Društvo Slovencev Ob velikih prilikah, ko je šlo za uso¬ do našega naroda , smo Slovenci vselej dokazali, da smo sposobni v složnem na¬ stopu reševati naša skupna vprašanja. Takrat so vse slovenske politične sku¬ pine izdelala skupen program in posve¬ tile vse svoje sile njegovi rešitvi, ne da bi pri tem zatajile svoje ideološke smernice. Vsem nam je še dobro znana zgpdovina Majniške deklaracije, in pa zd.užitev vseh pozitivnih sil našega na¬ roda med drugo svetovno vojno in ko¬ munistično revolucijo, ko so se vse zdra¬ ve narodove sile uprle navalu brezbožne¬ ga komunizma, ki je po svojem bistvu popclno zanikanje človeškega dostojan¬ stva, osebne svobode in pravice. Mar nam taka združitev danes ni več ! potrebna? Smo nemara že dosegli cilj,’ k; so zanj padli desettisoči naših zna- nih junakov, cilj, ki je bil in ostane -— svobodna domovina? Ne svobodna brez; avtoritete, niti avtoritarna brez svobo- j de, pač pa taka domovina, kjer si bomo,! prav tako kot naši pradedje, svobodno ] volili svoje postave, kjer bo lahko vsak 1 svobodno izpovedoval svoje nazore, kjer I bo Cerkev lahko nemoteno vršila svoje j vzvišeno poslanstvo, kjer bomo lahko j v svobodi reševali gospodarska vpra ; sanja, kjer bo svoboda omejena samo j po tistem lepem: in večnem načelu, da svoboda ne sme kratiti svobode, jamče- j ne po božjih in naravnih postavah. | Dokler pa ta naš skupni cilj ne bo do- j sezon, moramo biti vsi složni, bolj slož-; ni, kot kdajkoli prej v naši zgodovini, kajti danes gre za vse, prav za vse, kar je sveto in spoštovano človeškemu bitju. Kaj so bili časi tlačanstva, reformacije, turških vpadov, kmečkih uporov, jože- finizma, prve svetovne vojne, itd., v pri¬ meri s sedanjim stanjem v naši domovi¬ ni? čim večja je naša nesreča, tem trd- - nejša torej naj bo naša skupnost. Za ustvaritev take skupnosti, skovane iz skupne nesreče in skupnih potreb ter ciljev, si je prizadevalo in se bo tru¬ dilo naše centralno Društvo Slovencev v Buenos Airesu. Ni popolno, ker pač no-! bena človeška ustanova popolna biti ne j more. Da pa bo boljše, morate pomaga¬ ti vsi s svojim sodelovanjem, moralnim in materialnim.. To centralno, društvo naj Vam bo kot košček domovine, one svobodne domovine, kjer vsak lahko so¬ deluje, pripadnik SLS in SDS, neodvis¬ nem in socialist, član slovenške, sokolske in narodne legije, domobranec in četnik, mo-nailvst in republikanec, federalist in centralist. Društvo prepušča in mora prepuščati vsakemu pravico svobodnega rrršljenja in izražanja, pa nikar g a ra¬ di tega ne smatrajte za skrpucalo, kajti isti očitek mečete potem tudi na našo domovino, ki nam je bila vsem ravno takrat najljubša, ko je bila za vse svo¬ bodna. Poleg naše skupne narodne nesreče in borbe za skupni cilj pa nas družijo še d v uge stvari. Daši smo v gostoljubni Ar¬ gentini, smo le v drugem svetu, ki so¬ di r.ašo zrelost po tem, ali smo složni ali razbiti. Naše skupno reprezentančno društvo je torej neprecenljivega pomena za naš ugled. Med nami je mnogo rojakov, žrtev vojne in revolucije, ki jih ne smemo pustiti beračiti miloščine pri tujcih, in ki jih moramo podpreti mi, ki nas je Bog zdrave in delasposobne rešil pogina ali suženjstva. Na koga naj se ti naši rojaki obrnejo, če ne ravno na sloven¬ sko skupnost? V svet smo prišli kot reveži. Med na¬ mi ni mecenov, ki bi nam poklanjali hi¬ še in domove, kot pri drugih narodih. Sami moramo zbrati sredstva, ki so nuj¬ no potrebna za uspešno društveno in na¬ rodovo življenje. Vse to pa bomo mno¬ go lažje zmogli, če bomo združeni v enotnem društvu. In, ne zadnjem mestu, ali ni cen- tralna društvena pisarna najprimernej¬ ši prodor, kjer se dajejo nasveti, vrše p"zvedovanja, posredovanja, itd. v ko¬ rist vseh nas? Ali se Vam ne z?di torej, da je V res- Sedmo redno zasedanje Združenih na¬ rodov se je začelo dne 14. oktobra v New Vorku. Generalno tajništvo je v soglasju z dosedanjim predsednikom glavne skupščine sklenilo, da odloži za¬ četek zasedanja za mesec dni, da bi tako debata ne vplivala na predsedniške volitva v USA, ki bodo dne 4. novembra. Vse priprave so se vršile tako, : da bi glavna debata bila šele po volitvah; ta¬ ko sta angleški zunanji minister Eden m francoski zunanji minister Robert Schuraan napovedala svoj prihod šele po 4. novembru. Upali so, da bo isto storil tudi sovjetski zunanji minister Višinski. Ta pa teh želja ni vpošteval in je pri¬ sil v Nsw York dne 13. oktobra. S se¬ boj je privedel najve.čjo sovjetsko de¬ legacijo, kar jih je dosedaj bilo na po¬ svetih Združenih narodov; in vsi velja¬ jo predvsem za strokovnjake v vpra¬ šanjih organizacije Združenih narodov. Daši je bilo predvideno, da bi ameriški d.žavni tajnik -govoril na zasedanju še¬ le potem, ko bi bilo jasno, kdo bo novi predsednik USA, je ta moral zato spre¬ meniti svoj načrt in bo govoril 16. ah 17. oktobra. TEŽAV VEČ KO DOVOLJ Sovjeti so za to zasedanje pripravili po vsem svetu težav več ko dovolj. In t0 v trenutku, ko bodo ameriški sklepi negotovi in nejasni, ker oba kandidata za predsednika ravno zunanje politične probleme pest avl jata kot osrednjo točko svoje volilne kampanje. Pogajanja za premirje na Koreji so popolnoma obti¬ čala in obe strani sta se zapleli v ob¬ novljeno, krvavo vojskovanje. In vo- iaški strokovnjaki napovedujejo, da bo do komunisti sprožili najhujše ofenzive ravno ob času volitev, ko se bo tudi pred skupščino Združenih razpravljalo o tem, kako naj sedaj OZN vodi naprej pogajanja za premirje, ko so morali ne¬ hati s svojimi napori dosedanji ameri¬ ški voditelji pogajanj v Panmunjongu. Sovjetski govorniki bodo skušali razga¬ liti neuspehe ameriških generalov pn pogajanjih, dočim bo ameriška delega¬ cija terjala glasovanje, ki nhj odobri dosedanji potek pogajanj za premirje. Glavna skupščina OZN bo morala r.rjbrž glasovati o ameriškem predlogu ki ponavlja trditev, da ni mogoče vra¬ čati jetnikov, ako ti sami ne marajo vec nazaj med komuniste. Za ta predlog pa bi ameriška delega- ciia želela čim več glaov. Sicer je jasno, da bo večina obsodila sovjetsko kritizi¬ rana vojskovanja na Koreji, toda ta ve¬ čina bi morala biti taka, da bi podprla ameriško stališče bolj kot kdaj poprej. Vojsko na Koreji sta oba kandidata v VoHltii borbi osvetljevala tako, da pre¬ vladuje mnenje, da je OZN v ameri- Sk~m javnem mnenju zelo omajana. Po voPtvah se bo to gotovo spremenilo, to¬ da ameriška vlada bi že tokrat rabila močan blok v skupščini, ki bi odobril ameriške napere in tako izrazil vsaj d-lno priznanje ameriškim silam na Ko- ve y in Ameriške sile bi tako priznanje zaslužile, saj je ameriška vojska tista, k; nosi levji delež bojev na Koreji na svojih plečih. .. T-da večina, ki naj sovjetske spletke obsodi, je zelo v škripcih, že nekaj ted¬ nov traja veliko prerekanje med Fran¬ cijo in USA. Francoska vlada terja, da ] lodo los anos el dia 17 de Octubre resulta el dia de las masas trabajadoras. ameriška vlada ne bi smela podpreti ( l ue este dia las masas trabajadoras expresan su gratitud y admiracion a la stališča arabskih držav, ki mislijo Fran- ; obra cum Phda por la admirable accion social del GENERAL PERON. Este ano este dia aleanza su especial significacion por ser consagrado a la ilustre memo- ria de la MARTIR DEL TRABAJO — A LA JEFA ESPIRITUAL DE LA NA- CION EVA PERON. Su cumbre alcanzarš este dia con la magna coneentracion del pueblo tra- bajador en la historica Plaza Mayo, para escuchar la palabra del LIDER de los trabajadores argentinos GENERAL JUAN PERON. Con fervor seran accepta- das las directivas y las ordenes del CREADOR de la nueva Argentina para las nuevas tareas que impone el progreso del pais. La fuerza del movimiento trabajador sera clucida por el discurso del Secre- tario General de la CGT, Sr. JOSE C. ESPEJO, quien subrayara el papel histo- rico, que en las clases trabajadoras del pais cumplio la Jefa Espiritual de la Nacion — Senora EVA PERON. En estos dias el pueblo argentino aclamara a sus sineeros amigos y abnega- dos representantes que apoyan el trabajo del General Peron; con devoto acogi- miento veneraran la memoria de la Ilustre Desaparecida, quien sacrifico su salud y su vida para el mejor porvenir de la Argentina y del que es piedra angular de este pais — el trabajador argentino. Vitoreando a General Peron y venerando la memoria de Senora Eva Peron todos los Argentinos renovaran su adhesion incondicional a la obra soeial del actual Gobierno. cijo obtožiti pred skupščino OZN zara¬ di njene politike v Tuniziji in v Maroku. V Angliji se je kongres delavske stran¬ ke zaključil s hudo kritiko ameriške zu¬ nanje politike. Angleška delegacija bo sicer podprla ameriške predloge, toda ta podpora ni mogla preprečiti, da bi blok arabskih in azijskih držav ne odnehal s svojimi predlogi, da naj skupščina raz¬ pravlja o politiki Francije v severni A- friki in jo tudi obsodi. Ako USA zahtev arabskega in azijskega bloka ne popre, tedaj bo ves ta blok glasoval po svoje, ali pa se vzdržal, ko bo treba obsoditi sovjetsko stališče o tem, kako se naj zaključi premirje na Koreji. Tako bi od kakih 60 glasov ameriško stališče mog¬ lo računati komaj na kakih 30 glasov; sovjetski bi sicer dosegel komaj kaj več ko 10 glasov, toda abstinenca, ki bi zna- šsla skoraj 20 glasov, bi bila prehud u- darec- za. ameriško zunanjo politiko v okviru OZN in to ravno v času, ko bodo ameriški volilei v veliki meri glasovali pod vtisom povečanih bojev na Koreji. In povečanje bitk na Koreji pomeni po¬ večane izgube ameriških življenj in a- meriškega materijala. Poleg korejskega problema bodo sov¬ je : .i spravili pred skupščino tudi zaplete¬ no vprašanje sprejemanja novih članov v OZN. Dosedaj se je nabralo 21 držav, ki prosijo za sprejem. Med temi so sovjetski sateliti v Srednji Evropi in Aziji, še več pa je držav, kisptipadajo ameriškemu zavezniškem bloku. Sovjet¬ ski delegati so že povedali svoje nazo¬ re: glasovali bodo- za. sprejem novih čla¬ nov, ako se zanje glasuje “en bloc”; za¬ hodni zavezniki odklanjajo sovjetsko satelite, ker njih režimi vladajo tako, da to ni v skladu z načeli listine o OZN in ker se ne drže določb mirovnih po-, godb, ki so jih podpisali 1. 1946. Trenot- no je položaj tak: sovjeti so blokirali sprejemnanje novih članov v Varnost¬ nem svetu, kjer so postavili svoj veto, ako se' ne sprejema tako, kakor to oni žele, ameriško stališče pa je sedaj to, da naj skupščina OZN glasuje o tem, ali sme in more kak stalni član Varnostne¬ ga sveta s svojim vetom preprečiti spre¬ jemanje novih članov. Ves spor se sedaj razvija tako, da bi v tem slučaju mo¬ rala skupščina glasovati o vprašanju, ki je v Varnostnem svetu zašlo zaradi ve¬ ta na slep tir. Tudi pri tem glasovanju v skupščini bodo glasovi arabske in azijske skupine odločilni. Politični pomen in vpliv tega bloka, je sedaj tolikšen, da pogosto tu¬ di številne južnoameriške države glasu- OKIOBEI - D AN ZVESTOBE Vsako leto je dan 17. oktober dan delavskih množic. Tega dne izraža argen¬ tinsko delavstvo svojo zahvalo in občudovanje za delo, ki ga opravlja GENERAL PERON. Letos pa ima ta dan še poseben pomen, ker je posvečen spominu muče¬ nici dela — duhovni voditeljici naroda — GE. EVI PERON. Višek tega dne bo velika prireditev na Plaza Mayo. Na tem zgodovinskem trgu bo delavska množica poslušala besede svojega voditelja in sprejela navo¬ dila ustvaritelja nove Argentine za te čase, ki so tako odločilni za napredek dežele. Moč in pomen delavskega gibanja bo podana v govoru generalnega tajnika CGT, g. JOSE C. ESPEJA, ki bo pojasnil zgodovinsko vlogo, ki jo je opravila med delavskimi vrstami duhovna voditeljica naroda, ga. Eva Peron. Tan dan bo argentinski narod pozdravljal svoje prave prijatelje, ki podpira¬ jo delo generala Perona. Z globoko pieteto bo počastil spomin slavne pokojnice, ki je žrtvovala svoje zdravje in življenje za lepšo bodočnost Argentine in lepše pogoje življenja za argentinskega delavca. Ko bodo Argentinci vzklikali te dni generalu Peronu in slavili spomin ge. Eve Peron, bodo s tem izražali svojo neomajno zvestobo in podporo socialnemu delu, ki ga opravlja sedanja vlada. za generala, ki postaja pravi diktator. Zato se tudi navdušujejo za nacionali¬ stično voditelje v Tuniziji in v Maroku, dasi je večina njih v šakah domačih fevdalnih lordov in zagrizenih musli¬ manskih verskih sektašev, ki pogosto terjajo izgon evropskih uradnikov in sve¬ tovalcev ker slednji zagovarjajo agrar¬ no reformo in v šolah, širijo izobrazbo in nazore, ki rušijo oligarhijo domačih veleposestnikov in neukih poglavarjev. Daši vse to ameriški opazovalci vedo, se morajo sedaj še potruditi, da pospe¬ šeno izg’a 'ijo nasprotje med Izraelom in sosednimi arabskimi državami. Pri a- meriških volitvah navadno nazadnje cd- loč jo židovski glasovi. In Židje v USA gledajo na politiko samo tako, kako bo okrepila njih Izrael v Palestini. Zato se ameriška diplomacija sedaj trudi, da bi zmanjšala sovraštvo, ki obdaja Izrael jejo tako, kakor se odloči ta blok. nato: ^ vseh strani. In v tem dosezajo vidne niči mnogo stvari, ki družijo slovenske protikomunistične emigrante? Ali se Vam še morda zdi Društvo Slovencev nepotrebno? In če Društvo Slovencev ne bi bilo ustanovljeno v taki obliki kot je še danes, kaj bi se zgodilo? Sedaj bi verjetno imeli že vsaj deset in verjet¬ no tudi več malih skupinic, ki bi vsaka zase životarila, dokler jih ne bi sila raz¬ mer in uvidevnost nekaterih pripravila do tega, da se združijo v osrednjem re¬ prezentančnem društvu, ki pa danes že obstoja skoro pet let. Zato ga pa krepimo in podpirajmo, bodimo nanj ponosni kot na svojo domovino, domovino zedinje¬ nih svobodnih protikomunističnih Slo¬ vencev. se ameriška diplomacija v Aziji in v se¬ verni Afriki trudi, da bi ohranila ta. blok ob svoji strani tako, da bi jasno glasoval zlasti v najbolj perečih zade¬ vah. Zato sedaj v Washingtonu tvegajo spor s Francijo, zato sedaj o rit a m pod¬ pirajo generala Naguiba v Egiptu, dasi ne morejo imeti kaj posebnih simpatij uspehe. Ko so Židje v Kairu letos slavi¬ li prihod novega leta, je prišel v njih si¬ nagogo sam general Naguib in jim pri¬ nesel čestitke egiptskega ljudstva. — To ni malo, ako se vpošteva, da velja Eg'pt dosedaj za največjega nasprotni¬ ka obstoja Izraela v Palestini. KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE zs leto 1953 je že v tisku. Zbrano gradivo dokazuje, da bo ta Koledar-Zbornik pre¬ kašal vse dosedanje. V prednaročilu stane Koledar-Zbornik 34 Pesov ter ga v predpro¬ daji lahko naročite in plačate na naslednjih mestih: 1 . Uprava Svobodne Slovenije, odn. pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires, 2. Časa Boyu, Olazabal 2336, Buenos Aires, 3. Santerla y papeleria "Santa Julia", Victor Martinez 39, Bs. Aires, 4. Lojze Erjavec, fotografski atelje, Alvarado 350, Ramos Mejfa, 5. Janez Lužovec v Lanusu, 6. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Peron (prej Munro). Po izidu koledarja bo prodajna cena višja! Radi podražitve tiska in povečanja vseh stroškov bo letos število izvodov omejeno, zato pohitite s prednaročilom Uprava Koledarja-Zbornika Svobodne Slovenije Zavezniki prešli v silovit napad na Koreji Na Koreji je ameriška delegacija v petek sporočila komunistom, da pre¬ kinja mirovna pogajanja za nedoločen čas. Vodja delegacije gral. Harrison je slovesno prečital tozadevno izjavo, v kateri je poudaril, da “so komunisti ho¬ teli v pret.klih dveh letih prepričati svet, da imajo oni prav in da se oni bo¬ re za človeške pravice., Uporabljali so konference za najegabnejšo propagan¬ do. Niso pomišljali uporabljati laži in zavijati dejstvev. Poveljstvo ZN nima nobenih novih predlogov za sklenitev premirja in prekinja razgovore za nedo¬ ločen čas.’’ Po tej izjavi je ameriška de¬ legacija vstala in odšla iz. konferenčne šobe. Komunistična delegacija z Nam Ilom na čelu se je za njimi gromko gro- hotala. Že naslednji dan po prekinitvi razgo¬ vorov so komunisti na vsem bojišču izvedli velike napade na zavezniške po¬ ložaje. Strahovite borbe* so se bile za strateški grič “Pri belem konjičku”, ki , zapira vhod v dolino proti Seulu. Griček j je menjal gospodarja v treh dneh naj- | manj dvajsetkrat. Kitajci so navalili i na ozkem prostoru z več kot 12.000 mož- : mi. V ponedeljek se je bojna vihra pole- | gla ter so grič obdržale južnokorejske čete. Komunisti so imeli samo na tem i sektorju nad 10.000 mrtvih, zavezniki . pa nad 3.500. V torek so nato zavezni¬ ške čete prešle v silovito ofenzivo v tkzv. “železnem trikotu”, V ameriških vojaških krogih se vedno bolj širi naklonjenost za uporabo Čang- kajškovih čet na Koreji. Ameiikanci so namreč te čete na Formosi v zadnjih dveh letih do zob oborožili ter sedaj tam čakajo brez koristi. Kakor znano je C angkajšek ponudil sodelovanje že ob pričetku korejske vojne, pa so mu za- , verniki ponudbo odklonili iz strahu pred sovjetsko reakcijo. Naročajte in širite 5 yo bedno Slovenije Strccn 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16. X. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Volilna kampanja se nadaljuje s povečanim tempom. Truman se je vr¬ nil s 15 dnevnega potovanja po USA, je pa že objavil, da bo v prihodnjih treh dneh imel nadaljnih 30 govorov za Ste- vensona. Eisenho\ver se vozi iz države v državo s celim štabom svetovalcev ter napada Trumana in demokrate, da “jim ne bi bilo treba popuščati pred Rusijo 1. 1945, četudi so sovjeti stopili v vojno proti Japonski. “Eisenhower trdi, da je opozoril Trumana, ko je odhajal v Pots¬ dam na konferenco s Stalinom, naj ne pristane na nobene koncesije. Glede prekinitve odnosov z ZSSR je Eisenho- wer mnenja, da je bolje če USA obdrži poslanika v Moskvi v še tako težkih ča¬ sih, ker “je še vedno držal vojaški ak¬ siom: “Nikdar ne izgubi stika s sovraž¬ nikom." Eisenhower je v drugem govo¬ ru nastopil pioti socializaciji katerega koli gospodarskega področja v USA, ker da tak družabni red daje največ mož¬ nosti za korupcijo. V Salt Lake City-ju so neznanci pripravili na Eisenhowerja atentat, pa je policija nesrečo pravoča¬ sno odkrila in preprečila. — Ameriški veleposlanik v Moskvi Kennan se je na¬ stanil v Bonnu v Nemčiji, kjer bo ostal vsaj do 20. januarja 1952 kot svetovalec za sovjetske zadeve pri ameriškem po¬ veljstvu v Nemčiji in pri nemški vladi. — Trdnost tihomorskega vojaškega pak¬ ta med USA, Avstralijo in Novo Zelan¬ dijo se maje zaradi ameriške grožnje, da bo izstopila iz zveze, če bosta obe sopodpisnici vztrajali na sprejemu An¬ glije v to pogodbo. ZAHODNA NEMČIJA: Zahodno Nemčijo, zlasti pa nemške socialiste in komuniste, je razburila novica o obsto¬ ju podtalne nemške gverilske organiza¬ cije pod pokroviteljstvom ameriškega vrhovnega poveljstva, katera naj bi imela nalogo, v slučaju sovjetskega na¬ pada pobiti vse komunistične vodje in vse socialiste, ki bi hoteli sodelovati s sovjetskimi okupatorskimi silami. Or¬ ganizacija da je že sestavila črno listo 80 socialistov, katere čaka smrt ob sov¬ jetskem vpadli. Amerikanci novico za¬ nikajo, priznavajo pa, da ameriška voj¬ ska organizira nemško gverilo, ki bo o- perirala proti sovjetom. EGIPT: Diktator gral. Naguib je iz¬ pustil iz zapora vse priprte člane orga¬ nizacije Muslimanskega bratstva, razen enega, ki so bili 1. 1949 obsojeni na dol¬ ge zapore zaradi poskusa atentata na člane Vrhovnega sodišča. V zaporih pa je obdržal 16 komunističnih vodij. Prav tako jo amnestiral atentatorje na bivše¬ ga fin. min. Osmana pašo 1. 1946. — Biv. kralju Faruku sedaj očitajo tudi “veleizdajo”, ker da je ob priliki revo¬ lucije grala. Naguiba prosil Anglijo za oboroženo intervencijo proti lastni voj¬ ski. Nekateri listi pišejo, da bo Naguib od italijanske vlade zahteval izročitev Faruka, da ga sodijo. ANGLIJA: Anglija je z ZSSR podpi¬ sala novo trgovsko pogodbo, po kateri bo ZSSR izvozila v Anglijo v prihod¬ njem letu ok. 6 milijonov ton žita. An¬ glija bo v ZSSR izvažala v zameno raz¬ ne industrijske prvine. — Angleška vla¬ da je podelila Egiptu dve koncesiji: po¬ sojilo 5 milijonov funtov šterlingov za ublaženje devizne krize in umaknite-^ angleške posadke z železniškega mostu čez Sueški prekop, ki je ena glavnih kontrolnih točk med severnim in južnim Egiptom. PERZIJA: Mcsadek je poslal Angliji novo noto, v kateri zahteva takojšnje plačilo 20 milijonov funtov šterlingov na račun dolga, ki da ga je Anglija pu¬ stila Perziji v bivši Anglo-Iranian Oil CO., ostalih 29 milijonov pa mora An¬ glija izplačati v roku treh tednov. Isto¬ časno zahteva konferenco z angleško ko¬ misijo, ki naj bi prišla v Teheran, da u- redi z njo še ostala vprašanja glede prodaje in prevoza petroleja. Eden je v imenu angleške vlade izjavil, da Angli¬ ja ne bo niti plačala Perziji tkvz. dolga, niti ne bo poslala komisije v Teheran. Novi perzijski zun. min. Faterni pa je objavil, da je vlada odkrila zaroto proti državi, v katero da je vmešana neka tu¬ ja velesila, pod vodstvom dveh genera¬ lov, ki ju je policija že aretirala. ZSSR: ZSSR je pričela pošiljati v arabske dežele antisemitske nacistične filme, s katerimi hoče znova razplam¬ teti arabsko sovraštvo proti judom. Med takimi filmi so nedavno poslali .v te dr¬ žave tudi znani proti judovski nemški film “Žid Suess”,' za sovraštvo proti Angležem pa film “Tom Krueger” o borbi Burov proti angleškim okupator¬ jem v Južni Afriki. — Zasedanje kon- DR. IVAN AHČIN Ulatfka Hat&ačen Dr. Marko Natlačen, čigar de¬ seto obletnico smrti obhajamo te dni, je bil eden najbolj vidnih in odličnih predstavnikov slovenske¬ ga javnega življenja v letih pred komunistično revolucijo. Bil je znan kot 'odličen pravnik, bil va¬ žen funkcionar v katoliškem poli¬ tičnem zastopstvu, zlasti pa dela¬ ven kot slovenski ban in šef poli¬ tične uprave v Sloveniji. Ko bi hoteli z eno samo mislijo zaje¬ ti osebnost pokojnika, bi mogli reči, da je bil mož preproste, a velike vere. Najprej je njegova vera v Boga in v skrivnosti naše vere bila nekaj čudovi¬ tega. Pri preprostem ljudstvu, da, a redko bi pri izobražencu bilo moč najti tako čisto, otroška preprosto, brezpo¬ gojno in iskreno vero, kakršna je krepi¬ la razum in srce pokojnega M. Natla¬ čena. Ni se mu bilo treba siliti in še manj pretvarjati v pogledu svojega ver¬ skega mišljenja in čustvovanja. Bil je resnično globoko veren, a kar je veljalo še več: tudi živel je iz vere. V tem ozi¬ ru je bil neoporečen zgled svojim vrst¬ nikom. Bil je skozi in skozi katoličan, ki se nikdar in pred nobeno javnostjo ni sramoval svojega verskega prepričanja. Čeprav bi zaradi važnih službenih oprav¬ kov kdaj pa kdaj bil opravičen, da iz¬ ostane od nedeljske maše, mu je le-ta bila vedno poglavitna skrb. Ravno tako prejem sv. zakramentov. Rad je hodil tu¬ di k šmarničnim pobožnostim, udeleže¬ val se je duhovnih vaj, skrbel je, da se je molilo v družini. In kakor da bi slu¬ til, da se mu bliža nagel konec in sko¬ rajšnji obračun z večnim Sodnikom, je posebno zadnje leto pred smrtjo postal ves bogomiseln. Zatopljen je prebiral ja¬ gode na molku in pogosto prejemal za¬ kramente. Natlačen tudi v javnem delu ni bil nič drugačen. Označevala ga je zvestoba in verna privrženost SLS, v kateri je za¬ vzemal važne funkcije, med drugimi tu¬ di mesto podpredsednika. Bil je vnet, marljiv, požrtvovalen politični delavec, kateremu v političnem delu in borbi nik¬ dar nobena stvar ni bila ne premalen¬ kostna, ne prenadležna in ne pretežka, pa naj bi bil še tako poklicno zaposlen. Bil je do potankosti vesten, točen, na¬ tančen, vedno se je bilo nanj mogoče stoodstotno zanesti. Kakor je bil soli¬ den v advokaturi, tako je bil soliden tu¬ di v javnem političnem delu. Kakor ni j na svojem položaju in s svojim vpli- nikdar prišel k javni sodni obravnavi, I vom mogel doseči. Mnoga banovinska dela, zgradnje in gospodarske izboljša¬ ve v deželi in razmah kulturnega živ¬ ljenja, so bile dokaz Natlačenove priza¬ devnosti. V zgodovini slovenske umet¬ nosti bo pa njegovo ime ostalo vedno zapisano kot ime tistega slovenskega bana, ki je zanjo imel popolno razume¬ vanje ter jo z vsemi sredstvi podpiral. Tedaj je tudi spoznal podtalno razdi¬ ralno delo brezbožnega komunizma med Slovenci. Odkrito in pogumno je pred zborom banovinskih poslancev nastopil proti komunističnemu rovarjenju in po¬ zval na odločno borbo proti njihovemu izdajalskemu delu. Tega mu komunisti niso odpustili, čeprav je bil toliko ple¬ menit, da je pred prihodom Italijanov v Ljubljano dal uničiti sezname glavnih komunističnih agentov, so ga komunisti sklenili umoriti. In so ta svoj krvavi načrt tudi izvedli 13. oktobra 1942. Bilo je v začetku novembra 1941 leta, ko se je od sprehoda oglasil v ured- ne da bi temeljito proučil sodne akte in n jgtvu in mi pokazal slabo kuvertirano, se vestno pripravil na obrambo, enako odprto pismo: skrbno in vsestransko je kasneje kot ban preučeval upravne akte in se vedno res- j no pripravil za vsako sejo. Vedno je bil človek reda, solidnosti, skoraj pedantne ; točnosti in vestnosti. To duševno nastrojenje je utisnilo ka- 1 ništvu. “Tamle pri Sv. Križu se je za mano pripeljal neznan kolesar, vprašal, če sem dr. Natlačen in mi izročil to-le pismo.” Bilo je podobne vsebine, kakor sem ga tudi sam prejel nekaj dni preje v ured- rakter tudi njegovi zunanjosti. Njegova drža je bila vzravnana in ponosna, ko¬ rak krepat in umirjen, razločno, jasno! besedo so ponazorjevale odločne geste. Bil je izrsten govornik. Znal se je omeji- \ ti na bistveno in v pravem času poveda¬ ti pravo besedo. Ljudje so ga imeli zelo radi. Resnično velik je bil M. Natlačen v ljubezni do slovenskega naroda in v po¬ žrtvovalnem delu za vse, kar naj bi slu¬ žilo narodnemu napredku in njegovi kul-! turi. Ni bil političen ideolog, a z veliko zvestobo in vero je služil krščanskim idealom in si prizadeval, da z visokega mesta, ki ga je opravljal, javnemu de¬ lu utisne krščanski značaj. Bilo je spod¬ budno, s kakšnim pogumom je sprejel “Gospod ban”, mu rečem, “komunisti so vas obsodili na smrt.” “Pojdite no! To so neokusne šale. Saj vendar. . “Bojim se, da ni šala. So isti, ki že ubijajo po ljubljanskih ulicah. Opraviti imamo z morilci, čuvajte se. Ne hodite sam po okoliških cestah. Še bolje: Odi¬ dite za nekaj časa v inozemstvo, kakor je že šel župan Adlešič. Saj ste odpo- čitka potrebni...” Pa ni šel. Res se je nekoliko pazil, ostajal doma a v inozemstvo ni maral, čeprav bi imel možnosti in sredstva. Ve¬ del sem, zakaj ne odpotuje. V tem je bila njegova usoda in njegova žrtev. Ni hotel, da vodilna slovenska stran¬ ka ostane brez vodstva na domačih tleh. skoraj dveletno izgnanstvo iz domovi- Vedno je bil mož zvestobe in neomajne ne v času živkovičeve diktature. Bil je vere v pravico. Hotel je vztrajati tudi v celo ponosen, da more za slovensko stvar tako težavnem položaju, kakor je nasto- trpeti. | pil z okupacijo in komunistično straho- Biti slovenski ban ni zanj pomenilo vlado. Kot zvest vojak je ostal na mrtvi le neke častne službe ali predstavništva, straži. ampak je upravljal to mesto kot zelo In v tem je resnična veličina dr. Mar- važno in odgovorno nalogo, kateri se je ka Natlačena. Padel je za slovensko in posvetil z vsemi močmi. Ni dvoma, da katoliško stvar. Padel je kot pravi na¬ je z najboljšo voljo in po najboljši vesti v onih petih letih kot ban storil za Slo¬ venijo vse, kar je v takratnih razmerah rodni voditelj. Zaslužil je, da mu slo¬ venski rodovi ohranijo hvaležen in ča¬ sten spomin! Predsednik gral Juan Peron ¥ Cordobi V Cordobi je veletovarniški obrat Industrias Aeronauticas y Mecanicas v soboto slavil 25. ob¬ letnico svoje ustanovitve. Slavnost je povzdignil v svojo navzočnostjo tudi sam predsednik republike ge¬ neral Peron, ki je v tem industrij¬ skem velepodjetu spustil v pogon trak za montažo avtomobilov znamke Justicialista. Predsednik general Peron je imel ob tej priliki tudi važen go¬ vor o nadalnjem razvoju argen¬ tinske industrijske delavnosti, ki bo dosegla svoj končni cilj v mo¬ gočni težki industriji, katere zi¬ belka je Cordoba. Velike množice naroda so pred¬ sednika republike navdušeno po¬ zdravljale. gre-a sivjetske komunistične stranke v M:skvi se bo končalo te dni. Poleg Ma¬ le r.kcva je imel naj večji govor mar¬ šal Vasilevski, ki je podal pregled polo¬ žaja v sovjetski vojski in objavil obsež¬ nost sovjetskih vojaških priprav “za od¬ bitje napadalca.” V govoru je tudi na¬ padel zlasti USA, zs katero je dejal, da ja kriva vojne na Koreji, kjer pa da je “doživela enega svojih največjih pora¬ zov v zgodovini.” — Na kongresu sta poleg drugih govorila tudi francoski k-m. pivak Tborcz, ki je ponovno izja¬ vil, da se “francoski narod ne bo nikdar boril proti ZSSR” in angleški kom. vod¬ ja Pollit, kateri je podal na las podobno izjavo. Občni zbor Društva Slovencev v Bs. As. Zanimanje slovenskih protikomuni- i nika g. ing. Albina Mozetiča za nadalj- stlčnih naseljencev v Argentini za svoje nje vodstvo občnega zbora. Poročila so matične in predstavniško društvo je ži- podali tajnik g. Franco Pernišek, blagaj- vo. To sta znova potrdila tako informa- > nik g - . Valentin Markež, g-ospodar g. Ja- tivni sestanek dne 5. okt., kakor tudi nez Kralj, kulturni referent g. Marijan občni zbor dne 12 oktobbra t. L, ki je Marolt ter gospodarski referent g. Jož« bil po slov. maši na Belgrano v dvora- 1 Lesar in organizacijski referent g. Loj¬ ni Salezijanskega zavoda ob navzočno- ze Erjavec. sii predstavnika oblasti. | Tajniško poročilo med drugim nava-> Informativni sestanek je vodil pred-! ja, da ima Društva Slovencev danes sednik DS g. Miloš Stare. V glavnih ob- 1141 članov Od tega je 728 članov in risih je članstvu prikazal razvojno pot Društva Slovencev pred petimi leti do današnjih dni ter ie iskreno zahvalil vsem, ki so delali za slovensko skup¬ nost bodisi v društvenem odboru, ali pa izven njega. Ostali odborniki so prav ta¬ ko dajali članom pojasnila o delu dru¬ živa. člani so pridno posegali v debato. Šr-sti redni občni zbor Društva Slo- 413 članic. V minuli poslovni dobi so umrli trije: Jokob Godec, ing. Frenk Tavčar in Jožefa Škulj. Društveni bla¬ gajnik je poročal, da je imelo društvo v pretekli poslovni dobi $ 106.344.74 de¬ narnega prometa. Dohodkov je bilo $ 54.144.44, izdatkov pa S 52.200.30. Premoženje društva na dan 31. avgusta je bilo 8 40.906.08. Društveni gospodar vencev pa je bil v nedeljo 12. oktobra je omenjal, da je društvo v zadnji po- 1.1. Začel ga je predsednik Društva Slo¬ vencev g. Miloš Stare. Pozdravil ja vse navzoče in jih pozval naj z enominut¬ nim molkom počaste spomin smrti so- prege predsednika republike gs Eve Pe¬ ron. Vsi navzoči so to storili stoje in se tako oddolžili njenemu spominu. Na¬ to je g’. Stare predložil občnemu zboru, da odobri pismene pozdrave predsedniku republike generalu Juanu D. Peronu, kar sc, vsi navzoči z navdušenjem in odobra¬ vanjem potrdili. Prav tako buenos- aireškemu nadškofu kardinalu Copellu. Prebral je tudi pozdrave, ki so jih poVali občnemu zboru Društva Sloven¬ cev: Odbor Društva Slovencev v Mendo- zi in člani društva v Barilochah. Občni zbor je sklenil obojim poslati zahvalo in pozdrave. Pozdrave je občni zbor poslal tudi svojim članom v Comodoro Pivada- via. Po teh začetnih točkah je predsednik Društva Slovencev naprosil podpredsed- slovni dobi plačalo na delnicah za Pri¬ stavo $ 7.000, za obroke za 4 parcele v Lanusu pa 800 Pesov, tako- da je od kup¬ ne cene teh lotov 9.600 Pesov društvo že plačalo zanje 5.360 Pesov. Kulturni re¬ ferent je članom med drugim povedal, da ima društvena knjižnica 905 knjig, čla¬ nov ima knjižnica 161, izposojenih knjig pa je bilo v minnli poslovni dobi 1.300. Poročal je tudi o društvenih spominskih prireditvah ter o družabnih na Prista¬ vi. Gospodarski referent je članstvu po¬ stregel s številkami za Pristavo Moron. Pristava je stala s stroški pogodbe $ 66.344. V minuli poslovni dobi je ime¬ la -d hodkov 128.661.55, izdatkov pa $ 127.674.15. Vpisanih delnic a $ 200 —- je 423. Investicije na Pristavi v minuli poslovni dobi so dosegle višino $ 40.48515. , Poročilo nadzornega odbora je prebral g- Franc Kogovšek. Občnemu zboru je (Nadaljevanje na 4. strani) Tvoj tednih "Svobodna Slovenija" je odvi¬ sen od tvojega rednega plačevanja naročnine. ARGENTINA Predsednik gral Peron je te