227
Dopisi.
Iz Barkole 18. sept. A. M. — Bilo je nebo prijazno in solnce je zalo od svojih hribcev in dolinic slovo jemalo , ko je pri nas popoldanska božja služba minula. Tu se zdaj zbere šolska mladost in drugih več v učilnico, kjer se je obhajala slovesnost pridnih učencev in učenk. Nagloma zadonijo od učencev pesmi: „0 Marija! naša ljuba mati", „Ko leto se zbudi novo" in „Mati lepa mlada mati" itd. Na to se ustopi neki učenec na oder ter prične nagovor, ki ga dovrši s temi besedami: „Ljubi součenci in součenke! še nekaj mi srce teži, kar vam moram omeniti: Glejte, da si boste čedalje bolj prizadevali , obdelovati krasni vrtec majke Slave in žlahniti mladiko , po kteri naš premili narod hrepeni!u Ko je dovršen bil nagovor, se začno deliti darila pridnim učencem, in potem se zaglasijo pesmi: „Pridi Gorenec" in ,,Hej rojaki! opasujmo." — Zdaj se ustopi zopet na oder mlada deklica, ki se z ginljivimi besedami zahvaljuje Njih veličanstvu za milost o stanovljenji učilnic, slavnemu magistratu za blago oskrbovanje vsega, česar je treba, in domačim ravnateljem in učiteljem za njih blagi trud. Potem se pojejo pesmi: „Bog ohrani cesarja", „Hej Slovani" in „Naprej". Naposled pa začno gospod farman z milim glasom opominjati učence, da si vedno ohranijo to, kar so si v učilnici pridobili, da bi kadaj v resnici zaslužili imenovani biti dobri in pridni ljudje, kakoršnih sedanjo dobo živo potrebuje naš premili narod.
Iz Prapetne na Toininskem. A. KI. —¦ Hvala Bogu! tudi mi smo enkrat župana dobili, akoravno ne vemp, da bi ga bili kadaj imeli. 26. sept. smo volili na Šentviški gori župana in ker ni bilo v ondotni občini zadosti starešin, bilo nam je mogoče v svojo sosesko župana potegniti in si po svojih mislih izbrati mož&, za ta posel pripravnega. Hvala vrlim Sebreljancem, da so z nami držali, pa saj bodo obilino poplačani, ker bodo imeli k novemu županu kake dve uri bliže hoditi, kakor poprej.
Iz Dola pri Hrastniku. J. Sr. — Smešna pa resnična prigodba. Kdor čez silo rad vince srklja, se mu včasi kaj napčnega zblodi; ravno tako nekemu pivčeku iz naše okolice. Razžaljen od žene in vgret od vinca sklene obesiti se. Gre na vrbo, naveže si trto na vrat, trto priveze za vejo; veja prešibka se vtrga, možicelj razkačen na tla pade rekoč: „ne vem, ali sem živ ali mrtev". Ker mu tu ni dobro izteklo, sklene sežgati se. Gre v zakurjeno sušilnico, izzuje si škornje in noge k ognju pomoli, — pa speklo ga je. Pobere jo strani s trto na vratu, in osramoten jo iz okolice — potegne.
Iz Pod-Mihovega na Dolenskem 30. sept. — Ker vesele in žalostne prigodbe rade ljudem oznanu-jete , oznanite tudi to žalost in veliko nesrečo, ko je včerajšnjo noč okoli polnoči (29. sept.) naše podgoroe v Vinivasi zadela. Ravno je preteklo 12 let, kar je bil
to vas ogenj vpepelil, in komaj so si bili vaščani nove hiše in pode postavili, in zopet jih je strašna nesreča zadela. Pogorelo je do čistega 17 hiš, ravno toliko podov, hlevov in kaše , z žitom, s klajo in drugimi pridelki vred, 3 prešiči in 10 ovac; drugo živino in pa življenje so si veudar, pa komaj, oteli. — Zdaj te uboge reve mile solze pretakajo, ker nimajo ne strehe ne živeža, ne zase ne za svoje otročiče, ne za živino. Toraj se v imenu teh nesrečnih jaz do vas, milosrčni in dobrotni ljudje, Slovenci in Slovenke, insosebno do vas, prečastni duhovni pastirji, obrnem z milo prošnjo : usmilite se nas in pomagajte z milošnjo, kolikor utrpite, tem v resnici potrebnim pogorelcem, kterim je nemili ogenj 17.000 do 20.000 gold. škode napravil. — Nadjam se, da bodo „Novice" mile darove v ta namen blagovoljno sprejemale, in jih podpisanemu fajmoštru v Mehov (Maihau) blizo Novomesta pošiljale, za ktere bodo revni pogorelci, če so tudi še tako majhni, stoterno hvalo dajali Bogu in dobrotnikom. Dajte, dajte, in se vam bo dalo!                      JosefOrešnik, podfajmošter.
Iz Gorenskega 1. dne oktobra^ — V najnovejšem času se skrbi, da se popravljajo stare in slabe ceste, da se pomnožujejo pota, ktere vežejo kraj s krajem , da se delajo železnice, podpirajo se denarstvene, parobrodstvene in železnocestne društva. Tudi pri nas na Gorenskem, posebno v radoliškem okraji, se je lanskega leta veliko hvale in opombe vrednega v pobolj-šanje cest naredilo in še vedno se skrbi, da se bodo popravljale in širile pota, kakor hitro pojenja delo na polji. Pa v ravno tem času, ko se je skrbelo, kako bi se ljudem popotvanje prijetnejše napravilo, je c. k. vodstvo primorske in kranjske pošte vsled ukaza kupčij-skega ministerstva od dne 4. maja 1. 1., št. 44<i7/ioio> poštam med Ljubljano in Beljakom naznanilo, da se ne sme sprejemati več popotnikov, kolikor jih na edini voz gre. Zelo je osupnil razglas omenjenega ukaza poštarje, kteri so morali popotnim odreči sprejem, kar se je godilo, dokler ljudem ni bil znan ukaz kupčijskega ministerstva. Temu je sedaj konec; zopet bo lahko vsaki s pošto vozil se; ne bo se treba v prihodnje popotnim bati, da bi se kadaj mogli s pošte domii vrniti zato, ker je poštarski voz poln popotnikov. Omenjeni stari ukaz je odpravljen vsled novega, kterega je na vlogo gospoda dr. Lovro Toman-a, ki so jo podpisali župa-nijstva okraja radoliškega in krajnske gore, grajščaki, duhovni, obrtniki, fužinarji, kupci in mnogo drugih veljavnih mož, c. k. kupčijsko ministerstvo razglasiti dalo preteklega meseca septembra. Po besedah omenjenega ukaza smejo poštarji med Ljubljano in Beljakom od 20. sept. 1. 1. sedem oseb sprejemati, od 1. maja prihodnjega leta naprej je pa sprejem popotnih do 31. oktobra nepogojin, to je, vzelo se jih bode, kolikor jih pride.
Iz Kranja 29. sept. x — Citavnica naša se vedno krepkeje giblje. Srčno veselje nas obhaja, viditi, da je vsaka čitavničina veselica bolj mikavna, da mestjanom kranjskim ni več treba pogrešati sladkih vžitkov narodnega duha. Tako mikavno veselico napravila nam je zopet citavnica pretekli torek. Program „besede" bil je: 1. „Staročeska" Skraupova, 2. „Srcu", samospev Vil-harjev. 3. „Peričnik", samospev Riharjev, 4. „Napit-nica" , samospev in zbor B. Ipavčev. 5. „Starost in slabost, vesela igra s petjem v 1 djanji J. Drobničeva. Vse pesmi bile so s pohvalo sprejete. S posebno radostjo smo slušali pesem „Peričnik"; pela jo je gospo-diČina M. Končeva tako mično, da jo je mogla ponavljati. Igra „Starost slabost" pa se je dovršila tako izvrstno, da od diletantov kaj več gotovo nihče zahteval ne bo. Prvak bil je gosp. M., igravec majorja, komičen v vsaki stopnji. Vpletel je v igro tudi neko pesem,
ktera je pravo zrkalo sedanjosti. Vsaki stavek bil je z gromovitim ploskanjem in pravoklici sprejet. Pa tudi gosp. P., igravec stotnika, se je tako vedel, da ga ne bo kmali kdo prekosil. Z eno besedo: igravci kakor tudi pevci, ki so med igro peli, so vsi prav dobro rešili svojo nalogo. Vidivši pa danes pri M. G., da imamo tudi v gospodičinah zdatnih moči za gledišče, nas je ta igra še tem bolj razveselila. Obljubile so nam tudi druge gospodičine, da bodo prihodnjič stopile na gle-diščini oder. Prav tako, drage domorodkinje, da se vdeležujete n&rodnih veselic, kajti še le potem bo popolnoma narodno kolo, ko boste tudi ve va-nj stopile. — Po besedi bil je ples, ki je trajal do dveh čez polnoči. Plesali smo tudi „kolo." Vsi zadovoljni z današnjo veselico smo domii vernivši se imeli le eno željo, da nam napravi citavnica kmali zopet tak vesel večer. Iz Ljubljane. God Njih Veličanstva presvitlega našega cesarja Franc Jožefa je bil včeraj (v torek) v stolni cerkvi slovesno obhajan z veliko sv. mašo, ki so jo služili milostljivi knezoškof. V št. Peterski cerkvi je bila v isti namen slovesna maša za c. k. vojaštvo.
— (1% seje mestnega zbora 21. septembra^) Zapisnik zadnje seje se je prebral in potrdil. — Župan oznanja, daje denarstvenemu odseku naročil, naj določi magistratu potrebne oblike, po kterih naj se popravi mestni inventar in računi mestne denarnice za leto 1861 in 1862 naj se kmali rešijo, da ne bode o tem vednih vprašanj. Oznanil je župan tudi, da se bodo po zdaj mestne dela za vsak teden posebej v magistratnih sejah določevale, da ne bode odbornik Štedrv v skrbeh, češ, da se brez vse kontrole dela. — Odborniku Pajku na vprašanje: kako se od vdove Markeljnove tirja najemnina, ki je ni dolžna? odgovarja župan, da mestna blagajnica na tanko po dotičnih predpisih ravna, da vdova Markelj-nova nikdar ni preveč najemnine plačala, in da je bil kaznovan zakotni pisač Wolf, ki ji je bil zoper mestnega blagajnika žaljivo, nepristojno pritožbo napravil. — Odbornik vitez Kaltenegger vprašuje: ali se je poskrbelo, da se popravijo prihodnje leto kanali za odcejanje nesnage, ko se bode ljubljaničina struga trebila, in ali se ne bi dal dotični gnoj uloviti in v korist spraviti, ki se zdaj v Ljubljanico izceja? Zupan odgovarja, da bode to stvar presojevala posebna komisija. — O zadevi naprave mestne godbe se je volil poseben odbor, ki bode svoje misli predlagal mestnemu zboru. V ta zbor so bili izvoljeni: gg. dr. Schoppel, Pajk, dr. Zupan, Horak, Malic. — Po predlogu denar-stvenega odseka se je sklenilo: naj se proda mestna kamnotiskarna plošča Egerjevi tiskarnici. — Po predlogu g. žl. Strahl-a se je zoper nasvet denarstvenega odbora sklenilo, da mesto vsled ponudbe deželnega odbora prevzame kip sv. Janeza Nep., ki je pred črnuškim mostom, ter ga postavi v mestu na priiičen prostor. — Po nasvetu se je rešila prošnja Feldstajnova in Scheidler-ova, naj se jima proda nekoliko mestnega zemljišča, tako: da mesta ni volja, razkositi svoje posesti , torej se tudi zemljišča ne smejo prodajati. — Sklenilo se je, naj se dež. vojaškemu višjemu poveljniku ob prihodih v Ljubljano oskrbuje dostojno stanovanje na mestne stroške. — Vsled vprašanja dež. vlade se je po nasvetu stavbinega odseka odgovorilo, naj bi se ižanska cesta povzdignila vsaj za deželino cesto, ktero rabi pošta, vojaštvo in trgovstvo. — Dovolilo se je potrebno pohišje za višjo realko } ki bode stalo deželi in mestu na 1032 gold. 94 kr. — Nasvet stavbinega odseka: naj se dostojno popravi krakovska cesta ob kapelici, je bil sprejet. — Predno se je seja sklenila, je nasvetoval odbornik dr. Bleiweis, naj se reči, ki so bile že nekterekrati namenjene za skrivno obravnavo, v prihodnji seji obravnavajo pred druzimi rečmi.
328
—  V nedeljo je odbor tukajšnega društva, ki je osnovano na pomoč bolnim trgovskim pomočnikom, se podal k mestnemu županu gosp. dr. Costa-tu in ga prosil, naj mu bode zavetnik (protektor). Gospod župan je radovoljen sprejel zavetništvo.
—    Mu žejno društvo ima 13. dne t. m. veliki zbor, da sklene o prihodnjih družbenih pravilih.
—  Iz cerkveno-ukaznega lista, v kterem prečastiti ljubljanski knezoškof svoji duhovščini v latinskem jeziku priporočajo slovenko matico, posnamemo sklep tega priporočila, ki se tako-le glasi: „Vstanovila se je v naši domovini družba, ki si je postavila namen, z združenimi močmi pospeševati domače slovstvo. Prizadevanje vse hvale vredno! Ta družba, ki se po domače imenuje „Matica", naj bi po izgledu bučelske matice v sebi zbrala vse , ki letajo po znanstvenem polji ter si nabirajo sladki med prave modrosti. O priliki, ko Vam pošiljam „povabilo" k pristopu, za svojo dolžnost spoznamo, vas opomniti temelja, na kterem smo sezidani in moramo rasti kakor živi kamni — v svet tempelj Božji. Duhovni moramo biti svetu luč, ki mu razsvetljuje pot v življenje, ne pa da bi mu ga temnila v pogubljenje. Ljudstvo, nam v skrb izročeno, trdno drži se katoliške vere; to tedaj krepčati, pojasnovati in čedalje globokejše vtiskovati mu je naša dolžnost. V vsaki družbi, ki si je postavila namen, da pospešuje slovstvo domače, pred vsem skrbimo, da škode ne trpi katoliška vera. Lepo in spodobno je, da se dušni pastirji odlikujejo v slovstvu, in da stoje na čelu učenjakov; al najviše pravilo, ki ga ne smejo prestopiti, bodi jim vselej katoliška njih vera. Oni, ki so na čelu ustanov-ljajoči se „Matici", s podpisi svojih imen pričajo, da spoštujejo sveto katoliško vero, kteri so Slovenci iz srca vdani; oni spoznavajo, da bode „Matici" sveto pravilo , v izdanih knjigah nikdar ne žaliti katoliške vere. Kakor je med njimi, ki slovijo v slovenskem slovstvu, do sedaj največ duhovščine, ravno tako se nadjamo, da se bode duhovščina tuai vprihodnje vdeležvala nove družbe ter ji pospeševala namen. Vsak tedaj , ki spozna , kako velik upljiv da dandanašnji ima slovstvo v nravnem Človeškem življenji, mora želeti, da se veselo razcveta „Matičina družba" in da hvalevrednemu pričetku sledi tudi vesel napredek."
—  Petek — 1. dan t. m. — je bilo najdeno truplo ranjcega križanskega duhovna gosp. Ad. Bitterman-a v Ljubljanici pri Udmatu le nekoliko korakov niže, kakor se mu je 22. sept. pripetila nesreča. Saboto popoldne bil je njegov pokop pri sv. Krištofu precej po sodnijski preiskavi, pri kteri so našli, da je po naključbi padel v vodo; na to kaže zlasti vdarec na glavi, s krvjo zaseden, kterega je  v vodo padši ob skali dobil.
—  Komaj je nekoliko potihnila kuga v kočevskih krajih in v okolici ljubljanski, kar se prikaže na Vr-hovem in v Bosta nji; zopet so nesrečni kozli krivi, ki so jih skrive prignali iz Hrvaškega v Boštanj. Ne spominjamo se še tako hudobne pošasti, kakor je ona bila, ki je zgrabila goveda gospodarja Klembasa na Vr-hovem; vseh 16 glav je zbolelo in menda bi bilo vseh 16 tudi poginilo, ako bi ne bila komisija še ostale bolne pobiti dala, da se kužnina hitro iz poti spravi. Grozno je bilo viditi v hlevu čvetero živinčet že mrtvih na tleh, troje pa stokati v smrtnih težavah! V saboto ni bilo nobene bolne živine več niti na Vrhovem niti v Boštanji (komisija je vse iz poti spravila), ako se pozneje, zlasti v Boštanji, ni prikazala nikodar drugej.
—  V zdravilnem poslu blizo hrvaške meje je preteklo saboto tudi vrednik „Novie" krenil v Zagreb, da vidi gospodarsko-obrtnijsko izložbo. Nosil bi le vodo v Savo, ako bi hotel še nove hvale dodajati onemu, kar je pisal naš list že o tej izložbi, ki že mnogo tednov
po vsej pravici obrača pozornost na-se. Rečemo tedaj le ob kratkem to, da tri reči so si ugodno segle v roke,   da   so   izgotovile tako   sjajni vspeh:   velikansko
f>oslopje, vse pripravno za tako razstavo, — obilost epih pridelkov zemljišnih, s kterimi je obdarovana krasna trojedina kraljevina, in pa zanimivih obrtnijskih izdelkov, — vrh tega pa še sprevidnost in marljivost izložbinega odbora, ki je vse tako ukusno razpoložil na svoje mesto. Ta trojica je združeni faktor izvrstne izložbe; izvrstne pravimo, ker dosihraal ni še nobena avstrijska dežela sama za se, po svoji lastni moči, svetu pokazala take razstave. Radujemo se tedaj tudi mi s svojimi sorodnjaki na jugu, da jim je obveljalo kazati svetu lepe proizvode slavenskega uma in diana. Da je med tolikim številom izloženega blaga kaka stvar vmes manjše vrednosti, kdo bode to grajal o napravi, ktere cilj je bil, da svetu pokaže od velikega do malega vse, kar se nahaja v narodu. Ker pa so v izložbo bile pripuščene tudi poljske orodja in maši ne druzih dežel, je našemu g. Skale-tu zdaj bilo toliko bolj žal, da letošnji ogenj v kovačnici ljubljanske gospodarske družbe mu je uničil svoj namen, po kterem bi bil tudi on poslal v izložbo marsiktero poljsko orodje. Naposled dostavljamo še to na pamet drugim izložbam, da hvale vredna je bila misel odborova, da je z izložbo združil loterijo, ker iz skupljenih 15.000 gld. je nakupil mnogo razstavljenega blaga, ktero se bode srečkalo 15. dne t. m. S tem se doseže dvoje: izložniki so razprodali mnogo svojega blaga, in lastniki srečk prejmejo za 5 gold. marsiktero dragoceno stvar. Tako bo zadovoljnih ljudi mnogo, ki se bojo radostni spominjali Zagreba ves čas svojega življenja, kakor ga bode vedno v milem spominu obdržal pisatelj teh vrstic.
— 2. dne t. m. je bilo vse živahno v sokolovem društvu; obhajala se je prva obletnica narodnega tega društva. Bilo je na obrazih mladih telovadcev veselje očitno, in slovansko srce se je radovalo, da mu je bila priložnost dana, pokazati svetu napredek prvega leta. Dopoldne ob 10. uri dospejo tudi telovadci iz Kranja v lični sokolovski obleki; naši sokolovci jim grejo do Šiške naproti, in jih spremijo v mesto. Popoldne okoli 3. ure so se začele produkcije na poletni telovadnici sokolovi, ki je bila vsa polna gledavcev. Produkcija je sledila za produkcijo po programu, ki je bil odločen in c. kr. topničarska godba je igrala. Prve so bile „proste vaje" pod vodstvom g. učitelja Mandiča, kterih so se udeležili vsi sokolovci. Potem se je društvo na dvoje delilo: en del, kteremu je vodnik bil gosp. pred-sokol Coloreto, je na bradlah, drugi pa, pod vodstvom g, predsokolov Drašler-a in Kobler-a, je na drogu skazoval svoje umetnosti z občno pohvalo. Po končanih teh vajah stopi v sredo praznega prostora g. Val. Vidic, in kaže svojo veliko moč in nenavadno gibčnost s tem, da je krogle metal kot igračo in železne uteže od pol centa do celega centa vzdigoval tako lahko , kot da bi bile peresa. Potem 15 sokolovcev, na čelu svojega učitelja Mandiča, stopi pred „konja" in dovršijo svojo nalogo z največo izurjenostjo. Sedaj se prično posamesne vaje sokolovcev naših in gosp. Heidenberger-a, akademičnega predtelovadca iz Gradca, ki se jim je pridružil ko prijazen gost. Vse, kar se je zdaj delalo, izbudilo je navdušeno pohvalo in to toliko bolj, ker mlado društvo se je obnašalo tako, da se po vsej pravici more prištevati onim, ktere delajo že mnogo let. Da se je vsak zavzel nad tem delovanjem in da je nazoČa množica svojo za-dovoljnost s živim ploskanjem skazovala, razume se samo po sebi. Se bolj so se pa gledavci zavzeli, ko se začne 6. nastop občnega telovanja in 12 sokolovcev pod vodstvom g. Franc Vidica napravi piramide in alegorične podobe tako izvrstno  estetično in ukusno,   da se
329
lahko v vsakem javnem gledišču kot umetniki predstavljajo. Brez pomote se je vrstila podoba za podobo; komaj je oko moglo nagledati se? komaj je duh zapo-padel alegorijo , že je razpadla, pa druga na prejšnje mesto stopila. Konečno so napravili sokolovci veliki pregled (tableau) na vseh orodjih tako zanimiv in izvrsten, kot vse drugo, kar so delali danes. „Lepo! vrlo lepo! izvrstno lepo!" — to je bila soglasna kritika vsacega, kdorkoli je bil pričujoč. — Drugi del obletnice pa se je obhajal zvečer v čitavničini dvorani z onim telovad-stvom, ki ga vsak pozna pod imenom ,,ples." Čitavničini odbor je radovoljen prepustil „Sokolu" za to veselico svojo dvorano, ktera je bila po navodu g. Geka prav ukusno okinčana. Ob Ya 9- nri pred plesom je sokolov odbor izročil lepo narisani častni diplom gori imenovanemu gosp. Heidenberg-u, kteri je s svojo umetnostjo poveličal današnjo veselico. Da je pri plesu radosti bilo obilo, ni treba še posebno razkladati; saj so preprijazne čitavniške zabave vsakemu znane. Omeniti pa moramo še, da je med plesom telegram petujske čitavnice dospel, kteri je bil ravno tako navdušeno sprejet kakor pozdrav kranjske čitavnice in ipavskih sokolovcev, ki ga je zbranemu društvu naznanil gosp. načelnik. Mi pa sklepamo ta popis s živo željo, naj bi ljubezen do telovadstva bolj in bolj segla v mili naš narod! Zanamci naši bodo vrlemu „Sokolu", pričetniku telovadstva na zemlji slovenski, gotovo hvaležni.
— Včeraj zvečer je prvi del našega domačega c. k. polka odrinil v Pulj (Pola); drugi del gre 8. tega meseca.
330