilo prei, kakor pa če se bi razburjali.
Tri do štiri dni po takšni bolezni se bosle lepega jutra zbudili in začutili. da ste spočiti, sveži in lačni. Zdaj brez skrbi lahko skočite iz postelje in se vrnete v vsakdanie življenje. Niste samo ozdravlieni. še več: spočili ste se.
(Q)j
{Ti Štirje modeli so risanj izrečno za »Družinski tednik« in niso bili še nikjer objavljeni.)
Spalne »uniforme« za naše malčke. Pidžama je pri otrocih še zmerom priljubljena, posebno pri manjših. Prva deklica nosi pidžamico z naramnicami. — Drugi dve pidžami sta si precej podobni, samo da ima prva jopico na niinčie, pri drugi pa sega jopica čez hlače in greje otroka okrog pasu. — Večja deklica ima pa spaino srajco - dopetačo. okrašeno po sedlcu z ročnim vezenjem.
tako ni dobro izpričevalo za nieqovo lastnico. Saj človeku mnoqo pove. Ne samo, da ima ženska z razgibanim obrazom tudi živahno duševnost, govori nam tudi o nie živčnosti, pripoveduje. da ima ta ženska mnogo skrbi, preveč dela ali pa — slabo razvado, da guba obraz.
Navadno se takšna ženska začudi, ko se včasih mimogrede pogleda v zrcalo in vidi. da ima že spet novo gubo. ali pa. da se je stara guba poglobila. Kupi si drago kremo — vitaminsko ali pa še kakšno imenil-nejšo — se zvečer na debelo namaže z njo in misli, da drugo jutro ne bo več imela gub. In je razočarana, ko jih še zmerom ima. Vendar se niti ne domisli, da bodo gube prešle le. če ne bo več qubala obraza.
Pogosto nekatere ženske gubajo obraz samo, kadar govore. Če imate morda prijateljico, ki ima to slabo navado jo obzirno opozonl". kakšne zle posledice utenne imeti njena razvada. Kajpak moramo imeti nekaj
Me gubaite obraza!
Ni dolgo tega. kar sem šla po prometni ljubljanski cesti. Naproti mi ie prišlo Insbko, mlado dekle, nekaj več ko dvajset let jc morala imeti. Bila je okusno oblečena, na svetlih kodrih
li	je tičala temnomodra čepica, na nogah je imela škornje. Skratka, takoi si spoznal, da se to dekle skrbno oblači m neguje. Na kaj ie pa vendar prav tedaj mislila? Nagubala je čelo. nasršila obrvi, tako da ie njen obraz na lepem izgubil prikupnost in se iz-premenil v postaran obraz tridesetletne ženske, preobremenjene z. vsak-duniimi skrbmi.
Obrazi, podobni lepim krinkam, sp mrtvi obrazi in nc morejo nikomur biti všeč. Mlad obraz, poln gub, pa prav
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
dobre volje, da se odvadimo gubanja, vendar uspeh odtehta napor.
Nekatere gube — ne vse — obraz še posebno izpremene in postarajo. Med temi je navpična guba nad korenom nosa med očmi. "Zenska, ki tam guba čelo, je videti starejša za nekaj let, sitna in stroga, čeprav je morda v resnici še mlada, prijetna in vedra. Prav lako nista lepi gubi ob ustnih kotičkih, gubi. ki tečeta navzdol in izpremenita še tako dobro-* dušen obraz v podsmehljivega. Ti dve gubi odpravimo, če večkrat na dan izrazito izpregovorimo na glas: »X, u, x, u,« ali ra če napihnemo usta in zrak počasi r/pihavamo.
Suha polt ie boli sprejemljiva za gube kakor mastna, zato moramo vsak večer potreti polt z dobro hranilno kremo ki nam bo — hkrati z. dobro v io — pomagala, da ne br>-mo inv' -	"lai grdih m nadlež-
nih gub. znanilk starosti.	(n)
Prošnja stari gospe
Bodite prizanesljivi do mladih ljudi, predvsem tedaj, kadar jih karate za kakšno nerodnost, ki ste jo v njih letih sn-.i gotovo tudi zagrešili.
*
No kritizirajte oblek in klobukov, ki jih vi ne morete več nositi, mladim dekletom se pa še lepo podajo. *
Nekatere besede, ki se mlademu človeku podajo, se zde v ustih starejših ljudi smešne, ali pa imajo prizvok otročjosti.
Ne krasite se z dragocenimi ovratnicami, zapestnicami in prstani, zakaj vaš vrat je bolj prikupen pod lahno tenčico in vaše roke se bodo zdele mlajše, če lia njih ne bo ..'rovja. *
Mlajši se bosle zdeli svetu in mo-drejši, če se ne boste bavili s športom, ki ni več za vaša leta.
*
K a grajate tiste, ki še nimajo dvajset let, se spomnite na svoja najlepša leta itt umolknili boste in se prizanesljivo nasmehnili.
*
Družite se z m!.:dino, toda ne skušajte ji biti enaki. Kako lepo je, če babica pelje vnučka na izprehod! Če se boste pa družili samo s starejšimi ljudmi, vam bodo ljudje takoj prisodili deset let več, kakor jih v resnici imate.
*
Ne zamerile nam teh nekaj dobro mislečih besed in recite si v tolažbo, da ste še premladi, da bi se ravnali po njih— toda v resnici se vseeno ravnajte!	11. S.
Zanimiv turban iz temnozelenega boe*-žuna, opet s svilenim jagodovordečiin blagom. Ker pokriva ušesa, ja primeren tudi za mrzle dni.
Ufnehtc o/Mice
Iz raznih ostankov blaga sami naredite lepe umetne cvetlice, ki vam bodo pozimi krasile sobo.
Iz raznobarvnega blaga izrežemo dva okrogla kolobarja. Prvi mora imeti premer 10 centimetrov, drugi pa 5 do 6 centimetrov. Ta dva kolobarja na sredi sešiiemo drugega na drugega, robove kolobarjev nekoliko nategnemo in žc se nam pokaže cvetna čaša. Vanjo prišijemo iri steklene biserčke ali kaj drugega svetlikajočega se, okrog njih pa z zlato nitko naredimo več zank. ki naj predstavljajo prašnike.
Umetne cvetlice bodo najlcpše, če jih boste naredile iz ostankov organ-dija ali Irde svile Ilurve izberite same po svojem okusu. Šopek iz teh cvetlic bo tem lepši, čim raznobarv-nejši bo. Če ga boste komu poklonili zn god, rojstni dan ali kakšno drugo priložnost, ga bo od srca vesel.
Nega ievliev
Danes, ko se čevlji težko dobe in si no moremo za vsako priložnost kupiti novili, moramo nanje temlw>lj paziti. Da boste svoje čevlje tem dalj ohran..i lepe in močne, se držite predvsem naslednjih pravil:
Podplate večkrat na mesec namažite s kakšno mastjo.
P,/ vsaki uporabi deni te čevlje na kopito, ker bodo le tedaj dolgo obdržali lepo obliko.
Oguljene črne čevlje namažite s tušem. na bodo razpoke in oguljena mesta izginila.
Vi tke, s katerih ste izgubili kovinske konice,,bodo spet uporabne, če njihove konce za nekaj trenutkov namočite v kakšno lepilo.
T’o , -rabi čevljev nikdar no postavite naravnost na tla, temveč na kos lesa ali kakšen drug podstavek, da st bodo tudi podplati lahko osusili in prezračili.	.	v
Ne uporabljajte za čiščenje čevljev zmerom ene in i»te krpe. Z umazano krpo v čevelj nesnago le se bolj vtrote, ne pa izbrišete.
Ali sfe otročji?
Marsikaj je pri otroku naravno, pri odraslem pa smešno. Vendar skoraj vsi ljudje do zrelih let ohranijo nekaj otročjega v svojem značaju. !’o naši preizkušnji boste dognali, ;iii sle otročji ali zreli, ali pa nekje vmes, kar je se najverjetnejše. Odgovorilo odkrito na spodnja vprašanja z A ali B — v kakršno vrsto ljudi spadate,— in seštejte na koncu vse odgovore.
Če ste dosegli tli A, pomei to, da ste stoodstotno otročji, če sle pa dosegli Ki B, ste stoodstotno odrasli Vendar je malo verjetno, da bi kdo dosegel 16 Ajev ali 16 Bjev, če odkrito odgovarja. Zato je priporočljivo, da _ se pri odgovorih posvetujete si svojo najboljšo prijateljico in napišite, odgovor, ki bo sredi med vašim in njenim mnenjem. Če imate manj ko
3	A, ste bolj zreli in resni kakor povprečni ljudje, če pa imate več ko GA. pomeni to, da se nagibate k otročjosti.
Vprašanja:
1. (A) Ali imate radi, da se vam kdo laska in ali se tudi sami radi laskate svojim bližnjim? (B) Ali ste nedovzetni za poklone, razen če veste, da so iskreni?
2. (A) Ali ste slabe volje, če ne uveljavite svoje volje? (B) Ali se vam zdi takšno vedenje smešno?
3. (A) Ali postanete histerični, če ne gre vse tako, kakor ste si vi zamislili, ali pa (B) ostanete vseeno kolikor toliko ravnodušni?
4. (A) Ali mnogo mislite na jed in posvetne dobrote, ali ste pa (B) zadovoljni, če se pošteno in dobro najeste, ne da bi o tem prej dosti premišljevali?
5. (A) Ali se radi bahate, ali pa (B) vam ni nič do hvalisanja?
6. (A) Alj se pri drugih ljudeh bolj zanimate za obleko in njih zunanjost kakor za njih osebnost in nastop, ali pa (B) se zavedate, da je zunanjost samo nepomembna?
?j Ali ste zavidni do svojih bližnjih, ali pa (B) vas veseli, če vidite, da jim dobro gre, da so dobili zvišano plačo itd.?
8. (A) Ali vse iznova iščete novih zabav in dražil, ali pa (B) veste, da bi lahko živeli tudi mirno življenje brez posebnih dogodivščin?
9. (A) Ali se vselej ustavite, če se zgodi prometna nesreča, in pasete radovednost, ali pa (B) greste mirno dalje?
10. (A) Ali se radi opirate na druge, da vam svetujejo, kaj storite in česa ne, ali pa (B) se zanašate sami nase in sami nosite odgovornost za svoja dejanja?
11. (A) Ali se vam pogosto zdi, da vas ljudje ne razumejo, ali je pa (B) ta občutek pri vas redek?
12. (A) Ali ste egocentrični in ali zmerom mislite samo nase, ali pa (B) imate možnost, da se vživite v položaj svojih bližnjih in ste obzirni do njih?
13. (A) Ali ste pogosto zaradi malenkosti izvrstne volje, spet drugič pa zaradi kakšne druge malenkosti otožni, ali pa (B) imate čut za mero?
14. (A) Ali živite iz dneva v dan, no da bi skrbeli za prihodnost, ali pa (B) tudi ob sončnih dneh mislite, da utegnejo kdaj še priti deževni?
15. (A) Ali ste impulzivni, lako da najprej kakšno dejanje storite in šelo nato premislite, ali pa (B) naredite obratno?
16. Samo za moške: (A) Ali ste v družbi žensk gospodovalni in vam prija občutek, da so žensko odvisno od vas, ali pa (B) ravnate z ženskami kakor s tovarišicami in enakovrednimi?
16. Samo za ženske: (A) Ali ste na videz otročja, če ste v družbi moških, in vam je všeč, če se jim zdile pomoči potrebni in šibki, ali pa (B) ste radi tudi v moški družbi odrasli?
Česen in čebula v zdravilstvu
Česen in čebula sta izredno učinkovita domača pripomočka za zdravljenje vseh mogočih bolezni. Gospodinje bj morale vedeti, kako in v kakšnem primeru ju moremo najbolje uporabiti.
Poceni zdravilo za kašelj ie pražena čebula, ki jo ožmemo in ji dodamo malo sladkorja. Ta sok uživamo vsak dan trikrat po eno žličko in kašelj bo kaj kmalu minil.
Če na liste zrezano čebulo, ki smo jo nekoliko na masti prepražili, položimo na tvor. se bo hitreje zgnojil in zacelil.
Čebulo bi morali jesti vsi. ki iinaio sladkorno bolezen.
Pomladansko redno vsakdanje uživanje nasekljane čebule nam očisti kri.
Čebula je blago, a zanesljivo odvajalo.
Česen bi morali iesli ljudje, ki imajo preveč želodčne kisline.
Za poapnenje žil in bolezni srca zdravniki zmerom priporočajo česen,.
Marsikdo česna in čebule ne mara jesti zaradi neprijetnega duha.Ii naj potem ko so pojedli česen ali čebulo, zaužijejo žličko medu ali pol skodelice mleka m neprijetni duh bo izginil.
Herausgeber: K. Bratuša. Journalist; verantwortllrher Redaliteur: n. Kern. Journalist; Druckerei: Merkur, O 1ii Ljubljana; fUr die Druckerel verantvvortlich: 0 Mihalek alte in Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovaria tl. Kern, novinar; liska tiskarna Merkur d. d. v Liubliani; za tiskarno odgovaria 0. MihaleU — vsi v Ljubljani.