Politidni ogled. Njih Veličaflstvo cesar je geaerala Rodič-a, ki je bil iz aiBogih slraai aapadea zarad poaiirjeaja Dalmaiacev ia aa Duaaj pozvaa, prav prijazao sprejel. M i ai s te r s t v o se hoče spet pobotovati, ia zato jc aa Duaaj poklicalo baroaa Eoller-ja ia dva zastopaika českega aaroda , aamreč dr. Riger-ja ia dr. Sladkovski-ga na pogovor. Koller je gotovo šel aa Duaaj, ali gresta tudi aarodaa zaatopaika je zlo dvomljivo, ker česki listi\,pravijo, da a tem aiiBisterstvom poravaaaje ai mogoče. — Cita se ludi v aiBogib čaaaikib, da je ngloboko segajoči razpor med aašim luiBiaterstvoai ia Beastom" ia 8icer zato, ker ae vedao vtika v notrajae zadere. Na Duaaju so se te dai tudi posvetovali tadi miaistri Audraši, LoByay, Brestel ia Giskra pod cesarjevera prvoscdstvoai zastraa vojaške graaice posebao zastraa tega, ali bi plačevali Ogri k splošaiai vladflim stroškom več, če dobijo graaico in pravice. Da je spet obveljal ogeraki Basvet se ve. — Ogri tedaj vsikdar zmagajo! M i a i s t e r s t v o p o 1 i c i j e ae je s cesarjevo aaredbo zeJiailo z aotrajaim miaisterstvom, ia Giskra ima zdaj oboje miaisteratvo. V duaajskem državnem zbora seje skleaola aova poatava piseaisko tajaosti. Po tej postavi zadeae uradaika ali aradaega slažabaika ali tadi vsako drugo osebo, ki je v javai službi, ječa do šest aiesecev, ako je pisemsko tajaost aalašč v svojern aradaem poala oskraail, iu če je to storila Beuradaa oaeba, aiora plačati 500 gold. globe ali pa pride 3 mesece v ječo. §. 2 te postave tudi določnje, kedaj se amejo pisaia uradao pograbiti ia odvzeti. To se ae ame aikdar zgoditi iz policijskib nagibov, ia je le tedaj dopuščeao, ako je koflfiskacijo sodaik skleaol in zaakazal ia tudi razloge povedal. V odseka državne zboraice je Giskra že drugoč zagotovljal, da vlada hoče le aekoliko privoliti Poljakom. Dragi njegovi prijatelji pa so zatrjavali, da se bodo tc koacesije dale samo Poljakom, dragiai aarodom pa ae. Ogereki državai zbor je skleaol, da se sma sodaijsko postopati proti arbskemu poslaaca dr. Miletiču zarad npregrebeu, da je v svojera časaiku nZastava" o brvaškem deželaem zboru zaničljivo ia grdo piaal. V P r a g i je pretekli tedea bila koačaaa pravda zarad veleizdaje, ktere je bilo obtožeBih šest ailadib ljudi. Tožeai V. Eerber201et star, ki je bil obtožea, da je sporalad zaano petardo pred policijskiai poslopjeai zažgal, da je skrivao političflo društvo proti avstrijskiai aaraeaom saoval, aa akrivea easopis ,,BlaBik" aaročaikc Babiral, skašal deaar ponarejati itd., je obsojea na 10 let v ječo. Izmed dnigib, ki so bili obtožeBi, da so rnu pri tera poiaagali, je edea obsojen Ba 6 let, edea pa aa sedern aiescccv v ječo. Trije so spozaaai za nedolžne. Sodba je bila skrivaa. V Bavarskoai je aiiaisterska kriza že tadi koačaaa; kralj je raoral vcadar lc svojega ljubljeaca grofa Hohenlohc odpustiti. Drugi miBistri so ostali. Iz Berolina se piše, da je tamo pruski kralj odprl 14. t. m. 8everocemški državni zbor s prestolaira govorom \ kterera je posebao povdarjal, da bode njegova skrb zvezc in sporazumljeaje z južao aeaičijo varovati ia pospeševati Pru8ija tedaj veadar boče Neaičijo zediaiti. IzFrapcoske se pišejo zastran zadnjega aličaega nemira v Parizu te-le zaairaive stvari: Pravi 8e, da je cesa Napoleoa aavlašč dal aapraviti ta nemir, da so obsemaa policisti delali barikade aa ulicah ia obropali orožaico ia sicer yse sarao zato, da bi se aa ta načia lože rešil parlameataraega roiaiateratva, ktero uia je bilozlo aapoti ia dalje zato, da bi epet poatal bolj popalarea pri poaestaikih, ia tako stal kot rešitelj ljadstva pred celim svetom. Ob eaem je hotel vabiti aezadovoljaeže aa alieai boj, da bi jib tako lože pograbil in odstraail; tako si je spet aekoliko vtrdil prestol, kteri se je že zlo majal. S tem še veadar ni stvar koačaBa, ker v parlameatu še zmiroai sedijo aiožje kterih poguma s tim ni vaičil ia kteri so z vlado zlo aezadovoljai, kar je poslaaecFerry iniaistra Olliivier-u v parlameata očitao rekel ia da zamore saaio prava avoboda spet vse poravaati ne pa biaavska, ktero vlada daje. Da Napoleoa takih besed ni rad čul, ki so bile izrečeae pred celira svetora, ai treba praviti ia ee bi hil mogel, bi Ferry-ja gotovo precej poslal y Eayeao. Zareta proti življeaju Napoleona je tadi sarao izmišljeaa. Pa zadaja zarota ceaarja Napoleoaa je spet korak dalje do koaca cesarske vlade ae samo aa Fraacoskem, temuč za vsako državo, ktera ae da prave svobode ljudstvn. Dalje se piše iz Pariza, da se niiaister zuaaajib zadev grof Daru zdaj maogokrat ia prav dolgo pogovarja z ruskim poslaacem Stakelberg-om , ia tadi cesar sam se je ž ajirn 14. t. m. dolgo pogovarjal, kar pruBkim državaikoai zlo po glavi bodi. V Špaaiji so privržeaci Doa Earlos-a spet začeli rogoviliti. Tark ie proti Rusiji izrekel, da ae bo aapal Craogore, čeravno je skupčil inaogo vojakov na ajeao mejo. — Zakaj pa je tedaj to storilV