OB KULTURNEM PRA2NIKU
Za odrom Slovenskega mladinskega gledališča
Sloventko ml»dln»ko' gledalli-t* |« edino gledalltte v natl obfil-nl. Že zato, če ne zaradl vrste prbnenj, kl |lh j« 4S-Llan*kl kolek-tlv pro|«l za »vo|o bogato uttvar-ialnott v trlde»etlh letlh obtto)«, zatlužl, da ga ob kulturnem praz-nlku Slovancev predatavimo. Upamo pa, da ga vačlnoma poz-nate, In da vam, tokrat lz|«moma, n« bomo povedall dotti novega, •II pač?
Ker bi zadnja stabilizacijska leta tudi v domači kulturi lahko s fi-nantne plati označlli kot leta suhih krav, smo pogovor z Ivom Svatino, umetnišklm   direktorjem   Sloven-
kot sta povedala sogovornika. res teiko delati. Zato so v planih za pravkar začeto srednjeročno ob-dobje začrtali modernizacijo sred-nje dvorane s klasičnim odrom, modernizacijo odrskih naprav, sto-lov, zvočno izolacijo med festival-no in srednjo dvorano, ureditev in-štalacije v kletni dvorani, pa še sa-nitarij, garderob, kulis jn drugega. Ljubljanska in slovenska kulturna skupnost sta že obljubili in predvi-deli potrebna sredstva.
Premakniti pa bi se moralo, koi je dejal Janez Pipan, tudi pri ka-drih. Teh imajo za tretjino prema-lo.  Predvsem  pogrešajo tehnični
IVO SVCTINA: -Sktnnci pnmonmo tato malo domailh baaadll z» glttli-ikt otroik* Igr:-
skega mladinskega gledališča in z režlserjsm z Janezom Plpanom zafieli s tezavami s prostori in de-narjem Mladinsko gledališče je doma v Studentskem kolegiju za Gospodarskim razstavišfiem. Žal pa to ni samo njihov dom, ampak ga uporabljajo tudi Center za kul-turo mladih, Festivalna dvorana ter delovna organizaci/a Imos, vsak s svojo bolj ali manj razSirjeno in hrupno dejavostjo. Mladinsko gle-daliiče ima v kolegiju dve dvorani, srednjo in spodnjo, ter skromne prostore za garderobo, skladiSča, delavnico in pisarne. Zaradi slabe zvotne Izolaclje pa se glasbo iz zgornje - festivalne dvorane sliSi celo v klet, kjer je blla pred leti zasilno usposobljena scensko raz-glbana in zanimiva dvorana, ki pa je trenutno najbolj potrebna sana-cije (vsaj zaradi požarne varnosti). Poleg tega tečajo tudi stalne pred-stave lilmskega abonmaja Centra za kulturo mladih v srednji dvorani Mladinskega gledališča, čeprav si že leta zaman prizadevajo, da bi jih preseliii v primernejši kino Mo|ca. Vse dopoldneve pa festivalno dvo-rano veslno pospravljajo snažilke (beri: ropotajo s stoli), tako da je,
JANE2 RIPAN: »Ma»yk«/o ntm pndv-••m frhntčnl kadrl - itvllft, gardtro-barjl, tkonom, •Mrtrffcar, biljtltr-
del ansambla: Sivilje, garderoberje ekonoma, elektrikarja, biljeterja, prodajalca vstopnic, pa tudi lektor-ja in dramaturga. Imajo enega sa-mega rekviziterja, ki mora za vsako predstavo pa tudi dopoldansko va-jo preskrbeti vse, kar narekuje dra-maturško besedilo.
Gorje, če jim zboli! In zakaj ni novih delavcev? Preprosto, ker ne morejo odpreti novih delovnih mest. Tudi v kulturni skupnosti, fcot v drugih interesnih skupnostih, sp namreč vsakoletna sredstva in-deksirajo. Ksr so bili v mladinskem gledališču vse do zdaj, a ob manjSi produkciji, brez teh kadrov, jih bo-do najbrž pogrešali tudi v prihod-nje. No tako črno le ni, saj si pre-cej obetajo od nedavno napravlje-nega novega predloga normativov, m podlagi katerih bi lahko zapo-slili dodatnih dvajset IJudi.
DESETŽIVIH PREOSTAV
Slovensko mladinsko gledališče je tudi eno redkih, v Sloveniji celo edino, ki nima abonmajskih pred-stav, pač pa ima stalno okoli deset »živih« predstav. Žive so predstave,
ki so doživele premiere že pred veC leti, pa jih občasno še vedno igrajo. »Na tak način,« pravi Ivo Svetina, »se neko gledališko delo ohranja tudi za kasnejše generacije mladi-ne in otrok, ki sicer tako pomemb-nih del kot so Misa in A minor, Peržani, Ujetniki svobode, Razred-ni sovraznik, Bolna nevesta, Ana, Strah in pogum, Lepotica in zver, Levitan, Resničnost ter otroških iger Nebotičniki sedite, Klovni in Ostržek, ne bi mogli videti. Kot sts opazili, mladinsko gledališče ne igra samo otroških predstav. Predvsem bi moralo imeti izključno otroško gledališče posebno skupi-no strokovnjakov, ki bi prirejali be-sedila samo za otroke. Slovenci smo namreč na tem področju revni, čeprav smo prav iz naiega gledališ-ča že nekajkrat pozvali pisatelje, naj napišejo tudi kaj za na/mlajSe. Otroško gledališče bi moralo imeti tudi boljSe pogoje dela. In nena-zadnje, predstavljajte si stiske igralca, ki bi vse življenje igral sa-mo Piko Nogavičko in podobne ju-nake,- je nadaljeval Ivo Svetina. • Njihova izbira in izvedba gledali-škega repertoarja pa je v praksi že nekajkrat izkazala za dobro, celo najboljšo, saj se lahko pohvalijo s številnimi priznanji. Med njimi so glavna nagrada Bitefa, ki so jo kot edino jugoslovansko gledališče prejeli v mednarodni konkurenci, nagrada sarajevskega festivala, Steri/inega pozorja in novembra la-ni prejeta nagrada na 1. festivalu alternativnega gledališfta v Titogra-du za predstavo Ana. Alternativne-ga gledališia? Alternativna je pri njih, kot je dejal Ivo Svetina, pove-zana 2 avtorji in rsžiserjj, ki jih gle-dališče združuje. Tako je Sloven-sko mladinsko gledališče z DuJa-nom Jovanovičem, Janezom Pipa-nom, Ljubišo Rističem, Vitom Ta-uferjem, Ivom Svetino kot avtorji in režiserji ter z uigranim ansamblom (večinoma je poudarek na kolektiv-, nih predstavah z več junaki) zaslo-velo po vsem jugoslovanskem pro-storu in tudi izven njegovih meja kot socialno poetično gledaliSče. Na etiketo političnega gledališča, ki bi jim jo radi nekateri prilepili, ne pristajajo »Živimo pač v tem času in razmišljamo o svojem izvoru ter o tem, kje smo in kam gremo,» pra-vi Ivo Svetina.
V okvirih te poetike ostaja tudi njihov repertoar za leto 1986. Za tnarec pripravljajo premlero dra-matiziranega romana Dostojevske-ga - Besi, ki bo združevala dvet predstavi - moško in žensko. Na-slednji bo multimedialni projekt Marjana Breclja Desant na Rt Do-bre nade. Za konec leta pripravljajo izvedbo otroške igre Alice v čudež-ni deželi. Za jesensko premiero se še niso dokončno odtočili. Vseka-kor pa bo izražala njihov kredo 0 gledališču. To pa je, kot je dejal Ivo Svetina, ohranjanje izvorne, že an-tične moči, magičnosti, žlahtnosti ter enotnosti, ki jo lahko navzlic vsej sodobni tehniki ostalih medi-jev, nudi le odei.
VIDA PETROVČIČ