Goriški Travnik »trg izgubljenih bitk« Iris: prodaja energije občinam navrgla 50 milijonov evrov Odbornik FJK Molinaro v zvezi s financiranjem slovenske manjšine čaka na predloge manjšinske skupnosti /2 Primorski SREDA, 7. JULIJA 2010 št. 159 (19.866) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Nov korak na poti izvajanja zaščite Ivan Zerjal Paritetni odbor je včeraj naredil nov korak na poti izvajanja zaščitnega zakona. Potem ko je že v prejšnji sestavi odobril seznam 32 občin, v katerih naj veljajo zaščitna določila, v sedanji pa seznam 27 občin, v katerih naj se izvaja deseti člena zakona, ki govori o vidni dvojezičnosti, je zdaj vzel v pretres deloveanje ustanov in podjetij, ki opravljajo javne storitve na področju prevozov, prometa, pošte in ra-diotelevizije. Slednja bodo, če bo predsednik deželne vlade Renzo Tondo sprejel predlog in izdal ustrezen odlok, morala poskrbeti za vključitev slovenskih imen krajev na cestne table in smerokaze ter na table na železniških postajah in v poštne sezname, poleg tega pa tudi za slovenski prevod informacij in uradnih Iistin. Končala se je torej neka nova faza izvajanja zaščite, je včeraj dejaI predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, ki je tudi poudariI pomen včerajšnjega predIoga, ki ga je odbor sprejeI z veliko večino prisotnih (nasprotoval mu je Ie en sam član). Na potezi je zdaj dežeIni predsednik Tondo, ki bo v kratkem prejel sedem strani doIg predIog in bo moraI potem izdati odIok. Ton-do je pred časom res izdaI nekaj odlokov o izvajanju vidne dvoje-zičnosti s strani krajevnih uprav, vendar pri tem ni upoštevaI vseh predIogov paritetnega odbora. Kako bo tokrat, seveda ni mogoče napovedati, tako kot ni mogoče napovedati, kdaj bo odIok zagIedaI Iuč sveta. Ne pozabimo, da bodo prihodnjo pomIad občinske voIitve ... RIM/LJUBLJANA/ZAGREB - Sinoči uradno sporočilo s Kvirinala Trije predsedniki v Trstu na koncertu prijateljstva Obiskali bodo tudi Narodni dom in spomenik eksodusu Istranov Giorgio Napolitano Danilo Türk Ivo Josipovic TRST - Na včerajšnji seji paritetnega odbora Predlog o izvajanju vidne dvojezičnosti s strani podjetij, ki opravljajo javne storitve TRST - Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine je na včerajšnji seji v Trstu sprejel predlog o izvajanju desetega člena zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti s strani ustanov in podjetij, ki opravljajo javne storitve, kot so avtobusni, železniški in letalski prevozi, dalje promet, pošta in državna radiotelevizija. Predlog bo odbor v bližnji prihodnosti poslal predsedniku deželne vlade Furla-nije-Julijske krajine Renzu Tondu, za predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja pa se je končala neka nova faza izvajanja zaščitnega zakona. Na 3. strani NOGOMETNO SP V JAR Nizozemska prvi finalist lova kolekcija Fope Flex'it Solo. r\ , Samo za Vas v naši draguljarni. GakamoVasod do 11. julijal Narodna ul. 28 - Tel. 040.211.465 - Opčine, www.malalan.com RIM - Predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške se bodo 13. julija v Trstu udeležili Koncerta prijateljstva, ki ga bo dirigiral Riccardo Muti. Kot so sinoči uradno sporočili s Kvirinala, bodo Giorgio Napolitano, Danilo Türk in Ivo Josipovic pred koncertom skupaj obiskali Narodni dom in se nato poklonili obeležju, ki pred glavno železniško postajo spominja na eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Predsednike treh držav, piše v sporočilu Kvirinala, združuje skupna obveza za krepitev miru v združeni Evropi. Obisk treh predsednikov je takoj po sporočilu iz Rima potrdil tržaški župan Roberto Dipiazza. Ta pobuda po županovem mnenju krona prizadevanja za spravo med tremi narodi in tremi državami. To bo nedvomno zgodovinski dogodek za Trst, je prepričan Dipiazza. Novico je v imenu deželne vlade Furlanije-Julijske krajine pozitivno komentiral odbornik Roberto Molinaro na seji posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Obisk treh predsednikov pozdravljajo tudi v Ravenni, kjer ima sedež istoimenski glasbeni festival pod Mutijevo taktirko. Zelo zadovoljna sta predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka. Glede obiska Narodnega doma ob 90-letnici njegovega požiga in poklo-na istrskim beguncem so trije predsedniki dejansko sprejeli predlog, ki sta ga skupaj iznesla Miloš Budin in Lucio Toth. Program obiska je sad potrpežljivega dela diplomacij Italije, Slovenije in Hrvaške, ki ga niso zmotile nekatere glasne polemike v Trstu in v Ljubljani. Sinoči so nekatere desno usmerjene organizacije (med njimi Lega Na-zionale in Unija Istranov) vsekakor znova pozvale italijanskega predsednika, naj se odpove skupnemu obisku Narodnega doma. S.T. Pokrajina Trst: zagotovljena raba slovenskega jezika Na 5. strani Trst: konec mature z dodatnimi štirimi stoticami Na 5. strani Trst: regulacijski načrt »prevzelo« sodstvo Na 6. strani Maj 1945: spomini »drugih« Na 7. strani Nočna nevihta divjala na Goriškem Na 14. strani 2 Sreda, 7. julija 2010 ALPE-JADRAN TRST - Seja posvetovalne komisije za Slovence Že jeseni nova pravila FJK za financiranje manjšine? Dodatna finančna sredstva za obnovitev poslopja špetrske dvojezične šole TRST - Deželna vlada pričakuje do jeseni predloge SKGZ in SSO ter vse manjšine za nova pravila javnega financiranja slovenske manjšine. To je na včerajšnji seji deželne posvetovalne komisije za Slovence povedal odbornik Roberto Molinaro, ki bo čez nekaj dni izvedel, če bo še naprej skrbel za narodne in jezikovne manjšine. Molinaro dobro pozna situacijo naše manjšine in bi bilo za vse koristno, da bi še naprej odgovarjal za deželno službo za narodne in jezikovne identitete. Deželna vlada se je torej odločila za pospešitev postopka za odobritev novih kriterijev porazdelitve državnih prispevkov, ki slonijo na pravilnikih iz leta 2005 (Illyjeva uprava). Molinaro je pospešitev postopka utemeljil z dvema ugotovitvama: prvič, ker je treba deželno zakonodajo prilagoditi zakonu FJK za Slovence iz leta 2007, in drugič, ker je potreba po novih pravilih prisotna v manjšini. Rudi Pavšič in Drago Štoka sta pozdravila odbornikovo namero, za katero sta na potezi sedaj predvsem manjšinski krovni zvezi. Čaka ju še kar zahtevno poletje. Odbornikova izjava prihaja dan po seji deželnega sveta SKGZ, ki je bila namenjena prav reformi sistema financiranja manjšine, ter ob napovedi Štoke, da bo tudi njegova organizacija v kratkem pripravila predloge o tem vprašanju. Predsednika SSO in SKGZ sta vsekakor Molinara opozorila na veliko nevarnost, da bo Rim prihodnje leto sedanje prispevke za Slovence (nekaj več kot 5 milijonov evrov), znižal za kar dva milijona. Ob takšnem krčenju (član komi- Včerajšnja seja deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino kroma sije Iztok Furlanič je to označil kot umiranje na obroke manjšinskih ustanov) bi bilo soočenje o novem sistemu financiranja brezpredmetno. Odbornik je bil pri tem zelo previden. Nevarnost krčenja prispevkov je realna, Dežela pa je večkrat opozorila Rim, naj zagotovi Slovencem redne finančne podpore, je dodal Molinaro. Dobra novica zadeva prihodnost špetrske dvojezične šole. Posvetovalna komisija je podprla Molinarov predlog, da se dobršen del sredstev za videmsko pokrajino (sklad zaščitnega zakona znaša skupno 516 tisoč evrov) letos nameni obnovi poslopja špetrske šole. Za ta grad-beno-obnovitveni poseg je trenutno na razpolago 1,6 milijona evrov. Molinaro je začasno prostorsko ureditev dvojezične šole ocenil kot najboljšo možno rešitev v danih pogojih. Pohvalil je Občino Špeter in je izrazil upanje, da negativno zadržanje ene javne uprave (v mislih je imel Pokrajino Videm) ne bo prejudiciralo rešitve tega problema. Negativni pristop pokrajinske uprave do dvojezične šole je prišel do izraza tudi na srečanju s parlamentarci Demokratske stranke (prisotna je bila tudi senatorka Tamara Blažina). Medtem ko je rimska vlada (odgovor podtajnika Nitta Francesca Palme poslancu DS Ivanu Strizzolu) v bistvu podprla sprejete odločitve. Negotova naj bi bila le usoda srednje šole, ki naj bi se selila v Sovodnjo ali v Podbonesec. S.T. V videmski bolnišn operirali Andreo Atzorija VIDEM - V videmski bolnišnici so včeraj operirali Andreo Atzorija, 32-letni-ka iz Benetk, ki so ga pred štirimi meseci v nemškem Bonnu sprejeli v bolnišnico, potem ko ga je zaradi tumorja v glavi obšla huda slabost. Po ocenah nemških zdravnikov je bil kirurški poseg za pacienta v komi neizvedljiv, po nekaterih birokratskih zapletih pa so ga prejšnji teden prepeljali v Videm. Do kirurškega posega je prišlo včeraj na ne-vrokirurškem oddelku, ki ga vodi prof. Miran Škrap. Atzorijev brat Stefano je tiskovni agenciji Ansa povedal, da je zdravniško osebje odstranilo maso, ki je potiskala možgane, Andrea pa bo še nekaj dni na intenzivni negi. Ugotoviti morajo, ali je prišlo do poškodb, nakar naj bi stekla rehabilitacija. »To bi lahko naredili še preden je padel v komo,« je dejal Stefano Atzori. Seja sveta vlade za Slovence po svetu LJUBLJANA - Svet vlade za Slovence po svetu se je včeraj v Ljubljani sestal na četrti seji, na kateri so pregledali stanje slovenskih skupnosti po svetu. Premier Borut Pahor je po seji povedal, da so predstavniki Slovencev po svetu na srečanju posebej izpostavili problem pridobivanja slovenskega državljanstva. Kot je poudaril Pahor, so na seji ugotovili, da je 90 odstotkov vlog za pridobitev državljanstva rešenih ugodno, kar pomeni, da se je stvar premaknila naprej. To je po njegovih besedah posledica praktičnih rešitev, potrebne pa bi bile tudi zakonske spremembe, za kar pa bo potrebno širše soglasje. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je dodal, da so predstavniki Slovencev po svetu na današnjem srečanju izpostavili tudi postopek volitev v tujini, ki se jim zdi preveč birokratski in kompliciran, podobne težave z birokracijo pa imajo tudi pri dedovanju in denacionalizaciji. KONEC TEDNA Jubilejna Draga mladih v Mariboru Jubilejna Draga mladih z naslovom »Živi in pusti sled ...«, ki že dvajseto leto združuje mlade udeležence iz vse Slovenije, zamejstva in zdomstva, bo še bolj posebna, saj so povabljeni ne samo mladi, temveč tudi vsi tisti, ki so Drago mladih oblikovali skozi dvajsetletno obdobje in so s svojo prisotnostjo popestrili vsakokratno skupno srečanje. Draga mladih bo potekala od 9. do 11. julija 2010, v prostorih Zavoda Antona Martina Slomška, na Vrbanski cesti 30, v Mariboru. Za mesto Maribor bo ta dogodek gotovo izjemnega pomena, saj se Draga mladih prvič odvija v štajerski prestolnici. Srečanje bo potekalo na temo »Revščina in socialna izključenost«. Delo na DM bo potekalo v obliki okroglih miz z uglednimi gosti na aktualno temo in z ustvarjalnimi ter pogovornimi delavnicami, v katerih bo priložnost za prijetno druženje, ustvarjanje ter spoznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti Štajerske. Sodelovali bodo ugledni gosti: ekonomist dr. Matjaž Mulej, psiholog Aco Prosnik, psiholog dr. Bogdan Po-lajner, p. dr. Robin Schweiger, direktor jezuitske službe, Jože Andolšek, vodja Iniciative Angola, Avstrija, Jasmina Breznik, v.d. direktorice VDC Polz ter socialna delavca iz Trsta Kristina Martelanc in Adam Selj. DM je tradicionalni intelektualni forum mladih iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Zrasla je iz vsakoletnega srečanja Draga z Opčin pri Trstu. Forum je razmisljanje o aktualnih družbenih premikih v sodobni globalni druzbi, pri tem pa se opira na vrednote slovenstva, demokracije, dialoga in povezovanja. Več o Dragi mladih na spletnem naslovu www.dragamladih.org, za vse ostale dodatne informacije pa smo vam na voljo na stevilki 041/409-214 (Bojan Mevlja). BUZET - Na srečanju slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov Türk in Josipovic pozitivno ocenila nov zagon sodelovanja med državama PAZIN - V Buzetu sta se včeraj na srečanju slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov prvič po referendumu o arbitražnem sporazumu sestala slovenski predsednik Danilo Türk in njegov hrvaški kolega Ivo Josipovic. Strinjala sta se, da vlada med državama pozitivno vzdušje in da je potrebno preostala odprta vprašanja reševati v duhu dobrih med-sosedskih odnosov. Udeležba na včerajšnjem srečanju, ki so ga obiskali številni predstavniki slovenskih in hrvaških podjetij, kaže na veliko skupnih interesov obeh držav, je poudaril Türk. To so na področju gospodarskega sodelovanja po njegovem predvsem širitev blagovne menjave in investicij ter skupen nastop na tretjih trgih. »Hrvaška predstavlja za Slovenijo, pa tudi Slovenija za Hrvaško, enega najpomembnejših partnerjev na področju blagovne menjave, storitev in neposrednih investicij. Čeprav ostaja še precej odprtih vprašanj, ugotavljam, da na mnogih področjih nastajajo nove priložnosti in perspektive za poglobitev sodelovanja,« je poudaril. Med slednjimi je Türk izpostavil turizem, infrastrukturo, energetiko in vlaganje v obnovljive vire ter gradnjo mreže trgovskih centrov. Na področju energetike je kot pomembne naloge omenil izgradnjo terminala za utekočinjen plin na Krku in plinovod Južni tok ter solastništvo jedrske elektrarne Krško. Sicer pa je nedavna potrditev arbitražnega sporazuma po mnenju Tür-ka ustvarila novo klimo, »v kateri o novih projektih razmišljamo z več domišljije, o starih problemih pa z velikim prepričanjem, da jih bomo zlahka rešili«. Problemi, ki so še pred obema državama, po njegovem mnenju niso zelo veliki, državi pa sta usposobljeni, da jih medsebojno rešita. Pri tem po Türkovih besedah potrebujemo medsebojno spoštovanje, sposobnost kompromisov, dogovarjanja in medsebojnega razumevanja. »To je pot, ki nas je pripeljala do točke, na ka- Ivo Josipovic teri smo, in to je tista evropska pot, ki nas bo peljala v prihodnje,« je dejal. Da so odnosi med državama v novem zagonu in da bosta preostala odprta vprašanja rešili v duhu dobroso- Danilo Türk sedskih odnosov, je poudaril tudi Josi-povic. Obenem je izrazil prepričanje, da bosta državi ohranili dobro sodelovanje tudi po skorajšnjem vstopu Hrvaške v EU ter da bosta državi kot članici EU ščitili interese obeh držav, državljanov in tega dela sveta. O uspešnem gospodarskem sodelovanju med državama po njegovem pričajo številni primeri, med katerimi je izpostavil področje turizma, skupino Ci-mos ter nedavni odkup Droge Kolinske s strani Atlantic Grupe. Josipovič se je dotaknil tudi arbitražnega sporazuma, ki je po njegovem odličen primer, kako lahko sosednji državi občutljiva vprašanja rešujeta na civiliziran način, sprejemljiv za oba naroda. Srečanje predstavnikov najuglednejših gospodarskih družb iz Slovenije in Hrvaške, ki so se jim pridružili še istrski in primorski župani ter poslanci z obeh strani meje, so organizirali Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva, občina Buzet ter Društvo za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje na območju Eko parka Kras. (STA) CELOVEC - Preiskava o aferi Hypo banka Bavarci hočejo še ta zaslišati Dorflerja in CELOVEC/MUNCHEN -Preiskovalna komisija deželnega zbora Svobodne države Bavarske želi v zadevi prodaje Hypo banke zaslišati najvišje politike dežele Koroške! Kot so včeraj sporočili iz prestolnice Bavarske, bo komisija na zaslišanje vabila koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja in deželnega svetnika Josefa Martinza. Slednji je hkrati predsednik nadzornega odbora nekdanje koroške deželne banke. Vabilo iz Munchna pa je doletelo tudi številne nekdanje odbornike banke Hypo Group Alpe Adria. Zaslišanje prič s Koro- ške pa naj bi potekalo že v četrtek in v petek tega tedna. Ali se bodo Korošci odzvali vabilu, je še odprto, kajti tuji državljani niso obvezani, da se na tak-čen poziv odzovejo. Zanimivo bo predvsem zadržanje koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja, saj je le-ta še spomladi letos v Munchnu priredil odmevno tiskovno konferenco o zadevi Hypo banke - z rezultatom, da se je po Dorflerjevem nastopu, na katerem je koroški politik hotel pojasniti vsa odprta vprašanja, pojavilo še več odprtih vprašanj, ki so do danes teden Martinza ostala nepojasnjena. Predmet preiskave je seveda povsem sporna prodaja koroške Hypo-banke Bavarski deželni banki (BayernLB) leta 2007. Bavarci so namreč mnenja, da dežela Koroška (tedaj še z deželnim glavarjem Haiderjem) pri pogajanjih o prodaji banke ni dala na mizo vseh poslovnih podatkov o banki in je s tem zavestno slepila kupca. Bavarska deželna banka zato danes resno razmišlja, ali bi tožila deželo Koroško kot tedanjo lastnico Hypo banke na vrnitev odkupne vsote v višini nad tri milijarde evrov! (I.L.) / ALPE-JADRAN Sreda, 7. julija 2010 3 ZAŠČITNI ZAKON - Predlog paritetnega odbora glede izvajanja desetega člena Podjetja, ki opravljajo javne storitve, so dolžna izvajati vidno dvojezičnost Predlog bo odbor poslal predsedniku Dežele Tondu - Brezigar: »Danes smo končali neko novo fazo izvajanja zaščitnega zakona.« TRST - »Danes smo končali neko novo fazo izvajanja zaščitnega zakona.« Tako je na srečanju z novinarji dejal Bojan Brezigar, predsednik Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki je na včerajšnji seji v palači deželne vlade Furlanije-Julijske krajine v Trstu izglasoval predlog o izvajanju vidne dvojezičnosti s strani ustanov in podjetij, ki opravljajo javne storitve, ki ga bo v bližnji prihodnosti poslal predsedniku deželne vlade Renzu Tondu. Predlog je paritetni odbor sprejel z veliko večino, saj ga je od trinajstih prisotnih članov podprlo kar dvanajst, en sam (Adriano Ritossa) pa je bil proti. Kot že rečeno, predlog (pravzaprav osnutek predloga) zadeva izvajanje vidne dvojezičnosti, točneje desetega člena državnega zaščitnega zakona št. 38/2001, kjer je govor o rabi slovenskega jezika, poleg italijanskega, na napisih javnih uradov, na uradnih papirjih ter na splošno na vseh javnih napisih in praporih, pa tudi pri to-ponomastičnih napisih in cestnih oznakah. Potem ko je v preteklosti odbor določil seznam 27 občin oz. delov občin, kjer naj uprave izvajajo omenjeni člen zaščitnega zakona in je predsednik deželne vlade Tondo tudi izdal ustrezne odloke, se je lotil avdicij s predstavniki ustanov in podjetij, ki opravljajo javne storitve in so po mnenju paritetnega odbora dolžne izvajati vidno dvojezičnost v občinah, ki spadajo v Tondov seznam. Katere pa so te ustanove oz. podjetja? Na področju prometa so to družbe za ceste oz. avtoceste Anas, Autovie Venete, Autostrade per l'Italia in Friuli Vene-zia Giulia Strade, ki bi morale poskrbeti za cestne table in smerokaze, na katerih bodo tudi slovenska imena krajev, poleg tega pa še za slovenski prevod servisnih informacij. Na področju krajevnih javnih prevozov pridejo v poštev družbe Trieste Trasporti iz Trsta, Autoservizi F.V.G.-SAF iz Vidma in APT iz Gorice, ki bi morale poskrbeti za slovenska imena krajev na avtobusih in v publikacijah, namenjenih javnosti, poleg tega pa še za slovenski prevod informacij o postajah, urnikih idr.. Na področju železniških prevozov sta omenjeni družbi Rete ferroviaria italiana in Trenitalia, ki bi morali poskrbeti za dvojezično oznako krajev na železniških postajah, v urnikih in tudi v računalniških podatkovnih bazah, da bi se slovenska oznaka krajev znašla tudi v informacijah in na vozovnicah. Prav tako bi morali poskrbeti za slovenski prevod informacij za potnike na postajah, s slovenskim prevodom pa bi morali dopolniti informaci- je za potnike tudi na ronškem letališču. Enako velja za pošto, ki bi morala tudi dodati slovensko ime krajev v sezname krajev in vse uradne listine vključno s poštnimi žigi. Odbor omenja v svojem predlogu tudi državno radiotelevizijo RAI, ki je po Brezigarjevih besedah zainteresirana za izvajanje desetega člena zaščitnega zakona kar zadeva odnose z javnostjo. Pri tem ne bo mogoče iti mimo določil posameznih občin, medtem ko bi pri dodajanju slovenskega imena lahko uporabili krajevno slovensko različico, v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja ves pa bi upoštevali tudi druge manjšinske jezike, je novinarjem dejal Brezigar, ki upa, da bo Tondo podpisal odlok v krajšem času, čeprav bo moral tudi on prisluhniti stališču predstavnikov zainteresiranih ustanov in podjetij. V roku šestih mesecev po izdaji odloka bi zainteresirane ustanove pripravile akcijski načrt, katerega rok izvajanja vsekakor ne bi smel trajati več kot pet let. Ivan Žerjal Paritetni odbor je predlog o izvajanju vidne dvojezičnosti s strani podjetij, ki opravljajo javne storitve, sprejel z dvanajstimi glasovi za in enim proti kroma OD 11. JULIJA - V Kopru v priredbi ZSKD in javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 6. medanrodni glasbeni laboratorij Intercampus s koncertoma v Piranu in Miljah Mladinski orkester Intercampus sestavlja okrog osemdeset učencev in študentov med devetim in dvajsetim letom, ki prihajajo iz kar osemnajstih glasbenih in godbeni-ških šol iz Furlanije Julijske krajine in iz raznih pokrajin Slovenije. Mladi glasbeniki se že šesto leto srečujejo na mednarodnem študijskem kampusu, ki se seli v razne kraje. Letos bo potekal od 11. do 17. julija v Kopru, kot običajno v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Študij poteka v sodelovanju z mednarodno ekipo vrhunskih mentorjev. V okviru tedenskega študija oblikujejo pester, zabaven in kakovosten koncertni program klasičnih in sodobnih skladb iz slovenske in tuje zakladnice. Letos so v študijski program uvrstili tudi figurativno dejavnost, t.j. orkester v gibanju in osnove španskega jezika. Celovečerna koncerta bosta tokrat v petek, 16.7. ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. 7. ob 18. uri na osrednjem Markonijevem trgu v Miljah. Miljski koncert bo vpet v niz poletnih prireditev »Milje pod zvezdami«, kjer se pričakuje množično občinstvo in pestro večerno nadaljevanje programa (rsc). Dirigent letošnjega intercampusa je Carlos Diéguez Beltrán, učitelj predmeta dirigiranje in Pihalni orkester na Glasbeni ustanovi, ki deluje v okviru londonske Royal Schools of Music v španskem mestu Ortigueira (Galicija). Kot inštrumentalist, pozavnist, je sodeloval v Mladinskem pihalnem orkestru Evropske unije, ter s orkestri Banda de Sober, Banda da Trofa (Portugalska) in Banda Artistic Merza. Kot dirigent pa deluje z orkestrom v Ortigueiri ter s številnimi drugimi pihalnimi orkestri. Je gostujoči predavatelj na številnih šolah, kjer predava o zgodovinskem razvoju godbeništva in glasbeni pedagogiki dirigenta. Ostali mentorji: Irina Perosa (flavte), Ivan Martinez in Paula Bereijo López (klarineti), Zeltia Pardo Naval (saksofoni), Marko Repnik (trobente), Joe Heitz (nizka trobila), Josip Mihelčič (tolkala) in Ivan Medved (figurativna umetnost - orkester v gibanju), kam-pus vodita Marko Rupel in Daniel Leskovic OPČINE - Razprava o financiranju manjšine na seji deželnega vodstva SKGZ »Finančni primanjkljaj bo itak že kdo pokril« Pri nas ni »čakalnih vrst« za direktorska mesta - Dogovarjanje s SSO mora privesti do sprememb, ki bi koristile vsej skupnosti OPČINE - Predlog za nov sistem financiranja slovenske manjšine, ki ga je pripravila Slovenska kulturno-go-spodarska zveza, je na seji njenega deželnega sveta spodbudil razpravo ne samo o tem vprašanju, temveč tudi o položaju in prihodnosti manjšinskih ustanov. V naši skupnosti se je po besedah Rudija Pavšiča v precejšnji meri zako-reninila miselnost, po kateri ustanove ni nujno, da rastejo in se razvijajo, »saj bodo iz leta v leto dobile enake finančne podpore«. In ko se bo ustvaril finančni primanjkljaj, se bo itak našel kdo, ki bo to izgubo kril, je dejal predsednik SKGZ. Po njegovem si manjšina ne more in ne sme več privoščiti takšnega sistema financiranja, »ki je fotokopija tistega iz leta 1991«. Pavšič se je vprašal, če smo naše ustanove res zaupali sposobnim ljudem, v vsakem primeru je treba odpraviti funkcije »dosmrtnih ravnateljev«. V prihodnosti bodo morale manjšinske organizacije izbirati sposobne upravitelje, razmisliti o honoriranju predsednikov upravnih svetov in o uvedbi pogodbenih ravnateljev. »Vse lepo in prav, a v manjšini ni čakalnih vrst pred našimi ustanovami, ki so voditelje v preteklosti izbirale v glavnem po pripadnosti in ne po sposobnosti. Zato je treba dosti več pozornosti nameniti kadrovanju,« je glede tega vprašanja menil deželni svetnik Igor Kocijančič. Mitja Bauzon je prepričan, da morajo ostati glavni akterji ustanov ravnatelji (ali poslovodje), predsednikom ni treba nuditi posebnih honorarjev, kvečjemu nadzornikom, ki odgovarjajo za poslovanje ustanove. Igor Komel ima vtis, da manjšina na kulturnem področju živi na nekakšnem otoku, kjer ne zaznava živahnih utripov, ki so doma v kulturi v Italiji in v Sloveniji. Ob tem vprašanju se je Pavšič navezal na Benečijo in na še večjo skrb, ki jo mora vsa manjšina nameniti temu območju, kjer se dogaja marsikaj negativnega (naraščajoči pritiski na Slovence), a tudi pozitivnega. Seja deželnega sveta SKGZ v Prosvetnem domu na Opčinah kroma Navedel je primer Postaje Topolove, ki se vse bolj uveljavlja in o kateri poročajo italijanski in tudi evropski mediji. »Sistem financiranja je pred letom 1991 nagrajeval SKGZ na škodo SSO, sedaj se dogaja obratno. Prehodna doba je bila predolga in novi časi zahtevajo spremembe«, je naglasil tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar. Pogajanja s SSO ne bodo lahka, bistveno je, da se začnejo in da obrodijo sadove, je dodal. Alešu Doktoriču se predlogi SKGZ ne zdijo prav nič pogumni, in če to pomeni pogum, potem je v manjšini nekaj zelo narobe, je poudaril. Vodji Ki-noateljeja je odgovoril Pavšič, ki zagovarja politiko malih, a konkretnih korakov, razgovori z ostalimi manjšinskimi dejavniki ne smejo voditi v zmešnjave in škodljive kompromise, na katere je opozoril Kocijančič, temveč v iskanje sprememb, ki bi koristile vsej manjšini. Da živimo v nenormalnih razmerah pričajo velike težave, ki spremljajo tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, je podčrtal Ace Mermolja. Kar bi bilo drugje samoumevno, je pri nas izredno. Pri financiranju slovenske manjšine je treba premostiti ideološke razdelitve, ki očitno pri nas še obstajajo, čeprav se vsi strinjajo, da ideologij ni več. Očitno to še ne velja za našo skupnost. S.T. 4 Sreda, 7. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR / VARČEVALNI MANEVER - Vlada včeraj potrdila varčevanje na njihov račun Krajevne uprave še vedno praznih rok Vlada pa je odpravila predvideno zaostritev pogojev za invalidnine RIM - Senat bo začel obravnavati vladni finančni manever z varčevalnimi ukrepi na plenarnih zasedanjih jutri, zaključno glasovanje pa bo predvidoma v sredo, 14. julija. Tako je včeraj sklenila konferenca načelnikov skupin. Po odobritvi v senatu bo zakonski odlok morala potrditi še poslanska zbornica, in to najpozneje do konca meseca, saj bi v nasprotnem primeru odlok zapadel. Kot je v ponedeljek povedal sam premier Silvio Berlusconi, bo vlada verjetno obakrat zahtevala glasovanje o zaupnici. Medtem se nadaljuje obravnava finančnega manevra v pristojni senatni komisiji. Večinski poročevalec Antonio Azzolini je včeraj povedal, da je vladna večina sprejela popravek, ki odpravlja zaostritev pogojev za prejem invalidnine. Vladni zakonski odlok je namreč določal, da bodo imeli pravico do invalidnine 85-odstotni invalidi, in ne 74-odstotni, kot je veljalo doslej. Včerajšnji popravek pa to novost izničuje, tako da bo predvidoma vse ostalo po starem. Izkazalo se je namreč, da bi nakazana zaostritev pogojev diskriminirala nekatere resne bolnike oz. invalide, na odločitev vlade pa so veliko vplivali tudi protesti prizadetih. Drugače je s krajevnimi upravami. Minister za odnose z deželami Raffaele Fitto je včeraj napovedal, da se bo jutri skupno z gospodarskim mi- nistrom Giuliom Tremontijem srečal s predstavniki dežel, občin in pokrajin. Toda že omenjeni poročevalec zakona Azzolini je včeraj potrdil, da ni predvidenih sprememb glede krčenja sredstev za krajevne uprave. Vladna večina je namreč pristala edinole na večjo prožnost pri izvajanju notranjega pakta javnofinančne stabilnosti, tako da bodo imele finančno »krepostne« javne uprave nekoliko manj vezane roke od ostalih. Te novice pa so še dodatno zaostrile odnose med vlado in krajevnimi upravami, ki so pretekli teden zahtevale srečanje z Berlusconijem. Predstavniki dežel, občin in pokrajin so v skupnem tiskovnem sporočilu včeraj zapisali, da zaprto stališče vlade načenja načelo lojalnega sodelovanja med institucijami, na katerem sloni ustavna ureditev. Sicer pa se bosta danes sestala konferenca dežel in predsedstvo združenja občin (ANCI), da bi določila, kako naprej. Medtem je voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani včeraj zahteval večje spoštovanje javnih institucij in še zlasti parlamenta. »Ne bi rad videl, da bi po Berlusconiju dobili kakega Chaveza,« se je kritično obregnil ob dejstvo, da je Berlusconi napovedal nekatere ugodnosti za podjetja v telefonskem pogovoru s predsednico Confindustrie Emmo Mar-cegaglia, mimo parlamenta. PROTEST Živinorejci v v» - za zaščito Made in Italy BRENNER - Več tisoč živinorejcev iz različnih severnih dežel je včeraj pred nekdanjim mejnim prehodom na Brennerju uprizorilo protest proti uvozu mleka in drugih živinorejskih proizvodov iz tujine. Protest je organizirala stanovska organizacija Coldiretti, ki je ob tej priložnosti objavila, da je analiza 13 primerkov mocarele različnih italijanskih proizvajalcev pokazala, da jih je kar šest, torej skoraj polovica (46 odstotkov) narejenih iz mleka, ki ni izključno italijanskega porekla. Povod za včerajšnji protest Coldiretti v zaščito italijanskih proizvodov je bil nedavni škandal s »plavo mocarelo«, ki jo je na italijanskem trgu prodajal nemški proizvajalec z imeni Fattoria Paradiso, Fattorie Torresina in Monteverdi. Protestniki so proti podobnim pojavom zahtevali uvedbo obveznega etiketiranja živil. KOMUNIKACIJE - Gianfranco Fini Svobode obveščanja ne more biti nikoli preveč RIM - »Velika demokratična država potrebuje močno, svobodno in zanesljivo informiranje, v veliki demokratični državi svobode tiska ni nikoli preveč,« je poudaril predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini na včerajšnji predstavitvi letnega poročila o delu agencije za jamstvo na področju komuniciranja. Fini je izrazil tudi prepričanje, da sedanja ureditev tega občutljivega sektorja potrebuje še dodatne predpise, ki bodo zaščitili dostop do informacijskih sredstev. Prvi mož poslanske zbornice je tako dopolnil besede predsednika agencije Corrada Calabroja, za katerega je »svoboda obveščanja morda pomembnejša od drugih ustavno zaščitenih svoboščin, zato jo je treba zaščititi pred vsakim poskusom omejevanja«. Calabro, ki je branil neodvisnost svoje agencije, je v poročilu izpostavil, da tudi Lizbonska pogodba postavlja pluralizem informacije med temeljna ustanovna načela Evropske unije. V nadaljevanju svojega posega je Fini med drugim dejal, da »ne potrebujemo politike drastičnega krčenja dotacij za za- ansa ložništvo«, kajti brez tiskane besede postane tudi spletna informacija revna stvar. »Poraziti je treba govorice, po katerih je tiskana informacija preživela, kajti prav z interakcijo med časopisom in internetom bodo v prihodnjih letih prišli najboljši sadovi,« je prepričan predsednik poslanske zbornice, ki je tudi opozoril na večkrat napovedano in še vedno neizpolnjeno obljubo o naložbah v širokopasovno omrežje. Finijeve in Calabrojeve besede so bile v popolnem sozvočju z veliko večino italijanskih novinarjev, ki bodo v petek izvedli popoln informacijski mrk. KORUPCIJA - Rezultati preiskave neapeljskega tožilstva Zakupe Trenitalie so dobivala podjetja, ki so plačevala podkupnine NEAPELJ - Neapeljsko tožilstvo je obdolžilo skupino petih oseb, da so usmerjali zakupne dražbe družbe Tre-nitalia, tako da so dela pridobila podjetja njihovih znancev in sorodnikov. Finančni stražniki so včeraj nadeli lisice dvema nekdanjima vodilnima v železniški družbi in trem podjetnikom, ki so bili previdnostno priprti z obdolžitvijo, da so v zameno za pilotirane dražbe prejemali podkupnine, kar pomeni, da bodo obtoženi združevanja v kriminalne namene za motenje dražb, korupcije, reciklaže in vlaganja nelegalnih zaslužkov v gospodarske dejavnosti. Nezakonito pridobljeni zakupi vzdrževanja vagonov in lokomotiv Trenitalie so vredni več kot deset milijonov evrov, finančni stražniki pa so storilcem zaplenili podjetja v skupni vrednosti šest milijonov evrov. Kot trdijo neapeljski preiskovalci, je bilo usmerjanje dražb za oddajo del v zakup »sistematično in serijsko«. V preiskovalni zapor so bili tako včeraj privedeni nekdanji odgovoren za vzdrže- valno službo Trenitalie Raffaele Arena, nekdanji odgovoren za eno od vzdrževalnih sekcij podjetja Fiorenzo Carassai in neapeljska podjetnika Giovanni in Antonio De Luc, lastnika družbe FD Costruzioni, medtem ko je Arenov skriti družbenik Carmine D'Elia pristal v hišnem priporu. Seznam vpletenih v preiskavo se sicer s tem ne konča, ker se preiskava nadaljuje, saj sov afero vpletena še druga »prijateljska podjetja«. Raffaele Arena in iorenzo Caras-sai, ki sta bila na vodilnih mestih pri Tre-nitalii, sta bila že odpuščena že pred izbruhom škandala. V podjetju so namreč uvedli notranjo preiskavo, na osnovi katere je bil najprej odpuščen Arena, medtem ko se je Carassai po odpovedi delovnega razmerja iz disciplinskih razlogov s podjetjem dogovoril za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Na tožilstvu so sicer prepričani, da to nekdanjima uslužbencema ni preprečilo, da sta se še naprej vmešavala v zakupne posle s pomočjo »sodelovanja« nekdanjih kolegov. € <- EUZC/ K ILM à L J* C ' : Italija se zanima za usodo eritrejskih pribežnikov v Libiji STRASBOURG, RIM - Svet Evrope je pozval italijansko vlado, naj se pozanima za usodo 250 eritrejskih priseljencev, ki so v zaporu v mestu Braq na jugu Libije in so, kot kaže, pogosto žrtve nasilja. Mnoge med njimi so italijanske oblasti vrnile v Libijo, potem ko so jih prestregle na morju. Kaže, da ti Eritrejci zdaj tvegajo, da jih libijske oblasti vrnejo v Sudan oz. v Eritrejo, čeprav so prosili za azil. Tako je zapisal komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg v pismu italijanskima ministroma za zunanje zadeve Francu Frattiniju in za notranje zadeve Robertu Maroniju. V teh dneh je v teku italijansko posredovanje za rešitev tega vprašanja, sta zagotovila Frat-tini in Maroni in dodala, da si Italija prizadeva za to, da bi tem pribežni-kom dobili zaposlitev v Libiji, pred tem pa bi morali ugotoviti njihovo istovetnost, kar je večkrat zapleteno. Umrla še druga žrtev napadalca v Hannovru RIM - Nemška policija še vedno išče morilca dveh italijanskih državljanov, 42-letnega še nekaznovanega in brezposelnega Nemca, ki je od ponedeljka na begu. V bolnišnici v Hannovru je včeraj umrl še drugi italijanski državljan, ki je bil skupaj s so-narodnjakom v ponedeljek zjutraj žrtev strelnega napada v nekem baru v Hannovru. Žrtvi sta bili stari 47 in 49 let, do uboja pa je domnevno prišlo zaradi spora o nogometu oziroma številu zmag Italije na svetovnih prvenstvih. Svoj delež pri sporu je imel tudi alkohol. Skrb za javno varnost ali pretiravanje? RIM - Vrsta novih uredb na področju javne varnosti lahko v Italiji neprijetno preseneti turiste in domačine. Obmorsko letovišče Eraclea blizu Benetk je npr. prepovedalo gradnjo peščenih gradov na obali, ker bi lahko ovirali sprehajalce. V Vigevanu blizu Milana pa so lokalne oblasti kaznovale mlad par s 160 evrov kazni na osebo, ker sta si drznila sedeti na stopnicah nekega spomenika. V času Berlusconijeve vlade je bilo sprejetih več kot 150 zakonov, ki urejajo področje javne varnosti. EVRO 1,2579 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 6.7. 5.7. ameriški dolar 1,2579 1,2531 japonski jen 110,46 109,93 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 8,5287 39,1015 58,9000 8,4908 39,0387 586140 II lUlJjlVa 1 UUljcl danska krona hritancKi ti int 7,4534 0,82950 7,4513 0,82750 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 9,6250 8,0685 9,5995 8,0590 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona o/irarcKi Tra n K 25,485 1,3373 25,586 1,3325 jviv.aiji\i Malih. estonska krona m^HTarcki TAnnt 15,6466 284,85 15,6466 286,20 1 1 lan nn +0,04 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 7 nn J.1 « «7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR Ml IMnTCCT 10,98 -1,17 KOMPAS MTS - -NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO - -PO7AVAROVAINICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA - - CAI I IC I II IDI I A M A SAVA ' TERME ČATEŽ 179,23 -1,52 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,77 -1,83 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 6. julija 2010 +2,69 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,138 82,29 15 07 +0,41 +3,57 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,477 0917 +0,74 +3,53 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,477 +2,00 +4,04 +1 64 EDISON ENEL ENI 0,899 3,43 14 77 -0,87 FIAT FINMECCANICA 8,10 -0,94 -1,34 -0 12 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,405 14,06 -1,61 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,17 1048 +3,57 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 18,73 441 +0,00 -1,21 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,01 1 87 -0,73 -1,31 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,448 1168 +0,21 +1,01 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,76 -1,18 +3,87 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,36 6,39 0919 -1,47 +0,71 TENARIS TERNA 13,95 +3,67 -2,99 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,96 0,11 7 1 -0,59 +1,66 UNICREDIT 1,85 -0,56 +3,06 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 72,23 $ +0,35 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. julija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 853,82 3.455,92 -1,24 -1,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.825,16 -0,04 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraiev0 247,08 1.564,17 +0,89 -0,30 Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.374,41 -1,25 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.711,23 1.732,06 +0,26 +0,22 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.025,29 1.033,73 5.940,98 +0,27 -0,23 +2,15 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.965,00 4.965,00 3.423,36 2.248,71 +2,93 +2,73 +1,12 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.119,0 2.578,69 +1,72 +2,83 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.338,04 2.844,02 20.084,12 2.409,42 17.614,48 +0,76 -0,00 +1,21 +1,92 +0,99 Sreda, 7. julija 2010 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 5 POKRAJINSKI SVET - Nov pravilnik uvaja rabo slovenskega jezika v skupščini Pokrajina, člen 57: pravica do posegov v slovenskem jeziku Prav tako je zagotovljeno vlaganje vprašanj, interpelacij in resolucij v slovenščini (člen 29) Tržaški pokrajinski svetniki bodo lahko posegli v razpravo v pokrajinskem svetu - bodisi pisno, bodisi ustno - tudi v slovenskem jeziku. Tako določa 57. člen novega pravilnika pokrajinske skupščine. Svetnikom, ki ne poznajo slovenskega jezika, bo zagotovljen sproten prevod, je še zapisano v 12. odstavku tega člena. In še: 29. člen omogoča predstavitev vprašanj, interpelacij in resolucij v slovenskem jeziku. Ti akti bodo prevedeni v italijanski jezik in poslani naslovniku (pokrajinski upravi ali pokrajinskemu svetu) takoj po predstavitvi, je nadalje zapisano v 3. odstavku tega člena. Nov pravilnik, o katerem poteka sedaj razprava v pokrajinski skupščini, je konkretno potrdil temeljne principe o pravici do rabe slovenskega jezika, ki jih levosredinska koalicija vključila v marca meseca odobreni pokrajinski statut. Ta v četrtem členu določa sledeče: »Pokrajina ovrednoti kulturne, jezikovne in verske različnosti, prisotne na ozemlju; priznava in ščiti še posebej pravico do rabe slovenskega jezika.« V osmem členu pa je izrecno omenjen pravilnik: »Pravilnik ureja med drugim rabo slovenskega jezika v okviru delovanja pokrajinskega sveta, kot to predvidevajo ustrezne norme.« Statut je bil odobren 25. marca letos. Po veljavnih normah bi morala pokrajinska skupščina odobriti nov pravilnik v roku 120 dni po odobritvi statuta. Svetniki levosredinske koalicije so pripravili osnutek pravilnika (prvi podpisnik je svetnik Levice in svobode Fabio Vallon) in ga dali pravočasno v razpravo. Na ponedeljkovi pokrajinski seji je skupščina »obračunala« z vsemi stotimi amandmaji in tremi podamandmaji, ki so jih k pravilniku vložili svetniki desno-sredinske opozicije. Vsi so bili zavrnjeni. Že spet je bila na dnevnem redu njihova obstrukcija. Tako so ob obravnavi vsakega amandmaja zahtevali poimensko glasovanje, kar je zavleklo razpravo skoraj do 23. ure. Svetniki opozicije so večkrat zahtevali prekinitev seje, med vsemi je bil še najbolj glasen Andrea Ma-riucci, ki je bil sicer leta 2006 izvoljen v vrstah Občanov, a je nato presedlal najprej k Italiji vrednot, potem pa se je pridružil mešani skupini in prestopil v vrste desnosredinske opozicije. V ponedeljek je med drugim zahteval tudi nezaupnico predsedniku pokrajinskega sveta Borisu Pangercu, ker naj bi »ne spoštoval obstoječega pravilnika.« Zahteva je bila, seveda, zavrnjena. Desnosredinska opozicija je, med drugim, zahtevala ukinitev odstavkov, ki predvidevata rabo slovenskega jezika tako za predstavitev vprašanj, interpelacij in resolucij (3. odstavek 29. člena) kot tudi posege v slovenščini med razpravo v skupščini (12. odstavek 57. člena). Med glasovanjem amandmaja o ukinitvi tega odstavka pokrajinskega svetnika Nacionalnega zavezništva (in devinsko-nabre-žinskega podžupana) Massima Romite ni bilo v dvorani. Drugače pa je bilo ob glasovanju amandaja za ukinitev odstavka, ki dopušča predložitev vprašanj, interpelacij in resolucij v slovenščini. Romita je bil v dvorani, ko je dal predsednik Pangerc na glasovanje amandma, pa je zapustil sejno dvorano. Tako so ta uki-nitveni amandma podprli »le« svetnika Nacionalnega zavezništva Marco Vas-cotto in Arturo Governa, svetniki Forze Italia Claudio Grizon, Luisa Stener in Mario Vascotto ter svetnik mešane skupine Andrea Mariucci (ki se je med drugim pred časom, ko je bil še član levo-sredinske večine, hvalisal, da se uči slovensko ...). Pokrajinski svet se bo sestal spet jutri. Na začetku seje bo obravnaval odlok o tržaškem sejmišču, zatem bo začel z glasovanjem o pravilniku, in sicer najprej po posameznih členih (teh je vsega 84), zatem pa v celoti. V predvidevanju nadaljnje obstrukcije desnosredinske opozicije se bo glasovanje nadaljevalo prihodnji teden, v ponedeljek in v četrtek. Večina namerava takrat dokončno odobriti pravilnik, če bo potrebno tudi z maratonskim glasovanjem pozno v noč. M.K. Člen 29 Vprašanja, interpelacije in resolucije - splošna določila 3. odstavek: V okviru obstoječih zakonskih določil na deželni in vsedrža-vni ravni in v duhu splošnih načel statuta imajo svetniki možnost vložiti te akte v slovenskem jeziku. Akti bodo prevedeni v italijanski jezik in poslani naslovniku takoj po predstavitvi. * * * Člen 57 Potek razprav 12. odstavek: Posegi so lahko izvedeni bodisi ustno kot pisno tudi v slovenskem jeziku. Prisotnim, ki ne poznajo slovenskega jezika bo zagotovljen sproten prevod tako ustnih kot pisnih posegov. SAMATORCA - Pozitiven obračun Odprte osmice navdušile tako domačine kot obiskovalce Zadnji konec tedna je bil v Sa-matorci nadvse živ, pobuda z naslovom Odprte osmice, a ne samo je žela veliko odobravanje. Večdnevno prireditev je v okviru Kmetijskih dnevov ter v sodelovanju z domačimi proizvajalci in društvi organizirala Občina Zgo-nik. »Odziv je bil odličen, domačini so bili nad prireditvijo navdušeni,« pravi zgoniški župan Mirko Sardoč, ki poudarja, da osmice niso samo kraji, kjer ljudje pijejo vino, temveč se v njih kulturno bogatiš. V številnih odprtih osmicah so bila te dni razstavljena dela umetnikov, večere je popestrila glasba, na vrsti pa je bil tudi uspešen turnir v briškoli. V petek in soboto so bili sprehodi po vasi in okolici v lepem vremenu zelo prijetni, tudi v nedeljo pa so Samatorco, začasno prestolnico osmic, obiskali tudi avstrijski in nemški turisti, ki letujejo v Sesljanu in Trstu. (af) Vinjen po avtocesti v napačno smer Ruski voznik je v noči na torek pod vplivom alkohola s tovornim vozilom povzročal preplah na avtocestnem priključku med Moščenicami in Trstom. Z vlačilcem je ubral napačno vozišče, več kilometrov je prevozil v napačno smer. Nočni promet ni bil gost, osupli vozniki, ki so se izognili ponorelemu vozilu, pa so poklicali policijo. Prometna policija je na avtocesti pri Fernetičih ustavila vlačilec in ga zasegla, 45-letnega P. B.-ja pa je prijavila sodstvu. Pogrešana oseba V ponedeljek okrog 16. ure je v neznano odšel 76-letni Giordano Cher-bancich, ki ima stalno bivališče v Ul. S. Fosca na Opčinah. Pogrešani ima težave s spominom in orientacijo. Visok je 182 centimetrov, suhe postave, lase ima rahlo sive in redke. V ponedeljek je imel na sebi rumeno srajco in rjave hlače. Družina poziva vsakogar, ki bi ga opazil, naj pokliče sile javnega reda. Sobotni nastop nadarjenih mladih violinistov DRŽAVNI IZPIT - Objava na naravoslovno-multimedijski in znanstveno-fizikalni smeri Liceja Franceta Prešerna Na Prešernu dodatne štiri stotice Vsi odličnjaki pripadajo znanstveno-fizikalni smeri, kjer je letos maturo opravljalo dvajset kandidatov, na naravoslovno-multimedijski smeri pa štirinajst - Maturantki poleg stotice še pohvala Maturantke si ogledujejo izid državnega izpita: včeraj smo prisostvovali zadnjemu takemu prizoru v okviru letošnje mature kroma Z včerajšnjo objavo izidov na na-ravoslovno-multimedijski in znanstve-no-fizikalni smeri Liceja Franceta Prešerna v Trstu se je končal letošnji državni izpit na slovenskih višjih srednjih šolah v Italiji. Na dveh smereh »realne« je letos maturo opravljalo 34 kandidatov (14 na naravoslovno-multimedijski in 20 na znanstveno-fizikalni smeri). Vsi kandidati so izdelali, ocene so še kar visoke, ob tem pa so padle še štiri stoti-ce, od katerih ena s pohvalo: najvišjo oceno so prejeli štirje kandidati znan-stveno-fizikalne smeri in sicer Lara Sancin (slednja si je prislužila tudi pohvalo) ter Matjaž Guštin, Jernej Legi-ša in David Pozar. S tem se je število odličnjakov na letošnji maturi na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu dvignilo na osem, saj so že v prejšnjih dneh z objavo izidov dobili prav tako štiri stotice, in sicer po dve na klasični smeri liceja Prešeren in na pravno gospodarsko podjetniški smeri Trgov- več fotografij na WWW.primorski.eu skega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Vendar poglejmo zaključne izide. Naravoslovno-multimedijska smer - 5.A: Ilenia Cassanelli 70/100, Sara Cernich 89/100, Nicole Cherban-cich 89/100, Diego Geri 86/100, Erik Hrovatin 80/100, Niko Jevnikar 86/100, Damjan Kosuta 82/100, Luka Kralj 73/100, Mateja Mezgec 86/100, Karin Milcovich 84/100, Milan Ota 78/100, Martin Pettirosso 73/100, Niko Sossi 78/100, Carlo Venier 86/100. Znanstveno-fizikalna smer -5.B: Jan Bresciani 72/100, Maja Cok 83/100, Jaš Farneti 80/100, Erika Fer-luga 76/100, Jožica Forčič 88/100, Matjaž Guštin 100/100, Katerina Iscra 78/100, Janoš Jurinčič 80/100, Veronika Krizma 76/100, Jernej Legiša 100/100, Matej Malalan 80/100, David Pozar 100/100, Nina Race 85/100, Lara Sancin 100/100 s pohvalo, Martina Soban 67/100, Alexandra Stocca 71/100, Lea Ušaj 97/100, Talita Visentin 70/100, Veronika Zerjal 81/100, Ludvik Zobec 98/100. 6 Sreda, 7. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR / OBČINA TRST - Presenetljiva novica na seji komisije za prozornost Sodstvo »prevzelo« regulacijski načrt »Prevzelo«je celotno dokumentacijo občinskega regulacijskega načrta - Še en sodni zaplet Nov presenetljiv zaplet z novim regulacijskim načrtom tržaške občine. Pretekli petek je tržaško tožilstvo »prevzelo« dokumentacijo o regulacijskem načrtu. Novico je potrdil predsednik občinske urbanistične komisije Roberto Sasco med včerajšnjo sejo komisije za prozornost, na kateri je bil govor prav o nekaterih nejasnih aspektih regulacijskega načrta. Prevzem dokumentacije s strani sodnih organov pa ni prekinil dosedanjega postopka regulacijskega načrta: urbanistična komisija je včeraj nadaljevala z obravnavo ugovorov in pripomb k načrtu ter doslej pregledala in ocenila nekaj več kot polovico od 1141 pritožb občanov. Vse kaže, da se je sodstvo začelo »zanimati« za nov regulacijski načrt na podlagi prijave. »Prevzem« naj bi odredil namestnik javnega tožilca Federico Frezza, opravili pa naj bi ga finančni stražniki. Dejstvo, da ni šlo za »zaseg«, kaže, da naj bi šlo za dolžnostno dejanje. ŠTRAMAR Praznik sv. Janeza Krstnika Ob prazniku sv. Janeza Krsni-ka je tudi živahna župnijska skupnost v Štramarju, gričku nad Trstom, priredila lepo in doživeto slavje. Letošnje bogoslužje je bilo poverjeno novemu vikarju za tržaške Slovence, g. Antonu Bedenči-ču, ki je s petimi sobrati daroval slovesno bogoslužje. V homiliji je nazorno in doživeto orisal lik slavnega Kristusovega predhodnika, na koncu pa se je tudi spomnil dolgoletnega upravitelja župnije patra Bogomirja Srebota, ki zaradi bolezni nekaj časa ne bo mogel skrbeti za dušno pastirstvo. Trenutno se pater Bogomir nahaja v bratski skupnosti v Coneglianu. Slovesno bogoslužje je potekalo dvojezično. Združeni zbor ZCPZ Trst je pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Iztoka Cergola polepšal slovesnost. Mašni daritvi so sledile številne zahvale predstavnikov farne skupnosti, po maši pa prijetno druženje vseh prisotnih z zagotovilom, da se naslednje leto spet vidimo. Sodstvo se je že lansko leto ukvarjalo z zadevo, ki je bila povezana z novim regulacijskim načrtom. Zadeva je zapletena, o njej se je zvedelo prav na seji komisije za prozornost. Predsednik Alfredo Racovel-li (Zeleni) jo je sklical, da bi direktor občinske službe za izdajo gradbenih dovoljenj Walter Cossutta pojasnil, koliko gradbenih dovoljenj je bilo izdanih od 28. julija do 5. avgusta lani, to je v obdobju od prekinitve razprave o sprejemu regulacijskega načrta do njegovega sprejema. Razprava je bila prekinjena za dopolnitev celotne predvidene dokumentacije. Čeprav sta svetnika Demokratske stranke Stefano Ukmar in Bruna Tam že v začetku meseca opozorila, da v dokumentaciji manjkajo nekatera mnenja rajonskih svetov, je uprava ukrepala z ne-kajtedensko zamudo. Zato je bil regulacijski načrt sprejet šele 5. avgusta. V času prekinitve razprave (od 28. do 5. avgusta) pa je občina izdala 19 novih gradbenih do- Alfredo Racovelli kroma voljenj, od katerih se jih je 11 nanašalo na nove gradnje oziroma razširitve obstoječih. Zakaj je torej župan Dipiazza pred meseci izjavil, da je bilo v tem obdobju izdano le eno gradbeno dovoljenje? Odgovo- ra na vprašanje ni bilo, ker se Dipiazza, odbornik za urbanistiko, ni udeležil seje. Z novimi dovoljenji se je povečala skupna prostornina, zaradi česar bi morali na novo pregledati regulacijski načrt, so ocenili svetniki opozicije. Cossutta pa je opozoril še na en sodni privesek. Regulacijski načrt je bil sprejet 5. avgusta, stopil pa je v veljavo 20. septembra, po objavi na oglasni deski. Pa se je zgodilo, da se je zasebnik, ki so mu po 5. avgustu zavrnili gradbeno dovoljenje (za pokrito parkirišče z 21 parkirnimi mesti), pritožil na deželno upravno sodišče, ker je bila po njegovem zavrnitev nezakonita, saj nov načrt ni še stopil v veljavo. Upravni sodniki so njegov priziv sprejeli. Občinska uprava se je pritožila na državni svet, ki se bo moral o zadevi še izreči. Pa so se nekateri svetniki vprašali: ali je smotrno odobriti načrt, s katerim se, posredno, ukvarja sodstvo? M.K. VREME - Popoldansko neurje pošteno zaposlilo gasilce »Tropska« nevihta Drevesa padala na Krasu in v Trstu, veter razmetaval mizice, omet, motorna kolesa in veje Gasilci so se včeraj popoldne in zvečer dolgo ukvarjali s posledicami popoldanske poletne nevihte, ki je v mestu in okolici povzročila precejšnjo zmedo. Telefoni operativnih centrov gasilcev in tržaške občinske policije so neprestano zvonili. Vetrovni sunki so iz-rili kar nekaj dreves, posebno je bila prizadeta Furlanska cesta (pri Kontovelu je bilo vejevja na cesti na pretek). V Bazovici je voda poplavila Kosovelovo ulico, vključno s pritličji nekaterih hiš, na Pesku pa je starejša vrba zgrmela na tla v parkirišču hotela in gostilne Kariš (na sliki Kroma). Ulica Damiano Chiesa, nad Sv. Ivanom, je bila zaradi dreves in vej na cestišču dobro uro zaprta za promet (ob 19. uri so gasilci še žagali hlode in veje), večje drevo je padlo na Ulico Pietraferrata. Ponekod je drevo padlo na električne žice, veter pa je podrl tudi nekaj drogov javne razsvetljave. Na zahodnem Krasu hujših posledic ni bilo (ob 17. uri je civilna zaščita omenjala običajno večjo lužo, ki se ob močnih padavinah pojavi na cesti pri nabrežin-ski telovadnici), predvsem na obalah je veter razmetaval mizice, stole, omet, table, motorna kolesa in jadrnice. (af) OPAZOVALNICA Ostarelo mesto z varnimi porodi Trst ima najstarejše prebivalce, najstarejše mame in drugo najnižjo stopnjo plodnosti v Italiji. To so nespodbudni rezultati poročila o zdravju v italijanskih mestih, ki ga je sestavila državna opazovalnica za zdravje v italijanskih deželah. Slednji inštitut deluje v okviru katoliške univerze v Rimu. Trst se tolaži s kakovostnimi zdravstvenimi strukturami, predvsem pa varne porode in zelo nizko otroško umrljivostjo. Na predstavitvi v Rimu so poudarili, da je splošna slika v 15 večjih mestnih območjih slaba, saj je vse manj mladih, zdravstvene razmere pa niso optimalne. Ključen problem je staranje populacije, pri čemer je Trst že spet na samem vrhu lestvice. V starostni razred od 65 do 74 let sodi v Trstu 13,2% moških in 14,3% žensk (najmlajše mesto je Neapelj s 7 do 8% prebivalcev v omenjenem starostnem razredu). Plodnost je v Trstu druga najnižja v Italiji, slabše se je odrezalo samo sardin-sko mesto Cagliari. V obdobju med letoma 2001 in 2005 se je plodnost na državni ravni nekoliko povečala (predvsem s priseljenci), a stopnja je še vedno nizka: ženske imajo v povprečju po 1,31 otroka. Najbolj plodne so Nea-peljčanke in Palermčanke (1,5 otroka), najmanj pa prebivalke Cagliarija (0,98) in Trsta (1,13). Tržaške mame so tudi najstarejše v Italiji: prvega otroka imajo v povprečju pri 32,3 leta starosti, enako je v Rimu in Genovi. Najmlajše matere so v Neaplju in Catanii (prvi porod pri 29,6 leta). Trst je z Milanom eno izmed mest z najmanj zelenimi površinami (pod 20 kv. metri za prebivalca), toda le redka mesta se nahajajo tako blizu gozdov. Trst je po mnenju raziskovalcev »z demografskega in epidemiološkega vidika izjemen laboratorij«. Tržaška nizka stopnja rodnosti izhaja po njihovi oceni iz starih družbeno-kulturnih dejavnikov, v mesto, za katero je značilen terciarni sektor, pa ne prihaja veliko tujih priseljencev. Slednjih je več na industrijskih območjih. Pričakovana življenjska doba je zlasti pri ženskah med najvišjimi v Italiji. Za Trst in Tržič so značilna rakasta obolenja, povezana z azbestom, pri porodništvu pa so statistike odlične. Umrljivost je pri fe-tusih in otrocih zelo nizka, kar opravičuje geslo: »Srečen je, kdor se rodi v Trstu«. Poročilo omenja še, da tržaški zrak ni pretirano onesnažen, pri čemer odigrava pomembno vlogo burja. (af) MEDNARODNI DOM ŽENSK - Ob 15-letnici genocida v Srebrenici »Najraje bi še sama umrla ...« Predstavitev šestminutnega videa s pričevanji šestih vdov - Srečanja se je udeležila tudi intervjuvanka Nezira Hukic - Želja, da bo posneli dokumentarni film o Srebrenici Čas olajša bolečino, nekoliko jo omili, nikoli pa je ne izbriše. Pred petnajstimi leti se je v Bosni zgodil pravi genocid nad Bošnjaki - v Srebrenici so namreč bosanski Srbi pobili nad 8 tisoč neoboro-ženih muslimanskih dečkov in mož starih od 9 do 80 let. Njihova trupla so nato zakopali v bližnjih gozdovih, ki so jih pozneje v strahu pred odkritjem in v želji po zakrivanju zločina izkopali in pokopali v množična grobišča po BiH. V ponedeljek so na srhljive dogodke iz Srebrenice ponovno opozorili v mednarodnem Domu žensk, kjer so na pobudo Pokrajine Trst, njene komisije za enake možnosti in združenja Prospetti-ve storiche predstavili šestminutni video, ki ga oblikujejo pričevanja šestih žensk. Šest samih žensk - 6 donne sole je naslov preprostega posnetka (na voljo je tudi na spletni strani www.6donnesole.eu), ki ga je uredil zgodovinar in pisatelj Marco Co-slovich in združuje spomine žensk, ki so jim Srbi pobili može, brate, očete, sinove ali vnuke. »Vbistvu gre le za prvi korak v smeri večjega projekta - dokumen- tarnega filma o pokolu v Srebrenici. Da ne bi pozabili in da bi pomagali tem ženskam, ki so ostale same in živijo v bedi,« je dejal Coslovich, ki si prizadeva za tovrstno obujanje najhujšega zla po drugi svetovni vojni. Ekipa strokovnjakov naj bi se v BIH spet podala nekje avgusta, posnela še nekaj pričevanj in uresničila 50-minutni dokumentarec. Seveda predstavlja tudi pri tem hvalevrednem projektu največji problem denar, tako da zbirajo pri združenju Prospettive storiche katerekoli prispevke za snemanje. Kljub neverjetnim težavam zaradi vizuma se je ponedeljkovega srečanja udeležila tudi ena izmed protagonistk videa Nezira Hukic, ki živi danes v Lukavici pri Tuzli. Z novinarjema Pierluigijem Sabat-tijem in Azro Nuhefendic je spregovorila o Bosni, o svojem povsem navadnem življenju pred vojno, ko je brezskrbno pasla ovce in krave ter delala na domu, medtem ko je bil mož zaposlen v rudniku. Po strašnem pokolu pa se je vse spremenilo in prekinilo naraven tok življenja. »Spodili so nas od doma, kot pribežniki smo mo- rali najprej v Tuzlo, nato v Srebrenik, kjer sem pomagala po družinah in delala na njivah, samo da bi lahko preživljala svoje otroke.« Najraje bi še sama umrla, pravi Nezira v videu, saj se ji je svet sesul, perspektiv za bodočnost pa še danes ne vidi. Odnosi s Srbi so bili pred vojno dobri, sosedski, nato pa se je na vrat na nos vse obrnilo in nasilje je prevladalo. »Kakšno je moje življenje danes? Živim tako kot vse ostale. Pomagam si s pokojnino po možu, mesečno prejemam kakih 180 evrov, z ostalimi vdovami pa si tudi pomagamo tudi s prodajo tekstila, predvsem preprog.« Ne-zira je izredno številnemu občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, dejala, da gre kljub vsemu življenje naprej, da otroci rastejo, da je postala celo babica. »Veliko raje vam pripovedujem o lepih dogodkih, saj z veliko žalostjo v srcu obujam tragične trenutke izpred petnajstih let,« je dejala in dodala, da je v Bosni danes težko najti službo. Tudi za mlade ni lahko, še vedno je veliko ovir, vendar se želja, pravzaprav upanje v boljše življenje nikakor noče vdati. (sas) Gospa Nezira (druga z desne) je obujala spomine na srebreniški pokol kroma / TRST Sreda, 7. julija 2010 7 PRIČEVANJE - Aldo Baldini, nekdanji administrativni direktor tržaške univerze »Do vstaje je v mestu prišlo že 30. aprila« Spomini na leto 1945 » Vojna sproži pravo klavnico, o kateri je bolje molčati ... Njegovih prednikov se je v Kostanji-ci, ki je takrat nosila ime Castagna d'Istria, oprijelo hišno ime »i ricchi« (bogati). »Nekaj njihovega stila sem ohranil,« se Aldo Baldini, ki nosi elegantno obleko, pod brado pa priljubljen metuljček, pošali med našim pogovorom v miramarskem Centru za teoretično fiziko Abdus Salam. In skoraj v isti sapi doda, da ne ljubi vidnosti, izpostavljanja v javnosti. Aldo Baldini bi si intervju nedvomno »zaslužil« zaradi svoje dolge in uspešne poklicne poti. Desetletja je bil namreč administrativni direktor ali vodilni funkcionar pomembnih izobraževalnih in znanstvenih institucij: tržaške in videmske univerze, a tudi konzorcija za fiziko, ki je v Trstu ustanovil visokošolski center Sis-sa, raziskovalno naselje na Padričah, Sin-hrotron in druga znanstvena središča. Naš pogovor pa se je dotaknil predvsem njegovega doživljanja druge svetovne vojne, tistih zadnjih aprilskih dni. Kajti spomini na maj 1945 so lahko tudi zelo različni. »Vojna je grda in neumna. Njeni sestavni elementi so res pogum in herojska dejanja, a vojna tudi dobre ljudi spremeni v hudodelce.« Aldo Baldini pravi, da so njegovo istrsko otroštvo zaznamovali zelo dobri odnosi s hrvaškim in slovenskim prebivalstvom. »Naši koloni so večerjali z nami, odnosi so bili odlični. Nikoli nisem razlikoval med nami - Veneti in njimi - Hrvati. To so bili čudoviti ljudje, sovraštvo je prišlo kasneje, po vojni. Vojna sproži pravo klavnico, taka čustva in dejanja, o katerih je bolje molčati.« Z ideologijami se je Baldini seznanil v klopeh tržaškega učiteljišča. Njegov sošolec Sergio Cermeli se je ogreval za komunizem. »Srčno je verjel, da bo komunizem zmagal in izboljšal svet, jaz pa sem bil prepričan, da ne bo preživel, da se bodo tudi komunistični voditelji naposled obnašali kot ostali. Bil sem demokrat. SSergiom sva nasprotovala fašizmu, ki je vsiljeval eno samo stranko. Po mojem mnenju je režim povzročil veliko napako, ko je zaprl slovenske šole, nasilno zamenjal imena in priimke. Sergio se mu je aktivno uprl, po kapitulaciji Italije je tudi naskrivaj tiskal glasilo Lavoratore, marca 1944 so ga fašisti ustrelili. Jaz ne, ker nisem okrog sebe videl nobene alternative.« Baldini je bil sredi druge svetovne vojne dvajsetletni fant, ki se je tako kot številni vrstniki znašel pred težko odločitvijo. »Na eni strani so bili patrioti ali partizani, na drugi pritiski nemške delovne organizacije TODT. Izbral sem slednjo, tudi zato, ker je bil oče železničar in bi v nasprotnem primeru prestal marsikaj hudega. Sodeloval sem pri gradnji predora na Trgu Foraggi, na splošno pa skušal delati čim manj, da bi bila moja pomoč nacistom čim manjša. Od januarja '45 sem gojil stike z organizacijo železničarjev Corpo volontari della liberta, v kateri so bili prostovoljci, ki so se borili za svobodo. Med železničarji je bilo veliko Slovencev, Hrvatov, komunistov, predvsem pa veliko spoštovanja.« Baldini je bil po izobrazbi učitelj, za sabo pa je imel tudi študij violine in kompozicije. »Organizacija TODT je imela svoj orkester in kmalu sem se mu pridružil: predlagal sem, da člani orkestra ne bi več delali, ampak se posvečali izključno glasbi. K sreči so se tudi ostali glasbeniki strinjali. Med njimi je bilo tudi nekaj Slovencev, tudi takih, ki so podpirali »titovce«. 25. aprila 1945, ko je bila Italija osvobojena, sem predlagal, da ostanemo doma. 30. aprila smo se podali na ulice, da bi razorožili tiste naciste, ki so še vztrajali v mestu.« Baldini se spominja, kako je s petimi prijatelji v Ulici De Amicis najprej razorožili »repubblichina« (člana fašistične salojske republike). »Vzeli smo mu mitraljez in ga poslali domov, mi pa jo mahnili proti Trgu Pe- Vsa objavljena pričevanja in I več fotografij na WWW.primorski.eu stalozzi. S seboj smo imeli še dve pištoli, eno puško in dve mušketi ...po Istrski ulici pa so se spuščali nemški tanki, džipi, oklepni avtomobili. Skočili smo na cesto in vzkliknili: predajte se! Njihov poročnik je dal ukaz, ki ga nisem razumel, a na anteno so kmalu razobesili belo zastavo. Takrat sem pomislil: bog obstaja! A tudi, da je poročnik popolnoma nor! Kolono smo prepustili skupini, ki je bila pri Vatikanu: pospremili so jih v mesto, nikoli pa nisem izvedel, ali so se res predali. Najbrž so vožnjo nadaljevali proti Barko-vljam, saj se Nemci niso hoteli predati Titu. Šele kasneje sem razumel, da je bil tisti poročnik zelo pameten ... « Baldini in njegovi tovariši so se spustili po Ulici Molino a Vento, kjer jim je nek prostovoljec dejal, da so se nemški vojaki zaprli na sodišče. »Mi smo se podali do glavne pošte in se ustavili v Ulici Milano, kjer so nas Nemci obstreljevali z mitraljezom, za katerega smo pravili, da »kosi travo«, saj je dosegal dva tisoč izstrelkov na minuto. Moj prijatelj Antonio Amatori - Tonino je hotel po vsej sili prečkati ulico, zaman sem ga skušal odvrniti od tega: zadeli so ga. Petkrat smo ga s prijatelji skušali rešiti, a neuspešno. Naposled je prišlo vozilo rdečega križa in Nemci so, korektno, ustavili obstre- Aldo Baldini danes (levo) in kot violinist med 2. svetovno vojno (desno) kroma 4 t o ljevanje. Tonino je bil ves čas zavesten, v možganih pa je imel kroglo. Svoji mami je rekel, da bo čez štiri dni umrl, in res je bilo tako. To smrt sem »prebavil« šele pred nekaj leti, zanjo sem se počutil odgovoren... Naslednji dan je bil 1. maj. V Trst je vkorakala Titova vojska, 2. maja mi je nek Metlika, ki je poveljeval skupini someščanov, odvzel trikoloro in orožje. Komanda CLN (Comitato di liberazione nazionale) je morala zapustitiprefekturo, morali smo molčati in mirovati. To je bila najbrž največja napaka »titovcev«: italijanske zastave so zamenjali z rdečimi, nasprotovanje Italijanov je bilo neizbežno.« Baldini trdi, da večina meščanov ni mogla sprejeti dejstva, da bi Trst prešel pod Jugoslavijo, saj je bilo mesto po nastopu ire-dentizma italijansko. To je bil po njegovem mnenju tudi razlog, zaradi katerega krajevni CLN ni sodeloval z Osvobodilno fronto in komunisti. »Tržaški komunisti so želeli priključitev k Jugoslaviji, isto so pridigali slovanski duhovniki. Zato so komunisti tudi zav- lačevali z vstajo, saj so čakali na Titove vo- Na pripombo, da smo zbrali tudi spomine aktivistov OF, ki govorijo o sa-botažnih akcijah v zadnjih aprilskih dneh in prvomajski osvoboditvi, je Baldini dejal: »Je že mogoče, da je tudi kdo drug deloval v isti smeri in na primer ne vem, katerega političnega prepričanja je bila skupina pri Vatikanu. Lahko pa povem, kar sem videl na svoje oči: do prave vstaje je v mestu prišlo že 30. aprila zjutraj.« Kako pa je Baldini doživljal štiridesetdnevno jugoslovansko oblast? Je vedel za umore in deportacije? »To so bili grdi dnevi, vedeli smo, da ljudje izginjajo. Med njimi je bilo veliko ne-dolžnežev. Tudi stari prijatelji smo se znašli na različnih bregovih. Šlo je za splet različnih okoliščin: po eni strani slovanski ek-spanzionizem, po drugi dejstvo, da smo Veneti imeli vso oblast v svojih rokah, po tretji želja tlačenih, da se uprejo. Razumljivo je, da so se nekateri hoteli maščevati.« Poljanka Dolhar OPZ LADJICA - Devinski vrt ustvarjalnosti Otroci z lutkami pričarali zgodbo o iskanju prijateljstva Na sedežu pevskih zborov v Devinu se je prejšnji teden odvijala otroška lutkovna delavnica, ki jo že več let prireja Otroški pevski zbor Ladjica pod naslovom »Devinski vrt ustvarjalnosti«. Otroci so pod strokovnim vodstvom Irene Zubalič Žan izdelali lutke in oblikovali predstavo po literarni predlogi, ki jo je nudila igra Zlatka Kriliča Jajce. Nastala je tako zgodba o deklici Joji, ki je pričakovala, da bi se iz jajc zvalil piščan-ček-petelinček Franc. Toda iz jajc so poprej prikukale na svet najrazli- čnejše druge živalice, od gosenice do zmaja, in šele na koncu je začivkal toliko pričakovani Franc. Deklica, ki je iskala samo enega prijatelja, jih je na koncu dobila celo kopico. Svojo predstavo so otroci javno izvedli ob zaključku delovnega tedna v petek, 2. julija, in si z njo zaslužili navdušeno ploskanje zbranega občinstva. Nastopili so: Antoniette Tinta, Zdenka in Ivan Pupis, Matija Okretič, Urška Terpin, Beatrice Susa, Tina Fabi, Svetlana Brecelj, Mira Tavčar, Petra Pahor, Martina Bearzi in Ivana Pahor. Režiserki Zubaličevi je pomagala Katja Tavčar, v delavnici pa sta sodelovali še Nina Pahor in Nada Tavčar. Koordinatorka Devinskega vrta ustvarjalnosti Marja Feinig je ob koncu enotedenskega dela z zadovoljstvom ugotovila, da se je delavnica odvijala v sproščenem in prijateljskem vzdušju, a vseeno zelo intenzivno. Poudarila je tudi, da ta gledališka dejavnost iz leta v leto napreduje in pridobiva na kvaliteti. OPČINE - Koncert Ruska in ukrajinska pravoslavna glasba Tržaški mešani pevski zbor Vox ecumenica je prejšnji ponedeljek priredil koncert ruske in ukrajinske pravoslavne glasbe, ki je v ekumenskem duhu zazvenel v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Gostujoči zbor Cappella Musicae Antiquae Orientalis je edini tovrstni zbor na katoliškem Poljskem in je pravzaprav izjema le v umetniškem smislu, saj se specifično ukvarja s pravoslavnim repertoarjem izven liturgičnega okvira in ne deluje v sklopu pravoslavne skupnosti. Ustanovil ga je leta 1984 zborovodja Leon Zabo-rowski, ki je bil tedaj študent na moskovskem konservatoriju in je danes docent zborovodstva na glasbeni akademiji v Poznanu. Zbor se je uveljavil na svojem specifičnem področju s tekmovalnimi uspehi in je imel na stotine nastopov na festivalih po vsej Evropi. Kdor povezuje pravoslavno petje z mogočnim zvokom velikega zbora in izrazitimi dinamičnimi kontrasti, je spoznal drugačne barve komornega pristopa te triindvajsetčlanske skupine, ki skrbi najprej za čist in homogen zvok in se izraža v umirjenih tonih z uporabo omejenega dinamičnega razpona. Ubrano petje a cappella je nežno pospremilo poslušalce skozi klasike pravoslavne literature kot sta na primer Iže heruvimi Dmi-trija Bortnjanskega in Otče naš Nikolaja Kedrova, skladbe Ivanova, Česnokova, Čajkovskega in drugih vzhodnih avtorjev. Iskanje uglajenega zvoka znotraj zelo zaupnega, umirjenega izraza je ustvarilo prijeten, izvrsten, a nekoliko enoličen zvočni vtis, katerega je župnik Franc Pohajač ponudil v zanimivo branje v luči večplastnih vsebinskih nivojev tovrstne literature v odnosu do besedil in do konteksta. V svojem zaključnem pozdravu nastopajočim je namreč pohvalil težnjo k petju v pianissimu, mirno govorico pevcev, ki vedo, kaj pomeni peti v svetišču in torej posredovati izraze vere in pobožnosti v cerkvenem okviru. Zbor je bil deležen zelo toplega sprejema občinstva, kateremu se je oddolžil z voščilom Mnogaja leta, s poljsko ljudsko pesmijo in še s ponovitvijo molitve, pri kateri je solo zapela sopranistka Lajla Zaborowska. Zbor iz Poznana je imel štiri celovečerne nastope v sklopu povezave s tržaškimi pevci, ki so mu priredili koncerte v Trstu, na Opčinah in v Ljubljani. Gostovanje je nastalo v znamenju izmenjave, saj bo zbor Vox ecumenica kmalu vrnil obisk z nastopom na mednarodnem festivalu Dnevi pravoslavne glasbe v Rydzni. (ROP) Popravek V sobotni številki dnevnika smo na 8. strani objavili sliko srečanja nekdanjih sošolcev nabre-žinske nižje srednje šole Iga Grudna. Kot kaže, so, ko so nam poslali fotografijo, pozabili na eno od udeleženk, na Eleno Le-giša, ki se je slikala z ostalimi, medtem ko so enemu, Pacorju, »poitalijančili« priimek, piše se namreč Pahor, in mu pozabili pridati ime, Kristjan. Tako bi moral biti seznam popoln in imena pravilno zapisana. 8 Sreda, 7. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR / MODA - ITS Nine Pred novimi modeli v muzeju na ogled kreacije prejšnjih let Še približno deset dni nas loči od modne prireditve ITS (International Talent Support), ki naše mesto vsako leto za kratek čas postavi v žarišče modnega dogajanja. Letos bo prireditev ITS doživela že deveto izvedbo, za njeno realizacijo pa še vedno skrbi tim sposobnih in delavnih mladih ljudi, ki jih vodi idejna snovateljica prireditve Barbara Franchin. Naj povemo, da se bo tudi letos dogajalo v prostorih bivše ribarnice, prireditev pa bo - tako kot vedno - odprta le za tiste, ki so tako ali drugače vpeti v modno dogajanje. Za vse tiste, ki pa bi radi spoznali vsaj kanček drznega in ekstavagantnega modnega sveta, pa je te dni na ogled ožji izbor oblek, ki jih je strokovna žirija na preteklih izvedbah prireditve ITS razglasila za najlepše. Trgovinski muzej v Ul. San Nicolo bo namreč do konca julija med eksponati, ki so sestavni del stalne muzejske zbirke, gostil tudi osem oblek, ki so jih ustvarili mladi oblikovalci. Več o razstavi sta na ponedeljkovi krajši predstavitvi povedala predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki to prireditev podpira že od vsega začetka, in orga- Na Opčinah jutri čar orientalskega plesa Letošnje Poletje pod kostanjem odlikuje zvrstna raznolikost programa. Po glasbi in gledališču bo jutri zvečer na sporedu ples, in sicer orientalski ples. Skd Tabor bo namreč gostilo italijansko prvakinjo ter svetovno podprvakinjo v trebušnih plesih Simono Minisini, ki je med drugim tudi dobitnica nagrade na prestižnem Mednarodnem festivalu v Kairu "Ahlan Wa Sahlan. Večkrat je plesala oz. zastopala tudi Slovenijo, kjer tudi poučuje v Plesnem centru Terpsihora v Šempetru. S svojimi gojenkami iz Cluba Sunshine iz Palmanove bo pričarala magično atmosfero ob Nilu in piramidah, med zgodovino in sodobnim svetom, v vrvežu tržnice in spokojni naravi, v duhu sobivanj različnih kultur in verstev. Orientalski ples je zelo čustven in nabit z energijo glasbe in plesalke. Plesalka se mora v prvi vrsti sprostiti, najti stik z glasbo in začutiti njeno zgodbo. Pomembno je tudi to, da je interpretacija plesa drugačna na odru kot drugje. Trebušni ali orientalski ples je ples medenice, bokov in prsnega koša. Tradicionalno je zelo povezan z religijo in kulturo Egipčanov, Turkov in Indijcev. Azijski ples poudarja gibe rok in glave, turški pa predvsem gibanje hrbtenice. Ker se je ples zelo razširil tudi na Zahod, se je razvila nova oblika trebušnega plesa - klasični orientalski ples, ki je mešanica vseh stilov. Vse nam bodo skušale posredovati kraljica orientalskih plesov Simona Minisini in njene gojenke jutri, v četrtek, 8. julija na dvorišču Prosvetnega doma, z začetkom ob 21.00. POLETNI FOTOUTRIP '10 NA POČITNICE - S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Bari 52 58 12 89 55 Cagliari 26 70 45 10 41 Firence 56 60 22 47 45 Genova 86 16 63 6 90 Milan 31 37 23 3 55 Neapelj 38 43 52 7 63 Palermo 30 87 73 14 59 Rim 12 22 64 87 39 Turin 32 55 50 68 30 Benetke 6 35 53 83 68 Nazionale 79 68 71 58 90 J^m-Hi) Super Enalotto Št. 80 9 34 57 72 84 88 jolly 43 Nagradni sklad 3.225.820,10 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 95.217.068,21 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 60.484,13 € 1.271 dobitnikov s 4 točkami 380,70 € 50.567 dobitnikov s 3 točkami 19,13 € 3 ftt^TTl TrkfrH - u i-t Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. Superstar 72 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 38.070,00 € 226 dobitnikov s 3 točkami 1.913,00 € 3.598 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.446 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 48.101 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes Danes, SREDA, 7. julija 2010 CIRIL IN METOD Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 15.38 Jutri, ČETRTEK, 8. julija 2010 ŠPELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,9 stopinje C, zračni tlak 1016,9 mb raste, 7 km severoza-hodnik, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,7 stopinje C. [I] Lekarne Pred prikazom novih »mladih« zamisli so v Trgovskem muzeju na ogled modeli iz prejšnjih let kroma nizatorka dogodka Barbara Franchin. Prvi je povabil širše občinstvo, naj si pride ogledat avantgardne presežke modnih oblikovalcev, ki jim je tržaška prireditev pomenila pomembno odskočno desko za uveljavitev v modnem sektorju. Franchi-nova pa je pojasnila, da se v njihovem arhivu nahaja več kot 250 unikatnih oblek, še enkrat toliko fotografskega gradiva in risb, ob tem pa je še dodala, da so tokrat na ogled postavili le drobtinico iz njihove bogate zakladnice idej. Na ogled je namreč osem oblek, ki so jih ustvarili oblikovalci z različnih kontinentov. V prvi avli sta tako na ogled dve stvaritvi, v drugi avli je na ogled pet ekstavagantnih oblek, v zadnjem razstavnem prostoru pa lahko obiskovalci občudujejo prekrasno obleko južnokorejskega oblikovalca, ki se je za naziv najboljšega potegoval na peti izvedbi modne prireditve ITS. Razstava izbranih oblek v tržaškem Trgovinskem muzeju bo na ogled do konca julija, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, ob torkih in sredah pa so vrata muzeja odprta tudi med 15. in 17. uro. Razstava je vstopnine prosta. (sč) Loterija 6. julija 2010 Do sobote, 10. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino vedno 3D«; 15.05, 18.05, 21.05 »Seks v mestu 2«; 16.30, 19.00, 21.20 »Mrk«; 16.20, 18.40, 21.10 »Mora v Ulici Brestov«; 17.15, 19.15, 21.15 »Naj ostane med nami«; 16.15, 18.30, 20.40 »Zgodba o Johnu Lennonu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 16.45, 18.15, 19.00, 20.15, 21.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il concerto«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Toy Story 3«; 22.15 »Toy Stroy 3 (3D)«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 20.50 »Toy Story 3 (3D)«; Dvorana 3: 16.30, 18.50, 21.15 »»The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 4: 18.00 Tata Matilda e il grande botto«; 18.00 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Christine Cristina«. H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ je možen vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. M Izleti AMBASCIATORI - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Toy Stroy 3 (3D)«. ARISTON - 18.45 »Il segreto dei suoi occhi«. Poletna arena: 21.15 »Dieci inverni«. CINECITY - 16.00, 17.10, 18.00, 18.30, 20.00, 20.30, 21.15, 22.20 »The Twilight saga: Eclipse«; 16.10, 17.15, 18.35, 19.45, 21.20, 22.00 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga«; 16.30, 20.00, 22.15 »A-Team«; 16.00 »Tata Matilda e il grande botto«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni dopust. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 22.00 »La papessa«; 20.20 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »About Elly«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.10, 21.00 »Mrk«; 17.20, 19.20, 21.20 »Veronika se odloči umreti«; 17.30, 19.40, 21.50 »Morilci«. KOPER - PLANET TUŠ 20.30 »Robin Hood«; 15.50, 18.10 »Shrek za DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 16. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo 30. letnice pobratenja s P. D. Integral (LJ). Proslava bo na Planini pri jezeru v nedeljo, 18. julija. Avtobus bo odpotoval s Trga Oberdan ob 6. uri, iz Opčin izpred hotela Daneu ob 6.15. Tržaški planinci se bomo peljali do Stare Fužine in nadaljevali peš do Planine Blato in do Koče pri jezeru. Informacije in vpis na tel. 040220155 (Livio) ali 040-413025 (Marinka). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 25. julija, enodnevni avtobusni izlet v Dolomite in sicer na jezero Misurina - Lago Misurina z vzponom s sedežnico na Col de Varda. Vse informacije in vpisnina na tel. št.: 040-200782 Frančko ali 040226383 Viktor. SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitor-ja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. I Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik / TRST Sreda, 7. julija 2010 9 H Čestitke Naša prijateljica MARICA iz Briščik praznuje danes rojstni dan. Vse najboljše in dosti zdravja ji želita prijateljici Meri in Romana. V teh dneh so uspešno opravili maturo: SARA CERNICH, DAVID CETTOLO, NICOL KRALJ, KARIN MILKOVIČ in VERONIKA ŽERJAL. Iskreno jim čestita AŠZ Sloga. IRINA SANCIN iz Boljunca in IVAN sta se odločila in na skupno pot stopila, do Tahitija odpotovala sta, da bi si rinke izmenjala. Domov se vrneta poročena, polno ljubezni do zadnjega kotička srca in polno srečnih let vama želita Vida in Marta z družinama. Živijo ohcet! Ü3 Obvestila NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici (št. 224 - TS, tel. 0403773677, 336-6867882) bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, ob torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. Vodeni ogled ob 18.30. V prostorih poteka razstava slikarke Donatelle Bartoli »Natura & Cultura«. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor danes, 7. julija, ob 20.30 na sedežu društva Vaške skupnosti v Praprotu. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev odbora za obdobje 201012, razno. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na sklepno srečanje letošnje sezone in na družabnost, ki bo danes, 7. julija, ob 19. uri v gostilni na Pesku. ARTEDEN/10 v Lonjerju - julij: četrtek, 8., ob 20.00 projekcija dokumentarnih filmov o Lonjerju P. Ru-deža in S. Zocha, sledi zabava s skupino Alter ego s kioski; petek, 9., ob 20.00 delavnica likovnega izražanja za odrasle in otroke pod vodstvom skupine Artea Trieste; sobota, 10., ob 20.00 At Vernissage, odprtje razstave nastalih del na Artednu10, predstavitvena beseda umetnica L. To-masetig, plesna performance D. Grgič in L. Zampar. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - V četrtek, 8. julija, bo na prireditvi Poletje pod kostanjem v Prosvetnem domu na Opčinah tudi sejem rabljenih knjig in novosti na knjižni polici. ARTEDEN KIDS - likovna delavnica za osnovnošolske otroke pod mentorstvom umetnikov skupine »What is A« iz Barcelone do petka, 9. julija, od 9. do 12. ure v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave: jana@arte-den.org, ali na tel. št. 333-8578924 (Ilary). DEKLETA SPD KRASJE bodo na razpolago za pisanje nalog, ponavljanje in utrjevanje znanja ter za pomoč pri poletnem branju. Osnovnošolci in nižješolci se bodo obenem v prijetni družbi lotili umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu društva v Trebčah št. 143, do petka, 9. julija, od 9. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. št. 3331176331 (Nidia Sivitz). DRUŽINSKE FOTOGRAFIJE, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 195080 bomo zbirali v Slovenskem informativnem centru (Ul. Filzi 14), ki ga v Narodnem domu upravlja NŠK, do 9. julija, od pon. do petka, 9.30 -11.30. Slike bomo takoj preslikali in vrnili. Cilj projekta je, da prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Tržaškem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Na podlagi zbranih podob želimo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo ZTT. Info: 0403481248 (pon.- petek 9.30-11.30, torek in čet. 15.30-18.30) ali info@in-fonarodnidom.eu. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v Križu poletno delavnico za otroke od 7. do 12. leta Poletje v glasbi (igranje, koreografirano petje, glasbena pravljica, likovna dejavnost, igre... ) do 9. julija. Info na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v izmenah: julija: 9., 10., 11., 17., 18.; ju- lija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yc-cupa.org; www.yccupa.org. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL v sodelovanju z Rajonskim svetom za zahodni Kras prireja na dvorišču krajevnega urada Kino na prostem. V petek, 9. julija, »La prin-cipessa e il ranocchio«; v četrtek, 15. julija, dokumentarni film slovenskega fotoreporterja »Bil sem zraven«. Prisoten bo režiser Jurij Gruden. Začetek ob 21. uri, v primeru slabega vremena bodo filme predvajali v Kulturnem domu na Proseku. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 10. julija, ob 18.00 obisk kleti Castelvecchio. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ORATORIJ V KRIŽU - Slomškovo društvo, župnija v Križu in Slovenska komisija za mladinsko pastoralo prirejajo počitniške dneve za osnovnošolsko mladino do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Info in vpis na tel. št. 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK PESCATORI vabi v soboto, 10. in v nedeljo, 11. julija, v Ljudski dom v naselju sv. Sergija (Ul. Di Peco) na praznik komunističnega tiska. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja Dežele FJK iz Kmetijsko živilskega področja: tehnike vinarstva 50 ur; predelava prašičjega mesa 56 ur; tehnike oljkarstva 60 ur. Področje upravljanja podjetja: uspešna komunikacija 33 ur; tehnike prodaje 48 ur; splošno knjigovodstvo 60 ur; upravljanje finančnega poslovanja podjetja 60 ur. Tečaji so namenjeni prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Pogoja morata biti izpolnjena na dan vpisa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Cena: 1,00 evro za vsako uro, brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. Vpisovanja na sedežu v Ul. Ginnastica 72 - TS (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE v juliju - 20 ur z izkušenim španskim profesorjem. Info na sedežu Sklada Mitja Čuk, tel. št. 040-212289 ali v uradu od 10. do 12. ure, Proseška ul. 131, Opčine. E-mail: info@skladmc. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo La Quercia organizirajo v sredo, 14. julija, za družine in otroke bivajoče na teritoriju treh občin enodnevni izlet v Gardaland. Info na tel. št. 040-2071386 ali na 0402907151, najkasneje do ponedeljka, 12. julija. Mesta so omejena. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne (teorične in praktične) tečaje za otroke od 6. do 18. leta v razredu »optimist«, »europa« in »laser«, nudi jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Potrebna sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Razred »optimist« -od 6 do 10 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra; razred »europa-laser« - od 12 do 18 let: od ponedeljka, 12. do petka, 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; tpkcntsirena@libe-ro.it. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic, od 13. do 16. julija, v jutranjih urah. Informacije na tel. št. 040-774586 ali 333-4784293. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren obvešča, da bo v juliju vadba potekala le ob torkih (13., 20., in 27. julija) od 19. do 21. ure, kot običajno, v prostorih Trubarjeve dvorane na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. 60. LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE ste vabljeni na drugi pripravljalni sestanek, ki bo v četrtek, 15. julija, ob 18. uri v Partizanskem klubu v Bo-ljuncu, da dokončno odločimo kje in kako praznovati našo okroglo obletnico. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od l. 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 5. do 16. julija; od 19. do 30. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; info@yccupa.org; www.yc-cupa.org. DEUTSCH LERNEN - LEICHT GEMACHT! V poletnih mesecih vam nudimo tečaje ali individualne lekcije nemškega jezika za vse starosti in stopnje z usposobljeno pedagoginjo iz Avstrije. Info: Slomedia, Ul. Polonio 3, tel. št. 040-3476031 od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 19. do 23. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. OBČINA DEVIN NABREŽINA je spet odprla duri Centra NetPoint v Grudnovi hiši v Nabrežini. Namenjen je otrokom in mladostnikom do 14. leta starosti. Urnik: torek in četrtek od 9. do 13. ure do četrtka, 29. julija. Vpišete se lahko ob urah odprtja centra. Info: g. Fabris - Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, okence urada za stike z javnostjo in evropske projekte. Tel. št. 040-2017372, fax: 040-201307, e-po-šta: fabris@comune.duino-aurisi-na.ts.it. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072 (od 9. do 13. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzeni- ci od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,...) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. IS Prireditve SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 8. julija, Club Sunshine - Palmanova »Večer orientalskih plesov«; v četrtek, 15. julija, celovečerni film »In-victus« (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman); v četrtek, 22. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v petek, 9. julija, ob 17.30 v okviru Openskih poletnih večerov - Skupaj na Opči-nah na odprtje likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk »Živali in narava se veselijo, se igrajo in se spoštujejo... « Nastopil bo zbor Kraška burja iz Socialno varstvenega zavoda Dutovlje. ZBOR JACOBUS GALLUS gosti priznani sirakuzanski mešani zbor Mu-sicAntiqua. Obe skupini bosta v soboto, 10. julija, oblikovali koncert v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe ob 20.30. KD KRAŠKI DOM vabi, ob 40. letnici delovanja, v sodelovanju z upravitelji jame pri Briščikih, na »Pevski pozdrav iz kraških globin«. Program bodo oblikovali: Žepz Multifariam iz Rude, Mepz Paktet iz Kotmare vasi (Koroška) in Mopz Kraški dom. Koncert bo v nedeljo, 11. julija, ob 17. uri v jami pri Briščikih. SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z 49. Mednarodnim zborovskim tekmovanjem Seghizzi v sklopu deželne revije Seghizzi in regio-ne vabi na koncert otroškega zbora iz Varšave, ki bo v četrtek, 15. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na koncerta mednarodnega Mladinskega orkestra Intercampus v petek, 16. julija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. H Poslovni oglasi V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) H Mali oglasi IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 3489298134. PRODAM novo peč Piazzetta 655 -EHT, še v embalaži. Cena 2.600,00 evrov. Tel. št.: 333-2870593 (po 17. uri). PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Poklicati tel. št.: 333-1890739. PRODAM MOTOR KTM EXC 125 cc, super motard, letnik 2003, v dobrem stanju, malo prevoženih kilometrov, možnost preizkušnje. Cena 3.600,00 evrov. Tel. 339-8836705 - Nik. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040-280910. SADIKE OLJKE belica prodamo po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. Bil Osmice DRUŽINA KOŠUTA je odprla osmico, Križ 422. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040220605. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel. št.: 040-200634. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. NA OPČINAH pri Kvrtičevih je odprta osmica. Tel. 040 - 211454. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040 - 299806. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerja-lu. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. št. 040-229174. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je odprl Škerk Alberto v Trnovci. Tel. št. 040-200937. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Tel. 040229349. Toplo vabljeni! V GABROVCU pri Bogdanu in Mar-lenki je odprta osmica. Tel. št. 040 -2296068. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI št. 10 sta odprli osmi-co Mavrica in Sidonija. Tel. št. 040 -208987. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040 - 229211. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah, toplo vabljeni! Prispevki V spomin na drago Marto Stefančič darujeta Zorka in Edi Vidoni 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Marto Stefančič darujeta Laura in Gigi Sedmak 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Dragico Pangos Paulina darujeta Danila in Darinka z družinama 30,00 evrov za Sklad Lucchet-ta - Ota - DAngelo - Hrovatin. V spomin na Marto Stefani vd. Cah darujeta Ankica in Drago 30,00 evrov za ŠD Mladina. V spomin na brata Nina Vidalija daruje sestra Lija z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 50,00 evrov za MoPZ Tabor, 50,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih in 50,00 evrov za SKD Grad. V spomin na strica Ninota darujeta nečaka Robi in Kristina z družinama 70,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na drago Vlasto Žerjal daruje Olga Družina 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. 1 0 Sreda, 7. julija 2010 KULTURA / ČEDAD - Mittelfest 2010 Demoni bodo zavladali na letošnjem festivalu Demoni naj bi bili simboli evropske kulture, ki bi v trenutni šibkosti potrebovala globja sporočila V mestu Hudičevega mosta bodo od 17. do 25. julija bivali tudi Demoni 19. Mittelfesta, ki so jih v duhu Dostojevskega privabili odgovorni za umetniško vodstvo festivala vzhodnoevropskih prireditvenih dejavnosti. Čedad bo tudi letos osrednji gostitelj gledaliških, plesnih, glasbenih in lutkovnih dogodkov, ki se bodo iz prostorskih razlogov širili tudi v Gorico in Videm. Demoni so po konceptu organizatorjev simbol evropske kulture, ki bi v trenutni šibkosti, vsebinski in moralni površnosti potrebovala globlja sporočila, za katera mora odgovorno poskrbeti tudi umetnost. Geslo letošnjega festivala je vezano predvsem na program gledališke sekcije, kot je na tiskovni konferenci v čedajski občinski dvorani pojasnil umetniški vodja Furio Bordon, ki je letos znatno okrepil gledališko ponudbo z odmevnimi gostovanji. Tri velike predstave in trije komplementarni dogodki bodo tvorili vsebine Projekta Dostojevski, ki se bo pričel s skoraj pe-turnim, filološko dokumentiranim prikazom zgodbe bratov Karamazov režiserke Marinelle Anaclerio (16. julija v gledališču Verdi v Gorici). Slovensko mladinsko gledališče bo pristopilo na bolj eksperimentalen način k romanu Zločin in kazen v sugestivni interpretaciji režiserja Diega de Bree, kontro-verzni Ejmuntas Nekrošius pa bo 24. julija privabil v gledališče Giovanni da Udine za obsežno gledališko doživetje z naslovom Idiotas. Ansambel Compa-gnia del Sole bo oblikoval tri dodatna srečanja z branjem tekstov Dostojevskega. Z monodramo Thom Pain kandidata za Pulitzerjevo nagrado Willa Enoja bo letošnji nagrajenec v Canne-su Elio Germano debitiral na Mittelfe-stu v sklopu trojice predstav pripovednega gledališča. Gledališki program bo dopolnila Trilogija spomina z vizualnimi in zvočnimi sugestijami skupine Muta Imago. Protagonist plesne renesanse na lanskem Mittelfestu Walter Mramor je kot umetniški vodja plesne sekcije poskrbel za program, ki s projekti po literarni predlogi »dobi navdih v preteklosti in gleda na bodočnost«. Proces Franza Kafke bo osnova koreografije Staše Zurovaca za hrvaško gledališče Zajc, subretka in plesalka Rossella Brescia pa bo protagonistka Cassandre Christe Wolf s koreografijami Luciana Cannita. Ob stoti obletnici smrti goriškega pesnika Carla Michelstaedterja bo premierno zaživela plesna meditacija z izvirno glasbo Glauca Veniera, presenetljivi in genialni stroji Leonarda da Vincija pa bodo postali snov atletskih podvigov skupine Kataklo v predstavi Love machines. Po lanskem uspehu bo tudi letos na sporedu gala večer mednarodnih zvezdnikov plesne scene s prvaki najbolj znamenitih ansamblov iz New Yorka, Hamburga in Pariza, ki bo odprl festivalski program v soboto, 17. julija. Claudio Mansutti je sestavil raznolik glasbeni program, ki se bo odprl s srečanjem med raziskavami po antičnih čedajskih kodeksih v izvedbi skupine Dramsam in jazzovsko improvizacijo Glauca Veniera. Žanrski kontrasti bodo zaznamovali tudi projekt, ki bo združil operni zbor in orkester gledališča Verdi in znano vokalno skupino Swingle Singers. Vzhod in Zahod se bosta zrcalila v programu korejskega fil-harmoničnega orkestra Gyeonggi, ki bo predstavil tudi svetovno premiero skladbe Michaela Nymana. Poljska pevka Magdalena Aparta in italijanski pianist Antonio Ballista bosta oblikovala po-klon Chopinu z izvedbo njegovih manj znanih samospevov, pisatelj in režiser Alessandro Baricco in violončelist Mario Brunello pa se bosta konfrontirala na osnovi Beethovnove devete simfonije. Osrednji dogodek glasbene sekcije se bo nekoliko oddaljil od srednje Evrope s koncertom Bobbyja Mc Ferrina, ki bo 25. julija v gledališču Giovanni da Udi- Slovensko mladinsko gledališče bo predstavilo Zločin in kazen ne. V sodelovanju s festivalom Folkest pa bo zaživelo malo potovanje v svetu harmonike, najprej s folklornimi prizvoki bolgarske glasbe Martina Lubeno-va, nato z zgodovinskim prerezom od rekonstrukcije Leonardove „harmoni-ke» skozi stoletja glasbe s Sebastianom Zorzo. Govorniki tiskovne konference so v svojih izčrpnih predstavitvah opustili lutkovni program, ki bo letos potekal v okrnjeni obliki s tremi predstavami v uradnem programu. Kot je povedal organizacijski vodja Renato Manzoni je abonmajska kampanja že v teku, vstopnice za posamezne predstave pa bodo na voljo od danes (tudi spletna prodaja); obenem so voditelji festivala poskrbeli, da se ne bodo ponovila lanska sovpadanja predstav, z izjemo Nekrosiusove predstave in to zaradi njenega izjemnega trajanja. Tiskovna konferenca je bila kot običajno tudi priložnost za institucionalne pozdrave in izjave, ki jih je uvedel predsednik Mittelfesta Antonio Devetag. Nov čedajski župan Stefano Balloch je v svojem prvem javnem nastopu v tem okviru potrdil podporo mesta festivalskemu projektu. Pomen tega dogodka GORICA - Snovanja Sodobna slovenska literatura • v v» • v irscini Pri irski založbi Coiscem je izšla prva antologija sodobne slovenske literature v irskem jeziku. Pod naslovom »Dva: Dio-laim de Nua-Litriocht na Slo-veine« so zajeta dela več kot 60 pesnikov in pisateljev od poznega 19. stoletja do danes. Knjigo so sinoči predstavili v Iveagh House v Dublinu. Antologijo sta uredila Eoghan Mac Aogain in Gabriel Rosenstock, dela slovenskih literatov pa je prevajalo 22 prevajalcev. Naslovnico knjige, ki obsega 400 strani, krasi slika z naslovom Dva slovenskega slikarja Sergeja Kapusa. Poseben razdelek je v knjigi namenjen slovenskim haikuistom, so sporočili z Društva slovenskih pisateljev. Drevi bo v Dublinu še literarni večer, posvečen antologiji. Udeleženci bodo brali v treh jezikih - slovenščini, irščini in angleščini. V Sloveniji bodo antologijo predstavili septembra v okviru spremljevalnega programa 25. mednarodnega festivala Vilenica. (STA) za vsesplošno promocijo teritorija je poudaril tudi pokrajinski odbornik Franco Mattiussi, glas Dežele FJK pa je bil tisti odbornika za kulturo Roberta Mo-linara, ki je izrazil posebno navdušenje nad sicer zakasnjeno predstavitvijo programa, saj je festival letos resnično tvegal ukinitev zaradi pomanjkanja do-voljšnih finančnih sredstev. Dolgoletni inštitucionalni podporniki Mittelfesta pa se zavedajo pomena kontinuitete in so z vztrajnostjo uspeli zagotoviti nadaljevanje. Festival mora ostati ne samo kraj srečevanja evropskih kulturnih izrazov, a tudi priložnost za vrednotenje deželnih umetniških vrhuncev, kar bo zaznamovalo tudi nekatere plesne projekte plesalcev-ustvarjalcev iz našega teritorija in uvodni del programa, kot bo 8.julija nastopil s celovečernim nastopom moški zbor Polifonico di Ruda pred sodelovanjem na zborovski Olimpijadi na Kitajskem, 16. pa igralci dramske Akademije Nico Pepe, ki bodo nastopili v predstavi Mesto sonca po filozofu Tommasu Campanelli, s katero se bodo predstavili tudi na festivalu v Avignonu. Rossana Paliaga LONJER - Teden likovne govorice Šest umetnikov ustvarja na Artednu Ljubki Šorli v poklon Zazvenele so otroške pesmi Ljubke Šorli v uglasbitvah Tomaža Simčiča, Zorka Hareja in Andreja Bratuža in Stabat mater Giovannija Battiste Pergolesija Glasbeni cikel Snovanja, ki ga prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in društvo Arsatelje, je v dveh mesecih na različnih zanimivih lokacijah v Gorici in njeni okolici na desetih različnih prireditvah ponudil predstavitve številnih glasbenikov. Zaključil pa se je v velikem slogu v cerkvi sv. Ivana v Gorici na koncertu ob stoletnici rojstva Ljubke Šorli. Na ambiciozno zastavljenem koncertu so zazvenele otroške pesmi Ljubke Šorli v uglasbitvah primorskih skladateljev Tomaža Simčiča, Zorka Hareja in Andreja Bratuža in Stabat mater Giovannija Battiste Pergolesija. Otroški zbor SCGV Emil Komel je spremljal ansambel Arsatelje. Orkestracijo za godalni ansambel je pripravil Patrick Quaggiato, ki jo je z afiniteto do vsebine besedila in notne predloge oblikoval tako, da ni presegla preprostosti pesmi, ostajala je znotraj podanih glasbenih okvirov, jih dopolnjevala in predvsem podčrtala sporočilnost. Glasba je dodala nekaj poglobljene resnosti, ki se je ob čistih otroških glasovih razbohotila kot prispodoba varnega glasbenega objema. Otroci so pod vodstvom Damijane Čevdek Jug peli čisto, homogeno in z občutkom. Življenje in delo Ljubke Šorli je bilo zaznamovano z dogodki druge svetovne vojne in izgubo moža. Pergolesijeva sakralna drama Stabat mater, ki je posvečena trpeči Devici Mariji ob križu Jezusa Kristusa, je tako tudi simboličen prikaz trpečega življenja pesnice. Per-golesi naj bi Stabat mater pisal v deliriju smrti in se v njem zrcali njegova predanost veri. Delo je postala uspešnica in v 18. stoletju največkrat natisnjena skladba. Osrednja poanta drame je v vokalnih partih, orkester prinaša spremljavo in oblikuje emocionalno vzdušje. Postopno gradi efekt trpljenja in žalovanja. To zahtevno delo so izvedli zanesljivi pevki: sopranistka Erika Regulyova in altistka Mirjam Pahor. Dekliška vokalna skupina Bodeča neža je pripravila briljantno interpretacijo. Odlična sta bila tudi Godalni orkester Nova in dirigent Luigi Pistore. Dirigent, ki Ambiciozno zastavljen koncert je uspel poučuje na centru Emil Komel, je tokrat prvič vodil orkester Nova. Vsi nastopajoči so se z vso iskrenostjo vživeli v svoje vloge. Odkritosrčnost in enotnost sta kot najpomembnejša dejavnika v umetnino vlila potrebno življenje, ki so ga tudi poslušalci začutili. Luigi Pistore je povedal: 'Stabat mater smo izbrali, ker je letos Pergolesije-vo leto in ker je to eno od njegovih najlepših del. Poleg Ros-sinijevega je to tudi najpogosteje izvajan Stabat mater. ... Za vse nastopajoče je bila izvedba tega dela velik izziv in velika preizkušnja. Tudi zato sem bil ob izvedbi prijetno f. bumbaca presenečen, ker je veliko stvari zazvenelo tako kot mora.' Vsebinsko Stabat mater govori o žalosti in bolečini, a Per-golesi je napisal ganljivo glasbo, ki ob dobri izvedbi zažari kot čudovita umetnina. Pevke in orkester so pod taktirko Luigija Pistoreja poskrbeli za izvedbo, ki morda ni bila ves čas tehnično brezhibna, a je imela tistega nekaj več. Z njo je prebudila čustva v poslušalcih, ki so jo sprejeli kot nekaj velikega. Poklon, podarjen iz srca je vedno najlepši. In takšen je bil glasbeni poklon Ljubki Šorli. Metka Sulic PRVI POLFINALE - Urugvaj se je častno boril vse do zadnje sekunde Nizozemci tretjič v finalu Neuspešni poskusi v letih 1974 in 1978 - Proti Urugvaju znova zadela Robben in Sneijder Pokal bo gotovo ostal v Evropi - Strelca Južnoameričanov Forlan in Maxi Pereira Tako je Robben s tretjim golom za Nizozemsko zapečatil usodo prve polfinalne tekme; spodaj Urugvajec Diego Forlan ansa mr Giovanni Van Bronckhorst Kapetan Nizozemske je kraljeval na levem pasu. V obrambi je bil nepre-kosljiv, stalno je sodeloval pri napadih in dosegel morda najlepši gol tega svetovnega prvenstva z vrhunskim strelom s kakih 30 metrov. V prvem polčasu sta bila Robben in Snaijder nekoliko v senci, medtem ko je Van Bronck-horst na visoki ravni odigral vseh 90 minut. Urugvaj - Nizozemska 2:3 (1:1) STRELCI: v 18. Van Bronckhorst, v 41. Forlan, v 25.dp Sneijder, v 28.dp Robben, v 47.dp Maxi Pereira. URUGVAJ (4-4-2): Musiera; Maxi Pereira, Victorino, Godin, Caceres; Diego Perez, Arevalo Rios, Gargano, Pereira (29.dp Aabreu); Forlan (38.dp Fernandez), Cavani. Trener: Tabarez. NIZOZEMSKA (4-2-3-1): Steke-lenburg; Boulahrouz, Heitinga, Mathijsen, Van Bronckhorst; Van Bommel, De Zeeuw (l.dp Van der Vaart); Robben (44.dp Elia), Sneijder, Kuyt; Van Persie. Trener: Van Marwijk. SODNIK: Irmatov (Uzbekistan); OPOMINI: Maxi Pereira, Caceres, Sneij-der, Boulahrouz, Van Bommel. V letih 1974 in 1978je Nizozemcem spodletelo, leta 2010 pa bodo imeli še tretjič priložnost, da prvič osvojijo naslov prvaka. Nizozemci so po zaslugi običajne dvojice Sneijder-Robben odpravila presenečenje prvenstva Urugvaj in si tako zagotovila nastop v finalu. Nekaj pa je že gotovega: zmagovalec SP 2010 bo evropska reprezentanca. Nizozemci so zadnjič igrali polfinale svetovnega prvenstva pred 12 leti, Urugvajci celo pred štiridesetimi. V obeh primerih je bilo naskakovanje finala neuspešno in nepremostljiva ovira je bila ista, to se pravi Brazilija: leta 1998 so Nizozemsko izločili po streljanju 11-metrovk, leta 1970 (drugi polfinale je bila nepozabna Italija - Nemčija 4:3) so Urugvajce pre- magali s 3:1. A Urugvajci imajo v svoji vitrini dva pokala, ko se je še imenoval Ri-met, medtem ko so se morali Nizozemci zadovoljiti z dvema finaloma. Ritem tekme v uvodnih minutah ni bil pretirano visok. Sneijder in Robben nista prišla do izraza, tudi zato, ker je pri napadih Nizozemske sodelovalo premalo igralcev, ob tem da je na sredini prihajalo do prevelikega števila podaj, da bi lahko presenetili Urugvaj, ki se je urejeno branil. Le podvig posameznika bi lahko spremenil začetno stanje. In res, Van Bronckhorst je v 18. minuti z vrhunskim strelom s 30 metrov morda dosegel najlepši gol svetovnega prvenstva. Urugvaj je tudi po prejetem golu nadaljeval s trezno taktiko, izenačujoči gol pa dosegla z novim podvigom. Tokrat je s 30 metrov streljal Forlan, morda vratar Nizozemske Stekelenburg ni bil brez krivde, in Urugvaj je izenačil. Van Marwijk je takoj zamenjal De Zeeuwa z Van Der Vaartom, ker je opazil, da je imela Nizozemska premalo kvalitete v vezni vrsti, a premoč Holandcev je postala očitnejša šele, ko so začeli Arevalo in soigralci kazati prve znake utrujenosti. »Padec« nasprotnikov sta izkoristila najprej Sneij-der in nato Robben. Nizozemci so zamudili serijo priložnosti in se nekako zadovoljili, kar pa bi lahko drago plačali. V 92. minuti je Maxi Pereira zadel za 3:2 in v zadnjih dveh minutah so Nizozemci resnično trpeli proti trumi Urugvajcev, ki pa je zaman navalila na »oranžna« vrata. Maarten Stekelenburg Nizozemski vratar je omogočil Urugvaju, da je bil do 94. minute še v igri. v prvem polčasu je slabo posegel po strelu Forlana (sicer žoga jabulani je tudi tokrat prispevala svoje z res čudnim letom), v zamudi pa je posegel tudi pri drugem golu Urugvajcev v sodnikovem podaljšku. STROKOVNI KOTIČEK Sneijder odprl pot do zmage Previden zače- poln trde igre v obrambi in premalo vključevanja v napad iz druge linije. Urugvajci prevladujejo v igri ena na ena v fazi obrambe in so večinoma uspešnejši. Imajo zelo dober občutek za prestrezanje in za pobiranje odbitih žog. Velika izbira kvalitetnih igralcev, s katerimi so uspešno nadomestili poškodovane in kaznovane. Dobro so zaprli prostor Robbnu in mu onemogočili prodore po desni strani. Nizozemci ne igrajo lepo, znajo zadržati žogo in so zelo racionalni. Držanje žoge in dolge priprave napada se izvajajo z namenom pripraviti nasprotnika na napako v obrambi. Obe reprezentanci sta naredili eno napako, prepočasi sta pokrili igralca in zaprli prostor, kar je omogočilo nasprotniku nemoten strel z razdalje in zadetek. V začetku drugega dela smo gledali v glavnem igo na sredini igrišča s previdnimi poskusi iz proti napadov in prekinitev. Po uspešni kombinaciji je Sneijder dosegel lep zadetek in odtlej so Urugvaj-ci povsem popustili, tretji gol jih je popolnoma dotolkel. Dve menjavi v vrstah Urugvaja proti koncu tekme sta pripeljala do pritiska in zmanjšanja rezultata. Lahko se vprašamo, zakaj se urugvajski selektor za zamenjavi ni odločil prej, ker je bilo očitno, da so nekateri igralci izčrpani. Rajko Žeželj PORAŽENCI - Trenerji izločenih favoritov v škripcih Padajo številne glave Edino Capello na varnem s svojo zlata vredno pogodbo - Maradona selektor in senator? Urugvaj 1 5 ja, th ij e Johannesburg Sí Gana 3 Urugvaj ¡2 10 Eli S 1 e P Cape Town £ ¿ «i ^ Nizozemska 2 Nizozemskal 3 a 0. N PN b o Port Elizabeth Brazilija Nemčija Nizozemska 11. julija, ob 20.30 - Johannesburg Cape Town Argentina |o Nemčija ^ Danes, ob20.30 - Durban Paragvaj |o Španija Johannesburg Španija |i Polfinale Finale Padajo glave. Vsaka izločitev enega izmed favoritov za končno slavje ima skoraj vedno kot posledico tudi zamenjavo na klopi. Že cela vrsta trenerjev 28 ekip, ki so izpadle iz igre za naslov, je bila ob delovno mesto. Časovno je kot prvi padel trener Francije Raymond Domenech, tudi zato, ker je Francija bila prva od favoritov, ki je izpadla iz igre za naslov. Hudi spori v ekipi, izredno povprečna igra na prvenstvu, pristop, s katerim si je vsak dan kopičil nove sovražnike. S takimi predpostavkami je bila zamenjava na klopi skoraj neizbežna. V sosednji Franciji pa je padel tudi predsednik nogometne zveze Jean-Pierre Escalettes, ki je branil Do-menecha in ga potrdil po evropskem prvenstvu. Med kvalifikacijami je proti Irski Dome-nechu pomagal (po domače bi lahko rekli, da mu je »dal roko«) Henry, na prvenstvu samem pa mu ni priskočil na pomoč nihče. Zamenjal ga bo Laurent Blanc, ki je Bordeaux popeljal do državnega naslova, seveda pa je vprašljivo, da dober klubski trener je tudi prava oseba za selektorsko mesto. V Italiji se je za Marcella Lippija že vedelo, da po prvenstvu ne bo nadaljeval s treniranjem Italije, po tako skromnem rezultatu pa bi bila njegova usoda v vsakem primeru zapečatena. Z razliko od sosedov pa ostaja trdno priklenjen na svoj stolček predsednik FIGC Dunge ni rešil niti predsednik Lula Abete. Saj vemo, da je v Italiji prevzemanje odgovornosti popolnoma nepoznana disciplina. Vsakič je kriv...kdo drug. Novi selektor Cesare Prandelli je kot trener zelo podoben Blancu. Tudi on spada v mlajšo generacijo, dokaj uspešno je treniral klub, ob tem, da bi moral prinesti v reprezentanco nekaj več svežine in moštvo pomladiti. Capellova Anglija je bila med favoriti za naslov, a domov se je vrnila že po osmini finala, ko je morala priznati premoč Nemcev. Fa-bio Capello kljub porazu ostaja na svojem mestu, saj si angleška federacija ne more privoščiti, da bi odslovila in še dve leti plačevala nekda- njega trenerja Milana, Reala in Juventusa. Gre namreč za najdražjega selektorja na svetu, ki prejema 6,8 milijonov evrov na leto. Niti predsedniku Ignaciu Luli Da Silvi pa ni uspelo rešiti selektorja Brazilije Carlosa Dungo. Preveč pomembnih osebnosti v brazilski federaciji in tudi mediji so bili v prvi vrsti med tistimi, ki so zahtevali njegovo glavo. Dun-ga je drago plačal nekatere izbire, v prvi vrsti odsotnosti treh zvezdnikov Ronaldinha, Adriana in Ronalda, a tudi slepo zaupanje nekaterim igralcem (Felipe Melo v prvi vrsti), ki so bili glavni krivci za poraz proti Nizozemski. »Dulcis in fundo«, Diego Armando Maradona. Kljub izločitvi v četrtfinalu (gladek poraz s 4:0!) in nekaterim dokaj spornim odločitvam (Zanetti in Cambiasso sta ostala doma, Demichelis je stalno igral idr.) bi mnogi Ar-gentinci želeli prepričati Maradono, naj ostane na klopi belomodrih vsaj do prihodnjega leta, ko mu zapade pogodba. Najboljši nogometaš vseh časov ni prepričan, saj bi se želel posvetiti družini, a tudi peronistična stranka ga podpira in ponudili naj bi mu celo gotovo kandidaturo na naslednjih parlamentarnih volitvah. Bomo videli, če se bo tudi Maradona pridružil seznamu zvenečih imen, ki so na tem mundialu pogoreli, ali bo obratno podvojil: selektor + senator... (I.F.) 12 Četrtek, 8. julija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO PRAVA MRZLICA Na stavnicah v Italiji beležijo pravo nogometno mrzlico. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem juniju so se stave v povprečju povečale za 76,62 odstotka, to je od nekaj manj kot 200 do 350 milijonov evrov. JUNAKI Čeprav niso izpolnili sanj o uvrstitvi v polfinale, so ganski nogometaši pravi narodni junaki. Ob vrnitvi v domovino jih je na letališču v Akri pričakala večtisočglava množica DELO ZA SODISCA Na hitrih sodiščih v JAR so doslej obravnavali skupno 216 primerov, povezanih z nogometnim SP: od tatvin, ropov, telesnih poškodb do preprodaje vstopnic za tekme na črnem trgu. Od postopkov, ki so jih sodniki že končali, se jih je dobrih sto za storilce končalo z izrekom kazni, le trije so bili oproščeni NOGOMETNI ODMOR ZA DELAVCE V NEMČIJI Nemški avtomobilski gigant Daimler, ki proizvaja Mercedese, je potrdil, da bodo imeli delavci nočne izmene v času polfinalne tekme mundiala med Nemčijo in Španijo (20.30) posebni "nogometni" odmor, da si bodo tekmo lahko v miru ogledali SREČANJE - V Cape townu se za mnoge končujeta tako nogomet kot turizem Julio Alberto Milič - rojak! Za Cape town menda velja, da prej ali slej dan zaključiš na prekrasnem Wa-terfrontu, nedaleč od prvih vzpetin Miza-ste gore. Popoldan ali zvečer je ulica polna tujcev, ki tu iščejo nova poznanstva ali pa (brez moviol) debatirajo o tem ali onem strelu, o tej ali oni sodniški odločitvi. Navijači so skoraj brez izjeme okinčani v barve reprezentance, opazne so tudi klubske barve. Verjetno tistih, ki so v Južno Afriko prišli z dvojno garnituro in klubsko razkazujejo potem, ko so jih narodne ekipe razočarale. Pri »Orchard bank« je bilo pri razširjenem omizju zbranih par slovenskih na-vijačev-turistov, nekaj srbskih in pogovor je kar trajal. »Dober večer!« je v negotovi slovenščini, ki je vsebovala napačen naglas na »večeru« pozdravil moški srednjih let. »Jaz sem Slovenec iz Čile ...lahkoprisedem?«. Hitro se je predstavil: »Julio Alberto Milič. Živim v Čilu.« Milič je bil priimek, ki je veliko obetal in zadetek je bil eden tistih v črno. »Oče je prišel v Argentino še kot otrok, leta 1924. Nonota se ne spominjam, ker sem bil premajhen, ko je umrl, nona pa mi je pravila, da so živeli v Repenču (op. šlo je seveda za Repnič), blizu Trsta.« Prevzel sem si novega gosta. Trudil se je, da bi govoril v svoji osnovni slovenščini. Kje se je je sploh naučil? »Oče se je v Argentini oženil z izseljenko, ki je bila tudi iz okolice Trsta, tako, da je bil doma pogovorni jezik slovenski, oziroma narečje. Vsaj dokler nisem začel obiskovati šole. Kastiljanščina je v kasnejših letih vedno bolj prevladovala, maternega jezika pa le nisem pozabil in se tudi trudim, da bi ga ne.« Julio Alberto, potem ko je med kandidati za pogovor našel človeka iz krajev svojih staršev, se je odprl kot knjiga. »V Mendozi sem delal pretežno kot trgovski pomočnik. Komaj, da sem izhajal. Zadnja 70. leta so bila zelo trda. Saj veš... dictatura militar. Nisem bil aktivno udeležen v odporu, ki je tlel med ljudmi, moje ideje 'de izquierda'(levičarske)pa niso bile neznane. V tistih letih je veliko ljudi ponoči enostavno izginilo. Bal sem se, morda tudi neupravičeno... pa vendar.« In kako ste prišli v Čile? »V Santiagu smo imeli partnerja. Ne- Juna Antonio Milič v Cape Townu ob čilski zastavi koč sem ga poslovno obiskal in enostavno ostal tam. Nisem bil politični azilant, sicer bi se lahko še lažje znašel v težavah. Bil sem majhna riba. Tudi v Čilu je bilo ozračje svinčeno. Pinochet, vojaki, policija, carabineros... Bil sem navaden priseljenec gospodarske narave. Motil nisem nikogar in nihče me ni motil. Neurejen status ni izstopal.« Od skoraj ilegalnega bivanja do Južne Afrike pa je pot zelo dolga. »Skrajšala jo je ljubezen! Navezal sem se na domačinko, njeni starši pa so imeli nekaj pod palcem. Nekoč sem se zagledal v prospekte, ki so oglaševali investicije v gorskem kraju La Parva, ki je začel postajati smučarsko središče. Bogatejši ljudje so kar noreli za novo modo in na vse mogoče načine hoteli posnemati Evropejce. Z gotovino in kreditom smo kupili dve nadstropji velikega bloka. Na vsakem so bila štiri majhna stanovanja, namenjena družinam ali skupinam, ki so prihajale v La Parvo na smučanje..... prav sedaj se pri nas začenja sezona! Saj veš, da je v Čilu zima?« In kako gre s smučanjem v Čilu? V športnem smislu kakih kakovostnih tekmovalcev ni. »Kot smučarski center se je La Parva odlično razvila. Saj je od Santiaga le za dve uri vožnje. Vsi pa se predvsem zabavajo. Smučanje ostaja modni šport. Za posel pa je to dobro. Pogoji za smučanje so odlični. Obilica snega, lepo vreme, proge vseh težavnostnih stopenj. Najvišje se spuščajo iz preko3700me-trov nadmorske višine.....sicer sem pred par leti med brskanjem po spletu našel naslov, ki navaja vse športne rezultate.... « Izkazalo se je, da je šlo za Lakovičev »slosport«! »....moja velika želja je, da bi kdaj obiskal rodne kraje mojih staršev in da bi izboljšal moj slovenski jezik. Ker sem videval tudi smučarske rezultate ....pa saj pri vas ni visokih gora!.....sem poslal na ta naslov vabilo, da bi se smučanja v Čilu udeležila skupina iz vaših krajev.... žal paje ostalo vse brez odziva.... morda bom poslal novo ponudbo... predvsem pa sem se tudi hotel pogovarjati v slovenščini. Vem, da se je med lansko zimo v La Parvi mudila skupina smučarjev iz Slovenije. Nisem pa jih prestregel. Niso živeli pri meni. V mojem residencialu ima vsako stanovanje kuhinjo in gosti si vse pripravijo sami. Jaz nimam skrbi in za goste je to cenejše.« Kako pa usklajujete vašo dejavnost z nogometom? »Sledil sem mu že v Argentini. Igral sem samo za zabavo z vrstniki. Navijal sem za River. V Santiagu sem večkrat obiskal tekme ekipe Colo Colo. V Južni Afriki navijam za Argentino in Čile. To izgleda nesprejemljivo, pa je tako. Na obe deželi sem navezan. Seveda tudi za Slovenijo, to pa je nekaj drugega.« Kdo je sedaj v La Parvi? »Žena se mi ni hotela pridružiti. Z njo dela tudi hčerka. Imam tudi sina, ki je rudarski tehnik. V Južno Afriko sem prišel s prijatelji, včeraj smo prispeli s tekme proti Braziliji, ostanemo v Cape townu še nekaj dni, nato pa odrinemo domov.« Najini poti sta se tisti večer, po še mnogih in mnogih pripovedih, ločili. Dal sem mu ostanek navijaškega materiala. Seveda sem mu tudi povedal, da sem bil že trikrat v Čilu in da sem La Parvo tudi obiskal, čeprav v tamkajšnem poletnem času. Če hoče najti mojo simpatijo za Čile, naj poišče revijo južnoameriške nogometne zveze iz leta 1998. Tam je moja slika v popolni podobi »chileno« iz časov svetovnega prvenstva v Franciji, ko sem tudi sam stiskal pesti za Čilence. Bruno Križman TOTOZAKUMI Nemčija - Španija VČERAJŠNJI IZID TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Susy Sancin uradnica Luka Lavrenčič študent Tine Krašovec upokojenec 2:1 2:1 3:1 1 1 1 43 45 41 SKUPNO Urugvajec Maxi Pereira je z golom, ki ga je dosegel v 90. minuti, zamešal štrene Trstu in Gorici, saj sta bodisi Marko Sardoč (Trst) bodisi Fa-bio Tommasi (Gorica) v ponedeljek napovedala, da bo Nizozemska sinoči premagala Urguvaj s 3:1, tekma pa se je končala z izidom 3:2. Tako je vsaka »ekipa« osvojila točko, saj je zmago Nizozemske (z 2:0) za Slovenijo napovedal tudi Rok Maver. Boj za končno zmago je tako še odprt. MOJ MUNDIAL Kje bo igral Alen Carli v novi 31-letni Alen Carli je bil v zadnjih sezonah naš edini profesionalni nogometaš. Nazadnje je igral v poklicni 2. diviziji pri Itali San Marco iz Gradišča. Kako bi ocenil SP v JAR? Z oceno 7/8. Nekatere tekme so me navdušile, druge pa ne. Ali sta te presenetila izpada Brazilije in Argentine? Ne. Brazilci niso blesteli, kot tudi Argentinci ne. Čeprav od Maradoninih varovancev sem si le čakal nekaj več. Prava katastrofa sta bili Francija in Italija. Italijani so igrali res slabo in brez volje. Pohvalil bi Slovenijo, ki žal se ni uvrstila v osmino. Kdo je favorit na drugi polfinalni tekmi med Nemčijo in Španijo? Španija je moj favorit za končno zmago. Nemce pa ne smemo odpisati, saj so doslej igrali zelo dobro. Kako pa je z Italo San Marco, društvo se je odpovedalo profesionalni ligi. Društvo nima denarja in zdaj v Gradišču upajo, da jih bodo vključili v elitno ligo. Drugače morajo začeti od 3. AL. V prvenstvih 1. in 2. divizije je na robu stečaja vsaj še 20 klubov. Ali boš še igral v Gradišču? Še ne vem, najbrž ne. Ali so vas izplačali do konca sezone? Kje pa. V dresu katerega kluba pa te bomo videli? Doslej me je že poklicalo na razgovor več klubov. Tudi Kras? Nekaj smo se pogovarjali tudi z vodstvom Krasa. Gotovega pa ni še nič. Bomo še malo počakali. (jng) KOLESARSTVO - Tour po poteh dirke Pariz-Roubaix Zmagovalci in poraženci Cancellara spet v rumenem, Armstrong in Brajkovič zaostala, Frank Schelck končal dirko PARIZ - Norvežan Thor Hushovd (Cervelo) je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Franciji. V ciljnem sprintu šesterice ubežnikov je imel več moči kot Britanec Geraint Thomas in Avstralec Cadel Evans. Rumeno majico vodilnega je prevzel Švicar Fabian Cancellara (Saxo Bank).Ze druga zahtevna etapa v nizu je znova terjala svoj davek v obliki padcev in močno premešala skupno razvrstitev. Letošnji krog po Franciji je tako že končal Frank Schleck, najboljši mladi kolesar na lanskem Touru, ki je hudo padel približno 25 kilometrov pred ciljem in si zlomil ključnico, v skupnem seštevku pa je najtežji udarec doživel sedemkratni zmagovalec Američan Lance Armstrong, ki je po številnih težavah v zadnjem delu steze zaostal več kot dve minuti za zmagovalcem. Granitne kocke in ozko cestišče, po katerem poteka tudi trasa legendarne dirke Pariz-Roubaix, so povzročili obilico težav tudi vodilnemu po dveh etapah Francozu Sylvainu Chavanelu, ki je izgubil kar štiri minute v primerjavi z najhitrejšim. Med «poraženci» etape je tudi najboljši slovenski predstavnik Janez Brajkovič, ki je z dobrima dvema minutama zaostanka izgubil visoko uvrstitev v skupnem seštevku. Še slabše se je odrezal Italijan Ivan Basso. Danes kolesarje čaka relativno nezahtevna etapa od Cambraia do Reim-sa v dolžini 153,5 kilometra. To bo prva vsefrancoska etapa letošnjega Toura, ki bo kolesarjem služila tudi kot oddih po izjemno napornem startu. Skupno, po 3. etapi: 1. Cancellara (Švi/Saxo Bank) 14:54:00; 2. Thomas (VBr/Sky Professional) + 00:23; 3. Evans (Avs/BMC Racing Team) 00:39; 4. Hes-jedal (Kan/Garmin) 00:46; 5. Chavanel (Fra/Quick Step) 01:01; 6. A. Schleck (Luk/Saxo Bank) 01:09; 7. Hushovd (Nor/Cervelo) 01:19; 8. Vinokurov (Kaz/Astana) 01:31; 9. Contador (Špa/Astana) 01:40; 10. Van Den Broeck (Bel/Omega) 01:42 .. 13. Menčov (Rus) 1:49; 18. Armstrong (ZDA) 2:30; 27. Brajkovič (Slo/Radioshack) 03:00; 36. Koren (Slo/Liquigas) 03:07; 48. Sastre (Špa) 3:19; 49. Basso 3:20; 184. Špilak (Slo/Lampre) 27:55; 188. Bole (Slo/Lampre) 33:24. Fabien Cancellara na prašnih cestah legendarne dirke Pariz-Roubaix, po kateri je potekala včerajšnja etapa Toura ansa NOGOMET - Triestina Težav ni, B-lige niti Včeraj je športni dnevnik »Gazzetta dello sport« pisala o možnih ekonomskih težavah tržaškega nogometnega kluba. Novico so pri Triestini demantirali.. Gre le za različno dokumentacijo, ki jo morajo dostaviti drugo in tretjeligaši, tako da Triestina kot dosedanji drugoligaš zvezi tretjeligašev določenih dokumentov, ki so obratno za te klube obvezni, ni predstavila. Vsekakor se za Triestino iz dneva v dan manjšajo možnosti, da bi jo lahko ponovno vključili v B-ligo. Tako Ancona kot Ascoli naj bi v kratkem rešila ekonomske težave in bila kaznovana izključno z odbitkom na lestvici. Vedno manj verjetna pa je tudi možnost, da bi tržaško društvo preko DUS-a vložilo priziv na sodstvo. SNEIJDER - Vezist nizozemske nogometne reprezentance in Interja Wesley Sneijder je prvi na seznamu želja trenerja Manchester Uniteda, sira Alexa Fergusona, ki je baje pripravljen za Sneijderja odšteti 42 milijonov evrov. POLITIKA - Guverner Veneta Zaia ostro kritizra namero banke Unicredit, da odkupi delnice podjetja Italpetroli, ki kontrolira Romo. SEMENYIA - Južnoafričanka Caster Semenya (19 let), ki je po zmagi na lanskem SP, prejela prepoved nastopanja Mednarodne atletske zveze (IAAF) zaradi dvomov o njenem spolu, je dobila zeleno luč za nadaljevanje kariere V HIŠI SLAVNIH - V španskem Alcobendasu, kjer že ima svoje mesto Ivo Daneu, bo odslej tudi legenda jugoslovanske košarke Dragan Kičanovič. / ŠPORT Četrtek, 8. julija 2010 13 ODBOJKA - Italija v svetovni ligi proti Srbiji Loris in Matej na pragu Argentine Z dvema zmagama bi dosegla uvrstitev na sklepni šesteroboj Matej Černic in Loris Mama bosta bržkone že jutri vedela, ali bosta konec tega meseca v Argentini nastopila na sklepnem šesteroboju svetovne lige. Danes ob 17. uri in jutri ob 20.15 čakata namreč »azzurre« zadnji tekmi predtekmovanja v Beogradu. Po zadnjem krogu, v katerem je Italija (brez doprinosa obeh Goričanov) dvakrat zmagala na Kitajskem, Srbija pa je, predvsem po zaslugi nekdanjega igralca tržaškega Adriavolleyja Samicaja, nepričakovano izgubila enega od dveh spopadov proti Franciji, sta Italija in Srbija na lestvici povsem poravnani na prvem mestu, obe sta namreč dosegli deset zmag. Italija ima nekoliko boljši količnik v setih, kar pomeni, da bi bila na koncu pva v skupini, če bi vsako od moštev osvojilo po eno tekmo z enakim izidom. V primeru, da bi »azzurri« končali predtekmovanje na drugem mestu, bi bila njihova pot na sklepni šestero-boj (na katerem bodo poleg Argentine nastopili zmagovalci štirih kvalifikacijskih skupin in najboljše drugo uvrščena) odvisna od rezultatov skupine A med Brazilijo in Bolgarijo, ki pa igrata med sabo konec tedna, ko bosta že natančno vedeli, kakšen je položaj v skupini Italije in Srbije ... V Beograd je s selektorjem Ana- Loris Manià, v ozadju Matej Černic fivb stasijem odpotovalo 14 igralcev, med temi tudi Gabrc in Števerjanec, šele tik pred tekmo pa se bo trener odločil za dvanajsterico. Ker je tolkač Cristian Savani poškodovan in sploh ni odpotoval v Srbijo, je verjetno, da bo Anastasi zaupal mesto v postavi izkušenemu Čer-nicu, manj možnosti pa je, da bi igral Mania, ki ga bo najbrž spet zamenjal Marra. Velja spomniti, da se je Italija zadnjič direktno uvrstila na »final six« leta 2003, poslej pa le po povabilu. »Kljub dvema mecelinskama potovanjema v nekaj dneh in dvema poškodbama, so fantje v dobri formi in motivirani,« je za spletno stran odbojkarske zveze izjavil Anastasi. NAMIZNI TENIS ŠK Kras se je vpisal v žensko A1, hkrati pa tudi v A2-ligo »Trenutno se postavlja pod vprašaj sam vpis v prvo državno ligo, če se ne bodo v kratkem ponudile nove oblike finan-siranja in podpore našemu društvu, ki je že 40 let v samem vrhu italijanskega namiznega tenisa,« je bilo zapisano v tiskovnem sporočilu Športnega krožka Kras v sredo 23. junija. Očitno se je finančna slika, kot nam je potrdil predsednik Igor Mi-lič, vendarle popravila do take mere, da se je Kras naposled le odločil, da bo nastopil v elitnem ženskem prvenstvu, ob ustreznem varčevanju na drugih področjih, pa so ekipo vpisali tudi v A2-ligo. Skratka, dvojno napredovanje ekip iz A2 v A1-li-go ter iz B v A2-ligo ni bilo zaman in trud igralk je bil poplačan. »Prvenstvo A1-lige ostaja nespremenjeno. V njem nastopa osem ekip, kot lani v A2-ligi pa na vsaki tekmi odigraš največ šest dvobojev (možen izid 3:3). Po naših informacijah bodo naši nasprotniki Sandonatese, Castelgoffredo, Novara, ki je napredovala skupaj z nami, sardinski Quartu, Siena, Norbello, ki je prevzel mesto Asole (ta se je A1-ligi odpovedala) in Coccaglio ali Bari,« je povedalal Sonja Mi-lič in utemeljila odločitev, da se vpišejo tudi v A2-ligo. »Prihodnje prvenstvo po potekalo po skupinah v štirih fazah. Enkrat bomo gostitelji mi, čakajo nas torej tri gostovanja, tako da so stroški precej manjši NOGOMET - Poletni turnirji Ziv Teksas tudi pri •v _ ___ SZ Gaja na Padričah KOŠARKA - Še danes čas za vpis kot so bili lani,« je povedala. Igralski kader ŠK Kras ostaja nespremenjen. V A1-ligi bodo igrale Kitajka Yuan Yuan, Martina Milič, Eva Carli in Mateja Crismancich, v A2-ligi pa Irena Rustja, Tjaša Kralj, Sonja Doljak in Katja Milič, po potrebi pa še kakšna druga igralka. Ugibati o možnostih, je še prezgodaj, glede na finančno krizo pa ne gre izključiti, da bodo nasprotniki šibkejši kot v preteklih letih, zlasti velja to za tiste, ki nimajo lastnih igralk in za razliko od Krasa najemajo profesionalke. Visintin (SK Devin) izbran v deželno reprezentanco Devinovec Matteo Visintin je na velodromu v kraju S.Giovanni al Natisone nastopil na 3. dirki za deželni master 2010. V zvrsti »scratch« je dosegel 5.mesto, po točkah pa je zmagal in v sprintu prehitel Jana Petelina. V nedeljo se je v Brazzaccu pri Vidmu udeležil cestne dirke za 9. Memorial Ireneo del Fab-bro. Zmagal je Jan Petelin (Sacile-se), Visintin pa se je moral zadovoljiti z 2. mestom na letečem cilju. Matteo Visintin je bil izbran v deželno reprezentanco in bo nastopil na državnem prvenstvu v bližini Genove. Pri Jadranu prepričani, da Leghissa še drugič zmagal bodo igrali v državni ligi Zmagovalci turnirja na Padričah, ekipa Živ Teksas Jutri ali najkasneje pojutrišnjem bomo vedeli, v kateri ligi bo igral Jadran v prihodnji sezoni. Še do nocoj imajo namreč klubi možnost, da se vpišejo v državna amaterska prvenstva (A, B in C-liga amaterjev). Kot kaže se bo več društev, zaradi finančnih težav, odpovedalo igranju v državnih ligah. Jadran bo tako bržkone skoraj gotovo znova vključen v državno C-ligo amaterjev. Skoraj gotovo se bo ligi zaradi prehudega finančnega zalogaja odpovedal tržaški Santos. Tudi predsednik Roviga Daniele Sprocatti je včeraj napovedal, da bo moštvo igralo v deželni C-ligi. Resno tvegata še videm-ski Virtus in tudi goriški NPG. Tudi v višjih ligah se bodo odpovedi vrstile kot na tekočem traku. Fidenza se je že odpovedala igranju v A-ligi amaterjev, Faenze pa ne bo v amaterski B-ligi. Zaradi vseh teh odpovedi so pri Jadranu optimisti in upajo, da bodo tudi v sezoni 2010/11 igrali v amaterski C-ligi. »Spilimbergo bo skoraj gotovo vključen v nekdanjo C1-ligo. Takoj za njimi pa smo na vrsti mi. 99 odstotkov možnosti je, da bomo igrali v državni C-ligi,« je prepričan Jadranov športni vodja Sandi Rauber. Jadranovi košarkarji bodo priprave na novo sezono, z novim trenerjem Walterjem Vatovcem, začeli 16. avgusta. »Zaenkrat še ni nobenih novosti glede igralskega kadra. Večina igralcev je potrjena. Neznanka je le Peter Sosič, ki se mora sam odločiti, kje bo igral. Kot vedno imamo težave z visokim igralcem pod košem. Takih igralcev je malo in jih je težko najti,« je še dodal Rauber. Turnir v malem nogometu (5:5), ki so ga letos organizirali na Padričah v sklopu vaškega praznika ŠZ Gaja in ima zelo dolgo več kot dvajsetletno tradicijo, so osvojili nogometaši ekipe Živ Teksas, ki jo v glavnem sestavljajo nogometaši vzhodno-kraške Zarje Gaje. V nedeljskem finalu na malem peščenem nogometnem igrišču na Padričah so premagali domače moštvo Gropadrič (igralci Zarje Gaje in Krasa ter odbojkarja Sloge). Končni izid je bil 3:1. Na tekmi za 3. mesto je bazov-ska Crvena (nogometaši Zarje Gaje) premagala mladino s Proseka in Kon-tovela (nogometaši Primorja in košarkarji Kontovela). Bazovci so tesno zmagali z 2:1. Na padriškem turnirju je nastopilo osem ekip, ki so jih v glavnem sestavljali igralci, ki igrajo pri naših društvih. Organizatorji so izbrali tudi najboljše. Za najboljšega igralca turnirja je bil imenovan igralec ekipe Živ Teksas, sicer nogometaš Zarje Gaje, Daniel Franco. Najboljši strelec turnirja je bil Danjel Slavec, ki je za ekipo Gropadrič zbral 10 golov. Nagrado za najboljšega vratarja je prejel košarkar Luka Starec (mladina Prosek Kontovel). Pri kiosku so se »izkazali« mladi s Proseka in Kontovela in so si zaradi tega »podviga« prislužili posebno nagrado. Člani in simpatizerji SK Brdina končali sezono z izletom v Mirabilandio Člani in simpatizerji openskega društva SK Brdina smo si za tradicionalni zaključni izlet letos privoščili dvodnevno potepanje v Mirabilandii. V soboto 26. junija zgodaj zjutraj je z Opčin odpotoval poln avtobus mladih in manj mladih navdušencev zabaviščnih parkov. V parku se je skupina razkropila, saj je med 40 atrakcijami res vsakdo našel nekaj zase. Veliko je bilo vodnih atrakcij, kjer smo se pošteno namočili kar je ob vročini vsem zelo prijalo. Za adrenalin pa sta gotovo poskrbela I-speed in Katun, to sta dva silna tobogana, ki sta zahtevala res velikansko mero poguma. Dan je hitro pošel, odpravili smo se v bližnji hotel, kjer smo večerjali in prespali. Naslednji dan so nekateri izkoristili za aktivni počitek v Mirabilandii Beach, drugi pa so še zadnjič šli skozi tiste aktivnosti, ki so jih prvi dan tako zelo navdušile. Po tej zelo uspeli dvodnevni izkušnji pripravljamo za mesec september nov dvodnevni izlet, za katerega boste pravočasno obveščeni. Nabrežinski kolesar Christian Leg-hissa, ki tekmuje za ekipo Bike Club 2000 iz kraja Silea pri Trevisu, je v nedeljo pri Coneglianu dosegel drugo letošnjo zmago. Na 36 kilometrov dolgi in tehnično telo zahtevni progi je bil najhitrejši s časom 1.51:00. »Zdaj sem v zelo dobri formi. To je dobro, ker me čez deset dni čaka nastop na državnem prvenstvu v krosu v kraju Torre Cannavese v Piemontu,« je dejal Leghissa. DP v krosu bo 17. in 18. julija. Kolesarski kronometer in tek v Rodiku Občina Hrpelje - Kozina, Krajevna skupnost Rodik in Turistično društvo Rodik organizira v nedeljo, 17. julija 1. gorski kolesarski kronome-ter (12,8 km) in 1. tek ob spominskem dnevu Občine Hrpelje-Kozi-na, v spomin za junaštvo in tragično žrtvovanje življenj mladink in mladincev, ter druge žrtve iz Artviž, Ro-dika in Kozine v času upora proti nacifašizmu. Kolesarska tekma je namenjena polnoletnim, start pa bo ob 18. uri, tekaški tekmi pa sta dve: za odrasle v različnih kategori-jah(start ob 16.00, dolžina proge 10 km) in za otroke v različnih starostnih kategorijah (start ob 16.15, dolžina proge 3,5 km). Prijave do 15. julija na email Bojanmah-nic@gmail.com ali gsm:041695996. V Sesljanu ni zapihalo Nedeljska regata društva Pietas Julia v Sesljanskem zalivu v razredu optimist, za kategoriji mladincev in kadetov, je odpadla zaradi pomanjkanja vetra. Mladi jadralci so vseeno šli na morje, veter pa se dvignil nad štiri vozle, kot po pravilniku. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom (8.00 - 14.00) KOŠARKARSKI BREG 3:3. Ob 45. obletnici ustanovitve, ASD Breg organizira 14.,15. in 16. julija, ženski in moški košarkarski turnir 3:3 v dolinskem športnem centru S. Klabjan. Informacije na tel. št. 338 2888339 (Valter) in 333 2208272 (David). 1 4 Sreda, 7. julija 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu IRIS - Delničarji družbe za javne storitve si manejo roke Prodaja energije občinam navrgla 50 milijonov evrov Preko 20 milijonov bo potrebnih za dokapitalizacijo družbe za ravnanje z odpadki Prodaja energetskega sektorja družbe IRIS, ki sta ga za 73 milijonov evrov prevzeli podjetji Eni in Acegas-APS, bo predvidoma občinam goriške pokrajine navrgla kakih 50 milijonov evrov. Znesek sicer še ni dokončno določen, saj župani morajo šele odločiti, kolikšno vsoto denarja nameniti dokapitalizaciji okoljskega sektorja družbe Iris, ki bo še naprej ostal v njihovih rokah. Pred odločitvijo o višini zneska za dokapi-talizacijo bo vodstvo družbe Iris vsekakor moralo pripraviti nov industrijski načrt, saj se bo podjetje odslej ukvarjalo zgolj z ravnanjem z odpadki. »Prodaja energetskega sektorja družbe Iris je bila v resnici vredna 80 milijonov evrov. Družbi Eni in Acegas-APS bosta namreč za prevzem odšteli 73 milijonov evrov, h katerim je treba prišteti še 7 milijonov dolgov družbe Iris, ki sta jih ravno tako prevzeli nase,« razlaga goriški župan Ettore Romoli, ki napoveduje, da bi lahko prodaja energetskega sektorja občinam navrgla tudi do 60 milijonov evrov, čeprav njegovi županski kolegi pričakujejo, da bo med krajevne uprave porazdeljenih 50 milijonov evrov. Romoli dalje razlaga, da bo prodaja energetskega sektorja občini Gorica navrgla od 18 do 20 milijonov evrov. »Pred enim letom bi morda razmišljal o novih javnih delih, zdaj pa predvidevam, da bomo denar prihranili za težke čase, ki nas še čakajo. Del zneska bomo tako uporabili za plačilo dolgov, ki jih ima goriška občina, ostalo pa bomo shranili kot neke vrste za-kladek,« razlaga Romoli. »Predvidevam, da občine ne bodo dobile denarja pred koncem leta, nakar bo šlo mimo še nekaj časa, preden bomo prejeti denar lahko tudi dejansko vložili v javna dela,« pojasnjuje krminski župan Luciano Patat, ki je bil v ponedeljek na goriški občini prisoten, ko je bila podpisana pogodba o prodaji energetskega sektorja. »Ker bo večji del denarja po vsej verjetnosti na razpolago leta 2011 in ker bodo občinske volitve leto kasneje, se bomo o uporabi prejetih sredstev v občinskem svetu pogovorili z večino in opozicijo, saj bodo projekte uresničevali prihodnji krminski upravitelji,« razlaga Patat in dodaja, da ima krminska občina v lasti približno pet odstotkov delnic družbe Iris. Zaradi tega naj bi od prodaje dobila okrog 2.500.000 evrov, ki jih nameravajo vložiti v obnovo cestnega omrežja, prenovo opuščenih kasarn in druga javna dela. Približno isti znesek kot Krmin naj bi dobila tudi občina Gradišče. »Točnega zneska seveda še ne vemo, saj bomo morali skupaj z ostalimi župani odločiti, koliko denarja nameniti okolj-skemu sektorju družbe Iris,« pojasnjuje župan iz Gradišča Franco Tommasini in kot njegov krminski kolega Patat napoveduje, da se bodo o uporabi sredstev pogovorili z večino in opozicijo v občinskem svetu. Denar od prodaje energetskega sektorja družbe Iris bodo seveda prejele tudi tri občine s pretežno slovenskim prebivalstvom; ker imajo nižje število deležev, bo tudi njihova dotacija nižja. Števerjan-ska občina je namreč lastnik 0,48 odstotkov deležev družbe Iris, doberdobska občina 0,4 odstotkov, sovodenjska pa enega odstotka. »Dokler ne bomo videli zneska na tranzakcijskem računu števerjanske občine, ne bomo govorili o njegovi uporabi,« poudarja števerjanski občinski odbornik Milko Di Battista, ki pričakuje, da bo denar na razpolago proti koncu leta. Po njegovih besedah je treba vsekakor zagotoviti okoljskemu sektorju družbe Iris uspešno delovanje, zato pa je treba poskrbeti, da bo imel dovolj sredstev in likvidnosti, saj si le tako ne bo nabral izgube. »Energetski sektor smo prodali tudi z namenom, da bi okrepili in izboljšali okolj-ske storitve, ki jih bo še naprej nudila družba Iris. Občani namreč ne občutijo velikih razlik pri oskrbi s plinom in energijo, medtem ko je veliko bolj pomembno, kdo jim odvaža odpadke in predvsem kako za to poskrbi in po kolikšni ceni,« poudarja tržiški župan Gianfranco Pizzolitto. Ker ima trži-ška občina v lasti 14 odstotkov deležev družbe Iris, Pizzolitto pričakuje, da bo tržiška občina od prodaje prejela 7 milijonov evrov. »S tem denarjem bomo odplačali razne dolgove in posojila, na katerih plačujemo visoke obresti. Tako bomo imeli na razpolago več denarja za tekoče stroške, za plačevanje katerih občine prejemajo vedno manj državnih in deželnih prispevkov,« zaključuje trži-ški župan Gianfranco Pizzolitto. (dr) Gianfranco Pizzolitto altran Ettore Romoli bumbaca far' GORICA-NOVA GORICA - Čezmejno zdravstvo »Izjave novogoriškega župana še ne uresničujejo Bratinovih sanj« »Pretiran je optimizem, ki je sledil izjavam novogoriškega župana Brulca o možnosti, da bo bodoči "travma center" šempetrske bolnišnice odprt tudi prebivalcem dežele FJK,« pravi deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki opozarja, da izjave še ne uresničujejo starih sanj Darka Bratine: »Bratinova zamisel je slonela na ugotovitvi, da bi goriško zdravstvo izgubo vloge na deželni ravni lahko nadoknadilo le z odprtjem svojih zdravstvenih struktur širšemu območju čez mejo. To ambicijo je skušal uveljavljati od- bor za zaščito goriškega zdravstva, a je bilo vse zaman zaradi znanih izbir tedanjega deželnega odbornika za zdravstvo Fasole in sedanjega župana Gorice Romoli-ja, tedaj poslanca in nato deželnega odbornika za finance.« Dobrodošla je izjava Brulca, ki je obudil samoumevno zamisel o sodelovanju med goriško in novogoriško bolnišnico, dobrodošla je tudi današnja pripravljenost Romolija na sodelovanje z drugo stranjo meje, kar je do nedavnega negiral ali se iz tega celo posmehoval v imenu protizgodovinske zaščite italijanstva, pravi Brussa in dodaja, da je Illyjeva deželna uprava odprla nišo v tej fronti in Gorici namenila pisarno za čezmejno zdravstvo. »O vsem tem danes ni več sledu. V deželnem zdravstvenem načrtu ni omembe čezmej-nega zdravstva, tudi pisarne ni več,« navaja Brussa, ki meni, da tudi slovenska vlada ni veliko naredila, da bi do čezmejnih siner-gij prišlo: »Dela je zato veliko. Upam, da bodo besede postale dejanja. To bo tudi najbolj primeren način, da se spomnimo dveh oseb, ki sta v takšno sodelovanje močno verjeli - Darko Bratina in Mirko Špacapan.« GORICA - Gasilci s polnimi rokami dela Nočna nevihta divjala Včeraj popoldne na Tržiškem veter podiral drevesa - Težave tudi v Mošu in Fari Nevihta, ki je v noči med ponedeljkom in včerajšnjim dnem, zajela Gorico je podrla nekaj dreves in odlomila številne veje, večje gmotne škode pa naj ne bi povzročila. »Skupno smo ponoči opravili petnajst posegov zaradi podrtih dreves in odlomljenih vej, nikjer pa nismo opazili škode na poslopjih ali avtomobilih,« so včeraj pojasnili goriški gasilci, ki so sredi noči posredovali tudi na hitri cesti Gorica-Vileš. Močni sunki vetra so namreč okrog druge ure ponoči med Faro in Gradiščem podrli dve visoki drevesi, ki sta padli na cestišče. Hitra cesta je bila zaradi tega zaprta skoraj dve uri, med tem časom pa so gasilci odstranili debli in vejevje s cestišča. Veter je dalje v Ulici Terza Armata v Gorici podrl velik reklamni pano, ki je med padcem oplazil avtomobil in ga nekoliko poškodoval. Gasilci so zaradi vremena imeli polne roke dela tudi včeraj popoldne. Na Tržiškem je začel pihati močan veter, ki je odlomil več vej in izruval nekaj dreves; ponekod so padla na električne kable, zato pa je bil potreben poseg gasilcev. V popoldanskih urah je močna nevihta zajela tudi Moš in Faro, kjer so ravno tako zaradi nekaj odlomljenih vej potrebovali pomoč gasilcev, ki so popoldne vsega skupaj opravili kakih petnajst posegov. Podrti reklamni pano v Ulici Terza Armata v Gorici bumbaca Izsledili nasilneže Tržiški policisti so izsledili tri mlade nasilneže, ki so pred nekaj dnevi napadli 54-letnega domačina in mu zlomili roko. Gre za mladeniča, stara 18 in 20 let, ter za mladoletnika. 1. junija okrog 22.30 se je 54-letnik na Trgu SantAmbrogio sprl z mladim parom in se nato odpeljal s kolesom v smeri galerije Attoni. Sledil mu je mlad sorodnik para, spremljalo pa ga je še nekaj mladeničev, ki so 54-letnika vrgli s kolesa in se ga lotili s pestmi in brcami. Na kraj je prispela patrulja policije. Mladeniči so se razbežali, moškega pa so odpeljali v tržiško bolnišnico. Tržiški policisti so prijavili tudi 39-letnega moškega, ki je pred dnevi v vinjenem stanju napadel svojo 89-letno babico. Župan ni šel k ministru Na večerji, na kateri je Severna liga v ponedeljek v Ronkah gostila notranjega ministra Roberta Maronija, ni bilo trži-škega župana Gianfranca Pizzolitta. »Na srečanje me ni povabil minister, pač pa sem vabilo prejel od pokrajinskega tajništva Severne lige in zato me ni bilo zraven,« je pojasnil Pizzolitto in poudaril, da je bil vsekakor pripravljen na srečanje z ministrom, le-to pa mora potekati v institucionalnem okviru in ne sredi strankarske večerje. Tržiška prireditev odložena Sinočnja prireditev z naslovom »Pesmi, podobe, pričevanja« s predstavitvijo publikacije »Živeti z ladjedelnico«, ki naj bi na pobudo društev Jadro in Tržič ter Združenja staršev slovenske šole v Romjanu potekala na prostem v Pan-canu, je zaradi slabega vremena odpadla. Odložena je na datum, ki ga bodo pravočasno sporočili. Lažni raznašalec časopisov Policija svari občane pred mlajšim moškim višje postave in črne polti, ki se v zadnjih dneh pojavlja na območju Nove Gorice in okolice. Vozi se z mopedom in se občanom predstavlja kot raznašalec časopisov ter jih prosi za različne usluge. Oseba ni raznašalec časnikov in izkorišča naivnost občanov, zato vse, ki bi ga opazili, policija prosi, da jo obvestijo. (km) Lubenica med popusti Goriški trgovci bodo prihodnje tri petke, 9. 16. in 23. julija, svoje trgovine odprli do 22. ure in v raznih ulicah brezplačno ponujali lubenice, pico, »pašta-šuto« in sangrio. Obešalnik z Matejo Nikolic V galeriji Obešalnik v Novi Gorici se bo danes ob 19. uri predstavila mlada risarka Mateja Nikolic z zbirko »Sledi življenja«. (km) Terni v centru Bratuž V okviru niza komornih koncertov združenja Seghizzi bo drevi v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž nastopil pianist Filippo Terni. GORICA - odpadki S soboto nov zbirni center Nov zbirni center za odpadke v Ulici Gregorčič bodo odprli v soboto, 10. junija, so včeraj sporočili iz okoljskega urada goriške občine. Začasno bodo odpadke zbirali pod halo, ki se nahaja za upepeljevalni-kom v štandreški industrijski coni, ob meji s sovo-denjsko občino. Pred nekaj dnevi je goriška občina zaprla zbirni center za odpadke v Ulici Brigata Sassari, ker ni odgovarjal novim zakonskim predpisom. Goriška občina zaradi tega poziva vse svoje občane, naj ne puščajo svojih odpadkov pred vhodom zbirnega centra v Ulici Brigata Sassari, pač pa naj nekaj dni počakajo. V soboto bodo namreč odprli nov zbirni center, ki se nahaja med Štandrežem in Sovodnjami, kjer bodo v pričakovanju na uresničitev novih struktur odpadke začasno zbirali pod halo za upepeljevalnikom. TRŽIČ - 856 tujcev izvolilo 15 predstavnikov Priseljenci s konzulto Združeni komunisti opozarjajo na pomanjkanje reprezentativnosti Priseljenci, ki živijo v Tržiču, so izvolili svojo konzulto; petnajstčlanski posvetovalni organ, ki bo v pomoč občinski upravi pri reševanju težav tujcev, bo sestavljalo sedem priseljencev iz Bangladeša, dva iz Romunije ter po eden iz Maroka, Romunije, Bosne-Hercegovine, Srbije, Senegala in Albanije. Med njimi so tudi tri ženske, ki se bodo s svojimi moškimi kolegi v kratkem sestale in skupaj z njimi določile predsednika konzulte, ki bo s svojimi dejavnostmi nadaljevala do konca mandata župana Gianfran-ca Pizzolitta. Za izvolitev članov konzulte je bilo volilnih upravičencev 2.809, svoj glas pa je oddalo 856 priseljencev, ki so bili izvoljeni po posebnem volilnem ključu. V organu bodo namreč sedeli priseljenci, ki so zbrali največ glasov, poleg tega pa so pri izvolitvi upoštevali tudi številčnost narodnostnih skupnosti in hkrati zagotovili tudi izvolitev žensk. Nad volilnim sistemom so včeraj izrazili veliko mero skeptičnosti predstavniki gibanja Comunisti uniti-Združeni co-munisti. Njihov predstavnik, pokrajinski svetnik Alessandro Perrone, je poudaril, da je volilna pravila določila občinska uprava, pri čemer naj bi upoštevala zlasti priporočila Demokratske stranke. »Rezultati volitev dokazujejo, da so bile nekatere narodnostne skupnosti privilegirane na račun drugih,« poudarja Perrone in nadaljuje: »V Tržiču živi vsaj dvajset različnih narodnostnih skupnosti, toda le polovica izmed teh bo imela svojega predstavnika v novi konzulti.« / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 7. julija 2010 15 GORICA - Polemična ost nove številke časopisa Isonzo Soča Trg izgubljenih bitk dokaz neučinkovitosti Zaprtje trgovine Krainer v Raštelu labodji spev mestne epopeje Na včerajšnji predstavitvi 87. številke časopisa Isonzo Soča ni bilo navdušujoče. Razen predstavnika našega dnevnika ni namreč na uredništvu v Sve-toivanski ulici v Gorici bilo nobenega drugega poročevalca. Trije uredniki in tajniška pomočnica so vsekakor prikazali vsebino komaj tiskane številke, ki ima v svojem glavnem sporočilu deset strani namenjenih Ogleju, njegovi zgodovini in arhitekturi in poleg tega uvodnik ter platnico. Na prvi pogled oko nemudoma zazna, da je od vsega tega tudi v slovenskem jeziku le uvodnik in na koncu pol strani zaokroženega povzetka. Dvojezični časopis ne proda kaj prida izvodov čez mejo, a prav gradivo posvečeno Ogleju bi znalo pritegniti določeno nišo bralcev. Vsebinsko bolj polemično, a zemljepisno blizu Ogleju je članek, ki ga je napisal Mario Delneri in je posvečen termalnemu središču v Gradežu, ki je propadlo in ob tem zabeležilo stomilijonsko izgubo. Isti pisec pa zatem prijazno piše o termalnih središčih v Sloveniji. Na gradeški valovni dolžini, a v zvezi z Gorico, so začetni trije članki, ki so jih napisali Andrea Bellavite, Anna Di Gia-nantonio in Donald Lam (psevdonim): vsi trije načenjajo neučinkovitost občinske uprave na področju politike, načrtov in specifično glede javnih del na Travniku, ki je postal dobesedno mestna sramota. Med večinskim prebivalstvom že kroži pogruntavščina, da gre za Trg izgubljenih bitk, ne pa za Trg Zmage (Vittoria). Iz dnevnih novic vemo, da je prodaja Irisa zaključena, a časopis na meji je želel tudi v tej številki opozoriti na vsa prepletanja povezana s to storitveno družbo. Italo Chiarion nas v svojem prispevku spomni na obdobje Komin-forma in kasnejšega 20. kongresa Sovjetske Partije. Gorica je tedaj izrazila svojo heretičnost v odnosu do vse-državne italijanske Partije. O goriški judovski skupnosti nadaljuje svoje pisanje Orietta Altieri - Alt z obljubo, da bo tudi v naslednjih številkah seznanjala bralce z navedeno vsebino. Turistično in naravovarstveno izzveni članek posvečen Kolpi izpod peresa Suzi Pertot. Tudi v tem primeru se zunanji opazova- GORICA - ZCPZ »Krivična izključitev« Seznam primarnih organizacij Dne 30. junija je zapadel rok, do katerega so morale organizacije slovenske narodnostne skupnosti predstaviti prošnjo za vključitev v seznam primarnih organizacij pri deželi FJK. Združenje cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) iz Gorice je s tem v zvezi predstavilo prošnjo in podrobno dokumentacijo. »Upamo, da bo združenje ponovno vključeno v omenjeni seznam, iz katerega je pred petimi leti krivično izpadlo. Da bi bilo čim bolj objektivno določeno, katera ustanova se lahko šteje med primarne, je bil - malo pred izključitvijo - odobren pravilnik, ki natanko določa pogoje. Dotični pravilnik pa ne pravi, da ustanova, ki odgovarja pogojem, "postane primarna", temveč samo, da "lahko postane primarna". To pomeni, da kljub temu, da ima vse predvidene lastnosti, je končna ocena prepuščena subjektivni presoji. Upajmo, da bo ZCPZ tokrat doseglo ta cilj, saj združuje 41 slovenskih zborov od Pleši-vega do Ronk, na stotine pevcev in pevk, odraslih, mladincev in otrok ter skozi celo leto samostojno ali v so-organizaciji z drugimi nudi manjšini celo vrsto kulturnih dogodkov ter skrbi obenem za obstoj in razvoj slovenskega zborovskega petja na Goriškem,« pravijo pri ZCPZ-ju. lec sprašuje, zakaj je članek napisan samo v italijanščini. Pri časopisu je slovenskih avtorjev itak malo, če se še ti usmerjajo v večinski jezik, potem bo slovenščina res le domena prevajalca in nič več. Zanimiv je opis - raziskava o več-stoletnih šagrah v Podturnu; njim je posvečena tudi risanka na zadnjih straneh. Poleg prispevkov povezanih z likovno umetnostjo in arhitekturo (Diego Kuz-min, Aldo Rupel, Luciano de Gironcoli) ter z načini igranja v preteklosti (Liliana Mlakar) želimo na koncu opozoriti na daljši članek - sporočilo, ki bo čustveno prizadel vse Goričane ne glede na izvor, jezik in kulturo: tik pred zdajci je zaprtje znane trgovine z železnino Krainer v Ra-štelu. Potiho se zaključuje neko obdobje, pravzaprav mestna epopeja. Za doživljanje tega labodjega speva, ki simbolizira vrsto drugih zaprtij, se resnično izplača prebrati prispevek zaradi osveščanja, kaj in koliko so se spremenile razmere v zadnjem pol stoletja. (ar) GORICA - Forum iz protesta delil letake »Travnik še ni dokončan, župan ni uresničil obljub« »Župan Ettore Romoli je pred nekaj tedni zagotovil, da se bo prekvalifikacija Travnika zaključila do 30. junija, njegova obljuba pa se do danes še zdaleč ni uresničila.« Tako poudarja občinska svetnica Foruma za Gorico Anna Di Giannantonio, ki je včeraj popoldne skupaj s svojimi somišljeniki po nedokončanem Travniku delila protestne letake mimoidočim. »Prekvalifikacija osrednjega goriškega trga bi se po zagotovilih župana morala zaključiti že pred enim tednom, v resnici pa do tega sploh še ni prišlo,« poudarja Di Giannantonijeva in opozarja na pompozne napovedi prvega občana, ki je pred nekaj tedni zagotavljal, da bodo dela potekala s pospeškom in se zaključila do 30. junija. »Potem ko smo videli, kako klavrno je potekala obnova Travnika, občinsko upravo pozivamo, naj odstopi od svojega načrta za uresničitev vzpenjače, ki bi trg povezala z goriškim gradom. Projekt je velika potrata denarja, sploh pa je treba upoštevati visoke stroške, ki bi jih morale prihodnje uprave plačevati za vzdrževanje vzpenjače,« poudarja Anna Di Giannantonio. Po njenih besedah je Romolijeva uprava doslej krivdo za zamude pri prekvalifikaciji Travnika zvra-čala na Vittoria Brancatija, čeprav se je njegov mandat zaključil že pred tremi leti. »Upravitelji morajo prevzeti nase odgovornost za zamudo, predvsem pa ne smejo dajati obljub, ki jih ne uspejo izpolniti, kakor se je zgodilo za zaključek del na Travniku,« zaključuje Anna Di Giannantonio. (dr) »Trg poraza« je zapisano na protestnem letaku Foruma za Gorico bumbaca NOVA GORICA Hit, še vedno brez podpisa Jutri naj bi bil odločilni sestanek Med vodstvom novogoriškega izvršnega odbora sindikata igralniških delavcev (SIDS) in upravo Hita tudi včeraj ni prišlo do podpisa dogovora o znižanju plač. SIDS namreč ni podpisal dveh aneksov h kolektivni podjetniški pogodbi, kar sta preostala dva sindikata v Hitu - GIT in Vrba - storila že v začetku maja. SIDS včeraj ni sprejel niti ponujenega sporazuma o poskusnem razporejanju delovnega časa. Obe strani sta se strinjali le o tem, da se ponovno sestaneta jutri, ko naj bi SIDS pristal na podpis obeh aneksov, kar pa pogojuje z razdeljevanjem napitnine po njihovem predlogu. »Na takšen način sindikat SIDS zaenkrat še vedno onemogoča celovito izpeljavo modela znižanja stroškov dela. Razmere, v katerih posluje družba Hit, naravnost kličejo po soglasju in nujnem sodelovanju sindikatov pri uspešni sanaciji podjetja,« včerajšnje dogajanje komentirajo v Hitu. Predstavniki sindikata SIDS in uprave družbe sta po dobrem mesecu dni včeraj vendarle ponovno sedli za pogajalsko mizo. Hitova uprava je za prilagoditev stroškov dela predlagala »progresiven in socialno naravnan model, ki v povprečju predvideva 6 do 7-odstotno znižanje plač in nekaterih nadstandardnih ugodnosti za zaposlene«, ki ga je v minulih tednih večkrat predstavila zaposlenim ter predstavnikom sindikatov, česar SIDS tudi včeraj ni hotel sprejeti. Iz uprave pa sporočajo, da so predstavniki sindikata nakazali, da bodo jutri pripravljeni sprejeti aneks o začasnem prenehanju vplačevanja premije za drugi pokojninski steber ter aneks o začasnem progresivnem znižanju osnovnih plač, vendar podpis obojega pogojujejo z dogovorom o delitvi napitnine po njihovem predlogu. »V naslednjih dneh bomo preučili možnost za sklenitev kompromisnega sporazuma za skupno razrešitev nastalih razmer v podjetju. Zdi se nam potrebno obvestiti zaposlene in zainteresirano javnost, da v podjetju ni nobenih izrednih ali ultimativnih razmer,« sporočajo iz omenjenega sindikata. »Predstavniki sindikata SIDS so zavrnili tudi podpis sporazuma o poskusnem razporejanju delovnega časa, ki bi omogočil bolj fleksibilno razporejanje delovne sile glede na dinamiko obiska. Uprava je danes pričakovala, da bo sindikat SIDS s sindikatom Vrba uskladil način delitve napitnine in posredoval skupen predlog, a se to ni zgodilo,« so potek pogovorov strnili v Hitovi upravi. (km) GORICA - Poletno središče in športna šola Afričani v Dijaškem domu V programu tudi srečanja z jezikovno šolo iz Nove Gorice in z dvema italijanskima poletnima središčema iz Gorice Med letošnjimi počitnicami se v slovenskem Dijaškem domu v Gorici podijo Afričani, saj poletno središče poteka pod naslovom »Juri Muri v Afriki in druge pravljice«. Naslov odraža program dejavnosti, pri katerih se otroci učijo afriških obrednih plesov, igranja na afriška glasbila, iz barvanih lepenk in raznih materialov iz- delujejo afriški nakit in oblačila ter pripravljajo čarobne napoje in herbarij. V prvih treh tednih poletnega središča so se mali udeleženci posvetili spoznavanju Afrike in tamkajšnjih domorodcev. Na dvorišču so postavili pravo afriško naselje s hišico, palmami, kokosi in živalmi in tako ustvarili lepo opremljen pro- Na dvorišču so postavili pravo afriško naselje s hišico, palmami, kokosi in živalmi fotod.d. stor, kjer preživljajo čas, se igrajo, plešejo, pojejo, ustvarjajo ter poslušajo zgodbe in pravljice z vsega sveta. Poleg vsega tega pa jim je preostalo tudi časa za kopanje v Sesljanu, sprehod po pevmskem parku, gradnjo peščenih gradov ob reki Soči in osvežitev v novogoriškem bazenu. V nadaljevanju poletnega središča so poleg omenjenih dejavnosti napovedani še obisk živalskega vrta v Ljubljani, parka papagajev v Latisani in kmetije v okolici ter izleti v dolino Zajzero in na Trbiž, pa še ogledi konj v konjušnici v Pevmi in Ro-mansu ter pot z vlakom v Aquapark v Bohinjsko Bistrico. Otrokom bodo ponudili tudi srečanja z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice in z dvema italijanskima poletnima središčema iz Gorice, zato da spodbudijo med goriškimi otroki medsebojno spoznavanje in druženje. V petek, 9. julija, dopoldne pa bo poletno druščino v Dijaškem domu obiskal priljubljeni animator Sten Vilar, ki se bo predstavil z gledališko igro. Vzporedno s poletnim središčem poteka športna šola, ki je v prvem tednu - od 28. junija do 2. julija - ponudila jadralni tečaj v sodelovanju z jadralnim klubom Čupa v Sesljanu. Otroci bodo imeli možnost se preizkusiti še v tenisu, na kajaku, v kolesarjenju, s frizbijem, v atletiki in drugih športih. Poletno središče Dijaškega doma, ki je namenjeno otrokom od 4. do 12. leta, se bo nadaljevalo do 16. julija, po premoru se bo nato vrnilo med 23. avgustom in 3. septembrom. Organizatorji sporočajo, da so še prosta mesta; interesenti naj pokličejo v Dijaški dom od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro (tel. 0481-533495). 16 Sreda, 7. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR / DOL - Izdalo ga je srce Poslednje slovo od Evgena Perica Z ženo je odprl gostilno Kapriol, bil je predsednik Jezera in odbornik Na Palkišču bodo danes ob 11. uri pospremili na zadnjo pot Evgena Perica - Genka, gostinca, nekdanjega predsednika doberdobskega kulturnega društva Jezero in občinskega odbornika. Umrl je v ponedeljek; imel je resne težave s srcem, ki ga je nazadnje izdalo. Evgen Peric se je rodil 12. marca 1936 v znani gostinski družini v Doberdobu. Imel je dva brata in pet sester; Mario, Elda in Pepi so si uredili dom v Doberdobu, Marica in Zora v Ronkah, Andreina na Peči in Silvana v Martin-ščini. Družinsko gostinsko tradicijo je v Doberdobu nadaljeval Evgenov brat Mario, ki upravlja bar v središču vasi. Mladost je Evgen preživel v Doberdobu, kjer se je aktivno angažiral v kulturnem in družbenem življenju. Do leta 1965 je bil predsednik društva Jezero, pri katerem je za daljše obdobje tudi pel v moškem pevskem zboru. V drugi polovici šestdesetih let minulega stoletja je bil tudi občinski odbornik, in sicer v času županovanja Andreja Jarca. Leta 1965 se je Evgen Peric poročil z Vero Vižintin od Mikulov v Dolu. Na dan poroke so jima zapeli podokni- co doberdobski neporočeni fantje, sploh pa sta bila mladoporočenca zadnji par, ki ju je v Doberdobu doletela ta čast. Peric je takrat skupaj s tremi sovaščani vodil gradbeno podjetje, leta 1970 pa sta se z ženo odločila za odprtje gostilne v Dolu. Od Rože Vižintin s Palkišča sta odkupila licenco za obratovanje, nakar je Evgen Peric zgradil gostilno Kapriol pri Ferletih. Kjer danes stoji gostilna, je bila takrat gmajna, sploh pa je večji del gradbenih del Evgen opravil sam. Pri vodenju gostilne je sprva sodelovala tudi sestra Evgenove žene, nato pa sta zakonca sama upravljala lokal. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, Livio, Sandro, ki je pred desetimi leti prevzel gostilno Kapriol, in William, v posebno veselje pa jima je še bilo rojstvo šestih vnukov. Najstarejši ima danes dvajset let, najmlajši pa eno in pol. Evgen se je po poroki vključil tudi v kulturno življenje v Dolu, kjer je nekaj časa pel pri moškem pevskem zboru Kras, s katerim je nastopil na pevskih revijah v Postojni, Idriji in še marsikje. Danes se bodo svojci in znanci od njega še zadnjič poslovili. POLETNI FOTOUTRIP '10 S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. grande botto«; 20.15 - 22.10 »Poliziot-ti fuori - Due sbirri a piede libero«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Christine Cristina«. ~M Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16 20.50 »Toy Story 3«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 -dre dei miei figli«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17 22.10 »The Twilight Saga: Dvorana 2: 16.30 - 18.40 Story 3« (digital 3D). Dvorana 3: 16.30 - 18.50 Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 4: 18.00 »Tata 30 - 18.40 - - 22.10 »The 22.00 »II pa- 30 - 20.00 -.: Eclipse«. - 20.50 »Toy - 21.15 »The Matilda e il Jaz in ti... in Primorski MEDNARODNI FESTIVAL ANTIČNE GLASBE v organizaciji centra Dramsam: v četrtek, 8. julija, ob 21. uri bo v goriškem gradu koncert ensembla Aquila Altera »Dolce lo mio Drudo«; vstop prost. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz kataloga permanentnega izobraževanja dežele FJK iz kmetijsko živilskega področja: Oblikovanje tipičnih jedilnih listov (72 ur) ter iz področja upravljanja podjetja: Uspešna komunikacija (33 ur) in Splošno knjigovodstvo (60 ur). Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro izobraževanja, ki pa je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju; informacije in prijave: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu, www.ad-formandum.eu. GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, SOLKAN - V Kajak klubu pod solkanskim jezom Modelarji dobili nove prostore Medse vabijo zamejske otroke V Solkanu so pred kratkim odprli nove prostore za potrebe mladih modelarjev. Ta dejavnost je na Novogoriškem zelo razvita, saj nanjo polagajo veliko pozornost tako v šolah kot tudi v mnogih društvih. »Duša« tega delovanja je Anton Nino Špacapan, po rodu iz Gorice, ki svoje znanje prenaša mladini še več kot petdeset let. Novi prostori bodo v glavnem namenjeni mladim modelarjem, ki so se s svojimi letalskimi in ladijskimi modeli že uveljavili na raznih tekmovanjih in na modelarskih srečanjih krajevnega, državnega in mednarodnega značaja. Nove prostore so pridobili v zgornjih prostorih Kajak kluba Soške elektrarne tik pod solkanskim jezom. Odprtja manjše delavnice se je udeležil tudi slovenski minister za šolstvo in znanost Gregor Golobič, ki je kot dijak tudi sam bil uspešen modelar. V svojem nagovoru je pozval mlade, naj se z veseljem in marljivostjo posvetijo tej tehnični zvrsti, ki predstavlja osnovo mnogim inovacijskim in razvojnim področjem, saj modelarstvo še zdaleč ne pomeni igračkanja z zrakoplovi in barčicami, kakor so nekateri zmotno prepričani. Ministru Golobiču so izročili tudi diplomo častnega člana Kluba mladih modelarjev. Na družabnem srečanju, ki je sledilo odprtju delavnice, je Goričan Antonio Russo prikazal letenje najlažjih letalskih modelov, ki tehtajo manj kot pol grama. Ob tej priložnosti je Nino Špacapan izrazil željo, da bi se tudi zamejski otroci vključevali v tečaje, ki jih prirejajo pri Klubu mladih modelarjev, zato je nanje naslovil poziv, naj se zglasijo v novih prostorih. Inštruktorji kluba pa so pripravljeni voditi tečaje modelarstva tudi v zamejskih društvih, poletnih središčih ali drugih mladinskih zbirališčih. (vip) Minister Golobič v novih solkanskih prostorih foto vip ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 328-2767893 ali 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v Sovodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča udeležence izleta na Pokljuko v soboto, 10. julija, da bo avtobus odpeljal ob 6.45 izpred cerkve v Doberdobu, s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pred cerkvijo, v Štandrežu pred cerkvijo, v Pod-gori pri športni palači in v Pevmi ob vagi pri pevmskem mostu. Priporočajo točnost. SPDG obvešča, da pripravlja v sodelovanju s PD Ajdovščina in PD Kanal, izlet na Watzmann (zaradi logističnih in drugih težav odpade vzpon na Hoch-goell in ostane glavni cilj Watzmann). Izlet bo 7. in 8. avgusta, prevoz z avtobusom. Prijave in informacije ter vplačilo kavcije čimprej: Vlado (tel. 0481882079). Ü3 Obvestila SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040212289 ali na info@skladmc.org. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH OB SOČI bo zaprta do vključno ponedeljka, 19. julija. ZSKD obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. SPDG obvešča, da bo sedež društva v juliju in avgustu zaprt. ADSL V SOVODNJAH - podjetje ST bo ponovno na razpolago občanom za informacije in pogodbe v petek, 16. julija, od 17. do 20. ure na občinskem sedežu v Sovodnjah. KULTURNO DRUŠTVO SKALA vabi na svečanost ob odprtju novih slačilnic športnega centra KD Skala v Gabrjah v soboto, 17. julija, ob 19. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. 0 Prireditve V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) v notranjem parku na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo srečanja z avtorji: v četrtek, 8. julija, ob 17.30 bo predstavitev knjige »Ipazia. Vita e so-gni di una scienziata del IV secolo« Adriana Pette in Antonina Colavita. Z Adrianom Petto se bo pogovarjala Erika Jazbar. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Cesare Palamara z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 11.30, Co-stantino Melon iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Oriella Saitz vd. Giurco iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Maria Visintin vd. Robustelli iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža in na pokopališče. DANES NA PALKIŠČU: 11.00, Evgen Peric (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. t Ostal nam boš vedno v spominu in v zgled v našem življenju. Evgen Peric (Genko) Žalostno vest sporočajo žena Vera, sinovi Livio z Marino, Sandro s Tadejo in William z Vihro Naš dragi bo ležal danes, sreda, 7. julija, v mrtvašnici glavne bolnišnice v Gorici od 9. ure. Pogreb bo ob 11. uri v cerkvi na Palkišču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Dol, 7. julija 2010 Ciao nončko, hvala ti za vso neskončno ljubezen, ki si nam jo dal. Pogrešali bomo vse lepe trenutke v tvoji družbi. V našem srcu bo ostala velika praznina. Zadnji poljubček tvoji Martin, Elisa, Domen, Marvin, Nedir in Nathan Genkotu v slovo, sotašča Dunja in sotast Dario z družino Uprava Zadružne banke Doberdob in Sovodnje izreka iskreno sožalje Williamu Pe-ricu in svojcem ob boleči izgubi dragega očeta Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 7. julija 2010 17 OGLEDALO Nogomet kot metafora sodobnega časa Ace Mermolja H Nogomet je metafora sodobnega časa. Pisati o njem med svetovnim nogometnim prvenstvom ni izvirno, čeprav dokaj tvegano dejanje, lahko pa k dogajanju dodamo vidik, ki ga izpostavljajo raziskovalci narodnega vprašanja. Svetovno nogometno prvenstvo je s kontinentalnimi prvenstvi (evropsko, južnoameriško, afriško itd.) med zadnjimi nogometnimi dejanji, ki slonijo na nacionalni bazi. Pa še ta osnova je pogostokrat odraz etnično mešane državne stvarnosti. Klubska prvenstva so že po definiciji melting pot nogometašev iz najrazličnejših držav in kontinentov, ki se zberejo v najboljših klubih. Zmagovalec letošnje evropske lige Inter je imel v svoji prvi ekipi enega italijanskega nogometaša. Svetovno prvenstvo je torej korak k staremu, obenem pa je še zmožno obuditi izrazitejša narodna čustva. Zanimivo pa je, da komentatorji govorijo tudi o kontinentih, npr. o tem, koliko reprezentanc je napredovalo ali bilo izločenih iz Južne Amerike, koliko iz Evrope, Afrike itd. Ko bi bil finale med evropsko in južnoameriško ekipo bi to bil medkon-tinentalen dvoboj. Nacionalni razsežnosti se torej pridružuje kontinentalna raven, kar je novost. Novost je seveda tudi ta, da se prvenstvo dogaja v Afriki. V resnici( vsaj najverjetneje) bo končni dvoboj evropski in torej med nacionalnima državama. Konti-nentalnost pa se je »vrinila« v nacionalnost ali vsaj državnost prvenstva. Škoda, da ni ohranila nacio-nalno-kontinentalne razsežnosti v smislu kakega finala med Nemčijo in Brazilijo. Državne reprezentance ohranjajo nacionalno simboliko, čeprav so nekatere že etnični hibrid, kar velja toliko bolj za Evropo. Znamenita je bila Plati-nijeva Francija z večino igralcev nefrancoskega izvora. Priseljence ali pa že njihove sinove najdemo v odličnih evropskih reprezentancah, npr. v nemški. V Afriki in Južni Ameriki te podobe ni, ker sta to kontinenta, ki »izvažata« svoje najboljše igralce na bogatejša nogometna tržišča. Med temi tržišči pred-njači Evropa. Že v zapisanem se prikazuje podoba sodobnega sveta. Evropski nogomet je nacionalen, obenem pa imajo njegove raprezentance multietni-čno podobo. Glede Evrope bi dejal, da so njene reprezentance čustveno najmanj pristne, čeprav evropskim nogometašem ni treba hoditi s trebuhom za kruhom po svetu. Morda pa delujejo manj pristno prav zato. Kot ekonomsko močnejši igrajo v bistvu povsod doma. Ostali pa so med letom tujci. Močan se ne začudi, izgubil je svojega notranjega otroka. Tudi v veselju je odraslo razumski. Poseben izraz nepristnosti je Italija. To je bila raprezentanca brez slehernega navdušenja, brez ela-na, brez volje do zmage. Ni bila skupina. Trener Lip-pi je hladno »poštukal«, kar je mogel in znal, nato smo lahko gledali klavrno predstavo. Radio Padania, glas Severne lige, je malce za šalo malce zares navijala proti Italiji. Italijanska raprezentanca je bila v svoji prvi izločilni skupini teoretično najmočnejša, ali pa vsaj druga. Nikoli pa ni verjela v zmago in se je ni veselila. To je tudi vzdušje, ki danes vlada v italijanski družbi. Opozoril pa bi še na posebnost. Verjetno je bila od evropskih raprezentanc najbolj »italijanska« in je ni skazila ali oplemenitila temnopolta barva kakega Balotellija. Še o čustveno-nacionalni valenci. Povsem drugače in goreče reagirajo afriške ali južnoameriške reprezentance. Tako Brazilija kot Argentina sta ekipi, ki ob prvenstvu zbereta svoje svetovne potnike, globtroterje, plačance, vseeno pa se ti nogometaši zavzamejo, kot sami znajo, in se navdušijo. Maradona je do poraza žarel v afriških nočeh kot lam-pijon sredi trga. Države, ki doživljajo razvoj, imajo razloge, da izkažejo ponos in ob zaključku prvenstva bi v primeru finala vsi navijali za kontinent in ne le za državo. Evropa ne bo nazdravljala kontinentu, ampak bo pletla posamezne zavisti in egoiz-me. Afrika bi za četrtino finala ujela leva z golimi rokami. Zaključek bo seveda tehnično-racionalen. Zmagala bo evropska ekipa, ker je ekipa in ne skupina nogometnih izseljencev. Razlike so torej evidentne. Eno je nacionalni ponos držav v razvoju, drugačen je v državah, kjer izobilje ubija pristnost veselja. Podobno velja za kontinente. Zmaga seveda tisti, ki zmore najboljšo organizacijo, največ tehnike in obdrži hladnost v najbolj gorečih trenutkih. Mehanika je lepa, kiberneti-ka učinkovitejša in zmagovita. Zmaga vsestransko močnejšega pa jemlje ljudem veliko upanja. Podobne poti zasledujejo navijači. Najprej se ogrejejo za domačo državo. Upajo v nemogoče. V primeru poraza svoje navijanje razširijo na ves kontinent. Ko bi se finale odvijal v tem smislu, bi sledili srečanju dveh pojmovanj sveta, dveh mišljenj in dveh svetov. Ne bo tako. Če torej povzamem, se na letošnjem svetovnem prvenstvu prepletata najprej nacionalni ponos, nato pa kontinentalni. Zelo različna so čustva in par-tecipacija držav v razvoju od tiste, ki jih je pokazala stara celina, kot je Evropa. V tem smislu gre razumeti tudi kontinentalni ponos. Različna so bila seveda upanja in pričakovanja. Afrika je žalostna, ker nima ekipe za finale, vendar je ponosna, da gostuje prvenstvo. Drugje bi verjetno gledali lenoben špektakel. Morda ima smisel seliti velike mednarodne športne dogodke v države ali kontinente v razvoju in to celo s pomočjo bogatega sveta. Tam nekaj resnično pomenijo tudi prvenstva starega kova, pri nas veliko manj. Navdušenje za zmagovalca bo pri nas trajalo eno noč, v Afriki bi že dobra uvrstitev postala legenda. Škoda, da so nam vzeli pravljico. Najkonkretnejšo podobo globalizacije izražajo danes veliki evropski klubi. Svetovno prvenstvo nima s tem nič kaj opraviti. Vzemimo kot primere Inter, Barcelono, Real Madrid, Chelsea ali Baiern iz Munchna. Gre torej za klube, ki zmagujejo na evropskih in svetovnih klubskih prvenstvih. Imajo določenega individualnega lastnika, ki je običajni hi-permiliarder, ki vlaga v svojo igračo nesramno velike vsote. Podoba teh klubov ni vedno odraz stvarnosti države, v kateri klub deluje. Ne Španija in ne Italija bi si danes ne smeli privoščiti neverjetnih potrat za fusbal. Angleške ekipe kupujejo celo ruski tajkuni, ki so obogateli z nekoč državnimi tovarnami. To je pač sodobni svet. Kapital se zbira v nekaj rokah, se seli in nato živi med žarometi televizije. V nogometu, toko kot v kakem drugem bogatem športu, je seveda vse pretirano: od cen igralcev do njihovih honorarjev. Pretirano je v podobnosti nerazumnih plač nekaterim menedžerjem ali nagrad bankirjem, ki so bili tik pred falimentom. Skratka, v špici klubskih prvenstev igrajo ekipe, ki jih že sam denar dela »anormalne« v primerjavi z splošnim družbenim stanjem. Stari Sivori bi sanjal honorar kakega neolikanega Balotellija. To je torej druga podoba nogometa: običajnejša in vsakodnevna. Na svetovnih prvenstvih, ki so v osnovi državna in večkrat nacionalna ni omenjenih ekscesov. Zato pa ni čudno, če se znajdejo v težavah prav nekatere države, ki imajo klubske ekipe, ki so v svetovni špici. To velja tako za Italijo kot za Anglijo. »Luči« nogometa prihajajo od drugod, iz drugih držav in kontinentov. Ko se na zeleni trati znajdejo samo domači igralci, postane očitna njihova nebogljenost, saj so le partnerji velikih zvezdnikov. Zanimivo pa je, da genialni priseljenci žoge potrebujejo zahodni »razum« in organizacijo zato, da uskladijo fantazijo in talent z učinkovitostjo. Sami so izgubljeni. Obstaja še pomemben aspekt diferenciacije: izobrazba, mislim na nogometno znanje. V nogometno razvitih in bogatih državah klubi ne skrbijo za domač naraščaj. To delo je v veliki meri prepuščeno drugim državam in kontinentom, kot sta Južna Amerika in Afrika. Klubi, ki so nekoč gojili domač igralski kader, raje pošiljajo lastne izvedence na pohode po svetu, kjer iščejo in najdejo male fomene. Kupijo jih, pripeljejo domov in tu se mali fenomeni naglo spremenijo v velike, če se. Drugače preprosto poniknejo v kaki povsem nepomembni državi ali ligi. Na svetovnem prvenstvu smo videli igrati v reprezentancah igralce, ki so "last" nekaterih manjših italijanskih klubov: na dnu lestvice A lige ali celo v B ligi. Pojav je nova dimenzija nogometa. Domača ra-prezentanca ponudi revanšo nogometašu, ki je fali-ral na globalnem tržišču.To ne velja le za države v razvoju. Tudi med bogatimi reprezentancami se pojavijo ljudje, ki sedijo v klubih na klopici in čakajo, da si zvezdnik izpahne koleno. Nogomet, ki ob posebnih priložnostih dviga državne zastave in v naslednji fazi kontinentalne, nogomet, ki po navdušenju in zanosu ločuje med razvitimi in prenasičenimi, nogomet, ki obleče zdaj dres reprezentance, nato pa za štiri leta dres bogatega kluba s svojim igralskim melting potom, je dejanje sodobnosti: njeno zrcalo. Državne raprezentance še obstajajo, še vzbujajo navdušenja, sok nogometa pa je v bogatih mul-tinacionalkah in v globalnem špektaklu, kjer se različne barve, izrazi, kulture pomešajo v eno, spretno zgoščeno in razporejeno ekipo. To je potem tisti nogomet, ki doživlja vrhunce in falimente, ki ove-koveči zvezdnika ali pa uniči mladeniča. To je arena brez domače zaščite. Svetovno prvenstvo postane tu nacionalna nostalgija. Nogometaš ali trener, ki ne uspeta na svetovnem prvenstvu, se vrneta v blišč lastnega kluba. Kdor falira v klubu odide na rob zelenega travnika, v bar izven štadijona, na rob žarometov in slave. Nogomet pod zastavo nosi v sebi človeka, nogomet za denar spremeni človeka v stroj. Če operacija ne uspe, je konec nogometaša in večkrat človeka: kot povsod v tej naši družbi. In kot povsod zmaga navdušenje, ki ga spretno krotita razum in tehnika. Vesela fantazija je lepa, vendar poražena a priori. Trda resnica zmaga tudi na svetovnem prvenstvu. Kot pancerji stopajo po fantaziji in navdušenju mehanizmi bogate zahodne tehnike in organizacije namazane z denarjem. ISTRSKI ZORNI KOT Vse živo na hrvaških in italijanskih šolah Miro Kocjan Na Hrvaškem nestrpno čakajo, da se bo vladna predsednica Jadranka Kosor kmalu sešla s predstavniki sindikalnih organizacij in z njimi takorekoč resno proučila problem »socialnega dialoga«, ki je nujen. Sindikati trdijo, da se zavedajo, da ima Kosorjeva vrsto srečanj in pogovorov o raznih vprašanjih, tako notranjih, kakor zunanjih, so pa prepričani, da bo srečanje s sindikati kmalu na vrsti. V vsakem primeru je rezultat referenduma o političnih in pravnih novostih v zakonu o delu, ki je bil, kakor je slišati, nad pričakovanjem, zagotovilo, da bo prav kmalu prišlo do pogovora med vlado in sindikati. Za referendum se je podpisalo kar 813 tisoč podpisnikov. Vse kaže, da bo predhodno prišlo do srečanja med ožjim delom vlade in sindikatov, na katerem se bodo skušali dogovoriti o uporabi starih norm, ki priznavajo večino vseh tistih, ki imajo pravico do glasovanja, ali pa novih, ki pa so naklonjene temu, da bi zadostoval pristanek večine tistih, ki so glasovali. Dejstvo je, da je politični pomen referenduma v tem primeru izjemen. Izhodišče je nesporno v tem, da je socialni dialog koristen za vse, njegovo izvajanje pa je treba kajpak ločiti od sprememb, ki bi jih doživel zakon o delu. V Zagrebu pa so potrdili, da bo popis prebivalstva od 1. do 28. aprila prihodnje leto, stal pa bo 174,9 milijona kun. Predlog je vlada že poslala saboru v odobritev. Po zakonu o popisu, naj bi ta zajel vse hrvaške in tuje prebivalce, ki imajo stalno bivanje na Hrvaškem. Na dan popisa naj bi vanj vključili prebivalce, ki so na Hrvaškem, pa tudi tiste, sicer stalne državljane, ki pa so trenutno v tujini. Ne bodo pa prišli v poštev državljani, ki so sicer hrvaški državljani, so pa odsotni več kot leto dni, pa tudi državljani, ki so zagotovili bivanje za eno leto, nimajo pa namena, da bi ga podaljšali. V popis prav tako ne bodo prišli v poštev študenti, ki obiskujejo visoke šole in univerze v tujini. Sabor pa je medtem sprejel tudi zakon o političnem azilu, ki je hkrati prilagojen evropskim normam. V bistvu gre za poglavje 24 »Pravosodje, svoboda in varnost«, ki sodi med pogajanja za vključitev v Evropsko unijo. Azil bo trajal tri leta, v tem času pa bo državljan užival tudi pravice, ki spadajo v zdravstvo, študij in delo. Parlament pa je sprejel tudi vrsto zakonskih predpisov, ki zadevajo turizem in med drugim predvidevajo znižanje višine vpisa v turističnih ustanovah za 20 odstotkov. Hkrati pa je bil sprejet tudi zakon o zaščiti spomenikov, ki določa znižanje davka v višini 50 odstotkov. Tudi istrski mediji poročajo o tem, da je slovenski državni zbor sprejel zakon o krajevnih upravah, ki med drugim določa kot temeljni pogoj za ustanovitev občin to, da mora občina imeti vsaj pet tisoč prebivalcev. Hkrati objavljajo niz poročil iz slovenske obale, ki zadevajo turizem (Koper in Izola). Posebno mesto pa zasluži tudi to, da je fakulteta za manegement univerze v Kopru tokrat gostitelj šeste edicije poletne šole »Ma- negement in razvoj«. Letošnje število obiskovalcev je izjemno, saj vključuje študente iz kar 18 držav, med njimi tudi iz Litve, Španije, Finske, Indije, Maroka in Pakistana. Deset pred-staviteljev je Slovencev, 12 pa je tujih profesorjev in strokovnjakov s področja gospodarstva in znanosti. Pa še krajša novica o tem, da bodo letos službovali ponekod v Istri policisti iz Avstrije in Nemčije. Ne gre za visoko število, dogovor o takem sodelovanju pa je dragocen v času sezone. Policisti so že v Pulju in Rovinju. Seveda sodelujejo s krajevnimi policijskimi upravami, še kako dobrodošlo pa je tolmačenje. Zanimivo pa je, da policisti gostje niso oboroženi. Tudi istrske in kvarnerske višje srednje šole (z njimi seveda tudi italijanske) prirejajo te dni poslovilne slovesnosti z dijaki, ki so si zaslužili diplome. Ganljivo je bilo na italijanski višji srednji šoli »Leonardo da Vinci« v Bujah, kjer je ravnatelj Claudio Stocovaz naglasil, da je bilo šolsko leto naravnost odlično. Med drugim je omenil dijake, ki so bili odličnjaki vsa štiri šolska leta: Ivan Pavlov, Matteo Jugovac in Ilenja Vesna-ver. Poudaril pa je tudi, da se trudijo, da bi zgradili novo šolsko poslopje, saj je sedanje čedalje manj primerno. Perspektive pa so le rožnate. V Umagu pa je župan Vili Bassanese sprejel odličnjakinje hrvaške osnovne univerze »Marija in Lina« ter odličnjakinje italijanske šole »Ga-lilea Galilei«. Hrvaških učencev je bilo 108, italijanskih pa 32. Tudi tokrat je šla pozornost zlasti tistim, ki so bili vsa leta odličnjaki. Na šoli »Marija in Lina« je bil odličnjak in vseh osem let kar 28, na italijanski šoli »Galileo Galilei« pa pet. Občina pa je hkrati podelila več finančnih nagrad in sicer 500 kun učencem, ki so se vseskozi odrezali za visokimi ocenami, 400 kun so prejeli učenci, ki so sodelovali na državnih tekmovanjih, 200 kun so namenili sodelujočim na regijskih tekmovanjih, 150 kun pa so prejeli učenci, ki so sodelovali na raznih kulturno-umetni-ških razstavah. Omenil sem samo nekatere kraje in šole, toda prelepe slovesnosti in razpoloženje so bili povsod. Šolski svet je svet bodočnosti. Mimogrede pa še tole: pozanimal sem se pri šolskemu regijskem forumu Istre v Pulju za razmere italijanskem šolstvu. Razen prostorov in ponekod tudi zgradb, ki so deloma ???? nimajo problemov. In ne le to: vse kar zadeva obisk, pouk, ravnanja je takorekoč na visoki ravni. Res gre za manjšino, toda, mi je bilo potrjeno, za manjšino, ki v vsem živi »večinsko«. In vnovič turizem, ki je glavna istrska bodoča smer. Mestni svet v Rovinju je sprejel dolgoročni načrt turističnega razvoja do leta 2020. Strokovno pripravljen predlog je delo firme »Roland Berger« v Zagrebu. Turistična področja, i naj bi se zlasti razvijala, v duhu rovinjskih in okoliških pogojev, no naslednja: gastronomija, golf, navtični turizem, športni turizem, pa še kongresni in terapeutični. Perspektive so pestre. SEŽANA - Obisk v francoski prestolnici KD Kraški šopek gostovalo med pariškimi Slovenci Kulturno društvo Kraški šopek iz Sežane je preživelo pet dni v francoski prestolnici. 13. junija 2010 so člani društva sodelovali na prireditvi ob 50-letnici delovanja Društva Slovencev v Parizu. V dvorani Slovenskega doma v Chatillonu so se srečali predstavniki Slovencev, ki živijo v številnih evropskih državah kot tudi v matični domovini, zato je bil kulturni program še posebej slovesen. Vodila ga je Nataša Vičič, s pesmijo pa so ga povezale pevke omenjene skupine, ki so pred kratkim izdale zgoščenko ljudskih pesmi s Krasa, folklorna skupina je zaplesala dva spleta, godci so zabavali obiskovalce tudi po formalnem delu druženja, predsednica KD Kraški šopek Neda Lah pa je obiskovalcem namenila nekaj pozdravnih besed. Obiskovalce je nagovorila tudi pesnica in predsednica Združenja književnikov Primorske Magdalena Svetina Terčon, svojo pesem pa je prebrala tudi slovenska pesnica iz Reimsa Mateja Bizjak Petit, ki je pred kratkim gostovala tudi v Sežani, kjer ima korenine. Gostujoča skupina je v Parizu predstavila tudi dobrote Krasa, teran - darilo posameznih vinarjev - in pršut - prispevek podjetja Kras. Poleg nastopajočih so na tradicionalnem shodu Slovencev obiskovalce počastili še akademik dr. Boštjan Zekš, minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Janez Šu-mrada, veleposlanik RS v Franciji, Miro Petek, predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci po svetu ter gospod Kamin. Program je s pesmijo obogatila mlada lirična pevka Sheherezade s svojo učiteljico Lilijano Novak. Ob tej priložnosti je izšel tudi zbornik o 50-letnici delovanja Društva Slovencev v Parizu, ki ga je uredila in pripravila predsednica društva Ana Stegu Vičič. Da ima društvo pred seboj še dolgo pot, dokazujejo tudi otroci, mladi recitatorji Noemie Petit, Loik Thiriet in Alexandre Radigue. Deset nadebudnih navijačev, ki na prireditvi niso nastopali, pa je doživelo Slovenijo ob spremljanju nogometne tekme med Alžirijo in Slovenijo na zaslonu pod Eifflovim stolpom in zmagi Slovenije med 4000 alžirskimi navijači -presenečeni so bili nad čestitkami nekaterih alžirskih navijačev ob koncu tekme. Tako je vsaka skupina na svoj način predstavljala Slovenijo sredi Pariza. Magdalena Svetina Terčon 1 8 Sreda, 7. julija 2010 SVET / ZDA - Izraelski premier na obisku pri ameriškem predsedniku Obama in Netanjahu zavrnila »govorice« o sporu med državama Do septembra naj bi stekla neposredna pogajanja med Izraelci in Palestinci WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši sprejel izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, s katerim sta po nekaj mesecih ohlajenih odnosov med državama zagotovila, da so "govorice" o tem povsem napačne. Obama je odločno zatrdil, da so vezi med državama nezlomljive. Obama bi moral Netanjahuja sprejeti že 1. junija, vendar je izraelska vojska 31. maja napadla konvoj ladij s humanitarno pomočjo za Gazo in pri tem ubila devet turških civilistov, ki so se nasilno uprli vojaški raciji. Zadnje srečanje med Obamo in Netanjahujem marca letos je sicer potekalo v medijskem mrku, tokrat pa sta se voditelja najprej srečala, nato pogovorila z novinarji ter se odpravila na dolgo delovno kosilo. Obamo je namreč marca razburila poteza Izraela, ki je prav v času obiska podpredsednika ZDA Josepha Bidena najavil gradnjo novih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Biden je skušal namreč s svojim obiskom podpreti zagon posrednih mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci, ki pa so bila nato postavljena pod vprašaj, saj se Palestinci ne želijo pogajati, dokler Izrael ne ustavi spornih gradenj. Posredna pogajanja pod vodstvom Oba-movega posebnega odposlanca za Bližnji vzhod Georgea Mitchella sicer potekajo že od maja, ameriški predsednik pa je včeraj izrazil željo, da se do septembra začnejo tudi neposredna pogajanja. Takrat se namreč izteče desetmesečni moratorij na nove gradnje na zasedenih palestinskih ozemljih, ki ga je novembra lani razglasil Izrael. Netanjahu je ob tem dejal, da je res že skrajni čas za začetek neposrednih pogajanj. Obama je Netanjahuja tokrat izjemno hvalil. Po zagotovilu, da so vezi med državama nezlomljive, je ameriški predsednik izrazil prepričanje, da je Netanjahu pripravljen v imenu miru s Palestinci sprejeti tudi tvegane poteze. Ob tem je zagotovil, da ZDA od Izraela nikoli ne bodo zahtevale ukrepov, ki bi ogrozili njegovo varnost. Dokaz, da misli Netanjahu resno, je po Obamovih besedah nedavna odločitev izraelske vlade, da omili blokado Gaze in na območje vendarle dovoli vnos hrane in nekaterih drugih civilnih dobrin. Blokada traja že tri leta in sam Obama jo je pred časom označil za nevzdržno. Prav zaradi Gaze se je pred Belo hišo včeraj zbralo nekaj protestnikov, ki so zahtevali blokado ameriške pomoči Izraelu, dokler ta ne odpravi blokade Gaze. Izraelskega premiera je zelo zanimal tudi Iran, pri čemer je izrazil željo po sprejetju še ostrejših sankcij proti Teheranu zaradi njegovega spornega jedrskega programa. Obama je obljubil, da bodo ZDA nadaljevale s pritiskom na Iran, dokler ta ne izpolni mednarodnih obvez in preneha izzivati s svojimi jedrskimi aktivnostmi, ki predstavljajo grožnjo sosednjim državam in celotni mednarodni skupnosti. (STA) Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Barack Obama ansa EVROPSKA UNIJA - Največ kritik letelo na zunanjo politiko V Evropskem parlamentu tudi kritike španskega predsedstva STRASBOURG - Številni evropski poslanci so bili včeraj kritični do dosežkov španskega predsedstva EU, ki jih je v Strasbourgu predstavil španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Španiji so najpogosteje očitali šibko zunanjo politiko in neuresničitev večine zadanih ciljev. Se je pa več poslancev strinjalo, da je bilo špansko predsedovanje na splošno uspešno. Španski premier je kot uspeh prvega rotirajočega predsedovanja po uveljavitvi Lizbonske pogodbe izpostavil uresničitev dveh velikih ciljev, ki si jih je Španija zadala pred predsedovanjem: uveljavitev Lizbonske pogodbe in strategija EU 2020, ki bi po izhodu iz krize zagotovila gospodarsko močno Evropo. Po njegovih besedah je špansko predsedstvo tudi okrepilo zunanjo politiko unije in doseglo napredek na Zahodnem Balkanu. Nekateri poslanci, med njimi predsednik največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul, so poudarili, da je Španija unijo vodila v času težke gospodarske krize in glede na te razmere je špansko predsedstvo po njihovem mnenju naredilo veliko. Kot olajševalno okoliščino je več poslancev omenilo tudi dejstvo, da je Španija unijo vodila kot prva po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, kar je poudaril tudi Zapatero. Največ kritik je letelo na šibko zunanjo politiko španskega predsedstva oz. na odpovedi vrhov EU-ZDA in Unije za Sredozemlje. Daul je odpoved vrha EU-ZDA označil za "izgubljeno priložnost za okrepitev čezatlantskega sodelovanja". Po mnenju Alexandra Grafa Lambsdorffa iz skupine liberalcev (Alde) pa bi EU v zunanji politiki lahko dosegla več, če bi Španija priznala Kosovo. Mnenja poslancev so se najbolj razhajala glede uspešnosti španske- ga predsedstva pri strategiji EU 2020. Medtem ko so se nekateri strinjali z Zapaterom, da gre za uspeh, so drugi oblikovanje strategije izpostavljali kot primer premočnega vpliva držav članic na evropske politike. Daniel Cohn Bendit iz vrst Zelenih pa je v imenu svoje skupine izrazil prepričanje da strategija ne bo delovala. Vodja socialistov in demokratov (S&D) Martin Schulz in nekateri drugi poslanci so menili, da je Španija, predvsem kar zadeva sodelovanje med institucijami, premalo upoštevala duh skupnosti in je preveč popuščala nacionalnim interesom držav članic. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso se z njimi ni strinjal, in poudaril, da je Španija unijo vodila v duhu skupnosti. "Minulih šest mesecev je bilo najtežjih v zgodovini EU," je še poudaril Barroso in dejal, da je sistem v EU zapleten tudi po Lizbonski pogodbi. (STA) Prijeli mulo Omarja? KABUL - Afganistanska televizija je v javnost posredovala informacijo, da so v Pakistanu prijeli talibanskega vrhovnega voditelja mulo Omarja. Skrivnostni mož, ki se tudi v času ta-libanske vladavine v Afganistanu ni veliko pojavljal v javnosti, po letu 2001 pa se je za njim izgubila vsaka sled, je pri vrhu ameriške liste najbolj iskanih oseb. Obtožujejo ga namreč, da je ščitil vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna. ZDA so bile za informacijo, ki bi privedla do njegove aretacije, pripravljene plačati 10 milijonov dolarjev. Iz Washingtona potrditve novice o prijetju ni, prav tako molčijo oblasti v Islamabadu in Kabulu, je pa predstavnik talibanov poročanje nemudoma zanikal. V telefonskem pogovoru z neko tiskovno agencijo je pojasnil, da je vse skupaj le del zahodne propagande, da je mula Omar svoboden, dobrega zdravja in da še naprej »vodi svoje bojevnike«. Sicer pa se je novica o aretaciji prvič pojavila že sredi maja, a takrat ni bila deležna tolikšne pozornosti. Na svojem blogu jo je objavil Američan, ki naj bi nekoč delal za varnostno službo. Po njegovo naj bi mulo Omarja prijeli 27. marca v Karačiju. Umrl nacistični osumljenec Storms DUISBURG - V 91. letu starosti je v nemškem Duisburgu prejšnji ponedeljek umrl nekdanji pripadnik nacističnih enot SS Adolf Storms. Storms je veljal za enega najbolj iskanih nacističnih osumljencev, umrl pa je, še preden bi se za dejanja iz časa druge svetovne vojne moral zagovarjati na sodišču. Nemško tožilstvo je obtožnico proti Stormsu vložilo sredi novembra lani, v njej pa mu je pripisalo odgovornost za poboj 58 judovskih prisilnih delavcev v zadnjih tednih druge svetovne vojne. Do poboja naj bi prišlo konec marca 1945, ko so zavezniške sile hitro prodirale vse globlje v Nemčijo in se jim nemška vojska ni bila več sposobna zares postaviti po robu. Odločitev, da pobijejo zapornike, za katere so bili odgovorni, naj bi obtoženi in njegovi sodelavci iz vrst Hitlerjeve mladine sprejeli 28. marca 1945, dan kasneje pa so 57 Judov v več ločenih skupinah tudi odpeljali v gozd blizu kraja Deutsch Schützen. Gre za mestece v Avstriji, nedaleč od današnje meje z Madžarsko. Kot je v obtožnici zapisalo tožilstvo, so Judom - ti so prihajali iz sosednje Madžarske - v gozdu najprej pobrali vse dragocenosti, nato pa jih prisilili, da pokleknejo v izkopani jarek, in jih pobili s streli v tilnik. Isti dan ali dan kasneje so ubili še enega, 58. prisilnega judovskega delavca. (STA) FRANCIJA - Po trditvah nekdanje računovodkinje Sarkozy naj bi nezakonito prejel donacijo dedinje L'Oreala PARIZ - Sredi finančnega škandala okoli dedinje kozmetičnega velikana L'Oreal Liliane Bettencourt se je včeraj znašel tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Po trditvah nekdanje računovodkinje najbogatejše Francozinje naj bi namreč Sarkozy za predsedniško kampanjo leta 2007 od Bettencourtove nezakonito prejel 150.000 evrov. Kot je za spletni portal Mediapart povedala računovodkinja Claire T., naj bi sedanji minister za delo Eric Woerth kot pristojen za finance v Sarkozyjevi Uniji za ljudsko gibanje (UMP) spomladi leta 2007 za financiranje predsedniške kampanje od upravitelja Bettencourtinega premoženja Patricea de Maistrea dobil omenjeno vsoto v gotovini. Če trditve Claire T., ki je za Bettencourtovo delala 12 let, do novembra 2008, držijo, je bila Sarko-zyjeva predsedniška kampanja financirana nelegalno. V Franciji namreč lahko posamezna politična stranka na leto prejme le 7500 evrov donacij, posamični kandidat na volitvah pa 4600 evrov. Računo-vodkinja je povedala tudi, da je Sarkozy, Nicolas Sarkozy ansa že ko je bil med letoma 1983 in 2002 župan bogatega pariškega predmestja Neuil-ly, "prejemal kuverte od Bettenocurtove", ki je osumljena utaje davkov. Sarkozy je obtožbe, ki jih je na njegov račun in na račun ministra za delo Woertha izrekla računovodkinja, označil za "obrekovanje, ki ima en sam cilj - očrniti". "Kako zelo si želim, da bi se država ukvarjala z velikimi problemi, kot so zdravstvo, organizacija zdravstva, pokojnine, kako bomo ustvarili rast, ne pa da se navduši nad prvo strahoto, obrekovanjem," je na neki okrogli mizi o zdravstvu blizu Pariza dejal francoski predsednik. Ze predtem so v krogih blizu Sar-kozyja trditve Claire T. odločno zanikali, podobno pa so se odzvali tudi v kabinetu Woertha. Slednji se je sicer že pred časom znašel sredi škandala okoli Betten-courtove. Woerth, ki je bil med letoma 2007 in 2010 minister za finance, naj bi namreč vedel, da je nameravala Betten-courtova utajiti davke, saj njegova soproga od leta 2007 upravlja z delom premoženja te najbogatejše ženske v Franciji. Zaradi naraščajočega škandala, ki vedno bolj pritiska na francosko vlado, je Sarkozy v nedeljo žrtvoval dva državna sekretarja. V odstop sta bila zaradi neupravičenega trošenja javnih sredstev primo-rana sekretar Christian Blanc, ki si je privoščil za 12.000 evrov kubanskih cigar, in sekretar Alain Joyandet, ki je javnost razjezil z dragim najemom zasebnega letala in pridobitvijo nezakonitega gradbenega dovoljenja. Je pa Sarkozy doslej odločno zavračal odstop Woertha, ključnega ministra, v čigar pristojnosti je nepriljubljena pokojninska reforma. (STA) POLJSKA - Po krvi je aristokrat Komorowski predsednik »narodne enotnosti« VARŠAVA - Novi poljski predsednik Bronislaw Komorowski si po naporni predvolilni bitki želi premostiti razkol v državi. V prvem uradnem govoru po nedeljski izvolitvi na položaj je Komorow-ski včeraj v Varšavi napovedal "predsedstvo narodne enotnosti". Kot predsednik si bo prizadeval "zakopati grobove iz boleče preteklosti", je dejal liberalni politik. Komorowski je spregovoril na slovesnosti na varšavskem gradu, kjer so mu predali dokument volilne komisije, ki uradno potrjuje njegovo zmago v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev. V njem je s 53 odstotki glasov podpore porazil konservativnega tekmeca Jaroslawa Kaczynskega. 58-letni Komorowski je še poudaril, da si želi predvsem "dobre prihodnosti za Poljake". Premier Donald Tusk mu je že zagotovil dobro sodelovanje z vlado. Vlada in predsednikov urad bosta poslej "harmonično in pogumno" gradila Poljsko, je dejal Tusk. Tako Komorowski kot Tusk sta člana vladajoče stranke Državljanska platforma (PO). Bronislaw Komorowski ansa Medtem se je včeraj razvedelo, da je Komorowski aristokratske krvi. Novi poljski predsednik je namreč daljni sorodnik belgijske princese Mathilde, žene belgijskega prestolonaslednika princa Philippa, so potrdili v belgijski kraljevi hiši. Belgijska aristokratka Mathilde je hči grofinje Anne Komorowski, ki izvira iz iste poljske aristokratske družine kot Bronislaw Komorowski. S prestolonaslednikom Phillipom, sinom belgijskega kralja Alberta II., se je poročila leta 1999. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 7. julija 2010 19 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Risanka Riba vas gleda - Zatečeno oko Deželni TV dnevnik Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate, vmes Dnevnik 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Focus 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 3 15.05 Nan.: Raccontami - Capitolo II 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: SP, semifinale 21.20 Variete: Miss Italia nel mondo 22.50 Dnevnik 23.05 Šport: Notti Mondiali V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Ricominciare 6.10 Aktualno: Cercando cercando 6.35 10.45, 13.00 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.55 11.00, 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Grazie dei fiori 10.15 Aktualno: Crash - Files 10.30 Dnevnik 11.15 Nan.: Love Boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 23.30 Dnevnik 14.00 Šport: Dribbling Mondiale 14.30 21.05 Nan.: Ghost whisperer - Pre-senze 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.00 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. in športne vesti 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke: Classici Disney 21.50 Film: Premonition (dram., ZDA, '07, i. S. Bullock, J. McMahon) 23.45 Nan.: Supernatural ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 1.10 Dok.: La Storia siamo noi ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (6. 7. 2010) Vodoravno: apologija, kol ora-dar, Lakovic, ro, Dalap, Damjan, Ani, kad, AGIP, J. R., aroma, toka-jec, košarkar, zo, akut, ogabnost, retorta, risar, ata, Ban, aksis; na sliki: Damjan Košuta. 9.00 10.45 12.00 13.00 13.10 14.00 14.20 14.55 15.00 15.30 18.00 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.45 12.00 13.05 14.05 15.10 16.15 16.45 18.55 19.35 20.30 21.10 Film: Se non avessi piu te (kom., It., '65, i. G. Morandi) Aktualnao: Cominciamo bene estate Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra (v. L. Coló) Nad.: Julia - La strada per la felicita 19.30, 23.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik - kratke vesti, prometne informacije Variete: La tv dei ragazzi di Raitre Kolesarstvo: Tour de France, sledi Giro d'Italia femminile Dok.: Geo Magazine 2010 Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Seconde chance Nad.: Un posto al sole 23.15 Dnevnik Film: Insieme a Parigi (kom., ZDA, '64, r. R. Quine, i. W. Holden, A. Hepburn) Dok.: Doc 3 Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: T.J. Hooker Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.20., 21.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Carabinieri Nan.: Distretto di polizia 5 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan.: Nikita Nad.: Sentieri Film: Letto a tre piazze (kom., It., '60, r. Steno, i. Toto, P. De Filippo) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Renegade Film: A.I. - Intelligenza artificiale (fant., ZDA, '01, r. S. Spielberg, i. H.J. Osment, F. O'Connor) Canale 5 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 17.45 18.00 20.00 20.30 21.10 23.45 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Viva Cuba (dram., Fr./Ku., '05, r. J.C.C. Malberti, i. S. Cabrera) 17.05, 22.10 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Un battito d'amore (dram., ZDA, '07, r. A. Wolk, i. S. Mathis, P. Dobson) Aktualno: A gentile richiesta Dnevnik - kratke vesti Dnevnik in vremenska napoved 1.15 Variete: Velone (v. E. Iacchetti) Film: In her shoes (kom., ZDA, '04, r. C. Hanson, i. C. Diaz, T. Collette) Aktualno: Nonsolomoda 25 e oltre... O Italia 1 6.05 Nan.: I Robinson 7.00 Nan.: Bevery Hills 90210 7.55 14.05 Risanke 9.45 Nan.: Raven 10.20 Nan.: Summer Dreams 11.25 Nan.: Summer Crush 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Café 14.35 20.05 Risanka: Futurama 15.00 Nad.: Champs 12 16.00 Nan.: Blue Water High 16.30 Nan.: H2O 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro Junior 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) 21.10 Film: Il topolino Marty 2 (anim., Šp., '08, i. A. Awada, M. Campanelli) 22.00 23.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 22.55 Film: Scemo & piu scemo - inizio cosi (kom., ZDA, '03, r. T. Miller, i. D. Richardson, E.C. Olsen) ^ Tele 4 10.05 12.00 12.05 13.00 14.05 14.35 15.30 17.00 19.00 20.00 20.05 20.10 20.30 21.00 21.20 23.35 23.40 Nan.: Ai confini dell'Arizona 16.00 Dnevnik - kratke vesti Šport: Super Sea Variete: Expo' Mittel School Aktualno: ...Attualita Aktualno: Videomotori Aktualno: Hard Trek Risanke Aktzualno: La Provincia ti informa Športne vesti Aktualno: Qui Tolmezzo Aktualno: Dai nostri archivi Deželni dnevnik Aktualno: Se tu vens Film: Agente speciale Pinkerton (western, ZDA, '55, r. T. Whelan, i. R. Scott, M. Powers) Dnevnik - Montecitorio Dok.: La Grande Storia LA 6.00 7.00 10.00 10.35 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.05 17.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso Punto TG Aktualno: Due minuti un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Katia, regina senza corona (dram., Fr., '38, i. D. Darrieux) Dok.: La 7 Doc - Homo Sapiens Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. Dnevnik Aktualno: In Onda Resničnostni show: S.O.S. Tata Resničnostni show: S.o.S. Adolescenti Slovenija 1 6.40 Kultura 6.45 Odmevi 7.30 Na zdravje! 8.50 Sporočamo 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.40 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.10 15.45, 18.25 Risanke 10.15 Poučna odd.: Obisk v akvariju (pon.) 10.20 Otr. nan.: Kot ata in mama (pon.) 10.45 Nan.: Profesor pustolovec (pon.) 11.05 Potplatopis, 4. oddaja (pon.) 11.25 Dok.: Zgodovina arhitekture: Barok (pon.) 11.55 Mednarodna obzorja: Grčija (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Polemika (pon.) 14.25 Alpe-Donava-Jadran, alpe brez meja (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.10 Pod klobukom (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 23.45 Dok. serija: Zdravje v Evropi 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.05 Film: Modro nebo 21.40 Žrebanje lota 22.05 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Brez reza (T Slovenija 2 9.00, 1.15 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 07.07.1992 Otvoritev Festivala Ljubljana (pon.) Antologija slovenske violinske glasbe (pon.) Magnifico in Balcountry Quartet, posnetek koncerta (pon.) Slovenci po svetu Črno beli časi Mostovi - Hidak: Pod drobnogledom (pon.) Južna Afrika: SP v nogometu, polfinale, posnetek iz Cape Towna 22.20 Nogometni Studio Durban: polfinale, prenos Polfinale, skrajšani povzetek 6.30 7.00 8.00 10.30 10.55 12.25 13.40 15.10 15.40 16.00 16.35 18.30 20.20 23.30 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.45 22.30, 0.00 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.15 »Q« - Trendovska oddaja 17.00 Srečanje z... 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Potopisi 20.15 21.15, 22.20, Ugani in zmagaj 20.30 SP v nogometu 22.15 Globus 22.45 Iz arhiva po vaših željah 23.30 Artevisione - Magazine Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 12.05 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 23.30 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in Videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Vedeževanje Mavrica pogledov Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in Vi-deostrani Objektiv Odprta tema: Pravi ključi Videostrani 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music Box; 11.00 Poletni studio D: Izzivi medijske družbe; Iz Berlina po Evropi; Nkosi Sikelele Afrika; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga - Odiseja; 18.00 Carl Loewe; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: Jazz festival Ljubljana, Baladoor jazz festival Koper; 20.30 Slovenci ob meji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.33 New entry; 11.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.00-18.00 E... state freschi; 20.00-0.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Album Charts; 21.00 Odprti prostor - intervju; 23.00 RC Lounge Caffe; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Najlepša vi-ža; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 9.45 SP v nogometu; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.00 Večer; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro, Afrika!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.12, 17.40 Na Val na gol; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.50, 21.20, 22.25 SP v nogometu: rezultati; 17.00 Miss Evro Kiz; 18.00 Express; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 7. julija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež T^l g nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA A Območje nizkega zračnega pritiska se pomika preko Evrope in povzroča nestabilnost ozračja. Danes bo nad Balkanom nastal ciklon z mrzlim in hladnim zrakom v višjih plasteh ozračja; nad Sredozemljem pa se bo krepil anticiklon, ki nam bo zagotovil nekaj dni lepega stabilnega vremena. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 Dolžina dneva 15.33 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 15.38 Hladna fronta se je pomaknila nad osrednji Balkan. Za njo se nad osrednjo Evropo krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka s severnimi vetrovi nekoliko hladnejši in bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznih težav, le pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale predvsem popoldne. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.59 najnižje -49 cm, ob 9.35 najvišje 16 cm, ob 14.09 najnižje -7 cm, ob 20.15 najvišje 47 cm. Jutri: ob 3.27 najnižje -57 cm, ob 10.08 najvišje 22 cm, ob 14.55 najnižje -8 cm, ob 20.52 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..... 2 5 2000 m ..... ..... 13 24 2500 m..... ...... 8 18 2864 m..... ......4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 14/26 JŠ TOLMEČ O 11/25 V-Tb VIDEM O i^T 16/31 O PORDENON 17/30 TRBIŽ O 10/24 o 9/24 KRANJSKA G. ČEDAD O 17/30 CELOVEC O 12/25 O TRŽIČ 14/25 0 10/24 S. GRADEC CELJE 14/25 O MARIBOR 012/25 PTUJ O M. SOBOTA O 15/24 oc -LJUBLJANA 16/26 N. MESTO 14/25 ZAGREB 14/26 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo v glavnem rahlo oblačno do občasno bolj Sončno bo z občasno zmerno oblačnostjo.Najnižje jutranje spremenljivo zlasti popoldne. Ob morju bo dopoldne pi- temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 24 do hala zmerna burja, ki bo popoldne oslabela in se obračala 29 stopinj C. v krajevne vetrove. V,_> O GRADEC 12/28 CELOVEC O 11/28 TOLMEČ O 10/26 V—3^ VIDEM O M^i 16/31 O PORDENON 17/30 TRBIŽ O 9/25 o 8/26 KRANJSKA G. O 9/26 S. GRADEC ČEDAD O 17/30, GORICA O 10/11 O N. GORICA lirtn o TRŽIČ «¡fi 12/27 O KRANJ O LJUBLJANA 14/28 POSTOJNA O 9/26 KOČEVJE O CELJE 12/26 O MARIBOR 012/27 PTUJ O M. SOBOTA O 11/27 N. MESTO 13/27 o ^ ZAGREB 13/27 O _ o ČRNOMELJ REKA 16/29 (NAPOVED ZAJUTRI