PREUREJENO ZA VAS. TOP OTVORITVENA PONUDBA MERKUR PTUJ. i KUPON ZA 1 IZDELEK PO VASI IZBIRI Velja od 11. do 31.3.2021 v trgovskem centru MERKUR Ptuj na en izdelek oz. eno pakiranje ob predložitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Več o unovčevanju na w ww. m e r ku r. si/otvo ritev- m e r ku r- pt uj s Î i Štajerski Ptuj, torek, 9. marca 2021 Letnik LXXIV • št. 19 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Danes priloga pnmlj! i/ k^zli Ptuj • Rabelčja vas: nekoč peščica, danes množica stanovalcev Naselje se širi, primerne ceste pa ni Parcele v Rabelčji vasi trenutno veljajo za ene najbolj iskanih na Ptuju. Hiš na tem območju je iz dneva v dan več. Sočasno se gradi tudi „Tamesov" blok s kar 48 stanovanji, primerne ceste, ki bi vodila do samega naselja, pa ni. Obstoječa je preozka in razkopana od številnih tovornjakov ter gradbenih strojev. Več na strani 2. Aktualno Dornava • Koga je razhudilo gradbišče pred Valenkovo mesnico O Stran 2 Turizem Haloze • Trženje turistične destinacije prevzel zavod za turizem iz Rogatca O Stran 5 V središču Spodnje Podravje • Zasebni vrtci v prihodnosti le še za elito? O Strani 8 in 9 Kronika Videm, Trdobojci • »Želiva si elektriko in pogostejši odvoz smeti« O Stran 32 v Sport Nogomet • Šimundža še enkrat po preverjenem receptu O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Dodatek za stalnost vrMlaci Za policiste, vojake, dacaj in redke v 1 gospodarstvu Stra Gradnja kolesark Težave z odkupi zemjj ponekod že razlastitve ^//////////////////^^^ I Zadružni trg I «i ™ - ki razdvajajo javnostmi 'vmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmtmíi 705KK0022 2 Štajerski Aktualno petek • 12. marca 2021 Ptuj • Rabelčja vas: nekoč peščica, danes množica stanovalcev Naselje se širi, primerne ceste pa ni Parcele v Rabelčji vasi trenutno veljajo za ene najbolj iskanih na Ptuju. Hiš na tem območju je iz dneva v dan več. Sočasno se gradi tudi „Tamesov" blok s kar 48 stanovanji, primerne ceste, ki bi vodila do samega naselja, pa ni. Obstoječa je preozka in razkopana od številnih tovornjakov ter gradbenih strojev. Preverili smo, ali bo občina sledila povečanju stanovanjskih kapacitet na tem območju in primerno uredila tudi cesto ter ostalo komunalno infrastrukturo. To stanovanjsko naselje postaja vedno gosteje naseljeno, primernega dovoza pa praktično ni. Večina hiš v Rabelčji vasi, predvsem novejših, ki se gradijo, so nadstandardne. Novi objekti rastejo kot gobe po dežju. Ena gradbena dela se končajo, druga začnejo. Posledično postaja to naselje vedno bolj zgoščeno poseljeno. Cesta, ki vodi do hiš in obeh „vila" blokov, pa je neprimerna. Načrtov za ureditev je bilo že pred leti precej, a do realizacije tudi 13 let po izgradnji blokov ni prišlo. Po občinskem prostorskem načrtu je tudi na sosednjih zemljiščih, pod vila bloki, predvidena dodatna širitev blokovskega naselja. Že brez tega je težav veliko, primerne rešitve sicer so na vidiku, a očitno ne bodo prav lahko izvedljive. Zadnje mesece, v času prenove Peršonove ulice so se problemi z dostopnostjo še potencirali. Stanovalci Rabelčje vasi so namreč imeli kar nekaj težav z iskanjem poti do doma. Zaradi gradbenih del je (razumljivo) bila Peršonova nekaj časa neprevozna, dejansko je edina cesta vodila naokrog in mimo Mestnega Vrha navzdol. Ker druge rešitve ni bilo, je bila to edina opcija. Tudi to so morali stanovalci tega dela mesta sprejeti, pa jejo, da bodo sledili potrebam ob- vogradnjo stanovanjskega bloka, čanov: „Na območju občinskega predvidevamo podaljšanje fekalne lokacijskega načrta za to območje kanalizacije, zato da investitorjem Rabelčja vas-zahod, ki je nad no- omogočimo možnost priključitve. V pridobivanju je gradbeno dovoljenje za izgradnjo prve in druge faze ceste C. V sklopu tega je predvidena izgradnja vse komunalne infrastrukture (fekalna in meteorna kanalizacija, vodovod, vročevod, javna razsvetljava, telekomunikacije in CATV), torej bodo zazidalne parcele ob cesti C komunalno opremljene za nadaljnje gradnje." Pri tem pa ostaja povsem neod-govorjeno vprašanje, kdo je dolžan sanirati skoraj popolnoma uničeno cesto (zaradi delovnih strojev), ki vodi pravokotno s Peršonove ulice do t. i. 'vila blokov' in na katero se navezuje celotno stanovanjsko naselje na griču. Dženana Kmetec Nova cesta mimo trgovine Spar ostala na papirju Ob tem je še en ključni problem, in sicer, daje t. i. cesta C predvidena na delu, kije še v zasebni lasti. „Z lastnico smo še v postopku dogovorov in pridobivanja zemljišč za potrebe izgradnje te ceste," so potrdili na ptujski občini. Brez doseženega dogovora ali morebiti celo poskusa razlastitve v javnem interesu - kot so se za to odločili v Novi vasi - tudi nove ceste ne bo. Ta bi v naravi dejansko predstavljala nadaljevanje povezave mimo trgovine Spar do bloka, ki ga trenutno gradi podjetje Tames. Če bi uredili probleme z lastnino, bi cesta torej tekla tudi mimo stanovanjske stavbe, kije v gradnji, vse do vila blokov in hiš v Rabelčji vasi. Trasa, ki jo zdaj uporabljajo tovornjakaiji in gradbeni stroji, bi se torej podaljšala. Da bo nova cestna povezava prav na tem območju zgrajena kmalu, naj bi kupcem stanovanj v vila blokih zatajevali že ob nakupu, torej leta 2008. čeprav je že dalj časa jasno, da niti obstoječa pot po Peršonovi ulici, ki vodi do stanovanjskega naselja v Rabelčji vasi, že dolgo ni primerna za tolikšen promet. Cesta pod naseljem stanovanjskih hiš uničena - kdo jo bo saniral? S tem, ko se število stanovalcev na tem območju povečuje, se postavlja tudi vprašanje, na kakšen način temu sledi urejanje komunalne infrastrukture. Na občini zatrju- Foto: CG Foto: CG Dornava • Koga je razhudilo gradbišče pred Valenkovo mesnico Na občinskem pločniku in parkirišču material za gradnjo V občini Dornava so v tem mandatu občinskega sveta in župana anonimke očitno zelo priljubljena zadeva. Tokrat so se pod anonimno pismo podpisali »vaščani vasi Dornava«, v anonimki navedeni očitki pa letijo na domačega mladega podjetnika Jurija Valenka. Valenko obnavlja vhod v prodajalno (mesnico), ob tem pa je gradbeni material zložil na površine, ki so javne in v lasti občine Dornava. To je nekoga tako zmotilo, da je bilo z anonimnim pismom nujno posredovati pri županu Janku Mercu in v medijih. Križišče pred Valenkovo mesnico je resda precej prometno. Občina Dornava ga je pred leti preuredila. En krak križišča je zaprla ter uredila tri parkirne prostore in pločnik. Neznani avtorji pisma so se obregnili ob to, da na javnih občinskih parkirnih prostorih parkirajo predvsem Valenkove stranke. »Ob vikendih in praznikih stranke mesnice zaparkirajo vso okolico, vse tri parkirne prostore in pločnik. Še najbolj nas je presenetilo početje Valenkovih, ki so si od četrtka, 18. februarja, na parkirnih prostorih in pločniku namestili gradbeni material ter drugo opremo. To onemogoča prehod pešcem po pločniku, pa tudi parkiranje, sploh pa v tem času, ko se je ponovno začela šola in je križišče v vseh pogledih bolj obremenjeno. Župan, prosimo vas, da nas seznanite, ali je občina parkirišče in pločnik pred poslovnim objektom (mesnico) odstopila Valenkovim v trajno rabo. Po trenutni situaciji dograditve poslovnega prostora drugače skoraj ne moremo sklepati,« je med drugim navedeno v anonimnem pismu. Pripisano je še, naj občinska uprava preveri skladnost gradbene dokumentacije in potrebni odmik objekta od meje. Valenkovim naj se predlaga ureditev ograje, ki bo omogočila, da bo pločnik služil namenu. Valenko: »Gradnja prizidka je bila nujna« Jurij Valenko je pojasnil, da so za potrebe gradnje večjega vhoda v mesnico res koristili parkirne prostore in pločnik, ki so v občinski lasti. Deponirali so gradbeni material, vendar je vse skupaj trajalo le nekaj dni. »V zadnjih dneh smo izvedli gradnjo prizidka, s katerim smo za okoli 15 m2 razširili prodajni prostor in uredili nov vhod z drsnimi vrati. To je bilo treba urediti zaradi epidemije koronavirusa, saj je bila na starih vratih klasična kljuka. Zato smo vrata zamenjali z avtomatskimi drsnimi na senzor in s tem zmanjšali tveganje za morebitni prenos virusa. Preureditev vhoda je bila z vidika poslovanja in zagotavljanja varnosti zdravja nas zaposlenih in kupcev nujna. Pred koronakrizo smo oskrbovali osem okoliških šol in vrtcev ter precej gostinskih lokalov. Ker so se šole in lokali zaprli, smo bili primorani preusmeriti poslovanje, tako je prodaja več ali manj osredotočena na mesnico oziroma prodajalno v Dornavi. Zato je bila gradnja priz- idka nujno potrebna. Vse posege smo izvedli z namenom lažje dostopnosti in v dobro kupcev, tudi Dornavčanov. Med izvajanjem gradbenih del so nam kupci izrekli ogromno pozitivnih in pohvalnih besed. Če smo s posegom v desetih dneh ovirali gibanje po pločni- V torek, 2. marca, so bili občinski parkirni prostori in pločnik pred Valenkovimi počiščeni. Glavnina del na prizidku prodajalne (mesnice) je že tudi bila končana. Župan Dornave Janko Merc je potrdil, daje prejel anonimno pismo. Povedalje, daje z vsebino seznanil inšpektorico Skupne občinske uprave Spodnjega Podravja Sabino Jupič. »Drugega nimamo kaj, naj inšpekcija preveri situacijo.« Valenko je pojasnil, da gaje inšpektorica obiskala v ponedeljek, 1. marca. ku in omejili dostopnost parkirnih prostorov, pa se vsem prizadetim opravičujemo. Dela so trajala dober teden dni, nato smo vse počistili in uredili v prvotno stanje. Res še enkrat izrekam opravičilo, če so naša kratkotrajna dela koga ovirala in hvala vsem za potrpljenje teh nekaj dni.« Valenko je dodal, da so na občino pred leti, ko je bil župan še Rajko Janžekovič, vložili pobudo, da bi prostor pred mesnico odkupili. Dobili so odgovor, da zaradi strateškega položaja občina tega zemljišča ne bo prodala. Mojca Zemljarič Foto: MZ petek • 12. marca 2021 Aktualno Štajerski 3 Razmišljanje nekega petelina Ko se povzpnem na vrh gnoja in še v temi s polnimi pljuči zakikirikam novemu dnevu naproti, iz hiše ves zaspan pri-hiti gospodar in si med hojo natika masko na obraz. »Pst, ne deri se tako glasno, te bo še kdo slišal, saj veš, da je do šestih policijska ura.« »Si spet pil, Joža, ko tako mešaš hruške in jabolka,« si mislim, a ne rečem nobene. Niti mi ni prav jasno, čemu nosi masko: se boji, daje katera od mojih kur okužena s ptičjo gripo in bi okužbo lahko prenesla nanj, ali bi rad zaščitil mene in moje dame pred svojim koronavirusom? Kajti tudi k prašičem v »štalinke« hodi zamaskiran, pa ne vedo prav, ali zaradi afriške prašičje kuge ali covida. Poslušam ga, ko s svojo Anito debatira o vseh virusih, ki nas trenutno ogrožajo, in zmedi, ki jo prinašajo njihove mutacije ter primeri prenosov s človeka na živali in obratno. ŽjV-n^i- i; Foto: CG Njegova vlada je zdaj zapovedala ukrepe in prepovedi tudi za nas: domači prašiči morajo biti zaprti, da ne pridejo v stik z divjimi, tudi perutnini so omejili gibanje na prostem in prepovedali druženje s prostoživečimi pticami. S policijsko uro sam nimam nobenih težav, saj imam kot dober vodja svoje pipike porihtane tako, da jih, ko pade mrak, samo pogledam in so že v kurniku, virusi pa ostanejo lepo pred vrati. Se pa s takim redom in disciplino Joža ne more pohvaliti pri svojih samicah; obe se namreč redno videvata z drugimi, »prostoživečimi« človeškimi primerki. Njegovo najmlajšo vsak večer opazujem, kako se za štalo stiska s sosedovim lumpom, pa tudi Anita se ne vede nič bolj virusno odgovorno: poštar se neobičajno dolgo zadrži pri njej, njegova roka pa zadovoljno počiva na njeni zadnjici. Anita torej pošto prevzema vse prej kot brezstično. Čudni so ti časi, ne vem prav, kaj naj si mislim o njih. Saj ne, da mi je prej kaj posebej dišalo druženje na primer z divjo raco, ne, tudi nisva skupaj iskala užitnega zrnja ali trave. Ampak dejstvo, da tega zdaj ne smem, no, to pa me moti in mi gre na živce, zato me zamika, priznam, da bi jo zdaj poklical. Na prepoved gibanja za moje kokoške se Joža, hvalabogu, požvižga, saj mu je zaslužek od jajc, ki jih nosijo srečne kure, na prvem mestu. Povsem jasno mu je, da bodo srečne le, če bodo tudi svobodne. Senka Dreu Borl • Nestrokovno pleskanje ograje borlskega mosta Skozi drugi sloj pokrivne barve udarila rja Prvi teden v marcu je Cestno podjetje Ptuj (CPP) ponovno pleskalo ograjo na mostu čez Dravo na Borlu. Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), kije naročnica del, so tokrat nanašali drugi sloj pokrivne barve. »Pleskanje se je izvajalo po predhodnem čiščenju in brušenju obstoječe kovinske ograje brez peskanja. Na očiščeno in zbrušeno ograjo so nanesli temeljno barvo ter dva nanosa pokrivne barve. Prvi nanos je bil izveden pred zimskim obdobjem, drugi nanos pa sedaj, v marcu. Vrednost del ostaja nespremenjena in znaša 16.600 evrov. Izvajalec je dela končal 4. marca,« so pojasnili na DRSI. MZ Kljub drugemu nanosu barve je na ograji že vidna rja. Podravje, Slovenija • Dodatek za stalnost: sladki bombon pri mesečni plači Prejemajo ga policisti, vojaki, dacarji in redki v gospodarstvu Dodatki k plači so tema, kije aktualna ves čas, tako za delavce, delodajalce, kot tudi sindikate. Trenutno so sicer v ospredju dodatki v zvezi s covid epidemijo, vendar imajo delodajalci nemalo možnosti, da svoje zaposlene pri plači nagradijo tudi z različnimi drugimi dodatki. Izplačilo dodatkov in njihova višina sta večinoma odvisna od kolektivnih pogodb posameznih dejavnosti. Univerzalni in za vse delodajalce obvezujoč dodatek je na delovno dobo. Predpisuje ga Zakon o delovnih razmerjih. Pravice delavcev do drugih dodatkov urejajo različni pravni akti. Eden od dodatkov, ki je lahko stalen in kar lepo vpliva na višino plače in kasneje pokojnine, je dodatek za stalnost. Njegovo izplačevanje je zelo različno. Nimajo ga niti vsi delavci v javnem sektorju, še manj pa zaposleni v gospodarstvu. Dodatek za stalnost letno znaša 12 milijonov Po grobi oceni Ministrstva za javno upravo (MJU) dodatek za stalnost prejema okoli 17.000 zaposlenih v javnem sektorju. Na letni ravni se za njegovo izplačilo namenja okoli 12 milijonov evrov. »Prejemajo ga zaposleni v Policiji, Generalštabu Slovenske vojske, Finančni upravi, Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (zapori) ter Upravi za zaščito in reševanje,« so za Štajerski tednik povedali na MJU. »Gre za dodatek, ki ni materija plačnega sistema (Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor), temveč področnih predpisov, kot so Zakon o organiziranosti in delu Policije, Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Zakon o finančni upravi, Zakon o obrambi, Zakon o gasilstvu ... Kdo je upravičen do dodatka, določajo področni zakoni, konkretno, na katerih delovnih mestih so javni uslužbenci upravičeni do tega dodatka, pa je razvidno iz aktov o sistemizaciji delovnih mest konkretnega proračunskega uporabnika. Gre torej za policiste, vojake, gasilce, uradnike finančne uprave, pravosodne policiste - torej tiste, ki izvajajo posebna pooblastila in odgovornosti na podlagi področne zakonodaje.« Zakon o sistemu plač v javnem sektorju določa, da je višina dodatka za stalnost enaka višini dodatka za delovno dobo, torej 0,33 odstotka osnovne plače. »Praviloma dodatek za stalnost pripada javnim uslužbencem po petih letih dela v organu. Pri izplačevanju dodatka za stalnost gre za dolžnost delodajalca, da dodatek izplačuje tistim, ki so glede na področni zakon do njega upravičeni,« so poudarili na MJU. Komunala, Javne službe in Talum dodatek za stalnost izplačujejo O izplačilu dodatka smo poizvedovali pri delodajalcih v zasebnem sektorju in gospodarstvu. Trgovke in drugi zaposleni v Mercatorju dodatka za stalnost pri plači ne prejemajo, prav tako ne delavci Elektra Maribor in njihovega hčerinskega podjetja Energija Plus. Nasploh je ta dodatek v gospodarskih subjek- V podjetju Bojcmark Leather Kidričevo so poudarili, da bi namesto dodatka za delovno dobo delavcem raje izplačevali dodatek za stalnost, s katerim bi lahko zaposlene korektno in objektivno motivirali. Da bi izplačevali oba dodatka, za delovno dobo in stalnost, po njihovem mnenju nima učinka. tih, ki niso v državni lasti) izjemna redkost. Se pa dodatek izplačuje zaposlenim v dveh občinskih podjetjih na Ptujskem, delavcem Javnih služb (JS) Ptuj in Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. »V podjetju JS Ptuj v skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo zaposlenim izplačujemo dodatek za stalnost. Iz nje izhaja, da delavcu pripada dodatek za stalnost, ko je pri delodajalcu zaposlen dve leti, in sicer 0,2 odstotka od osnovne bruto plače,« so pojasnili v ptujskem občinskem podjetju. Enaka plačna politika pri obračunu dodatka za stalnost velja v KP Ptuj. Izplačujejo ga v enakem deležu kot JS Ptuj in v skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo. Delavcu se dodatek začne izplačevati po enem letu zaposlitve v podjetju, najvišji možni znesek dodatka je pet odstotkov od osnovne plače. Dodatek za stalnost svojim zaposlenim izplačuje tudi kidričevski Talum. Delavec ga začne prejemati po enem letu zaposlitve v podjetju, delež pa je različen, spreminja se glede na obdobje (leta) prisotnosti delavca v podjetju. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) delavci dodatka za stalnost ne prejemajo. Delodajalec pa posebej poskrbi za sodelavce z več kot 26 leti delovne dobe in do upokojitve, ko jim dodatek za delovno dobo izplačuje v višjem deležu: 0,75 odstotka od osnovne plače (namesto 0,5 odstotka). Mojca Zemljarič Trobiš bi ukinil (še) dodatek na delovno dobo Šivilje in drugi zaposleni v kidričevskem Boxmarku dodatka na stalnost ne dobijo. V odgovoru na naše novinarsko vprašanje so v podjetju pojasnili, da imajo sicer interes, da bi ta dodatek izplačevali, saj bi na takšen način lahko objektivno in korektno motivirali zaposlenega. Ob izplačevanju dodatka za delovno dobo (kije univerzalno zakonsko obvezen) ocenjujejo, da bi bilo izplačevanje obeh dodatkov, za delovno dobo in stalnost, brez učinka. Še več: dodatek za delovno dobo bi ukinili, o čemer je v okviru sekcije za tekstilstvo že tekla beseda. Starejši delavec zaradi obveznega dodatka na delovno dobo dražji »Vsi smo bili soglasni, daje že čas, da se na državni ravni dodatek za skupno delovno dobo ukine, saj bi se na ta način med drugim tudi povečal interes za zaposlovanje starejših. Delodajalec se težje odloči zaposliti osebo, ki ji manjka še nekaj let do polne upokojitve, saj bi ji moral izplačevati 10 odstotkov višjo plačo, ne glede na dejstvo, kako učinkovita bi bila na delovnem mestu. Z veliko hvaležnostjo pa bi izplačevali višji dodatek osebi, ki je leta in leta vestno opravljala svoje delo,« so povedali v Boxmarku. V javnem sektorju se dodatek za stalnost izplačuje okoli 17.000 zaposlenim, pravico do izplačila dodatka definirajo posamezni področni zakoni. Med prejemniki tega dodatka so poleg policistov tudi vojaki, dacarji ... Foto: CG Foto: CG Foto: MZ 4 Štajerski Podravje torek • 9. marca 2021 Ptuj • Vrtički na Mlinski cesti Interes izkazalo le sedem vrtičkarjev Predvidoma v petek ta teden bo za namene vrtičkanja dokončno urejena površina na Mlinski cesti na Ptuju. Doslej velikega interesa - čeprav je letna cena najema precej nizka - zaenkrat ni, skupno so na občini prejeli le sedem vlog. Sedem evrov letno stane zakup 50 kvadratnih metrov velikega vrtička na Bregu, kar je pravzaprav simbolična cena. K temu bo sicer treba prišteti še obratovalne in morebitne vzdrževalne stroške, ki pa naj ne bi presegli nekaj evrov letno. Urejenih bo 42 vrtičkov, vsi bodo enake velikosti, 50 kvadratnih metrov. Občina je začela septembra lani zbirati ponudbe za najem vrtičkov. V tem času so prejeli sedem vlog. A ponudbe še vedno zbirajo. „Odpiranja prispelih vlog so vsak prvi torek v mesecu, saj je razpis odprt do razdelitve vseh površin, zato vse zainteresirane vabimo, da si ogledajo razpisno dokumentacijo, ki je na voljo na spletni strani. Dokumentacija za razdelitev vrtov v naravi je pripravljena, ker pa se na razpisu oddaja tudi souporaba hiške/vrtne lope, se bodo vrtovi v naravi razdelili po postavitvi le-te," so pojasnili na ptujski občini. Vrsti red interesentov, če bi jih bilo več, kot je zakupnih mest, je odvisen od oddaljenosti stalnega prebivališča od lokacije na Mlinski in časa prebivanja v mestni občini Ptuj. Foto: CG Vrtički na Mlinski cesti bodo dokončno urejeni naslednji teden. Lastnica zemljišča na Mlinski cesti, ki se je za vrtičkanje uporabljalo vrsto let, je ptujska občina. Preden so se lotili urejanja tega območja, je bilo za uporabnike to povsem brezplačno. A je bil ta del mesta precej neugleden, predvsem zaradi krame, ki so jo nekateri vrtičkarji navlekli. Občina je podjetju Javne službe Ptuj lani spomladi naročila odstranitev vsega, česar uporabniki niso počistili sami in kar tja ni spadalo. Nabralo se je ogromno odpadkov. Zdaj je območje bistveno bolj urejeno, čeprav je dejstvo, da je ureditev -tudi zaradi epidemije - trajala bistveno dlje, kot so pričakovali. Po prvotnem planu bi uporabniki preurejeno območje začeli obdelovati že pred letom dni, spomladi 2020. Pripravljalna dela za postavitev vrtnih lop so zaključena, te že postavljajo, predviden zaključek del pa je petek, 12. marec. To pomlad bodo torej vrtičkarji, ki so se že prijavili na poziv ali se še bodo, že lahko obdelovali te kmetijske površine. Ta del mesta je bistveno bolj moderno in praktično urejen, oddaja pa se dejansko po simbolični ceni. Foto: CG Pred natanko letom dni so uporabniki vrtičkov svoje pridelke, prikolice, vrtne lope in drugo morali odstraniti. Od takrat to zemljišče ob Dravi prerašča trava. Kaj bo z nekdanjimi vrtički ob Dravi? Problem pa (p)ostaja tudi vzdrževanje zemljišča v neposredni bližini omenjene lokacije, prav tako na Mlinski cesti. Gre za parcele, ki so vidne tudi z nasipa, ob poti, ki vodi v ptujske Terme. Vse do lanske pomladi so tudi to površino brezplačno urejali vrtičkarji, a jih je lastnik, podjetje Agis tehnologies, pozvalo, naj pridelke in drugo odstranijo. Od takrat naprej, torej natanko leto dni, je tam neurejena, zaraščena in neugledna površina, ki jo bo prav tako nujno treba vsaj pokositi in očistiti. Gre za eno izjemno prometnih vstopnih turističnih pešpoti v mesto, pa tudi priljubljeno sprehajališče domačinov. Občina je ob sprehajalni poti lani uredila urbano opremo, postavila nove koše in klopi. Videz pa zdaj kazi ogromna in trenutno povsem nefunkcionalna površina, s katero imajo bojda velike načrte. Do takrat jo bodo morali vsaj primerno vzdrževati. Dženana Kmetec Sp. Podravje • Po 25 letih menjava v vodstvu Okrožnega sodišča na Ptuju Vajeti sodišča prevzema ženska roka Pred tednom dni je vodenje Okrožnega sodišča na Ptuju, pod katerega sodita tudi okrajni sodišči Ptuj in Ormož, prevzela višja sodnica Albina Hrnec Pečnik. Vsa tri sodišča sodnega okrožja Ptuj so zadnji januarski dan zaposlovala 146 sodelavcev, od tega 26 sodnikov in 120 zaposlenih na delovnih mestih sodnega osebja. Foto: CG Nova predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Pečnik. Na predsedniški funkciji je nasledila dolgoletnega prvega moža ptujskega sodišča Andreja Zmauca. Hrnec Pečnikova je bila na funkcijo predsednice ptujskega okrožnega sodišča imenovana v začetku leta na 55. seji Sodnega sveta RS. Mandat predsednice traja šest let, nastopila ga je v sredo, 3. marca. »Predsednika sodišča imenuje Sodni svet, za tem, ko predhodno opravi razgovor s prijavljenimi kandidati in pridobi mnenje predsednika višjega sodišča, vrhovnega sodišča, mnenje personalnega sveta in ministrstva. Kandidat za predsednika sodišča mora ob prijavi predložiti šestletni strateški program,« so postopek imenovanja predsednika pojasnili na ptujskem okrožnem sodišču. Dolgoletni predsednik Žmauc se je upokojil Višja sodnica Albina Hrnec Peč-nik bo nasledila dolgoletnega predsednika Andreja Žmauca, ki je ptujsko okrožno sodišče vodil 25 let, od 13. februarja 1995, ko je funkcijo prevzel kot vršilec dolžnosti. Žmauc je sodnik postal leta 1986, na ptujskem sodišču se je kot sodni pripravnik zaposlil štiri leta prej, torej 1982. V tistih letih je ptujsko sodišče delovalo kot enota Temeljnega sodišča v Mariboru. Sodnik Žmauc je delal kot kazenski sodnik, predvsem kot preiskovalni sodnik, opravljal je tudi delo dežurnega preiskovalnega sodnika in druge zadeve, povezane s sojenjem, ter zadeve sodne uprave, ki jih je opravljal kot predsednik sodišča. »Sodnik Andrej Žmauc je bil svojo celotno poklicno pot zapisan sodišču in je pustil z opravljanjem svojega sodniškega dela velik pečat tako v sodstvu kot v pravosodju nasploh. Ves čas si je uspešno prizadeval ohraniti status Okrožnega sodišča na Ptuju. Vodenje sodišča je prevzel v februarju 1996 kot vršilec dolžnosti predsednika. Dobri dve leti kasneje je bil prvič imenovan za predsednika Okrožnega sodišča na Ptuju. Vse skupaj je bil na to funkcijo imenovan štirikrat zapored. Zadnji mandat bi mu sicer potekel junija prihodnje leto, a se je odločil, da se je 3. marca upokojil,« so o dolgoletnem delu prvega moža ptujskega sodišča povedali na okrožnem sodišču. Podpredsednik sodišča je Aleksander Turk Sicer pa menjava na predsedniški funkciji ni edina kadrovska sprememba ptujskega sodišča v zadnjih letih. Dolgoletna podpredsednica sodišča višja sodnica Biserka Rojic je po 18 letih podpredsedniškega staža mesto odstopila mlajši generaciji. V letu 2019 jo je nasledil okrožni sodnik Aleksander Turk. Mojca Zemljarič Videm • Zakaj seje zalomilo energetsko pogodbeništvo Ekonomska računica bi bila neugodna Občinski svet v Vidmu je izglasoval odstop od energetskega pogodbeništva s podjetjem Plistor, v okviru katerega so nameravali energetsko obnoviti občinsko poslopje v Vidmu, šoli Leskovec in Sela ter vrtec Videm. »Med pogajanji z izvajalci smo ugotovili, da nas ne prepričajo o ekonomski upravičenosti partnerstva. To pomeni, da ni bilo zajeto oziroma predvideno, česa natančno se bomo lotili. Ali energetska sanacija vključuje tudi menjavo oken, kritine, fasade ... Vse njihove ocene so bile zgolj pavšalne. Možno bi bilo, da bi v dogovorih vztrajali naprej, a smo ocenili, da smer, v katero gremo, ni tista, ki bi v drugi fazi pogajanj dala zanesljive odgovore in utemeljila ekonomsko upravičenost kohezijskih sredstev. Občina bi sofinancirala naložbo, obenem bi se za 15 let zavezala plačevati ogrevanje po koncesiji. Izračunali smo, da bi bilo to za nas ekonomsko neupravičeno. Zato smo na tej točki končali in se obrnili na druge izvajalce. V prvi fazi je to LEA Ptuj, ki vsa leta temelji na strokovnih podlagah. Iz tega izhaja, da je za energetsko obnovo objektov možno dobiti sredstva iz Eko sklada,« je pojasnil župan Branko Marinič. V sklopu energetske sanacije bo treba zamenjati stavbno pohištvo in namestiti fasado ustrezne debeline. Prilagodili bodo tudi vir ogrevanja. »Prejšnjega ponudnika je zanimal samo vir ogrevanja, kaj drugega se pa tako rekoč niso dotikali. To nam je dajalo jasen signal, da stvari ne gredo v pravo smer. Finančno breme, ki bi ga občina v tem poslu odplačevala 15 let, za nas ni bilo sprejemljivo. Če se odločimo za drugi model energetske sanacije, na primer v sodelovanju z LEA in Eko skladom, imamo učinke takoj, nikomur ne bomo nič dolžni, smo lastnik in upravitelj ogrevalnega sistema, ga vzdržujemo,« je še dodal Marinič. Čeprav je občina od načrtovanega energetskega partnerstva odstopila, torej nikakor ne pomeni, da so v zvezi z energetsko prenovo objektov vrgli puško v koruzo. »Načrtov v zvezi s tem nismo opustili. Takoj po novem letu smo začeli iskati druge možnosti. Računam, da nam bo v najkrajšem možnem času uspelo pripraviti ce- lotno dokumentacijo, da začnemo energetsko sanacijo šol Leskovec in Sela, spremenili bi tudi vir ogrevanja v vrtcu Videm ter občinski stavbi, ki jo imamo v prihodnosti namen energetsko obnoviti,« je povedal videmski župan in še enkrat izpostavil, da pri poslu z energetskim pogodbeništvom za občino Videm ni bilo ekonomske računice. V posel je bila vključena tudi občina Podlehnik. »Pri denarju ni sentimentalnosti,« je dejal Mari-nič, ki sicer obžaluje, da so za projekt prikrajšali sosednjo občino. »Na posel, s katerim bi si naredili finančno škodo, pač ne moremo pristati,« je poudaril Marinič. MZ Foto: MZ Župan občine Videm Branko Marinič je dejal, da bodo projekte energetske sanacije nadaljevali, vendar bo model drugačen. torek • 9. marca 2021 Turizem Štajerski 5 Haloze • Turistično destinacijo Haloze uspešno trži zavod iz Rogatca Pet turističnih paketov za pet haloških občin Pet haloških občin (Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane in Zavre) se povezuje v projektu Turistična destinacija Haloze, za katerega so uspele pridobiti sredstva Lokalne akcijske skupine Haloze v višini 118.676 evrov. Vodilni partnerje občina Majšperk. Kot je pojasnil Matic Šinkovec, direktor občinske uprave, je glavni cilj projekta vzpostavitev enotne blagovne znamke, ki bo s promocijo omogočala razvoj območja in nova delovna mesta ter spodbujala razvoj samooskrbnih verig. Foto: Arhiv M24 V Halozah načrtujejo prvo gorskokolesarsko povezavo. Haloze bodo dobile »doumhill« progo Občina Cirkulane je okviru Turistične destinacije zadolžena za umeščanje prve trase gorskokolesarske povezave v Halozah. Gre za projekt, ki bo obogatil turistično ponudbo na celotnem območju petih občin. Po besedah Nine Horvat, direktorice občinske uprave, trenutno poteka temeljit pregled terena. Umestitev trase sicer ne predstavlja invazivnih posegov v naravo, kljub temu pa morajo upoštevati Naturo 2000 in se usklajevati z Zavodom za varstvo narave. Težave so tudi pri pridobivanju privatnih zemljišč, zato skušajo čim več kilometrov trase umestiti na območja v javni lasti. »Gorskokolesarska pot je šele v nastajanju, na to temo bomo izvedli tudi delavnice po občinah, kjer bomo vse načrtovane aktivnosti podrobno predstavili. Nam najbližji primer take kolesarske steze je dobro zaživel na Pohorju.« Ponudbo bodo skušali prilagoditi za različne zahtevnostne stopnje kolesarjev, in sicer tako za družine kot tiste, ki iščejo adrenalinski turizem. Cirkulanska občina je za projekt v letošnjem proračunu rezervirala 33.058 evrov. Foto: Arhiv M24 Kolesarko bodo poskušali prilagoditi za vse kategorije kolesarjev. Glavne aktivnosti se nanašajo na skupno blagovno znamko in promocijo destinacije, povezovanje lokalnih ponudnikov, izvajanje projektov za namestitve ter povezovanja kolesarskih poti. Vsaka občina je v okviru celotnega projekta zadolžena za izvedbo enega izmed načrtovanih sklopov aktivnosti. Občina Majšperk je v letošnjem proračunu za ta projekt predvidela 34.150 evrov, od katerih 85 odstotkov upravičenih stroškov sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, 15 odstotkov upravičenih stroškov in DDV pa je lastni delež občine. Turistične pakete in spletne strani prevzel Zavod za turizem Rogatec Pripravo turističnih paketov in oblikovanje skupne spletne strani za vseh pet občin je prevzel Zavod za turizem Rogatec, ki ima veliko izkušenj na tem področju. Kot je pojasnila majšperška županja Darinka Fakin, so rogaški zavod izbrali zato, ker ima na tem področju bogate izkušnje in ker so z njimi že v preteklosti uspešno sodelovali. Znano je, da so se haloške občine pred časom skušale povezati v Interesno zvezo haloških občin, a je na koncu celotna zadeva gladko »pogorela«. Zato so se zdaj povezale z omenjenim zavodom, med drugim tudi s ciljem povezovanja Haloz z Obsoteljem. Spletna stran bo zaživela do konca marca, ko se začnejo promovirati tudi turistični Turistični paketi bodo ponujali številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v Halozah. paketi. Njihovo trženje bo najverjetneje prevzel TIC Ptujska Gora. Za zdaj zadovoljni z delom rogaškega zavoda S končnimi produkti so po besedah Fakinove zelo zadovoljni. Omenjeni zavod je pripravil pet turističnih paketov za celotne Haloze. V posamezne pakete so vključili številne zanimive lokacije in ponudnike na tem območju. Turista, ki bo na primer obiskal občino Majšperk, bodo povabili na Ptujsko Goro, Muzej volne in gobelinov, Zeleno dolino v Stoper-cah, gostišče Winettu, Špajzo ... Gre za ponudbo za individualne turiste, v pripravi pa so tudi turistični paketi za avtobuse. Po haloških pohodnih in kolesarskih poteh virtualno Za posnetke ter digitalizacijo kolesarskih in pohodnih poti je zadolžena Občina Zavrč. V teku so aktivnosti sistematičnega urejanja pohodnih, pešpoti in kolesarskih poti, ki bodo digitalizirane, je pojasnila Evelin Makoter Jabločnik, direktorica občinske uprave. Obiskovalcem bo tako omogočena orientacija s pomočjo sodobnih tehnoloških naprav. S strani vseh vključenih občin so že zbrali podrobnejše opise poti, ki so jih združili v posebni podatkovni bazi. V teh dneh sledi terensko delo, ko bodo vse kolesarke in pešpoti fotografirali, da bodo oblikovali aplikacijo z možnostjo virtualnih sprehodov. Ocenjena vrednost dela projekta, za katerega je v okviru operacije Turistična destinacija Haloze zadolžena občina Zavrč, je 36.966 evrov. Estera Korošec Foto: CG Sv. Trojica • Petletni turistični načrt Poudarek na zgodbah in outdoor turizmu Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Visit Trojica) je bil leta 2019 ustanovljen s ciljem pod eno streho združiti naravno in kulturno dediščino kraja, tradicionalni romarski turizem, aktivnost društev, številne prireditve na čelu s Trojica festom in turistične ponudnike v občini. Pojav epidemije je močno omejil možnosti izvajanja načrtovanih aktivnosti zavoda, menjalo se je tudi njegovo vodstvo. Veroniki Rodman, prvi vršilki dolžnosti direktorice zavoda, šestmesečnega mandata niso podaljšali, po spreminjanju razmer na bolje pa so do imenovanja polnomočnega vodje na vrh zavoda postavili ekonomistko Tanjo Arih Korošec. Tro-jiškim svetnikom je na zadnji seji predstavila strateški načrt zavoda za obdobje od 2021 do 2025. Pomanjkanje gostinske ponudbe V naslednjih petih letih tako predvidevajo povečanje števila obiskovalcev Svete Trojice za 20 odstotkov, dvig kakovosti ponudbe na petzvezdnična doživetja, pri čemer bodo izkoristili že uveljavljene dejavnosti, destinacije in ponudbo, posvetili pa se tudi novim. »Ker je prihodnost turistične panoge zaradi epidemije novega koronavirusa še vedno precej negotova, je smiselno, da se v prihodnjih dveh letih osredotočimo predvsem na tako imenovani outdoor turizem, ki je tudi sicer vse bolj priljubljen, Sveta Trojica pa ponuja obilo naravnih danosti za izlete, rekreacijo in užitke na prostem. Največji trn v peti je gotovo pomanjkanje gostin- ske ponudbe, ki je zelo skromna, in nočitvenih kapacitet, ki jih sploh ni,« je dejala Arih Koroščeva. Večji obisk turistov si v Sveti Trojici obetajo od projekta izgradnje kolesarskih poti, v katerega je vključenih več občin in je že v teku. Trojiška trasa kolesarke skupno meri približno 16 kilometrov, kar pomeni, da bo glede na svojo velikost verjetno občina z največ kilometri kolesarskih povezav. Trojiško lokalno, domače in naravno Verjetno najbolj obiskana de-stinacija je že zdaj Trojiško jezero, čeprav njegova okolica še ni urejena po sodobnih standardih. Okrog jezera bodo uredili in označili sprehajalne poti, jih opremili z interaktivnimi tablami, ki spodbujajo k razgibavanju, ob tem pa ne pozabili na kulinarično ponudbo. Ta je, spomnimo, lani kljub epidemiji že zaživela z Nedeljami ob jezeru in street food ponudniki, ki so pijačo, hrano in sladice ponujali iz svojih premičnih vozil oziroma kuhinj na kolesih. Razmišljajo tudi o primerni lokaciji, na kateri bi postavili športno-rekreacijski oziroma doživljajski park, ki bo namenjen medgeneracijskemu povezovanju. Sicer pa stavijo na zgodbe. »V okviru trojiških trških zgodb bomo organizirali prireditve, festivale in razne delavnice, odprli lokalno trgovino in ekološko tržnico ter načrtno iskali nove gostinske ponudnike. Zgodbe domačih dvorišč bomo razvijali skupaj z društvi na podlagi kulturne dediščine in tradicije. Kulinarika je pomemben del turistične ponudbe vsakega kraja, zato bomo zaščitili in certificirali kulinarične produkte pod blagovno znamko Trojiško lokalno, domače in naravno. Tu velja posebej omeniti jurko, med in kiblflajš.« V načrt razvoja turizma v občini so vključili tudi nekdaj najpomembnejši romarski turizem s frančiškanskim samostanom in mogočno cerkvijo na čelu ter tematsko vodenje patra Avguština po Sveti Trojici. V sodelovanju z mariborskim zavodom za turizem pa razvijajo še projekt digitalizacije kulturne dediščine, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev. Senka Dreu Foto: SD Okoli Trojiškega jezera, že zdaj najbolj obiskane destinacije u občini, bodo uredili in označili sprehajalne poti ter jih opremili z interaktivnimi tablami, ki spodbujajo k razgibavanju. 6 Štajerski Podravje torek • 9. marca 2021 Ormož • Inovativne ideje mladih Navdušile z vinsko pipo Ormoški osnovnošolci se pri raziskovalnem delu lotevajo lokalnih izzivov in kažejo, kje vidijo perspektivo za razvoj kraja. Nedavno so pripravili idejno zasnovo za motorični park, sredi februarja pa so učenke navdušile z idejno zasnovo vinske fontane v Ormožu. Ekipa učenk z mentorjema, ki je navdušila z idejno zasnovo vinske fontane. Idejo so vinski pipi so izdelale učenke Luna Izza Pučko, Žanamari Kaloh in Lana Meško pod mentorstvom Darka Špacapana in Mirjane Meško. Devetošolke so v okviru raziskovalne naloge ormoško vinsko fontano umestile v Ormožu na lokaciji za bencinsko črpalko. Razprostirala bi se na območju v velikosti 2.500 m2, na katerem so si mladenke zamislile še dva gostinska lokala z razkošnimi terasami in igrali za otroke. Osrednji prostor bi bil opremljen tudi z odrom za prireditve, namenjen pa bi bil degustaciji najboljših lokalnih vin. Predvidele so tudi urejene stojnice za prodajo lokalnih izdelkov, sanitarije, nove prostore za ormoški TIC in prostor za postavitev šotora za prireditve. Projektno nalogo so javnosti predstavile preko aplikacije Zoom in prejele velik odziv lokalne javnosti, ki je idejo pozdravila. Idejna zasnova vinske fontane »Devetošolke se bodo z raziskovalno nalogo prijavile na 29. Regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj. Tekmovanje bo v maju potekalo na daljavo, potegovale pa se bodo za udeležbo na Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije,« je povedal ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman. V zadnjih dneh pa že lahko spremljamo nastajanje nove raziskovalne naloge z naslovom Motorični park Ormož. Izdelujejo jo učenci Taja Voršič, Alen Krabonja in Rene Voršič. KG Sveti Andraž • Denar za šport in kulturo Na voljo 18.000 evrov Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah bo tudi letos sofinancirala športno in kulturno dejavnost. Vse do konca marca so odprti štirje razpisi, in sicer za sofinanciranje izvajalcev programov letnega programa športa, kjer je na voljo 4.000 evrov, za sofinanciranje programov kulturnih društev, za kar je občina namenila 3.000 evrov, za programe ostalih občinskih organizacij in društev je pripravljenih 8.000 evrov, za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo razvoj in promocijo občine, pa si bodo organizatorji razdelili 3.000 evrov. Za sofinanciranje omenjenih programov je torej v andraškem proračunu rezerviranih 18.000 evrov. Decembra se je sicer med nadraškimi svetniki razvila precej burna debata o tem, kaj z denarjem, ki je bil rezerviran za sofinanciranje programov društev, a jih ta zaradi epidemije večinoma niso mogla izpeljati. Občinska uprava jih je pozvala k pripravi vmesnih poročil in ugotovila, da je na realizacijo seveda vplival karakter dogodkov oz. programa, saj je bilo marikaj zaradi ukrepov neizvedljivo. Županja Darja Vudler Berlak je ob tem opozorila na iznajdljivost posameznih društev, ki so načrtovane programe izpeljala tudi v improviziranih razmerah, večinoma preko spleta. Če vsi programi niso bili izpeljani, tudi stroški zanje niso nastali, zato v takem primeru društvom vsa na razpisu odobrena sredstva ne pripadajo, je menila županja. Predlagala je ponovni preračun stroškov glede na izvedene in neizvedene programe ter izplačilo dejansko realiziranih programov, kar so svetniki na koncu z izjemo podžupana Tomaža Toša tudi sprejeli. SD Sp. Podravje • Odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih 5.000 € za ha očiščene kmetijske površine Kmetijsko ministrstvo je objavilo tretji razpis, s katerim finančno spodbuja kmete k odpravi zaraščenih kmetijskih zemljišč, kar bo pripomoglo k obdelanosti krajine in k večjemu številu obdelovalnih površin. Na voljo je 600.000 nepovratnih evrov, od tega je 300.000 evrov predvidenih za fizične osebe, druga polovica pa za samostojne podjetnike, pravne osebe ter agrarne in pašne skupnosti. Razpis, na katerega se bo mogoče prijaviti od 15. marca dalje, deluje po sistemu 'kdor prvi pride, prvi melje', kar pomeni, da se bo podpora dodeljevala po vrstnem redu prejetih vlog do porabe sredstev. Denar bodo upravičenci prejeli za povračilo stroškov, ki bodo nastali pri krčitvi grmovja in dreves, izravnavi zemljišč in odstranitvi kamnitih osamelcev, in to v obliki enkratne pomoči v višini 5.000 evrov za hektar kmetijskega zemljišča v zaraščanju oz. sorazmerno z velikostjo zaraščene površine, ki pa ne sme biti manjša od 0,3 hektarja. Kmetje bodo lahko očistili tudi več manjših fizično ločenih površin, vendar posamezna ne sme biti manjša od 0,1 hektarja. Spremembe zaradi nezanimanja Spomnimo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) uredbo o odpravljanju zaraščanja na kmetijskih zemljiščih sprejelo leta 2017, a brez velikih učinkov. Da bi dosegli večje zanimanje za razpis, so na ministrstvu lani pripravili osnutek sprememb uredbe, na katerega so sprejemali pripombe. Po novem je tako iz pogojev izvzeta dolgoročna kontrola čistiti za tistimi, ki še vedno nimajo odgovornega odnosa do okolja. V številnih gospodinjstvih so se v tem času že lotili urejanja živih mej, vrtov, rezi sadnega in okrasnega drevja, prav tako grmičevja. Odpadno vejevje sodi med zeleni odrez, ki je tudi letos vključen v brezplačni odvoz podjetja Javne službe Ptuj za gospodinjstva MO Ptuj. Po določenem urniku, ki bo veljal za posamezne četrtne skupnosti, začeli pa naj bi 22. marca, bodo vsi, ki bodo to želeli, te odpadke odložili na vidno mesto, da jih bo izvajalec lahko odpeljal. Da-turni bodo objavljeni na položnicah oz. na spletni strani podjetja. Pri odvozu si bodo pomagali s hidravličnim prekucnikom, zato zelenega odreza ni zaželeno odložiti ob ograji, pod drevesi, nadstreški. V tej akciji pa lahko gospodinjstva odložijo tudi pepel v vrečah in odpadno listje v vrečah. Ni pa dovoljeno odlaganje teh vrst odpadkov iz poslovne dejavnosti. Odvoz zelenega odreza bo potekal vse do 23. aprila. V tem času pa se gospodinjstva lahko prijavijo tudi že na odvoz kosovnih odpadkov, ki ga bodo začeli maja. Tudi ta akcija je brezplačna. Tako akcija zeleni odrez kot akcija odvoza kosovnih odpadkov sta v prvi vrsti namenjeni zmanjšanju števila divjih odlagališč. Še vedno se namreč dogaja, da veliki kosovni odpadki končajo v naravi namesto na deponiji. Za odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih je na voljo 600.000 evrov nepovratnih sredstev oziroma 5.000 evrov po hektarju. po izvedbi ukrepa odprave zaraščanja, umaknjen pa je tudi pogoj presečnega datuma iz sredine leta 2011. Poleg tega se je podpora z dosedanjih 3.000, kot že rečeno, dvignila na 5.000 evrov za hektar zemljišča. Zvišanje podpore se je ves čas zdelo nujno tudi prvemu možu ptujskih kmetijskih svetovalcev Petru Pribožiču, ki pravi, da se razlika 2.000 evrov po hektarju morda res sliši veliko, vendar so tudi stroški, ki nastanejo pri čiščenju zemljišča, visoki, delo pa daleč od enostavnega. A po njegovem mnenju glavna težava ni bila v višini podpore, pač pa v pogoju presečnega datuma iz leta 2011. »Po prejšnji uredbi je namreč veljalo, da do denarja nisi bil upravičen, Primer dobre prakse Število kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neobdelanih kmetijskih zemljišč po statističnih podatkih, nazadnje posodobljenih za leto 2016, sicer že vse od leta 2010 upada. V obdobju od 2013 do 2016 se je zaraščenost zmanjšala za tretjino ali 7.300 hektarjev. Leta 2010 je bilo zaraščenih in neobdelanih 32.659 hektarjev, v letu 2016 pa le še 15.600 hektarjev kmetijskih zemljišč ali 3,1 %. Pribožič opozarja na primer dobre prakse iz Haloz, kjer se je velikost zemljišč v zaraščanju gibala okrog 500 hektarjev, s pravo usmeritvijo in pozitivno voljo pa je bilo v okviru projekta Življenje tra-viščem v kratkem času očiščenih 45 hektarjev. če na dan 18. junija 2011 dotično zemljišče v bazi podatkov ni bilo opredeljeno kot zaraščeno. Poznam primere, ko bi se kmetje prija- vili na razpis za finančno spodbudo, a jim je nagajal prav omenjeni datum.« Senka Dreu Foto: SD Ptuj • Čiščenje okolja in zeleni odrez Tudi letos brezplačni odvoz Lepo vreme je pospešilo čiščenje in urejanje okolja, kije spet polno odpadkov. Še posebej je nasmeteno povsod tam, kjer ob klopeh za počitek ni nameščenih košev za odpadke. Spomladansko čiščenje okolja je že vrsto let tudi uvod v vsakoletno vseslovensko akcijo Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela - lepa in gostoljubna. V tem letu naj bi po besedah urejenost krajev in okolja, da se venih ukrepov potekalo nekoliko predsednika TZS Pavla Hevke priključijo tej vseslovenski akciji. drugače, v manjših skupinah. Res dobila nov zagon. Že sedaj pa so Letošnje spomladansko čiščenje pa je tudi, da se mnogi ob vseh teh povabili vse, ki si prizadevajo za okolja bo seveda zaradi omejit- akcijah sprašujejo, zakaj bi morali Foto: Črtomir Goznik Med prvimi znanilci pomladi so že tradicionalno tudi najrazličnejši odpadki. Četudi v preteklih mesecih skorajda ni bilo druženja, omejeno je bilo tudi gibanje, je okolje nasmeteno. Zeleni odrez je tudi letos vključen v brezplačni odvoz. petek • 12. marca 2021 Podravje Štajerski 7 Trnovska vas • Obnova cest v roke CP Ptuj Dva kilometra cest za 200.000 evrov V dvoletni proračun občine Trnovska vas je vključenih tudi nekaj modernizacij in rekonstrukcij javnih poti; letos naj bi jih na vrsto prišlo pet. r Gre za malo manj kot skupno dva kilometra cest v naseljih Trnovska vas, Biš in Ločič, in sicer bodo modernizirali odseke Trnovska vas-Pihler, Biš-Čeh, Trnovci-mlekarna in Biš-zgornji kot ter rekonstruirali cesto na relaciji Ločič-Potrč-kapela. Pred dnevi se je izteklo javno naročilo male vrednosti, na katerega so se prijavili štirje izvajalci. »Pregledali smo prispele ponudbe, ki so jih poslali Asfalti Ptuj, mariborski Nigrad, GMW iz Radencev in Cestno podjetje Ptuj (CPP), ter ugotovili, da so najugodnejšo ceno za izvedbo celotnega projekta, nekaj manj kot 190.000 evrov, oddali pri CPP, zato smo seveda izbrali njih,« je povedal župan Alojz Benko. »Dela se bodo predvidoma izvajala od avgusta do oktobra, lahko pa tudi prej, če ima izvajalec čas. Financiranje imamo namreč pokrito, in sicer bomo delno koristili sredstva, ki so nam na voljo po 23. členu ZFO, za ostalo bomo najeli kredit ali denar iz proračuna. Kot veste, intenzivno obnavljamo Simoničevo domačijo, če bo vse po sreči, bodo dela, za katera smo uspešno kandidirali na Lasov razpis, končana septembra, potem pa pričakujemo delno povračilo porabljenih sredstev, ki jih bomo lahko namenili tudi za ceste.« Podpis pogodbe med občino in CPP Benko pričakuje v roku tega meseca. Trnovske ceste bodo obnavljali tudi prihodnje leto, takrat bodo prišli na vrsto problematični odseki v Sovjaku in Bišečkem Vrhu. »Poleg posodabljanja cest in obnove Simoničeve domačije se je začela tudi gradnja kolesarke. Računamo, da bomo za investicije namenili kar milijon evrov, to pa je glede na velikost naše občine veliko denarja,« je zadovoljen trnovski župan. SD Juršinci • Trasa kolesarke Ptuj-Juršinci še ni dokončna Določene višje odškodnine za kolesarko Na zadnji dopisni seji občinskega sveta sojuršinski svetniki odločali o eni sami točki dnevnega reda, in sicer o višini odškodnin za zemljišča v pasu gradnje kolesarskih povezav na relaciji Ptuj-Juršinci. Zanimivo je, da je bila dopisna seja sklicana le dva dni po redni, na kateri so prav tako govorili o omenjeni kolesarki. Pravzaprav je bila kolesarskim povezavam v občini namenjena že tudi izredna seja 25. januarja, vendar obakrat za zaprtimi vrati (brez medijev). »Konec januarja se je že mudilo s prijavo projekta, zato je župan sklical izredno sejo, na kateri smo potrjevali investicijsko dokumentacijo. Ker o projektu nismo imeli dovolj informacij, saj se je vse delalo zadnji trenutek, se nas nekaj svetnikov ni strinjalo z virtualno sejo, zaradi pomembnosti projekta smo namreč zahtevali sejo v dvorani, kjer bi lahko dokumente komentirali, se o njih pogovorili in podali svoje mnenje oziroma pripombe,« pripoveduje Dragica Toš Majcen. »Z marsičim se nismo strinjali, a je projekt šel skozi, najbrž tudi ali pa predvsem zato, ker se je mudilo. To je že tako ustaljen modus operandi našega župana, da najprej nimamo dovolj informacij, zaradi česar se ne smemo pritožiti, nato pa se nas zaradi časovnih terminov izsiljuje z nujnim sprejetjem kakšnih sklepov.« Debata o trasi ob komasacijski poti Toš Majcnova je na redni seji predlagala, da trasa pri križu ob odcepu za Gradiščak prečka regionalno cesto in poteka do naselja Gabrnik, kjer se naveže na obstoječo kolesarsko površino v naselju Gabrnik. »Že večkrat so vaščani Gabrnika in Gradiščaka podali pobudo o nujni postavitvi prehoda Medtem ko je doslej za največji kamen spotike pri gradnji juršinske kolesarke veljal način prečkanja čez pesniški most, ki bo zdaj urejen preko brvi, se je izkazalo, da bo težko doseči soglasje tudi pri določitvi trase. za pešce z ustrezno signalizacijo, in zdaj še za kolesarje na tem nevarnem odseku. S tem bi umirili promet in zagotovili varen prehod za vse, ki prečkajo regionalno cesto. Predvidena trasa gre potem po levi strani regionalke, nato pa bi se morala po mojem nadaljevati po desni strani ob komasacijski poti. Res je, da bo treba postaviti še en prehod, a je to smiselna rešitev, saj so zemljišča na desni v smeri Ptuja pretežno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, kjer za razliko od zemljišč na levi ni predvidenih težav z odkupi.« Razprava o tem, katera stran je primernejša za traso: leva ali desna, je trajala kar nekaj časa, Alojz Herga se je v celoti strinjal s kolegico svetnico, medtem ko je Renata Novak, ki jo je župan na občini zaposlil samo za koordinacijo gradnje kolesark in optike, zagovarjala traso po levi strani komasacijske poti, saj bo po njenem prav tam manj težav z odkupi. Ali zemlja naših ljudi res nič ni vredna? Župan Kaučič je zagotovil, da so mikrolokacije kolesarke še vedno lahko stvar nadaljnjih debat. »Trasa namreč ni zabetonirana, še vedno jo lahko preprojektiramo, če se bo izkazalo, da bo treba in bo primerneje, je pa to vendarle resen poseg. Vesel sem, da smo to spravili skozi, da nam projekta ne more nihče več blokirati, saj bo tekel dalje, ne glede na morebitne spore z lastniki. Če se namreč s kom ne bomo mogli dogovoriti za odkup zemljišča, bo stekel postopek za razlastitev.« Zataknilo pa se je še pri določitvi višine odškodnine. Dragica Toš Majcen je namreč odločno nasprotovala cenitvi, po kateri bi lastnikom za kvadratni meter kmetijskega zemljišča izplačali 2,7 evra odškodnine. »Ali zemlja naših ljudi res nič ni vredna?« je bila ogorčena, opozorila pa je tudi, da je cenitev opravila oseba, ki nima pridobljene licence za vrednotenje kmetijskih zemljišč, in da so v drugih občinah predvideli višje odškodnine. Kaučič je obljubil, da bodo preverili, kako so zemljišča za odkup za kolesarko ocenile občine, ki sodelujejo v skupnem projektu Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju. In že dva dni kasneje je, kot rečeno, sklical dopisno sejo, na kateri je svetnikom v potrditev predlagal višje odškodnine. Zdaj so poenotene za obe katastrski občini, po katerih poteka trasa: Juršinci in Mostje, in sicer bodo lastniki za kvadratni meter stavbnega zemljišča dobili 16 evrov, za kmetijskega pa štiri evre odškodnine. »Očitno je župan uvidel, kako sramotno nizko je bila ocenjena juršinska zemlja. Zadovoljna sem, da smo vsaj to rešili,« se je na predlog odzvala Toš Majcnova. Senka Dreu Foto: SD Foto: sd Majšperk • Odkupljena večina zemljišč za gradnjo kolesark Osem lastnikov zemljišč bodo razlastili Občina Majšperk ima pridobljena skoraj vsa zemljišča, kjer bo potekal del regionalne kolesarske povezave za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Halozah. Kot je povedal direktor občinske uprave Matic Šinkovec, bodo primorani razlastiti osem lastnikov, ker jim z njimi ni uspelo skleniti dogovora glede odkupa zemljišč. Med njimi sta samo dva občana majšperške občine, doma v naselju Breg. Ostalih šest ima prebivališče drugje, v Majšperku pa so lastniki večjih njiv ob regionalni cesti proti Podložam, kjer bo umeščena trasa. Gre za degradirana območja, ki so dober meter oddaljena od regionalne ceste. »Nikakor ne posegamo v njive, ampak samo na območje brežin in obcestnih jarkov,« je pojasnil Šinkovec. Z omenjenimi lastniki so se večkrat sestali in jim poskušali predstaviti prednosti projekta za regijo. Žal z njimi konsenza niso dosegli. Lastniki se ne strinjajo s (prenizko) ceno Lastniki, ki bodo razlaščeni, svojih zemljišč nočejo prodati občini zaradi po njihovem mnenju (pre) nizke cene. Za kmetijska zemljišča so jim ponudili 4 evre, za stavbna pa 16,70 evra za kvadratni meter. Na istih območjih so sicer njive naprodaj tudi za 1,50 evra po m2. Prav tako se ne strinjajo z izvedenimi postopki in se sprašujejo, kdo jim bo vrnil nadomestila za kmetijska zemljišča. Zaskrbljeni pa so tudi zaradi morebitnih smeti ob kolesarskih stezah, ko bodo te zaživele. Ker gre za evropski projekt, v katerem sodeluje več občin, ima občina Majšperk v rokah vsa pravna sredstva za postopke razlastit- ve. Pogodbe za ta namen so že pripravili. Gre za razlastitev parcel v skupni velikosti okoli 1.600 kvadratnih metrov oz. dolžini trase okoli 550 metrov. V Majšperku za izgradnjo kolesark okoli 2 milijona evrov Dela naj bi se po napovedih Šinkovca začela še letos, izvedena pa bodo v naslednjih dveh letih. Gre za tako imenovani odsek 1, ki bo s kolesarsko stezo povezal štiri občine - Ptuj, Hajdino, Kidričevo in Majšperk. V slednji bodo pridobili 5,6 kilometra novih kolesarskih poti, zgrajenih večinoma ob regionalni cesti Rogatec-Majšperk in potem naprej proti občini Kidričevo. Skupna dolžina kolesarske steze na območju vseh štirih občin pa je 16 kilometrov. Pogoji za umestitev kolesark so po besedah Šinkovca zahtevni, saj se je treba držati pravilnika o projektiranju omenjenih kolesarskih poti (ne smejo biti makadamske, točno določena širina). Vrednost investicije na območju Majšperka je nekaj več kot 2 milijona evrov. Estera Korošec Razlastitev parcel v skupni velikosti okoli 1.600 kvadratnih metrov Foto: cg Razlaščeni lastniki se s prodajo zemljišč niso strinjali tudi zaradi (pre) nizke cene. 8 Štajerski V središču torek • 9. marca 2021 Ptuj • Zadružni trg: gradnja dveh modernih blokov še vedno razburja Kako državni in občinski predpisi varujejo pogled n Pogled na ptujsko veduto oziroma grad, kije spomenik državnega pomena, naj bi varovali tako občinski odloki kot državna zakonodaja. Kot kaže, p izgradnje dveh modernih blokov na Zadružnem trgu na Ptuju. Ker so se ob oddani vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja znašli v zagati, so na Upr stališče, da širši pas, v katerem naj bi varovali pogled na ptujski grad, ni določen, kar posledično pomeni, daje s tega vidika gradnja - tudi sodobni SOU Spodnje Podravje: pogled na grad bo oviran Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju je opozorila na neskladnost načrtov investitorja s strateškim delom OPN: „Iz vizualizacije, kije bila priložena projektu, je bilo namreč razvidno, da bo iz širšega prostorskega območja, konkretno iz Zadružnega trga, ki preko peš mosta predstavlja eno od glavnih vpadnic v zgodovinsko mesto Ptuj in kjer je med drugim tudi parkirišče za turistične avtobuse, pogled na grad in grajski kompleks oviran, saj v večjem delu zapira veduto Ptuja." V postopku izdaje gradbenega dovoljenja si je Upravna enota (UE) Ptuj pridobila različna tolmačenja tako občinskih kot državnih predpisov. Občina ima namreč sprejet občinski prostorski načrt, podrobnega za območje Zadružnega trga, kjer je načrtovana izgradnja, nima. Državna zakonodaja pa pravzaprav pogled na ptujski grad varuje z dvema vrstama varstvenega režima. Prvi zahteva, da so upoštevani pogoji varovanja v obsegu 300 metrov od gradu. Drugi pa opredeljuje „širši" pogled. Ampak ker očitno ni jasno, kaj sploh širši pogled pomeni in kakšno območje natančno je v njem zajeto, so se na UE Ptuj znašli pred dilemo. „Za tolmačenje smo zaprosili ministrstvo za kulturo. Ugotovilo je, da je določba varovanja širšega pogleda neizvršljiva in da mora biti območje, ki se varuje, natančno določeno. Ker torej ni jasne opredelitve, je to, kaj je širši pas, stvar različnih razlag. Nedvomno ta primer kaže, da bo treba opredeliti, na kakšen način se ptujska veduta konkretno varuje," je prepričan Metod Grah, načelnik Upravne enote Ptuj. Na tem področju bo očitno svoje mo- ralo postoriti tudi vodstvo ptujske občine. Nekatere imajo namreč to določbo o varovanju širšega pogleda povsem jasno določeno. Tak primer je občina Domžale, ki je jasno in nedvoumno v svojih odlokih napisala, kako se pogled na določeno zgradbo z določene lokacije varuje. „Če bi bile zadeve napisane na tak način, tako v državnih kot občinskih predpisih, bi bilo vsakemu jasno, kaj in kje sme graditi in česa ne. Zdaj ni določeno na način, ki bi bil jasen, zato smo za tolmačenje zaprosili ministrstvo za kulturo," še dodaja Grah. Zahtevana arheološka raziskava ob gradnji Ministrstvo za kulturo je že podalo mnenje v zadevi novogradnje dveh večstanovanjskih objektov na naslovu Zadružni trg 15, investitorja Projekt Marof, d. o. o. Pregledali so dokumentacijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS OE Maribor in sklenili, da je projektna dokumentacija z arheološkega vidika skladna z varstvenim režimom. Ker nepremičnine ležijo na območju kulturnega spomenika, bo sicer ob vsakršnem posegu na tem območju potrebno predhodno arheološko zaščitno izkopavanje. To pomeni, da mora investitor pri posegu novogradnje zagotoviti arheološko raziskavo ob gradnji, kar jim je naložil že ZVKDS. Le nekaj metrov ¡zven vplivnega območja oziroma 300-metrskega pasu... Parcele, na katerih je gradnja načrtovana, ne ležijo v vplivnem območju kulturnega spomenika Ptuj - mestno jedro. Šlo naj bi le za nekaj metrov izven tega pasu. Ker je ptujski grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, pa na pristojnem ministrstvu ugotavljajo, da vplivno območje poleg 300-metrskega pasu okrog spomenika obsega tudi ves odprti prostor v širši okolici, na katerem bi načrtovali objekte, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. A glede na okoliščine primera naj bi bila ta dikcija neiz-vršljiva. Iz ministrstva so namreč Takšen bo izgled dveh sodobnih večstanovanjsl ptujskega peš mosta. Foto: CG Spodnje Podravje, Slovenija • Financiranje zasebnih vrtcev se lahko spremeni - bodo ti vrtci le za bogate? Predlog spremembe Zakona o vrtcih: občine bi (lah! Skupina poslank in poslancev je Državnemu zboru predlagala spremembe Zakona o vrtcih, ki se nanašajo na financiranje zasebnih vrtcev. Uzakon starši otrok plačevali več. Vprašanje je, kdo bi si še lahko privoščil vpis otroka v zasebni vrtec, kar je sicer zakonska pravica slehernega starša. Transakcije javnih sredi od občin v letu 2020 Izbira o vpisu otroka v javni ali zasebni vrtec je po zakonu v domeni staršev, občine, od koder otrok prihaja, pa so dolžne zagotavljati razliko v ceni programa in plačilom staršev. Delež stroškov programa, ki ga sofinancirajo občine, za posameznega otroka določijo CSD-ji. Za otroke, ki so vključeni v zasebne vrtce, občine krijejo le 85 % teh stroškov. »Subvencija v prvi vrsti ne pripada vrtcu, pač pa otroku. Sofinanciranje je v naši državi neodtujljiva pravica starša za otroke, vendar je s tem, ko je otroka vpisal v zasebni vrtec, starš avtomatsko kaznovan,« je prepričana Tamara Peklar Korošec, direktori- »Vložitev spremembe Zakona o vrtcih pomeni, da bodo zasebni vrtci dostopni le še bogatim, eliti. Predlog ni socialno naravnan, ampak kapitalistično v prid občinam. Zakaj občinam? Ker imajo le-te obveznosti s svojimi najmlajšimi občani. Ampak čigav je denar, ki ga imajo občine? Naš, od vseh nas, davkoplačevalcev!« pa so bili kritični do predlagane novele zakona na Združenju zasebnih vrtcev Slovenije. ca Zasebnega vrtca Vilinski gaj na Ptuju. Kljub višjim stroškom, ki zadenejo starše, je danes v ptujski zasebni vrtec vpisanih 61 otrok, malčki pa ne prihajajo iz nadpovprečno premožnih družin. »Povprečni delež plačila staršev je pod 50 %, kar pomeni, da so starši povprečno v Mesečni stroški občin glede na število otrok v zasebnih vrtcih I Občina 1 Številootrok I September v € 1 MO Ptuj 37 9.767 Hajdina 3 533 Videm 2 867 Markovci 2 393 Ormož 2 437 Vir: Občine Kot je razvidno iz razpredelnice, se je v letošnjem šolskem letu za vpis otrok v zasebni vrtec odločilo največ staršev iz območja MO Ptuj. Posledično ima tudi MO Ptuj najvišje stroške s sofinanciranjem v zasebnih vrtcih. četrtem plačnem razredu od devetih,« je navedla Peklar Koroščeva. »S spremembami se spodbuja elitizem!« Če povzamemo nov predlog zakona, si predlagatelji prizadevajo, da sofinanciranje zasebnih vrtcev od lokalnih skupnosti več ne bi bilo zakonsko zavezujoče, če je na območju občine dovolj prostih mest v javnih vrtcih. »S predlagano novelo zakona se povečuje avtonomija občinam in se jim omogoča, da lahko zavrnejo financiranje zasebnega vrtca, če ima vrtec na njenem območju dovolj prostih mest za vse otroke, ki so vključeni v zasebni vrtec,« so pojasnili predlagatelji sprememb. Če pa ne bi bilo dovolj prostih mest, pa bi občine tudi v prihodnje morale plačevati 85 % teh sredstev. Občina Izplačano Ptuj 81.4i Destrnik 7.81 Hajdina 7.12 Podlehnik 5.8 Markovci 5.6i Videm 4.3' Sv. Andraž v Slov. goricah 3.61 Žetale 3.01 Dornava 2.4¡ Ormož 2.4 Majšperk 2.4 Kidričevo 1.8: Makole 1 .7! Trnovska vas 1.6: Rače-Fram 9. Lenart 7 Kamnik 5: Slovenska Bistrica 4i Bohinj 2 Skupaj 134.2 Foto: Zasebni vrtec Vilinski gaj V preteklem letu so za otroke, ki so vključeni ni vrtec Vilinski gaj, občine namenile dobrih evrov javnih sredstev. Daleč največji delež, ski prilivov, je zagotovila MO Ptuj, kar ni presenetlj povedala direktorica vrtca Tamara Peklar Koro delež vključenih otrok prihaja iz obmooja MC letošnjem šolskem letu kar 36 od 61 vključen torek • 9. marca 2021 V središču Štajerski TEDNIK 9 ia ptujski grad a so določbe tako široko postavljene, da omogočajo različno razlago. To dokazuje primer načrtovane 'avni enoti Ptuj za razlago sprejetih predpisov zaprosili ministrstvo za kulturo. To se je postavilo na h objektov-, možna. Zaradi zavisti smo na Ptuju daleč za ostalimi občinami Za zaplete, ki so spremljali izdajo gradbenega dovoljenja za dva sodobna bloka, smo poprašali tudi investitorja, podjetje Projekt Marof, d. o. o. »Izjavimo lahko le, da smo projekt pripravili in tudi ves čas postopka ravnali skladno z vso zakonodajo. S projektom ne uničujemo nobene vedute, še manj pa gradimo kakšno prostorsko dominanto v prostoru. Ko se na Ptuju postavi vsak za svojo hišo ali blok, žal, tudi ne vidi na grad. Škoda pa je, da se dobri projekti ustavljajo in ovirajo za politična obračunavanja in politično nabiranje točk, brez zdrave kmečke pameti. Žal je na Ptuju na prvem mestu klasična slovenska zavist in zato smo, kjer trenutno smo - daleč za vsemi primerljivimi mestnimi občinami,« pa je dogajanje ob izdaji gradbenega dovoljenja na kratko komentiral Sašo Kovačec. Url ¡B 111' Foto: Projekt Marof d.o.o. cih stavb, ki jih investitor načrtuje zgraditi na Zadružnem trgu, v neposredni bližini zapisali: „Meje vplivnega območja morajo biti v odloku o razglasitvi določene tako natančno, da so določljive v naravi in zemljiškem katastru." Česar pa država, ki naj bi varovala pogled na ta spomenik, ni določila. Enako velja za občino, ki bi to že pred mnogimi leti lahko ali celo morala opredeliti jasneje in bolj nedvoumno z odlokom. Za to območje, kjer se načrtuje grad- Na tej lokaciji je predvidena gradnja dveh večstanovanjskih stavb. Zagata: kaj sploh je prostor? v» v»// sirsi nja, pa bi še vedno lahko sprejeli tudi podroben občinski prostorski načrt. Iz vsega tega izhaja, da Upravna enota Ptuj kot izdajatelj gradbenega dovoljenja za izdajo pravzaprav ni več imela zadržkov. To pa še ne pomeni, da se bodo stroji kmalu pognali. Pritožbe so namreč pričakovane. Dženana Kmetec Ker je ptujski grad kulturni spomenik državnega pomena, obsega vplivno območje 300 metrov od zarisanega območja gradu ter ves odprti prostor v širši okolici, na katerem bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivala na zaščitene elemente spomenika. A očitno to, kaj dejansko pomeni širši prostor, ni dovolj jasno določeno; ne v občinskem odloku ne v državni zakonodaji. Ptujska občina sicer ima v svojem krovnem prostorskem dokumentu (OPN) zapisano splošno določilo, »daje treba upoštevati varovanje značilnih pogledov na staro mestno jedro in grajski kompleks kot viden poudarek (grajena dominanta) širšega prostorskega območja". A je to očitno preveč ohlapno določilo, kar ugotavlja tudi načelnik UE Ptuj Metod Grah: „Pojem 'širše' prostorsko območje je splošen pojem, ki se lahko različno razlaga. Če bi občina natančno določila mesto opazovanja (javni trg, turistične vstopne točke ... ) in določila objekt oziroma smer opazovanja ter natančno opredelila prostor (npr. v metrih, s parcelnimi številkami, z določenimi ulicami...), bi občani oziroma investitorji že vnaprej vedeli, kakšne so možnosti za gradnjo na posamezni lokaciji." Foto: DK ko) plačevale manj, starši pa več litev sprememb bi občinam omogočila, da zasebne vrtce financirajo v manjši meri, posledično pa bi v evrih 01 00 23 16 08 75 00 78 89 19 17 51 99 21 44 19 33 08 10 11 Vir: ERAR v Zaseb-134.000 oraj 61 %% Ivo. Kot je šec, velik > Ptuj - v ¡h otrok. Če bi občine naposled zagotavljale manjši delež sredstev, bi na drugi strani narasli zneski, ki bi jih morali poravnati starši otrok. »Posledično bilo lahko plačilo staršev dosti višje. S tem bi spodbudili elitizem, saj bi si zasebni vrtec res lahko privoščili samo bogatejši, kar pa nam nikakor ni cilj. Želimo, da k nam pridejo družine, ki si želijo naš program ne glede na premoženje,« je bila jasna Peklar Korošče-va, ki glasno zagovarja možnost izbire za vse starše in ne le za tiste, ki si izbiro lahko privoščijo. (Ne-)gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi V nekaterih javnih vrtcih so prosta mesta, zato se občine zaradi vpisa otroka v zasebni vrtec srečujejo z dvojnimi stroški - stroški sofinanciranja (ki pripada otroku) in stroški pokrivanja prostih mest v javnih »Predlagana zakonska sprememba ničesar ne spreminja za vrtce s koncesijo. Za zasebne vrtce do leta 2024 ostane vse enako, s 1. septembrom 2024 pa bodo tisti (zasebni vrtci - op. a.), ki imajo samo en oddelek, morali, če bodo želeli biti financirani iz občinskega proračuna, imeti dva oddelka. Hkrati bo občina lahko zavrnila financiranje zasebnemu vrtcu, če bo imela dovolj prostora v javnem vrtcu,« so poudarili predlagatelji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Foto: Zasebni vrtec Vilinski gaj vrtcih. Predlagatelji novele zakona se sklicujejo prav na slednje občine, in sicer: »Želimo preprečiti negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi. Gre za dvojno porabo javnih sredstev za isti namen.« Z »dvojnimi« stroški se srečujejo npr. v občini Žetale. »Trenutno so v zasebnih vrtcih trije naši otroci. Strošek občine za otroke v zasebnih vrtcih je 682 evrov mesečno, strošek občine v javnih vrtcih izven občine pa 1.032 evrov. Po drugi strani pa imamo v našem vrtcu pet prostih mest, ki jih prav tako mora plačati občina v celoti, kar znese 2.300 evrov mesečno. Iz povedanega je razvidno, da če je prostor v vrtcu, katerega ustanovitelj smo, plačujemo za otroke, ki so v vrtcih izven občine, dvakrat,« je povedal Anton Butolen, župan občine Že-tale. Delovanje zasebnih vrtcev bi bilo ogroženo Pričakovano so na občini Žeta-le naklonjeni spremembam,prav tako so spremembam naklonjena vodstva občin Markovci in Videm, a so se vsi sogovorniki vzdržali napovedi o ravnanju ob morebitni potrditvi novele zakona. Najbolj jasna je bila direktorica občinske uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko, torej da bi delež sofinanciranja prilagajali: »Odvisno od vsakokratne (vsakoletne) situacije glede prostih mest v našem javnem vrtcu.« Vodstva občin Ormož, Hajdina in MO Ptuj se do predlagane novele niso opredelila. Prav to pa je dejavnik, ki lahko ogrozi delovanje zasebnih vrtcev. »To bi prineslo negotovost med starše in zaposlene, če recimo za vsaki mesec sproti ne bi vedeli, kolikšen bo delež sofinanciranja otrok. Ali pa, da bi vsako leto znova morali zaprositi za delovanje (politična všečnost - da, nevšečnost - ne?). Žal je na tak način res ogrožen obstoj zasebnega vrtca, vseh zaposlenih, staršem se vzame izbiro, saj se jih na nek način sili v javni vrtec, čeprav si tega ne želijo. Prihodnost vrtca kot institucije, staršev in zaposlenih bi bila odvisna od politične volje posameznega župana, ki bi lahko bil npr. enemu zasebnemu vrtcu bolj naklonjen kot drugemu ali pa nobenemu, če jih je recimo v občini več,« je opozorila Peklar Koroščeva. Zasebni vrtec bi bilo skorajda nemogoče ustanoviti Medtem ko bi bil na eni strani ogrožen obstoj zasebnih vrtcev, pa jih bo težje tudi ustanavljati. Aktualna zakonodaja zagotavlja sofinanciranje lokalne skupnosti, če je v zasebnem vrtcu najmanj en poln oddelek vključenih otrok. Predlagatelji novele pa se zavzemajo še za dodatno zaostritev tega pogoja na dva polna oddelka. Posledično bi bilo zasebni vrtec skorajda nemogoče ustanoviti, sploh v manjših krajih. »Z vašim predlogom želite ne le elitizirati zasebne vrtce, ampak jih tudi centralizirati. Z obveznostjo dveh oddelkov za ustanovitev zasebnega vrtca bodo ti obstajali le še v velikih mestih, na podeželju pa ne. Populacija v manjših krajih je manjša in potrebe niso dovolj velike za vaš predlog. Tudi številni javni vrtci v majhnih krajih imajo po zgolj en oddelek vrtca. Boste vse zaprli? Bodo starši primorani voziti otroke več deset kilometrov v vrtec?« pa so se do predlagane novele zakona opredelili v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije. Karmen Grnjak 10 Štajerski Podravje torek • 9. marca 2021 Slovenija • Letos že 19. popis prebivalstva Popis je kronika države Statistično zbiranje podatkov o prebivalstvu pri ljudeh od nekdaj zbuja mešane občutke; v preteklosti je namreč lahko bilo zlasti problematično javno izrekanje o narodnosti in veroizpovedi, ljudje pa so se zmeraj tudi po malem bali, da jih bo država po zbranih informacijah »udarila« s kakšnim novim davkom. Kljub temu so popisi prebivalstva nujni, saj veljajo za osebno izkaznico države, ogledalo, ki pokaže, koliko nas je, od kod prihajamo, kakšna je naša izobrazbena raven, koliko nas je zaposlenih, koliko neaktivnih, v katerih tipih družin živimo, v kakšnih stanovanjih stanujemo ... Kot pravijo na slovenskem statističnem uradu (Surs), so rezultati popisov prava zakladnica podatkov in za mnogo držav edini vir podatkov o številu prebivalcev. Glavni cilj popisa je torej pridobiti splošne podatke o demografskih, ekonomskih in socialnih značilnostih prebivalstva. Na podlagi teh podatkov vlada nato sprejema odločitve na področju socialne politike, pripravlja ekonomske napovedi in razvojne načrte. Poleg tega imajo popisi še eno pomembno funkcijo, in sicer zgodovinsko, saj dokumentirajo stanje države na neki točki, so torej nekakšna kronika. Foto: SD V Sloveniji že od leta 2011 statističnih podatkov o prebivalstvu ne pridobivamo več s klasičnimi popisi na terenu, ampak registrsko, z zbiranjem podatkov iz registrov in baz. Četrtič registrski popis Slovenski statistiki podatkov po klasični metodi, torej na terenu, ne zbirajo več od leta 2011. Od takrat je popis »registrski«, kar pomeni, da podatke pridobivajo s povezovanjem raznih registrov in baz. Takšen bo tudi letošnji popis, saj ga registrski način omogoča, in to kljub epidemiji. Med pomembne prednosti registrskega popisa statistiki uvrščajo dejstvo, da se določeni podatki pridobivajo pogosteje in ne le vsakih 10 let. Prav zato smo v Sloveniji od prvega »neterenskega« doslej imeli še dva: v letih 2015 in 2018, letos torej sledi že četrti. Kakovostneje in ceneje »Minipopis prebivalstva opravimo v Sloveniji štirikrat letno; takrat namreč razporedimo vse prebivalce po starosti in spolu do najnižje teritorialne enote. Zbrane podatke posredujemo tudi evropskemu statističnemu uradu Eurostatu in Evropski komisiji pri Združenih narodih UNECE. Naše izkušnje s popisom 2002, ko smo opravili zadnji terenski popis, kažejo, da so podatki, dobljeni z registrsko izvedenim popisom, kakovostnejši. Postopek je tudi cenejši od klasičnega, poleg tega z njim ne vznemirjamo prebivalcev. Ena od slabosti takšnega popisa pa je popolna odvisnost od obstoječih registrskih virov,« še pravijo na Sursu. Senka Dreu Zgodovina svetovnega popisa Mnogi starodavni imperiji so opravili prve popise z enim samim ciljem: prebivalcem odmeriti davke. Vladarji so sprva preverjali le finančno stanje moških, ki so bili glave družin, tudi obdavčili so posledično le njih. V starem Rimu so bili »finančni« popisi že ustaljeni, tudi v srednjem veku se je nadaljevala tradicija zapisovanja davkov oziroma vodenje davčnih evidenc, kar pa še ni dalo dovolj podatkov o številu prebivalcev, saj je bilo takrat pomembno le število gospodinjstev. Potrebe po več informacijah o številu in značilnostih prebivalstva so se pojavile z začetkom industrializacije. Zbiranje podatkov je postalo rednejše, pokrilo je več področij življenja, razvoj statistike in sociologije v 19. stoletju pa je privedel do tega, da so se popisi začeli izvajati na znanstveni osnovi. Tako za prvi pravi sodobni popis, kije zajel celotno prebivalstvo, šteje belgijski iz leta 1846, ta praksa pa seje nato razširila na vse države. Danes je ni na svetu, v kateri ne bi popisa opravili vsaj enkrat. Trdobojci • Justina Potepan, vodnica reševalnega psa Zasluženi objem in nagrada po uspešnem prvem izpitu iskanja pogrešanih oseb Življenje, prežeto s humanitarnim duhom Justina Potepan zase še vedno pravi, daje Ptujčanka, ne glede na zdajšnjo razdelitev nekoč velike občine. Od doma je namreč odšla še zelo mlada, v obdobju, ko Ptujsko še ni bilo razdeljeno na 16 občin. Po poklicu je upravna organizatorka, pred zagovorom magistrske naloge - Mednarodni menedžment v upravi. Dela na področju migracije in integracije tujcev - mladostnikov brez spremstva. Trenutno še živi v Postojni, kjer je tri polne mandate vodila tamkajšnje Društvo prijateljev mladine. Pripravlja pa si že teren za upokojitev; v Trdobojcih (občina Videm) v tem času prenavlja vikend. Ta je v času koronavirusa tudi njeno občasno delovišče od doma. Hkrati pa ji tudi omogoča, da kot članica Kluba vodnikov reševalnih psov v Postojni, z opravljeno regijsko preizkušnjo, lahko tudi v tem okolju čim več in čim bolj kakovostno trenira. Biti vodnica reševalnega psa, in to haskija, ni enostavno. „Haskica je popolnoma netipičen pes za to zvrst dejavnosti. Moja prejšnja haskica Arya Klara je bila edina haskica v Sloveniji za klasično obliko iskanja pogrešanih oseb. Kar nekaj vodnikov polarcev se ukvarja z mentreningom, vendar je tudi moja sedanja haskica Astra trenutno tudi edina haskica za klasično obliko iskanja pogrešanih oseb," je povedala. Ko je zaradi poškodbe zapustila aktivno kegljanje, je za Justino Potepan nastopil čas, da uresniči svoje sanje, omislila si je to, kar si je celo življenje želela: posvetila se je vodniški - reševalni dejavnosti. Skupaj z Reps Maribor in morda tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ptuj si želi, da bi tudi na Ptujskem postopoma ustanovili samostojno enoto reševalnih psov ali pa društvo. Vabijo vse tiste, ki želijo spoznati, kako poteka delo s terapevtskim psom, kako poteka delo s psom spremljevalcem, usposobljenim preko Slo-canisa, in tiste, ki se želijo pridružiti vodnikom reševalnih psov, kar je tudi dolga, ampak zelo zanimiva pot. Do nasmeha na obrazu z dobrodelnimi in zagovorniškimi akcijami Ko niso v akciji, ko ne rešujejo, iščejo pogrešane v plazovih, ruševinah, naravi in niso pomočniki gasilcem, gasilsko-reševalni službi, policiji in drugim, v društvih Rep in Slo-canis izvajajo vrsto dobrodelnih in zagovorniških akcij. Še posebej pa v teh koronačasih želijo pomagati z velikim srcem, saj gre za čas, ki zahteva drugačno medsebojno komunikacijo in aktivnosti. Na njihovih spletnih straneh www.slo-canis.net in www.reps.si jih lahko zainteresirani podrobneje spoznajo. Tako lahko v tem koronačasu poskrbijo za pse pomočnike tistih lastnikov, ki so v karanteni, samoizolaciji ali celo v bolnišnici zaradi covida-19 in ne morejo primerno poskrbeti za svoje pse. Gre za akcijo Odpri oči in pomagaj. Justina Potepan pa želi še posebej predstaviti akcijo Povej mi tvojo in povem ti svojo življenjsko zgodbo. Tudi o tej zgodbi so se že pogovarjali z direktorico Doma upokojencev Ptuj, da bi jo izvedli. Podobno kot je bilo decembrsko šnofkanje, ki je zraslo na njenem Dokazala, da so tudi haskiji lahko uspešni reševalni psi „Zmeraj sem si želela haskija, vendar haskija na drugačen način. Želela sem si, da bi bila moja haskica reševalka, čeprav so mi vsi rekli, da sem zmešana, da je to nemogoče. Moram reči, da je bila moja Aria Klara dolgo časa edina reševalna psica haskica - klasično reševanje v Sloveniji. Žal je leta 2018 umrla, stara je bila sedem let. Psičko Astro sem dobila pri 18 oz. 19 mesecih. Bila je na poti v azil, ker naj bi bila agresivna, popadljiva, nevodljiva. Jaz sem že njena peta lastnica. V roku dveh let se je tako usposobila, da sva šli na razstave, osvojili šampionate. V roku dveh let je naredila preizkušnjo za reševalno psico in se lani oktobra uvrstila v regijsko enoto reševalnih psov za notranjsko regijo. Zelo je poslušna in delovna. Ljudje pravijo, da se z nekaterimi psi ne da, sama dokazujem nasprotno. Da se, le veliko več truda je treba vložiti. V meni že celo življenje živi humanitarni duh. Celo življenje prosto-časno pomagam v več društvih in starejšim ljudem. Dolgo sem delala na področju starejših ljudi, tudi moja diplomska naloga govori o tem (Starostniki s posebnimi potrebami (de-menca)). Vem, kako se počutijo svojci, ko se izgubi ali kam zaide njihov svojec, in kako se počuti pogrešana oseba, tavajoča, izgubljena," Justina Potepan predstavi uresničitev svojih dolgoletnih sanj. Pri tem njenem humanem poslanstvu jo podpira cela družina. Otroci so odšli od doma, študirajo, tudi zato se lahko toliko več posveča vodniško-reševalni dejavnosti. Izpregla pa je tudi iz aktivnega športa in dokončala svojo strokovno in študijsko izpopolnjevanje. Astra med delom, izpitna preizkušnja v letu 2020 Foto: zasebni arhiv zelniku. „Veliko ljudi tudi izven Ptuja potrebuje pogovor, človeka, ki bi mu prisluhnil, se z njim sprehodil. Veliko ljudi se je v tej koronakrizi zaprlo vase, so sami in osamljeni. Vem, da bi marsikomu lahko nasmeh na obraz zvabili tudi s tem, ko bi jim dali priložnost, da predstavijo svojo življenjsko zgodbo. Starejšim bi želeli olepšati življenje, tudi obolelim. Obiskali bi de-vetdesetletno ali stoletno gospo v Halozah, ki za rojstni dan še nikoli ni dobila torte," pravi Justina Potepan, ki se je aktivno vključila tudi v zbiranje pomoči za živali v okviru akcije Za šapice v Glini in Petrinji po potresu. Ljudje lahko pomagajo tudi s hiškami ali pa z donacijami preko SMS sporočila pes5 1919. Neprecenljiv občutek, 1 1 , V »V V* II • ko enkrat rešiš življenje „Toliko doživiš, toliko ti pes da, če le znaš pravilno delati. Ko enkrat rešiš kakšno življenje, je občutek neprecenljiv, ogromno zadovoljstvo, sreča v srcu, da si nekomu rešil življenje, da je to naredil tvoj štirinožni prijatelj, s katerim si dolgo delal in vlagal. Odnos je povsem drugačen, če sistematično delaš s psom, bistveno se spremeni kakovost tvojega življenja. Veliko ljudi se v poznih srednjih letih začne zapirati vase. Če imaš psa, z njim treniraš, ti nikoli ne zmanjka družbe. Ljudje pesja-nari, tako rečem, smo malo odšte-kani. Imeti psa je sicer postal nek modni trend. Če pa imaš psa, da delaš z njim, da veš, čemu slediš in kakšne cilje imaš, pa je še nekaj lepšega in drugačnega," sklene Justina Potepan s povabilom vsem, ki bi želeli delati na področju terapevtskih in reševalnih psov. MG Rokomet Prvaki v drugem delu prestavili v višjo prestavo Stran 12 Atletika Čeh tudi v Splitu preko 65 metrov Stran 12 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 2S. krog tednik Futsal Prvi del z odliko, prihaja težji del naloge Stran 13 Nogomet Po natančno letu dni znova tekma na Mestnem stadionu Stran 13 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šimundža še enkrat po preverjenem receptu Nogometaši Mure so proti Aluminiju v Fazaneriji nazadnje slavili pred dvema letom, marca 2019, od takrat dalje so šumarji dve tekmi zmagali, ena pa se je končala z remijem. To je bilo očitno dovolj resno opozorilo za stratega Mure Anteja Šimundža, ki se v takšnih primerih običajno zateče k preverjeni taktični različici: tekmecem prepusti igro na sredini igrišča in se osredotoči na fazo branjenja, svoje priložnosti pa išče v hitrih prehodih v protinapade. Pretekli teden se mu je to obrestovalo proti Bravu v gosteh, tokrat še proti šumarjem ... Kidričani so na drugi strani še drugič zapored izgubili izključno zaradi neverjetnih težav v napadu. Nedvomno bi se lahko tekma obrnila v povsem drugo smer, če bi gostje v katerikoli fazi tekme zadeli. Priložnosti pa resnično ni manjkalo, že v prvih 15 minutah so imeli tri: v 5. minuti je Mujan podal s strani, Flakus in Krajnc pa sta bila v sredini premalo odločna, da bi žogo preusmerila v gol. V 8. minuti je aktivni Jakšič prišel do zaključka z glavo s strani, Obradovič pa je izvrstno posredoval. V 15. minuti je Flakus iz težkega položaja z glavo meril malenkost mimo gola. Po uvodnem naletu »hladen tuš« Ko so domačini zdržali uvodni nalet, so zobe pokazali tudi sami. V 20. minuti je Karničnik podal s strani, Azemovič je žogo nespretno Mura - Aluminij 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Kouter(30.), 2:0 Bobičanec(76.). MURA: Obradovič, Šturm, Lovrič, Gorenc (od 60. Maruško), Karničnik, Kouter, Ouro (od 85. Kožar), Pucko (od 85. K. Cipot), Klepač (od 70. Bobi-čanec), Žižek, Maroša (od 70. Kous). Trener: Ante Šimundža. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Krefl, Azemovič (od 81. Jauk), Petek, Pantalon, Bolha (od 67. Kim), Čermak (od 81. Marinšek), Mujan (od 37. T. Pečnik), Krajnc, Flakus Bosilj. Trener: Oskar Drobne. preusmeril proti lastnemu golu, Janžekovič pa je izvrstno reagiral. V 30. minuti je eden najbolj izkušenih v gostujoči zasedbi Klemen Bolha poslal napačno podajo skozi sredino igrišča, po kateri je stekel bliskovit protinapad: Maroša je opravil veliko delo s podajo do Pucka, ta je našel osamljenega Koutra, ki je iz bližine žogo spretno potisnil v mrežo - 1:0. Šumarji so se v trenutku znašli v sila neprijetnem položaju, ki je glede na njihovo neučinkovitost v zadnjih tekmah - gola niso zabili na zadnjih štirih tekmah - že nakazoval drugi zaporedni poraz ... Ob tem je zaradi poškodbe moral že v 37. minuti z igrišča Tonči Mujan. V drugem polčasu so gostje poskušali vse, da bi tekmo obrnili, a jim to ni uspelo. Še najbližje zadetku je bil Flakus Bosilj v 68. minuti, ko si je po akciji Čermaka in Krajnca lepo ustavil žogo na približno osmih metrih od gola, njegov strel pa je Obradoviču uspelo s skrajnimi močmi odbiti v kot ... Menjavi v pravem trenutku Močan pritisk Aluminija je Ši-mundža izjemno ustavil z dvema menjavama, vstopila sta Kous in Bobičanec. Poteza se mu je kmalu dodatno obrestovala, saj je najboljši strelec Mure povišal prednost svoje ekipe. Krefl je slabo reagiral na svoji polovici igrišča, do žoge je prišel Bobičanec in nameril s približno 21 metrov, žoga je pred Jan-žekovičem odskočila in pristala v mreži-2:0. Tudi vstopa Jauka in Marinška nista prinesla želenega preobrata, Mura je bila celo bližje povišanju vodstva. Bobičanec je v 84. minuti zadel prečko, Kai Cipot pa je v 93. minuti sprostil preko gola. V nekaj primerih je nevarno poskušal tudi nekdanji igralec Aluminija Mihael Klepač, a bo moral na prvi zadetek v črno-be-lem dresu še počakati. Foto: Aleš Cipot / m24.si Nogometaši Mure so v izenačenem srečanju z Aluminijem slavili pomembno zmago v boju za vrh. V končnici je rumeni karton prejel Pantalon, ki v sredo ne bo imel pravice nastopa na tekmi z Bra-vom. pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 25. KROGA: Mura - Aluminij 2:0 (1:0); Gorica - Maribor 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Mlakar (11.), 1:1 Colley (24.); Koper - Domžale 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Vukliševic (17.), 0:2 ibričič (33.); Tabor Sežana - Bravo 0:0; Olimpija - Celje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Pavlovič (37.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 25 13 8 4 31:16 47 2. MARIBOR 25 12 9 4 48:30 45 3. MURA 25 12 7 6 30:17 43 4. DOMŽALE 25 10 9 6 36:28 39 5. KOPER 25 10 6 9 32:32 36 6. BRAVO 25 8 10 7 26:25 34 7. CB24 TABOR SEŽANA 25 8 6 11 28:33 30 8. CELJE 25 7 5 13 23:31 26 9. ALUMINIJ 25 4 9 12 17:36 21 10. GORICA 25 3 7 15 16:39 16 RAZPORED 26. KROGA, V SREDO OB 15.00: Bravo - Aluminij; OB 17.00: Domžale - Mura; V ČETRTEK OB 13.00: CB24 Tabor Sežana - Olimpija, OB 15.00: Celje - Gorica; OB 17.15: Maribor - Koper. Malo golov, menjava na vrhu Nogometaši v 1. slovenski ligi v prvih marčevskih dneh niso bili ravno strelsko razpoloženi, saj so v 25. krogu dosegli le sedem zadetkov. To je ena od najnižjih številk v sezoni, manjša je bila le v 15. krogu, ko je bilo doseženih le šest. Kljub temu je bilo dogajanje sila zanimivo, med drugim je prišlo do zamenjave na vrhu lestvice. Do tega kroga vodilni Maribor je gostoval pri zadnjeuvrščeni Gorici in napovedoval napadalno igro in zmago. A do realizacije tega na igrišču ni prišlo, čeprav so bili vijoličasti po vodilnem zadetku Mlakarja na dobri poti. Pozneje se je igra razvodenela in Gorica je prišla do dragocene točke v boju za obstanek. »Rezultat je realen,« je po tekmi dejal Sašo Gajser, ki je še na tretji zaporedni tekmi vodil 15-kra-tne državne prvake. Že v četrtek jih čaka nov velik zalogaj, v Ljudski vrt prihaja Koper. Ob Gajserju bo na klopi sedel tudi Aleš Mertelj ... Olimpija podobne napake ni naredila, z minimalno zmago proti »izgubljenim« Celjanom je skočila na vrh. Igra ni bila posebej spek-takularna, a je bila izjemna poteza Timija Maxa Elšnika za asistenco pri edinem zadetku na tekmi dovolj za zmago. Celjani, pri katerih je tokrat na rezervni klopi obsedel Matjaž Rozman, so vpisali še peti poraz na šestih tekmah spomladanskega dela sezone. Le neučinkovitosti šumarjev se lahko zahvalijo, da jim voda še ne teče v grlo ... Daleč najboljšo formo v zadnjih krogih kažejo Domžalčani, ki so spomladi vpisali štiri zmage in dva remija, njihova serija neporaže-nosti pa traja že 13 krogov! Če ne bi imeli tako slabega začetka sezone - šest porazov do 12. kroga - potem bi bili sedaj že povsem blizu vrha ... Tja še vedno lahko pridejo, saj je do konca sezone za vsako ekipo na voljo še 33 točk. Pri trenutnem zbiranju točk se niti to ne zdi več tako neuresničljivo ... Še boljše točkovno v tem trenutku kaže murašem, ki so se približali Mariboru na vsega dve točki, za Olimpijo pa zaostajajo štiri. Že na začetku spomladanskega dela prvenstva smo se na tem mestu spraševali, ali bo šlo v boju za prvaka za dvo-, tro- ali četveroboj. Dilema je bila povsem upravičena, čeprav je bilo veliko bolj verjetno pričakovati, da bo četrto moštvo Koper in ne Domžale, kot se kaže sedaj. V derbiju sredine lestvice sta Tabor in Bravo remizirala, kar ustreza dogodkom na igrišču. Za odtenek bližje zmagi so bili domačini, ki so imeli nekoliko bolj izrazite priložnosti za dosego zadetka. Popotnica Brava pred sredino tekmo z Aluminijem je težko prigarana točka, s čimer je bil trener Dejan Grabič zelo zadovoljen. JM »'Zmanjka nas' v zadnji v I 1 * • • . • v v četrtini igrišča« Oskar Drobne, trener Aluminija: »Če pogledam celotno sliko je bila tekma zelo izenačena, Mura ni izstopala v nobenem segmentu, razen v doseganju zadetkov. Brez golov se ne moremo nadejati točk, to je naš problem, ki je sedaj že povezan s samozavestjo, ne toliko z nogometnim znanjem. 'Zmanjka nas' v zadnji četrtini igrišča in v tem je srž problema. Glede pristopa fantom ne morem očitati ničesar.« Luka Petek, Aluminij: »Kar celotno tekmo smo bili v igri povsem enakovredni ali smo jo celo vodili, tudi priložnosti nam ni manjkalo. Težko zadevamo, na drugi strani pa smo dobili gola iz polprotinapa-dov po naših nespametnih napakah. Mura je enostavno izkoristila ponujene priložnosti.« Ante Šimundža, trener Mure: »Taktično smo odigrali zelo dobro tekmo, fantje so izpolnjevali stvari, ki smo se jih dogovorili. Pomembno je, da so fantje tekmovalni, zato smo zasluženo osvojili tri točke.« JM »Najpomembnejša bo psihološka priprava« Nogometaši Aluminija se bodo v sredo podali na drugo zaporedno gostovanje, tokrat v Spodnjo Šiško k Bravu. Z manjšim izmed ljubljanskih klubov imajo v tej sezoni dobre izkušnje, obakrat so se razšli z remijem. »Dejstvo je, da igramo dobro, da prihajamo v priložnosti, da smo težak zalogaj za vse ekipe, tudi tiste iz vrha lestvice, v nekaterih malenkostih pa nam nekaj zmanjka. Posebnih korekcij seveda ne moremo opraviti, najpomembnejša bo psihološka priprava, to je naš ključ do uspeha. Potrebujemo gol za samozavest, pri tem pa me sploh ne zanima, kako in kdo ga bo dosegel,« je dejal Oskar Drobne. »Takoj je treba pozabiti na tekmo v Murski Soboti in se nemudoma osredotočiti na naslednjo preizkušnjo. Na treningih delamo dobro, zato resnično upamo, da bomo za ves trud enkrat tudi nagrajeni. V prvi vrsti je naš cilj ne prejeti zadetka, ob tem pa vsaj enega zabiti,« je dejal Luka Petek. Ekipi Brava in Aluminija sta trenutno - poleg Maribora in Domžal - vodilni po številu remijev v sezoni, Bravo jih je dosegel deset, ostali pa enega manj. Ker sta se tako končali tudi obe dosednji medsebojni tekmi v sezoni, za igralce stav kakšne posebne dileme ne bo - na listkih bodo obkrožili ničlo ... 1. SNL, 26. krog: Bravo - Aluminij, v sredo, 10. 3., ob 15.00 v Ljubljani. Medsebojni tekmi v sezoni: 8. krog: Bravo - Aluminij 1:1 (1:0); strelca: Šego; Prša; 17. krog: Aluminij - Bravo 1:1 (0:0); strelca: Flakus Bosilj; Kidrič. 12 Štajerski Šport torek • 9. marca 2020 Rokomet • NLB liga, 19. krog Prvaki v drugem delu prestavili v višjo prestavo Celje Pivovarna Laško -Jeruzalem Ormož 34:27 (18:16) CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Cvetko, Mazej 6, Dragaševic 2, Razgor 4 (2), Marguč 2, Šarac 3, Grošelj 2, Čepic 1, Horžen, Mlakar 7, Novak 7, Nacinovic, Gaberšek. Trener: Tomaž Ocvirk. JERUZALEM ORMOŽ: Bogadi 4, Šoštarič 1, Čudič 7 (4), Žuran 10, G. Hebar, M. Hebar 3, Balent, Krabo-nja 1, Krasnič, Skledar, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Celje Pivovarna Laško 2 (2), Jeruzalem Ormož 4 (4). Celjski rokometaši so v dvoboju z Ormožani pričakovano prišli do nove zmage, to je bila že njihova 17. v tej sezoni in so še vedno nepora-ženi. Tudi v drugem medsebojnem srečanju v sezoni je bila končna razlika sedem zadetkov - na prvi tekmi v Ormožu je bilo 30:37. Prvi polčas je minil v bolj ali manj izenačeni predstavi, v kateri so si domači priigrali največ tri gole prednosti (7:4, 8:5). Po minuti odmora trenerja Saša Prapotnika so gostje ujeli dober ritem in potrdili, da bodo pri favoritu skušali čim dražje prodati kožo. V 22. minuti so po golu Bojana Čudiča prvič na tekmi povedli (11:12). Pred koncem prvih 30 minut so si domači sicer še enkrat priigrali tri gole naskoka (18:15), na glavni odmor pa so nesli zadetek manj zaloge. V tem delu igre je blestel Rok Žuran, ki je dosegel kar sedem zadetkov. Odločilno razliko si je četa trenerja Tomaža Ocvirka priigrala na začetku drugega dela srečanja, ko je z delnim izidom 4:0 pobegnila na varnih šest zadetkov prednosti - 22:16. Z novo minuto odmora je Prapotnik sicer ustavil to negativno serijo, kljub temu pa so Celjani tudi v nadaljevanju ohranjali varno razdaljo. Najbližje so se jim Ormo-žani približali v 47. minuti (28:24), kakšnega novega preobrata pa kakovostnejši domačini seveda niso dopustili. Pri Celjanih sta s po sedmimi goli izstopala Žiga Mlakar in Domen NLB liga REZULTATI 19. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 34:27 (18:16), LL Grosist Slovan -Koper 29:25 (15:13), Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 30:27 (13:12), Ljubljana - Slovenj Gradec 34:33 (19:12), Maribor Branik - Urbanscape Loka 20:27 (6:16), Butan Plin Izola - Dobova 22:32 (11:15), Krka -Riko Ribnica 25:25 (11:12). 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 17 17 0 0 34 2. GORENJE VELENJE 17 15 1 1 31 3. TRIMO TREBNJE 17 13 1 3 27 4. KOPER 18 10 1 7 21 5. RIKO RIBNICA 19 10 1 8 21 6. JERUZALEM ORMOŽ 18 10 0 8 20 7. SLOVENJ GRADEC 19 9 0 10 18 8. URBANSCAPE LOKA 18 6 2 10 14 9. MARIBOR BRANIK 17 6 1 10 13 10. GROSIST SLOVAN 19 6 1 12 13 11. DOBOVA 17 6 0 11 12 12. LJUBLJANA 17 4 2 11 10 13. KRKA 18 2 4 12 8 14. BUTAN PLIN IZOLA 17 2 2 13 6 Rokomet • 1. A SRL (ž) Oslabljene pretile vse do zadnje sekunde Zagorje - Ptuj 25:24 (15:12) ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar; Kolenko 10(4), Kreft 6, Bedrač 2, Puž 2, Krasnič 2, Luknjar 2, Rozman, Orešek, Fras, Cvetko, Irgolič. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Zagorje 3/2, Ptuj 4/4. IZKLJUČITVE: Zagorje 6 minut, Ptuj 12 minut. Ptujske rokometašice so v zadnjih dneh igrale dve zanimivi tekmi proti ekipam iz sredine lestvice, obakrat so na koncu potegnile krajšo. V četrtek so v domači dvorani v zaostali tekmi gostile Žalčanke in bile v prvem polčasu enakovredne tekmice, nato pa so gostje v sredini drugega naredile odločilno razliko, ki so jo ohranile do konca. V sobotnem srečanju rednega 21. kroga so gostovale pri ekipi Zagorja, ki jih je v prvem medsebojnem srečanju v sezoni na Ptuju ugnala z golom razlike (26:27). Tudi v drugo sta ekipi odigrali podobno izenačeno tekmo, še enkrat več pa je odločitev o zmagovalkah padla v zadnji minuti tekme ... Tekma je bila v prvem polčasu izenačena do izida 11:11, nato so s serijo 4:0 (15:11) prvič z večjo razliko povedle varovanke trenerja Aleša Filipčiča. Pri njih je blestela nekdanja mladinka Krima Jelena Gavrilovič, ki se je na koncu ustavila pri 11 zadetkih. Gostje se niso ustrašile razlike, ampak so jo v 2. polčasu vztrajno nižale in v 49. minuti izenačile na 22:22. Sledila je infarktna končnica, ko je šlo gol za gol (23:23, 24:24). Odločitev o zmagovalkah je padla v zadnji minuti, ko je v polno zadela Lucija Žerko. Vrnitve za igralke ŽRK Ptuj več ni bilo ... V četrtek bodo ob 19. uri v zaostali tekmi 15. kroga gostile ekipo Foto: Črtomir Goznik Novak, za Ormožane jih je kar 10 dosegel Rok Žuran. V naslednjem krogu bo Jeruzalem Ormož gostil Gorenje. sta, JM Velenja, v soboto pa še Litijo. Obeta se kar ključni teden za končno razvrstitev ptujske ekipe. Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »Punce so kljub močno okrnjeni zasedbi - zaradi poškodb in bolezni so manjkale Alina Planine, Ana Tripkovič, Aneja Rozman, Anna Tiya Cvetko in Tina Skodič - odigrale zelo dobro tekmo, 'grizle' in garale so vse do konca. Po mojem mnenju je po spletu nesrečnih okoliščin točke izgubila boljša ekipa na parketu.« JM 1. A SRL (ž) REZULTATI 21. KROGA: Zagorje - Ptuj 25:24 (15:12), Trgo ABC Izola - Z'dežele 16:19 (8:8), Krka - Zelene doline Žalec 28:23 (15:12), Litija - Velenje 27:29 (12:12). Tekma Krim Mercator - Mlinotest Ajdovščina je bila prestavljena. 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 17 15 1 1 31 2. KRIM MERCATOR 15 15 0 0 30 3. KRKA 17 14 0 3 28 4. Z'DEŽELE 16 10 0 6 20 5. ZAGORJE 18 9 1 8 19 6. ZELENE DOLINE ŽALEC 15 9 0 6 18 7. VELENJE 16 4 0 12 8 8. Ž.U.R.D. KOPER 16 3 1 12 7 9. TRGO ABC IZOLA 15 3 1 11 7 10. LITIJA 16 3 0 13 6 11. PTUJ 15 1 0 14 2 Rokometaši Celja so bili po pričakovanjih premočni za Ormožane. Atletika • Mednarodni miting Čeh tudi v Splitu preko 65 metrov Atletski klub Split je konec tedna organiziral atletski miting, na katerem je bilo doseženih nekaj izvrstnih rezultatov. Pod enega od njih se je znova podpisal Kristjan Čeh, član Atletskega kluba Ptuj. Varovanec trenerja Gorazda Rajherja je odlično odprl sezono z izjemnim nastopom na Ptuju pred tednom (67,51 m), s katerim je izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah, tokrat pa se je preizkusil še v mednarodni konkurenci. V prestolnici Dalmacije sta bila njegova tekmeca rezultat-sko zelo primerljiva, kljub temu pa se je zmage veselil Podvinčan. Njegov najboljši rezultat je tokrat znašal 65,60 metra. Čeh je 65-metrsko znamko presegel trikrat, v prvem (65,18), tretjem (65,31) in petem (65,60) poskusu, dva meta pa sta bila neveljavna, kar je manj kot na Ptuju pred tednom. Dobro sta se s Čehom (letnik 1999) kosala Madžar Huszak (1992) in Hrvat Markovic (1996), a sta zaostala za več kot meter oz. dva. Za Markovica je bila ta znamka izenačitev osebnega rekorda. JM »To je bila trening tekma v sklopu zimskih tekmovanj. V Splitu je bilo precej vetrovno, zato je takšna tekma dobrodošla za privajanje na takšne pogoje. Glede samega rezultata ni veliko povedati, meti so bili konstantni čez 65 metrov, zame kot trenerja je bila predvsem pomembna stabilnost v tehniki. Sedaj nas čaka nekaj premora, nato pa delo v pripravah na novo poletno sezono,« je po tekmovanju povedal Gorazd Rajher. Miting v Splitu, rezultati disk: 1. Kristjan Čeh, Slovenija 65,60 m 2. Janos Huszak, Madžarska 64,39 m 3. Martin Markovic, Hrvaška 63,24 m Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh (AK Ptuj) Futsal • Reprezentanca Slovenije Chino s projektiloma reševal Špance Foto: Črtomir Goznik V četrtek so igralke ZRK Ptuj na domačem igrišču izgubile proti Žalčankam (na fotografiji, končni rezultat je bil 19:28, ob polčasu 11:12) v soboto pa so bistveno boljši odpor nudile domačinkam v Zagorju. Slovenska futsalska reprezentanca je na svoji četrti tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Laškem v skupini 6 izgubila proti Španiji. Del reprezentance sta bila tudi člana FC Hiša daril Ptuj Jeremy Bukovec in Tilen Gajser. Slovenija - Španija 1:2 (1:0) STRELCA: 1:0 Hozjan (18.), 1:1 Chino (24.), 1:2 Chino (38.). SLOVENIJA: Denis Totoško-vic, Nejc Hozjan, Žan Koren, Igor Osredkar, Kristjan Čujec, Žiga Čeh, Klemen Duščak, Igor Bratic, Matej Fideršek, Gašper Vrhovec, Alen Fe-tic, Jeremy Bukovec, Tjaž Lovren-čič in Tilen Gajser. Selektor: Tomis-lav Horvat. Slovenija, ki je proti istemu tekmecu in sedemkratnemu evropskemu prvaku pred dobrim mesecem v Madridu izgubila z 1:3, je tudi tokrat v prvem polčasu dobro igrala in v 18. minuti povedla prek Nejca Hozjana. Španci so prednost Slovenije izničili v 24. minuti prek China. Favoriti so sicer imeli pre- cej več strelov, dvakrat zadeli tudi okvir vrat, pritisk pa se jim je obrestoval v 38. minuti, ko je še drugi zadetek na tekmi dosegel Chino, ki je zadel skoraj iz mrtvega kota z desne strani. »Fantom čestitam za prikazano, dokazali smo, da smo konkurenčni najboljšim na svetu. Imamo dobro prihodnost. Odlično smo se držali do gola, Španci niso imeli resnejših priložnosti. Španija je na koncu po močnem pritisku zasluženo zmagala,« je dejal selektor Horvat. SKUPINA 6 1. ŠPANIJA 2. SLOVENIJA 3. LATVIJA 4. ŠVICA 3 0 2 0 1 0 0 0 12:2 15:6 4:10 3:16 5. krog: Švica - Slovenija, v torek, 9. 3., ob 17.00 v Švici. UR torek • 9. marca 2020 Šport Štajerski 13 Futsal • 1. SFL j Prvi del z odliko, prihaja drugi, težji del naloge Za nami je redni del sezone 2020/21 v 1. slovenski futsal ligi, ki sta ga močno zaznamovali ekipi FC Hiša daril Ptuj in KMN Tomaž Šic bar. Obe seveda v pozitivnem smislu, saj sta si uvrstitev v končnici zagotovili že pred zadnjimi krogi, lovili sta le še čim boljša izhodišča. Ptujčanom je na 2. mestu uspelo odbiti napad izjemno okrepljene zasedbe Litije, Tomaž pa je bil le za točko prekratek za osvojitve 4. mesta, ki v četrtfinalu prinaša prednost igranja morebitne odločilne tretje tekme v domači dvorani. PARI ČETRTFINALE, 12. 3. (igra se na dve dobljeni tekmi): Dobovec (1.) - Mlinše (8.), Hiša daril Ptuj (2.) -Siliko (7.), Litija (3.) - Oplast Kobarid (6.), Bronx Škofije (4.) - Tomaž Šic Bar (5.). Še enkrat več lahko ugotovimo, da je za Ptuj velika škoda, da letos ni omogočeno gledalcem spremljati tekem v živo v dvoranah, saj je prav ekipa FC Hiša daril Ptuj letos naredila največji kakovostni preskok izmed vseh ekip 1. lige. Zasedba trenerja Roberta Grdoviča je odigrala naravnost imenitno sezono, po kateri je zaostala le za izjemno ekipo Dobovca, ki blesti celo v najmočnejšem evropskem tekmovanju - Ligi prvakov (uvrstitev med najboljših osem ekip v Evropi). Ekipa je mešanica izkušenejših (Rednak, Ručna, Klinc, Pihler ... ) in mladih igralcev, ki šele iščejo uveljavitev (Gajser, Bukovec, Florjančič, Caf, Lah ...). Ptujčani so bili za Dobovcem (139) druga najučinkovitejša ekipa lige (84 golov), pri čemer so najboljši slovenski ekipi v dveh medsebojnih tekmah zabili 7 golov, kar je dobra četrtina vseh golov, ki jih je Dobovec prejel (26) ... Najboljša strelca sta bila repre-zentanta Jeremy Bukovec in Tilen Gajser, odlično sta jima sledila tudi Rok Rednak in kapetan Thomas Pihler. Posebej dobre rezultate so dosegali v dvorani Ljudski vrt, kjer so ob sedmih zmagah izgubili le dve tekmi, z Dobovcem in Oplastom iz Kobarida. Prednost domače dvorane bi lahko tako bila pomembna prednost FC Hiša daril Ptuj. Kljub temu se v ptujskem klubu zavedajo, da jih najtežje delo šele čaka. „Nekatere ekipe, ki so doslej pokazale manj od pričakovanega, imajo sedaj dodatno možnost za popravni izpit in presenečenje proti kakšnemu od favoritov. Ne bi želel, da se to zgodi nam, se pa zavedam, da bo četrtfinale zahteven, saj je pritisk večji na naši strani, ki smo po rednem delu osvojili višje mesto. A takšen je šport, pravila smo vedeli že pred začetkom sezone, zato se z optimizmom podajamo naprej. Jasno je, da pričakujemo uvrstitev najmanj v polfinale," je dejal trener Robert Grdovic'. Svoj pogled je dodal še igralec Rok Rednak: „V končnico bomo šli maksimalno motivirani in osredotočeni. Nekaj igralcev nas ima s tem izkušnje, večina pa ne. Vsekakor bomo šli tekmo za tekmo, nato pa bomo videli, kam nas bo to pri- Foto: Črtomir Goznik peljalo. Želimo si čim višje, najbolje bi bilo potrditi 2. mesto iz rednega dela, kar bi pomenilo finale." Zelo zadovoljni so lahko tudi pri zasedbi Tomaž Šic bar, ki jim je bil primarni cilj zagotovitev obstanka in posledično uvrstitev v končnico. To so suvereno dosegli, pri čemer je bilo le malo tekem, v katerih niso bili vsaj enakovredni tekmec na igrišču. Po slabem uvodu - štirje porazi v petih krogih - so močno dvignili formo in bili resnično eden od hitov nadaljevanja sezone. Prva strelca sta bila s po 14 goli Marcel Vindiš in Bojan Klemenčič. Četrtfinalni par jim prinaša najmanj dve tekmi z ekipo Bronx Škofije, ki jih je v rednem delu dvakrat premagala z rezultatom 2:3, obakrat z odločilnim golom v zadnji minuti tekme. Trener Matej Gajser je pred končnico realist. „Sedaj je naša naloga, da čim prej vrnemo vse igralce v trenažni proces, ter se pripravimo za četrtfinale. Na roko nam gre tudi neigranje v tem tednu zaradi UEFA termina in igranja reprezentance. V četrtfinalu nas čaka ekipa Bronxa, ki nas je letos dvakrat premagala. Verjamem v fante, da so sposobni preboja v polfinale, se pa zavedamo, da nas čaka težko delo," je dejal Gajser in nadaljeval: „Na prvi tekmi nam bo manjkal Marot, ki je izkušen igralec, kakršnih v Sloveniji ni veliko, saj je že odločal državna prven- 1. SFL, najboljši strelci rednega dela tekmovanja: 25 zadetkov: Vedran Ma-toševič (Dobovec); 24 zadetkov: Jonhn Lennon (Litija), Luka Peric (Dobovec); 22 zadetkov: Jeremy Bukovec (Hiša daril Ptuj); 20 zadetkov: Kristjan Čujec (Dobovec); 17 zadetkov: Teo Turk (Dobovec); 15 zadetkov: Tilen Gajser (Hiša daril Ptuj), Žiga Čeh (Dobovec); 14 zadetkov: Marcel Vindiš, Bojan Klemenčič (oba Tomaž ŠIC BAR). Strelci FC Hiša daril Ptuj: Jeremy Bukovec 22, Tilen Gajser 15, Rok Rednak 12, Thomas Pihler 10, Borut Ruč-na 7, Vanč Florjančič 5, Mitja Gašparič 4, David Pauko in Jurček Kline 3, David Lah 2. Strelci KMN Tomaž Šic bar: Marcel Vindiš in Bojan Klemenčič 14, Aleš Marot 8, Marko Senekovič 6, Niko Vajda in Matevž Kukovec 5, Mitja Plahuta 3, Urban Goričan in Urban Senekovič 2. Ekipi Ptuja in Tomaža sta v letošnji sezoni dosegli najboljše uvrstitve v zgodovini nastopov v elitnem slovenskem futsal tekmovanju. stva. Ker ga ni, bodo morali v prvi tekmi več storiti drugi in izkoristiti priložnost. Za nekatere bi bil morebitni preboj v polfinale karierni uspeh, zato pričakujem zavzeto in borbeno igro." S tem se strinja tudi eden od stebrov ekipe Marcel Vindiš: „Z Bronxom smo sicer dve tekmi v sezoni izgubili, zato tokrat pripravljamo revanšo. Smo športniki, želimo si izzivov in ta četrtfinalni obračun je eden takšnih. Pričakovanja so povezana z uvrstitvijo v polfinale." Jože Mohorič Nogomet • Prijateljska tekma Nogomet • Liga prvakov Po natančno letu dni znova tekma na Mestnem stadionu Juventus čaka najtežje delo Nogometaši Drave so svojo zadnjo uradno tekmo na Mestnem stadionu pred prekinitvijo prvenstva v sezoni 2019/20 odigrali 6. marca 2020 (poraz 0:1 z Nafto). Lani poleti se je nato začela popolna obnova zelenice, zato so dravaši domače tekme igrali v Zavrču. Po natančno letu dni so v soboto, 6. marca 2021, znova odigrali tekmo na Mestnem stadionu. Na prenovljeni zelenici so v prijateljskem srečanju gostili velenjski Rudar. Drava Ptuj - Rudar Velenje 2:1 (1:0) STRELCA ZA DRAVO: Brest, Malik. Rudar (trener Almir Sulejmanovič) je Dravi primerljiv tekmec iz drugoligaškega tekmovanja, trenutno zaseda 9. mesto (Drava 12.), zato je bila tekma dokaj dober kazalnik trenutne pripravljenosti. »V prvi vrsti lahko rečem, da me zelo veseli ponovna vrnitev na glavni ptujski stadion. Tako jaz kot igralci bi si ob tem želeli seveda tudi vrnitve navijačev, to bi nam pomenilo še več. Tekma je nedvomno dosegla svoj namen, pomembno jo je bilo zdržati v tekaškem smislu in iz vidika moči, saj smo trenutno v tej fazi priprav na nadaljevanje prvenstva. Novinci in vsi mladi igralci so se predstavili v dobri luči, želim si, da bi tako tudi nadaljevali,« je dejal trener Drave Viktor Trenevski. Dravaši bodo naslednjo pripravljalno tekmo odigrali v soboto, ob 15. uri se bodo pomerili doma z Beltinci. Prvenstvo se sicer zanje začne 21. marca z gostovanjem pri ekipi Brda. JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v pripravljalnem srečanju ugnali goste iz Velenja. V torek in sredo so na sporedu povratne tekme osmine finala Lige prvakov. Čeprav so si nekatere ekipe zagotovile lepo prednost, pa zgodovina opozarja, da so možni tudi najbolj nepričakovani rezultati in presenečenja. Glede na rezultat so si največjo prednost priigrali Parižani, ki so že v prvem srečanju povsem nadigrali Barcelono in jim zadali boleč poraz. Sam čudež bi se moral zgoditi, da PSG ne bi ohranil prednosti treh zadetkov. Na Park princev Katalonci prihajajo z novim predsednikom, in če ne drugega, se bodo hoteli dostojno posloviti od največjega klubskega tekmovanja in potem začeti neko novo pot. Prav iz tega razloga bo tekma izjemno zanimiva, pa tudi zaradi tega, ker Messija na vse kriplje vabijo v francosko prestolnico. Zato so v tej tekmi možni vsi trije tipi izida, čeprav je realno francoski prvak z eno nogo že med osmimi najboljšimi ekipami Stare celine. Veliko bolj negotovo bo v Torinu, saj mora stara dama za preboj v naslednji krog premagati vedno neugodni Porto. Dovolj jim je tudi 1:0, toda Portugalci imajo povsem drugačno računico - že remi bi jih izstrelil med zvezde ... Na veliki preizkušnji bo obrambna Liga prvakov, osmina finala -povratne tekme: Juventus - Porto (prva tekma 1:2) - 9. 3. ob 21.00 v Torinu; Borusija - Sevilla (3:2) - 9. 3. ob 21.00 v Dortmundu; Pariz SG - Barcelona (4:1) - 10. 3. ob 21.00 v Parizu; Liverpool - Leipzig (2:0) - 10. 3. ob 21.00 v Budimpešti. vrsta Porta, na čelu s Pepejem, nekdanjim soigralcem Ronalda pri madridskem Realu. Skupaj sta osvajala Ligo prvakov, sedaj pa sta vsak v svojem gnezdu. Torinčani so še kako željni te lovorike, saj so jo nazadnje osvojili leta 1995. Po prihodu Ronalda so njihovi apetiti ponovno narastli. Juventus je v nekakšni generalki pred to tekmo v domačem prvenstvu premagal Lazio s 3:1, z dvema zadetkoma pa se je izkazal španski napadalec Alvaro Morata, ki bo skupaj z Ronaldom tvoril konico napada Juventusa. Prav ta dvojec pa naj bi bil glavni adut italijanskega prvaka. Liverpool naj bi imel na povratni tekmi malce lažje delo, čeprav se Nemcev ne sme nikoli podcenjevati. Zmaga z dvema zadetkoma prednosti v gosteh, brez prejetega zadetka, je velik zalogaj, ki ga po nogometnih pravilih varovanci Jurgena Kloppa na noben način ne bi smeli zapraviti. Toda nedeljski poraz na domačem terenu proti Fulhamu (0:1) je v klubu ponovno prižgal »rdečo luč«. Nemcu na klo- pi Liverpoola proti »svojim« ne bo lahko. Lepzig je v Berlinu v prvenstvu razorožil Hertho in ji zabil tri zadetke. Trener Lagelsmann je z dobro taktiko povsem uničil ekipo iz Berlina in nekako nakazal pot, ki bi lahko bila tudi presenečenje za angleškega velikana. Marcel Sabi-tzer, 26-letni Avstrijec iz Gradca, ki je v Berlinu dosegel tretji zadetek, je optimističen pred odhodom v Budimpešto, kjer se bo tekma odvila: »S takšno igro kot v Berlinu se lahko nadejamo najboljšega. Če bomo sposobni še malce dodati, pa lahko pripravimo prvovrstno presenečenje.« Borusija iz Dortmunda na krilih razposajenega norveškega strelca Erliga Haalanda tudi v povratnem srečanju načrtuje zmago in napredovanje. Zmaga v gosteh, ob treh doseženih zadetkih, naj bi bila prevelik zalogaj za špansko Sevillo. Norvežan, ki je počasi že razvadil rumeno-črne navijače, tudi tokrat obljublja zadetek. Nani Franc Matjašič Bo Jurgen Klopp tudi po povratnem srečanju z Leipzigom tako nasmejan? 14 Štajerski Na sceni torek • 9. marca 2021 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL Raubarji Glasba, ki prihaja iz srca Štiriindvajseti festival slovenske polke in valčka je bil še posebej uspešen za ansambel Raubarji iz Poljan pri Škofji Loki. Izvedli so najboljšo polko Tako posebna, za katero je glasbo napisal vodja ansambla Blaž Jenkole (diatonična in klavirska harmonika, klaviature, vokal), pod besedilo pa se je podpisal Igor Pirkovič. Prepričani so, da se bo marsikoga dotaknila, tako kot se je njih. Raubarji, ki so si ime nadeli pod uspešni skladbi Jocbenda (Raubar njenga srca), so postali tudi prvi prejemniki nagrade za najboljši ansambel nove generacije, na kar so še posebej ponosni, je povedal Miha Križnar (kitara, vokal). Člana pa sta še: Miha Gabršek (bobni, vokal) in Andrej Gabršek (kontrabas, bas kitara, bariton, vokal). Vsi imajo svoje redne službe, vsem pa je glasba največji hobi. Četudi sami ne izhajajo iz glasbenih družin, razen, da doma vsi radi pojejo, muzikantov ni bilo, si želijo, da bi ljubezen do glasbe in nastopanja kot prva generacija prenesli na svoje potomce. Letos bodo Raubarji proslavili že svojo sedmo obletnico, odkar skupaj nastopajo v nespremenjeni sestavi. Letošnji nagradi na festivalu slovenske polke in valčka sta samo še ena potrditev več, da delajo dobro, da morajo po tej poti naprej. Leta 2014 so trije člani nekdanje zasedbe Joc-bend medse povabili harmonikarja Blaža Jenkoleta. Prijatelji so bili že od prej, vso energijo črpajo iz prija- koncertu leta 2018. Tik pred izdajo pa je njihova druga zgoščenka. Podobno kot že na prvi, bodo na njej narečne poljanske skladbe, priredbe starejših melodij, in avtorske skladbe. Nekaj so jih že predstavili, ne pa tudi vseh. Skladbo Bel pajčolan so lani predstavili na festivalu slovenske polke in valčka, z njo so zasedli peto mesto. Tudi skladba Pol srca ne bo manjkala, sploh pa bo druga zgoščenka nekaj posebnega, pove Miha Križnar. Pri posameznih skladbah so se jim namreč pridružili posebni glasbeni gostje, kot Davor Loštrek, Mitja Krečič. Največ nastopajo v svojem domačem okolju, Škofjeloškem območju in na Gorenjskem, pogosto pa jih je slišati tudi v Moravčah. Poznajo pa jih tudi na Dolenjskem in Štajerskem, kjer si želijo nastopiti še večkrat. Tudi Raubarji komaj čakajo, da se vrnejo na odre in med občinstvo. Če se bo korona kriza končala, so prepričani, da jim tudi letos nastopov ne bo manjkalo. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Raubarji teljstva, tudi zato so tako povezani in sproščeni. Z ničimer se ne obremenjujejo, na špil gredo, kot bi šli s prijatelji na zabavo. „Tudi skladbe se pri nas rojevajo spontano, ničesar ne delamo na silo, zato, ker potrebujemo novo skladbo, priti mora iz nas, iz naših src, da ostane naša," pravi Miha Križnar. Sicer pa ob narodno--zabavni glasbi igrajo tudi ostale zvrsti glasbe. V tem času so osvojili že številne festivalske nagrade, največ pa na domačem festivalu v Škofji Loki - Večeru slovenskih viž v narečju. Vsako leto se udeležijo tudi festivala v Šte-verjanu. Ljubitelji narodno-zabavne glasbe bi jih želeli slišati tudi na najstarejšem festivalu narodno-za-bavne glasbe v Sloveniji, ki že od leta 1969 poteka na Ptuju. Miha Križnar je povedal, da so o tem v zadnjih letih že večkrat razmišljali, morda pa se bo to zgodilo v nekaj naslednjih letih. Vsako leto nastopijo na najmanj enem festivalu. Za ansamble so dobra spodbuda za njihovo kakovostno rast, ustvarjanje novih lastnih skladb in promocijo. Od drugih ansamblov se zagotovo najbolj razlikujejo v tem, da kot trio instrumentalna zasedba veliko posegajo po klavirski harmoniki in po tem, da imajo kar lep del skladb v narečnem jeziku. Svojo prvo zgoščenko so izdali in predstavili na Haloze• Haloški gasilci so imeli kljub epidemiji veliko dela V Halozah vse manj travniških požarov Intervencije so na strmem haloškem terenu velikokrat zahtevnejše kot v nižinskem delu Spodnjega Podravja. »Za vožnjo gasilskega avtomobila po strmih bregovih v Halozah mora biti voznik spreten, izkušen in tudi korajže mu ne sme manjkati, hkrati pa ne sme izzivati ter iti preko zmožnosti sebe in vozila,« je povedal Peter jagarinec, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Leskovec. Lani je bilo zaradi epidemije nekoliko manj intervencij na haloškem območju v primerjavi z letom 2019. Po besedah Ja-garinca v zadnjih letih število požarov upada. Na drugi strani pa je več delovnih nesreč in tehničnega reševanja. V letu 2019 je bilo na celotnem haloškem območju 21 požarov v naravi, v lanskem letu se je to število zmanjšalo na 12. »V Halozah so največji problem ravno travniški požari, ki se na tem območju hitro širijo in so velikokrat težko obvladljivi. Opažamo sicer, da so občani veliko bolj previdni na področju požarne varnosti.« Lastniki travnikov in pašnikov v spomladanskem času še vedno sežigajo travo, kar po besedah Jagarinca sploh ni potrebno. »To dejanje nič ne pripomore k ohranjanju čistega pašnika. Zgori samo suha trava na površini, ogenj pa hkrati uniči še mlade rastline. Grmovje, ki ga ljudje želijo na tak način odstraniti, pa sploh ne zgori.« Nevarnosti tega početja so se krajani začeli najbolj zavedati pred več kot desetimi leti, ko je oseba skoraj izgubila življenje zaradi hudih opeklin. »Posamezniki niso veliko razmišljali, bili so neprimerno opremljeni. Tega opravila so se velikokrat lotili tudi starejši ljudje, na sebi so imeli »šurce«, pa gumijaste rokavice in škornje. Vse to je ob nesrečah dobesedno gorelo na njihovih telesih.« Ker se občani vse bolj zavedajo, kakšne so lahko po- sledice požiganja travnikov, posledično opuščajo omenjeno opravilo. Leskovški gasilci pa imajo v zadnjih letih nekoliko več opravka z delovnimi nesrečami. To pripisujejo predvsem temu, da so ljudje ostali na kmetijah sami. Ker želijo zemljišča obdelovati in urejati, je veliko več strojnega obdelovanja kot včasih. Posledično, kljub izkušenosti strojnikov, se pri tem zgodijo nesreče. Največkrat gre za prevračanje s traktorjem ali delovnim strojem. »Pred dvema letoma je mojemu sošolcu kosilnica odsekala nogo. Lani pa je traktorist padel pod pre- Vrste dogodkov po občinah v letu 2020 Cirkulane Majšperk Podlehnik Videm Zavrč Skupaj Požar v naravi ali na prostem 1 4 4 3 0 0 12 | Požar v objektih 3 4 0 4 0 0 11 Tehnična in druga pomoč 6 11 6 15 3 2 43 Močan veter 10 5 3 16 5 2 41 , Delovne nesreče 1 0 0 1 0 2 4 1 Nesreče v cestnem prometu 2 1 2 3 0 0 8 Na območju Haloz je več delovnih nesreč. vrnjen traktor in obračalnik. V obeh primerih sta voznika utrpela hude poškodbe in trajne posledice.« Veliko dela imajo gasilci tudi ob neurjih. V lanskem letu so na območju občine Videm zaradi močnega vetra posredovali šestnajstkrat. Pri tem se jim velikokrat zgodi, da jih kličejo tudi zaradi dveh strešnikov, ki sta padla s strehe. »Želimo si, da bi nas poklicali na pomoč res samo takrat, ko je to potrebno. Nikakor ni racionalno, da glede na vsebino prejetega sporočila razporedimo tri avtomobile na neko lokacijo, nato pa ugotovimo, da bi lahko klicatelj težavo rešil sam. To ob več intervencijah hkrati povzroči nepotrebne premike in spremembe pri vodenju intervencije. Tisti, ki zares potrebujejo našo pomoč, pa posledično čakajo dlje.« V PGD Leskovec razpolagajo s tremi vozili, na posamezno intervencijo se odzove med 10 in 15 operativnih članov. Estera Korošec Bodite previdni pri požiganju travnikov V teh dneh so lastniki travnikov in pašnikov na območju Haloz že začeli sežigati travo. Prvi travniški požar v Gasilski zvezi Videm seje letos zgodil v Žetalah. Po nasvetu Jagarinca naj bodo krajani pri tem opravilu, če se zanj odločijo, izjemno previdni. »Padavin je malo, zato so površine suhe. V takih razmerah lahko ogenj hitro uide izpod nadzora, zato se je treba dobro organizirati in opremiti.« Za večino požarov v naravi je kriv človek zaradi malomarnosti in nevednosti. Ob povečani požarni ogroženosti je kurjenje v naravi prepovedano. Vsaka občina pa to področje ureja posebej z odlokom. Foto: CG Foto: CG torek • 16. marca 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 15 Podlehnik • Pol milijona za vrtec in šolo »Šolska knjižnica je neustrezna« Občina Podlehnik je ena izmed tistih, ki se je prijavila na javni razpis ministrstva za šolstvo, izobraževanje in šport za sofinanciranje prenov ali novogradenj vrtcev in osnovnih šol. Na razpis so prijavili projekt rekonstrukcije in nadzidave hodnika ter še dela vrtca in domače šole. Ocenjena vrednost investicije je 542.050 evrov, od tega predvidevajo pridobiti 69 odstotkov nepovratnih sredstev od šolskega ministrstva. Če bodo na razpisu uspešni, se bodo dela začela še letos in zaključila predvidoma do konca leta 2021. Skupno bosta šola in vrtec pridobila več kot 400 kvadratnih metrov dodatnih prostorov. Vrtec obiskuje 64 otrok v štirih polno zasedenih oddelkih. Še pred osmimi leti je bila ta številka za več kot polovico nižja. Po besedah ravnatelja Dejana Kopolda se v tem trenutku še ne soočajo s prostorsko stisko. Mesto v vrtcu bi lahko v tem trenutku zagotovili še za dva otroka. Glede na to, da občina načrtuje gradnjo stanovanjskih sosesk, se bo najverjetneje v prihodnjih letih število otrok hitreje povečalo. Ravnatelj Kopold zato podpira prizadevanje lokalne skupnosti za pridobitev dodatnih prostorov tako v šoli kot vrtcu. Slednji je bil sicer zgrajen pred devetimi leti in je prostorsko primeren. Nujno bi potrebovali le večji arhivski prostor. V primeru nadgradnje bodo pridobili dve novi igralnici in prostor za individualno delo. Prenova in nadzidava šole in vrtca v Podlehniku je ocenjena na slabih 550.000 evrov. Občina računa na 70 % sofinancerski delež šolskega ministrstva. Šolska knjižnica na 30 kvadratnih metrih Osnovnošolska stavba je bila zgrajena leta 1972 po takratnih normativih, ki so bili nekoliko drugačni od današnjih. Za 122 učencev je prostora dovolj, prav tako je za izvajanje športne vzgoje ustrezna velika telovadnica. »Najbolj nam manjka knjižnica, ki je že desetletja neustrezna in urejena na okoli 30 kvadratnih metrih površine. Gre za prostor, ki ne ustreza sodobni knjižnici, kot si jo v današnjem času predstavljamo.« Ker se vloga knjižnice iz leta v leto povečuje, jih zelo veseli, da je občina prepoznala njihovo potrebo po preureditvi knjižničnih prostorov. Glede na načrte bo nova sodobna knjižnica velika okoli 100 kvadratnih metrov in dostopna tudi zunanjim uporabnikom. Prav tako bodo pridobili dodaten skladiščni prostor. V šolskem delu stavbe po mnenju Kopolda manjkajo ravno arhivski prostori, pa tudi kabineti za učitelje, kar se pri gradnji novih šolskih stavb v zadnjih letih bistveno bolj upošteva. Estera Korošec Šolsko ministrstvo prejelo 160 vlog Na javni razpis za sofinanciranje naložb v vrtcih in osnovnem šolstvu v obdobju 2021-2024je prispelo 160 vlog. Razpisna komisija jih je že začela pregledovati. Za naložbe je predvidenih 43 milijonov evrov iz malhe šolskega ministrstva. Predmet razpisa je bilo sofinanciranje investicij v rekonstrukcije oz. novogradnje objektov vrtcev in osnovnega šolstva z namenom zagotavljanja statične in potresne varnosti objektov ter zagotavljanja manjkajočih površin ali prostorov. Slovenija, Markovci • Janez Liponik, prejemnik plakete Civilne zaščite Priznanje za opravljeno delo Plaketa Civilne zaščite (CZ) je bila za Janeza Liponika, ki že skoraj 50 let aktivno deluje v sistemu zaščite in reševanja, veliko presenečenje. Gre za drugo najvišje priznanje, ki se podeljuje v tem sistemu. Liponik je zaposlen na Območni gasilski zvezi Ptuj kot strokovni sodelavec, sicer pa je član UO GZ Slovenije, kjer se sprejemajo dolgoročne strategije gasilstva. Dela na pripravi dokumentacije, sprejemu zakonodaje in spremljanju ter merjenju učinkov le-te. „To je tisto, ko nekdo prepozna tvoje delo v tako dolgi dobi, hkrati pa priznanje za opravljeno delo," je povedal po prejemu priznanja. V sistemu zaščite in reševanja deluje kar nekaj različnih sil, njegova vloga in delo pa je bila predvsem v prostovoljnem gasilstvu. Kot mladinec PGD Zabovci se je že leta 1973 aktivno vključil v tekmovalne vrste. Po preselitvi v Mar-kovce je postal član PGD Markovci, kjer je član še danes. Leta 1985 je pri 25 letih postal predsednik društva. Ambiciozno je začrtal izobraževanje nove generacije, ki še danes opravlja pomembne naloge v PGD Markovci in v Območni gasilski zvezi (OGZ) Ptuj. Pod njegovim vodstvom je bilo v tistem času izvedenih nekaj najtežjih vaj na haloškem območju, kjer še ni bilo zgrajene nobene infrastrukture. Vaje so bile v prvi vrsti namenjene za izdelavo strategij zagotavljanja vode za gašenje, kar je še danes velik problem v hribovitih območjih Haloz. Leta 1995 je Janez Liponik postal občinski poveljnik MO Ptuj in član Gasilske zveze (GZ) Ptuj. Po prenehanju njenega delovanja je postal poveljnik GZ MO Ptuj. Ta se je leta 2003 preimenovala v Obmo- Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Foto: Črtomir Goznik Janez Liponik, prejemnik plakete CZ: „To je tisto, ko nekdo prepozna tvoje delo v tako dolgi dobi." čno gasilsko zvezo Ptuj. V tem letu je bil imenovan za poveljnika regije Spodnje Podravje in postal član poveljstva GZ Slovenije (GZS). Na tej funkciji je ostal 10 let. Brez znanja ni napredka Na 17. kongresu GZ Slovenije, ki je leta 2018 potekal na Ptuju, je prevzel vodenje podravske regije. Kot član upravnega odbora GZS je tudi predsednik komisije za zgodovino požarnega varstva in gasilstva ter dejavnosti. Ves čas delovanja v gasilskih vrstah se je tudi nenehno izobraževal. Pridobljeno znanje oz. poznavanje gasilskih specialnosti s pridom uporablja pri poznavanju in načrtovanju gasilske politike v ožjem in širšem okolju. Leta 2008 pa je tudi diplomiral na Univerzi v Mariboru, FOV v Kranju. Neprecenljiv je tudi njegov prispevek pri ohranjanju zgodovinskega spomina na razvoj gasilske organizacije v ožjem in širšem okolju. Pod njegovim ure- dnikovanjem je nastal tudi zbornik, ki ga je izdala Območna gasilska zveza Ptuj, v katerem je prestavljen razvoj gasilskih organizacij na Ptujskem. Janez Liponik ni samo cenjen zaradi svoje strokovnosti, temveč tudi kot dober tovariš, zato so ga tudi predlagali za plaketo CZ. Toča na Ptujskem - ena najtežjih intervencij Kot regijski poveljnik se je izkazal pri več večjih intervencijah. Tako že leta 2003 pri požaru v Stojncih, ko je gorel obrat za izdelavo sveč. Sodelovalo je več kot 350 gasilcev, tudi iz enot zunaj regije. Leta 2005 je vodil obsežne priprave gasilskih enot za morebitno posredovanje pri ptičji gripi. Leta 2007 je kot regijski poveljnik vodil gasilce pod-ravske regije v Železnikih, ki so bili prizadeti v ujmi. Tega leta sta bila tudi velika požara v Lovrencu. Leta 2008 je bil na čelu več 2.500 gasilcev, ki so odstranjevali posledice Iz izpostave URSZ, regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje, so ob letošnjem svetovnem dnevu CZ bronasto priznanje prejeli: Ladislav Soke, Milan Korže, Franc Prelog in Matej Smodiš. S srebrnim priznanjem je bilo nagrajeno dosedanje delo na področju civilne zaščite Branka Brenceta in Tončka Lisjaka. Plaketo CZ pa je prejel Janez Liponik, kije pred tem že prejel zlato, srebrno in bronasto priznanje. katastrofalne toče na Ptujskem. To je bila za Janeza Liponika ena najtežjih intervencij. Teh nesreč oz. intervencij, ki jih je vodil, pa je bilo še več. Gasilci pomagajo vedno, ko je potrebno „Gasilstvo je v zadnjih desetletjih zelo napredovalo. Predvsem v MO Ptuj je gasilstvo na izredno visoki ravni. Vloga gasilcev je zelo pomembna, ne samo v sistemu zaščite in reševanja, ampak tudi sicer. Tudi danes, ko je epidemija koronavirusa zajela celo državo, gasilci sodelujemo pri prevozu kosil učencem, ki sedaj ne morejo sedeti v šolskih klopeh," je povedal Janez Liponik, letošnji prejemnik plakete CZ ob 1. marca, svetovnem dnevu CZ. Slovenija ima dobro organizirano civilno zaščito. Osebno pa si najbolj želi, da bi bilo manj prometnih nesreč. V izpostavi URSZ, regijskem štabu Civilne zaščite za Podravje, so zelo ponosni na prejemnika plakete CZ in vse prejemnike bronastih in srebrnih priznanj. MG Ormož • Knjižnica vabi k sodelovanju Hip hop med knjigami V Knjižnici Franca Ksavra Meška z izvirnim pristopom vabijo k branju. Sredi februarja so pripravili plesni nastop med knjigami, s katerim nagovarjajo mlajšo generacijo. Želijo se jim približati. Osnovna dejavnost sleherne knjižnice je izposoja knjig, vendar motivacija mladine, ki ima s pomočjo sodobne tehnologije vsebine tako rekoč na dlani, do izposoje knjig zlahka upade. Knjižnice se z različnimi inovativnimi idejami poskušajo otrokom in mladostnikom približati, v ormoški knjižnici pa so tokrat ubrali razgiban pristop. Kot uverturo k sodelovanju so pripravili plesni nastop med knjižnimi polica- mi. Hip hop plesalci Špela, Domen in Kaja so odplesali koreografijo na pesem Kralj Li iz knjige Repki. Nastop pa je bil spodbuda otrokom in mladostnikom, da na knjižnico naslovijo pisma. V knjižnici namreč Foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož želijo izvedeti, kaj dandanašnjo mladino zanima, kaj radi počnejo. Vsi, ki se bodo odzvali, pa bodo vabljeni na poletno zabavo na terasi knjižnice, kjer se bodo lahko družili s Kraljem Lijem in odplesali njegov ples. »Začnite vaditi plesne korake, niso težki!« so sporočili iz knjižnice. Pesem za kavico V ormoški knjižnici so pomislili tudi na ljubitelje poezije. Vse do 21. marca lahko bralci oddajo pesem ali verz, v zameno pa prejmejo zavojček kave. »Kavi s prijatelji v kavarni se moramo za zdaj odpovedati, vendar dan poezije lahko praznujemo drugače,« so povedali v knjižnici. Pesmi in verzi, ki jih bodo spisali bralci, pa bodo ob dnevu poezije v knjižnici razstavljeni na ogled. KG Foto: CG 1G Štajerski Križemkražem torek • 9. marca 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Šenzen (13) dodobra spoznal prednosti in slabosti življenja v avtomatiziranem svetu. Šenzen pogosto služi kot preizkusno mesto za nove visokotehno-loške storitve, vključno s popolno- ma avtomatiziranimi trgovinami in avtobusi, ki vozijo sami (prebivalci so razmeroma mladi in tako precej LASTNOST ČLOVEKA S KAKIM KILOGRAMOM PREMALO NASPROTNI UDAREC POMENA BESED NADOMEŠČANJE OBOLELEGA IGRALCA HRVAŠKI PEVEC RADOLFI HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ GRŠKO MESTO V TESALIJI ODDELEK ZA IINVENTARI GL. MESTO MALEZIJSKE DRŽ. PERAK SKUPEK, CELOTA IZTOK (OP ČEŠKI LITERAT IN DRŽAVNIK (VACLAV) KILOAMPER PREBIVALKA AFRIŠKE DRŽAVE JÜIUJ SOUCEK JURE DETELA BRITANSKI PEVEC STEVENS PEVKA LEAR MENTOR NOVINCA SOSED ARGENTINE IN BRAZILIJE VOJAŠKO POROČILO 0BRE2NI IRIS DEJAVNOST V PROSTEM (ASU. KONJIČEK PROSTORI ZA SULTANOVE ŽENE EDI MAJARON PTICA SEVERNIH MORIJ NEOMADE-ZEVANOST POVEZ OMLAiENIH ŽITNIH BILK ZNAK ZA PREPLAH MANJŠE KRAŠKO POLJE BALKON PRI GORENJSKI HlSl FILOZOF HRIBAR ČRNILO SLIKAR GLOBOČNIK OPOMBA DENAR (STARINSKO) KAR JE STKANO MAŠKARA AMERIŠKA SMUČARKA (LINDSEY) VREDNOSTNI PAPIR ČLOVEKOV MISLECI DUH (PRI PLATONU) MESTO NA JZ FRANCIJE MORSKA POSTRV AMERIŠKA GLASBENA SKUPINA POLITIK MORO DUŠA UMRLEGA SLOVANA STEFAN VEVAR ZIDARSKO GREZILO TEKOČINA S PRALNIM SREDSTVOM l OSKAR DOLENC ?, KONJIČEM AMERIŠKA IGRALKA (GWYNETH) KRAJEVNA SKUPNOST ~RDEČT POLDRAGI KAMEN KRATICA LETAL TIPA TUPOUEV NAJVEČJA AFRIŠKA PUŠČAVA PODLOŽNI KOVA OBVEZA DO FEVDALCA DELOVNO MESTO KAMNOSEKA ZMAGOSLAVJE MELODIČNI OKRASEK IZ HITRO SI SLEDEČIH ZAPOREDNIH TONOV DIVJA JEZA PUSTOLOVŠČINA ANTIČ, Ivo - naš pesnik, humorist in karikaturist, KARNEOL -WAR - nekdanja kalifornijska glasbena skupina poldragi kamen rdeče barve, PAU - mesto na jugozahodu Francije, "Hodil sem po mestu in gledal stolpnice nad sabo, vse je bilo tako tiho, tako spokojno, mimo so vozili električni avtomobili, po pločnikih pa drseli električni skuterji, pešci so mirno kramljali, bilo je, kakor da bi vstopil v toplice, izolirane od vsega mraza in hrupa tam zunaj. Tako čiste. Tako urejene. Tako srečne." Približno tako bi moj brat opisal Šenzen, metropolo, ki najbrž velja za eno najbolj tihih velemest sveta (Aljoša se mi je pridružil pred nekaj dnevi in Šenzen je najina prva po- "Življenje tukaj je preveč udobno," pravi Konstantin, najin gostitelj. Mladenič, ki prihaja iz ruskega Vladivostoka, trdi, da je razlika med tema dvema mestoma, podobna kot sorodnost med želvo in letalom. "Dostavo hrane je mogoče naročiti kadarkoli in kamorkoli, podobno tudi izdelke iz trgovine. Električni avtobusi in taksiji vozijo nepretrgoma, fitnes je nekaj nadstropij više, frizer pa se nahaja v spodnjem nadstropju. Iz stolpnice mi sploh ni treba izstopiti," pripoveduje. In ker se vse plačuje s telefonom, ne potrebuje niti denarnice! "Če je življenje predobro, čas teče prehitro," modro zaključi svojo pripoved mladi Rus, ki živi v mestu šele nekaj mesecev, a je že Foto: Mateja Toplak Šenzen, ki leži približno 30 km severno od Hong Konga, je bil v devetdesetih in dvajsetih letih prejšnjega stoletja, eno najhitreje rastočih mest sveta. Foto: Mateja Toplak Na cestah se obrača veliko prestižnih avtomobilov, saj je takoj za Nevu Yorkom, Hong Kongom, Moskvo, Pekingom, Londonom in Sanghajem, Šenzen tudi mesto z najvišjim odstotkov milijarderjev na svetu (fotografija prikazuje protiutež šenzenski blaginji). odprti za nove tehnologije). Nekoč nepomembna ribiška vasica na jugu Kitajske je leta 1980 postala prvo posebno gospodarsko območje, kjer je bil poskusno dovoljen kapitalizem. V štirih desetletjih se je tako razvila v eno največjih mest na Kitajskem (po številu prebivalstva je takoj za Šanghajem in Pekingom). Danes je mesto vodilno globalno tehnološko središče, ki so ga mediji poimenovali "Kitajska Silicijeva dolina". Središče računalniške industrije, kjer cveti posel z nadzornimi kamerami, je postalo svojevrsten družbeni eksperiment, ki uspešno privablja talente iz celotne države in služi kot laboratorij za politiko kitajske vlade o "reformi in odpiranju". Število registriranih prebivalcev je danes ocenjeno na nekaj manj kot trinajst milijonov, a oblasti ocenjujejo, da v mestu živi vsaj dvajset milijonov ljudi. Gre predvsem za neregistrirane migrante, ki v na Kitajskem sicer bivajo začasno, a jim bližina Hongkonga daje možnost, da "začasno" traja leta in leta. Na primer: državljani Republike Srbije lahko na Kitajskem - brez vizuma - bivajo do trideset dni. Z vsakim izstopom iz države (na primer v sosednji Hongkong) se jim dovoljenje za bivanje podaljša za dodatnih trideset dni. Tako jim mesečni izleti preko mostu, ki ločuje ta gigantska velemesta, omogočajo na pol legalno življenje v Ljudski republiki Kitajski (to možnost imajo tudi državljani Bosne in Hercegovine, Be-lorusije, Združenih arabskih emira-tov, Sejšelov, Balija ...). Šenzen resnično deluje kot kraj sreče, obilja in miru. Morda se je ravno zato v središču mesta (v osrednjem poslovnem okrožju) rodil večerni spektakel, ki ultra moderne stolpnice, s pomočjo laserske razsvetljave, spremeni v svetlobno atrakcijo. Vsak večer se tako več kot štirideset nebotičnikov, ki so v celoti opremljenih z LED-diodami, ponosno pokaže zvedavim obiskovalcem. Že prvi večer, ko je bil Aljoša še ves omotičen od potovanja in zmeden zaradi časovne razlike, sem ga zvekla na mestne stopnice, kjer sva za kakih deset minut obsedela in se čudila impresivnim efektom. Stolpnice delujejo kot orjaški ekran, na katerem se lovijo risani junaki, plavajo kiti ali se izrisujejo zapleteni liki. Vse se odvija ob energični glasbi, ki sovpada z dogajanjem. Tako živahnega začetka svojega prvega potovanja izven Evrope, si Aljoša zagotovo ni predstavljal. Če pa upoštevamo tisti virus, ki se je ravno takrat potiho približeval, pa lahko rečem le: "Dober začetek, slabši..." Foto: Mateja Toplak Med izvozniki je Šenzen poznan pod imenom "svetovna tovarna", saj večina elektronike, vključno z igračami, televizorji, klimatskimi napravami, mobilnimi telefoni, kamerami in droni, prihaja prav od tukaj (na fotografiji je znameniti večerni 'light show"). KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Kmetijam avgusta omogočeno satelitsko ■ ■ ■ v ■ spremljanje površin Agencija za kmetijske trge bo upravičencem, ki bodo letos oddali zbirno vlogo, od avgusta prek aplikacije Sopotnik omogočala vpogled v stanje kmetijskih površin za lastno kmetijsko gospodarstvo prek satelitskih posnetkov. Gre za storitev v okviru sistema satelitskega spremljanja kmetijskih površin, ki ga je agencija začela vzpostavljati lani. Kot so sporočili iz Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, sateliti Sentinel programa Copernicus zagotavljajo ustrezne, pogoste, brezplačne in lahko dostopne podatke, ki omogočajo spremljanje vseh kmetijskih površin. Uporaba teh podatkov bo v prihodnosti zmanjšala obremenitve tako pristojnih organov kot tudi upravičencev ter spodbudila modernizacijo kmetijskega sektorja. V aplikaciji Sopotnik bo mogoče ob uporabi različnih grafičnih indikatorjev ozi- roma vegetacijskih indeksov spremljati samodejno ugotovljene aktivnosti na kmetijskih površinah, kot so oranje, rast, žetev in košnja. Obdelava skozi celotno rastno obdobje bo omogočala tudi prepoznavo kmetijskih rastlin. »Uporabnik bo lahko prek grafičnega prikaza identificiral problematične površine s slabšo rastjo, kar je lahko na primer posledica suše, moče ali slabšega semenskega materiala,« so pojasnili. Prihodnje leto tudi mobilna aplikacija Za prihodnje leto agencija načrtuje tudi mobilno aplikacijo, ki bo povezana z aplikacijo Sopotnik in bo omogočala tudi geografsko označeno fotografiranje. Sčasoma naj bi koncept nadgradili še z dodatnimi gradniki, ki bi olajšali upravljanje kmetijskih površin. Novi pristopi k skupni kmetijski politiki, ki jih močno podpira tudi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, so po njenih navedbah usmerjeni v aktivno partnerstvo med kmeti, kmetijskimi svetovalnimi službami in pristojnimi organi. »Sopotnik ni namenjen le vpogledu v stanje površin na kmetijskem gospodarstvu, temveč bo omogočal tudi dvosmerno komunikacijo med kmetom in agencijo v smislu obvestil, opozoril, povratnih informacij, predlogov in pojasnil, s čimer se bodo v okviru vzajemnega sodelovanja lahko razrešila tudi potencialna neskladja na zahtevkih iz zbirnih vlog,« so izpostavili. Na svojih spletnih straneh bodo letos objavili serijo kratkih prispevkov, ki bodo predstavili uporabo podatkov Sentinel programa Copernicus, pojasnili način in- terpretacije posnetkov prek različnih grafičnih indikatorjev oziroma vegetacijskih indeksov in prikazali možnosti uporabe aplikacije Sopotnik. Zemljišča poslej tudi za šole in raziskovalne zavode Od minulega tedna pa bo s sprejetjem zakona začela veljati še ena novost v kmetijstvu; in sicer bodo po sprejetem zakonu javni izobraževalni in javni raziskovalni zavodi, katerih ustanovitelj je RS in izvajajo javno veljavne srednješolske, višješolske in visokošolske izobraževalne programe ter raziskovalno in razvojno dejavnost s področja kmetijstva in gozdarstva, dobili v upravljanje kmetijska oz. gozdna zemljišča. Zavodi bodo lahko v upravljanje dobili toliko zemljišč, kot jo bo s predpisom določil šolski minister v soglasju s kmetijskim ministrom, na predlog komisije, ki bo določila kvote. Pridobili bodo lahko tista zemljišča, na katerih ni vzpostavljenega zakupnega razmerja. »Ta zakon ne posega v obstoječa zakupna razmerja. Zaradi tega zakona ne bo nihče, ki je danes zakupnik, kakršnihkoli zemljišč iz tega zakupa izgubil,« je dejal minister Jože Podgoršek. Javni zavodi bodo lahko pridobivali zemljišča na območju do 15 kilometrov od svojega sedeža. Za komplekse, ki so večji od 10 hektarjev, bodo lahko dobivali zemljišča v upravljanje na razdalji do 30 kilometrov od sedeža zavoda. Na podlagi preliminarnih ocen naj bi šlo v te namene okoli 600 hektarjev kmetijskih zemljišč in okoli 500 hektarjev gozdnih površin. Kolofon I -ju mmmm -. V,*- • -^¡TH •• * I immš&^m mmm Pomlad na deželi - oglasna priloga Štajerskega tednika 9. marec 2021 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Senka Dreu, Mojca Zemljarič, Črtomir Goznik, STA, Media24 in Marketing družbe Radio-tednik Ptuj Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio-tednik Ptuj 10 .POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Letošnja subvencijska kampanja: manj denarja za neposredna plačila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je zadnji teden februarja začela zbirati zbirne vloge za leto 2021, v okviru katerih bodo vlagatelji oddajali zahtevke za sheme neposrednih plačil in ukrepe razvoja podeželja v skupni vrednosti okrog 220 milijonov evrov. Lani je agencija za ukrepe kmetijske in ribiške politike izplačala 332 milijonov evrov. Zbirne vloge upravičenci lahko oddajajo od 24. ferbuarja do 6. maja. Kot v preteklih letih je tudi letos obvezen elektronski vnos, samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oz. pooblaščencih, je na pojasnil v. d. generalnega direktorja agencije Ervin Kosi. Zamudniki bodo sicer lahko tudi letos vloge oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo. Izjema velja za upravičence, ki bodo uveljavljali zahtevek za operacijo dobrobit živali - drobnica. Ti morajo vlogo oddati najpozneje do 5. maja, je povedal Kosi. Vsi podatki, navodila, obrazci in informacije v zvezi z letošnjo kampanjo so dostopni na spletni strani agencije za kmetijske trge. Ta bo za čas kampanje zajema zbirnih vlog okrepila tudi delovanje svojega klicnega centra. Novosti letošnje kampanje Med poudarki letošnje kampanje je Kosi izpostavil ukinjen sa- modejni prenos plačilnih pravic v primeru spremembe nosilca kmetije med člani kmetije. Z letom 2021 bodo uvedena tudi nova proizvodno vezana plačila za drobnico. Nacionalna ovojnica za neposredna plačila za koledarski leti 2021 in 2022 bo nekoliko nižja kot v predhodnih dveh letih; znašala bo 131,5 milijona evrov. »To pomeni, da se bodo plačilne pravice vsem upravičencem v letu 2021 malenkost linearno znižale,« je dodal prvi mož agencije. Lani je sicer agencija upravičencem za ukrepe kmetijske in ribiške politike skupno izplačala 323 milijonov evrov, od tega največ, 226 milijonov evrov, za zahtevke zbirnih vlog. V programskem obdobju 2015-2020 je bilo skupaj izplačanih več kot 1,7 milijarde evrov, od tega 84 odstotkov sredstev iz evropskih skladov, 16 odstotkov pa iz slovenskega proračuna, je povedal Kosi. Prva izplačila za lanske zahtevke za zbirne vloge so izvedli novembra lani, in sicer za območja z omejenimi dejavniki. 47.000 vlagateljem je bilo izplačanih 42,5 milijona evrov. Za sheme neposrednih plačil za leto 2020 je agencija januarja letos upravičencem izdala začasne odločbe v skupni vrednosti 100 milijonov evrov, ki so bile izplačane v janu- arju in začetku februarja. Trenutno izdaja končne odločbe in izvaja preostanek neposrednih plačil. Minuli teden je bil tako izplačanih še dodatnih dobrih 14 milijonov evrov za neposredna plačila, preostalih 14 milijonov pa predvidoma najkasneje do sredine marca. Izplačila za kmetij sko-o ko ljske in podnebne ukrepe, dobrobit živali in ekološko kmetovanje pa bodo izdana in izplačana od aprila do junija. Za razvoj podeželja izplačanih 775 milijov evrov v šestih letih Kosi je predstavil tudi izvajanje ukrepov razvoja podeželja. V okviru programa 2014-2020 je bilo odobrenih 88,3 odstotka ter izplačanih 70 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, kar znaša 775,1 milijona evrov. »Do konca lanskega leta je bilo objavljenih 77 javnih razpisov v skupni višini 545 milijonov evrov,« je poudaril Kosi. Na osnovi prispelih vlog na javne razpise za investicijske ukrepe programa razvoja podeželja je agencija medtem lani odobrila 4.883 vlog v skupni vrednosti 88,2 milijona evrov. Letos pa načrtuje objavo še 28 javnih razpisov v vrednosti 183,3 milijona evrov. Za blažitev izpada dohodka zaradi epidemije 16 milijonov evrov Lani je bilo za blažitve motenj na trgu in izpada dohodka zaradi epidemije covida-19 izplačanih 15,96 milijona evrov. Za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva je bilo izplačanih 5,3 milijona evrov za 7.349 zavarovalnih pogodb. Za prestrukturiranje vinogradniških površin je bilo odobrenih 352 zahtevkov in izplačanih 4,6 milijona evrov, za promocije in informiranje za kmetijske proizvode pa je bilo nakazanih 1,3 milijona evrov. V šolsko shemo je v tekočem šolskem letu prijavljenih 430 šol s 178.027 učenci, od tega 228 šol s 85.241 učenci tudi v mlečno shemo. Lani je bilo za ta namen izplačanih 1,2 milijona evrov. Zaradi neurij s točo v letu 2019 je agencija lani kmetijskim gospodarstvom izplačala 875.000 evrov finančne pomoči, za ukrepe na področju čebelarstva pa je namenila 575.000 evrov. Kosi je izpostavil tudi številne novosti, ki jih je agencija v zadnjem obdobju uvedla za poenostavitev postopkov, hitrejšo obravnavo vlog in boljšo obveščenost vlagateljev. Promocijsko sporočilo Kaj potrebuje banka, da kmetovalcem odobri financiranje Za nemoteno delovanje in razvoj kmetije včasih lastnih sredstev ni dovolj. Pri financiranju ciklov pridelave kmetijskih pridelkov, financiranju dejavnosti do prejema subvencij, seveda pa tudi za različne investicije - v hleve, mehanizacijo, v prilagoditve obstoječih hlevov ali vzrejnih linij novim zahtevam trga, v nakup kmetijskih zemljišč in podobno - kmetijam lahko pomagajo bančni krediti. Dokumentacija, ki jo potrebuje banka, da kmetovalcem odobri financiranje, se razlikuje glede na ročnost kredita, vrsto in velikost kmetije, namen financiranja, pa tudi glede na dosedanje sodelovanje z banko. Za manjše kmetije, ki iščejo bolj kratkoročno financiranje, so dovolj podatki o samem kmetijskem gospodarstvu in poročilo o tržnih viških, s katerim se izkazuje dohodek kmetije. Večja kmetijska gospodarstva, ki so organizirana kot d. o. o., banki predložijo bilance, ki jih sestavljajo v okviru rednega poslovanja. Pri dolgoročnem investicijskem kreditu sta potrebna še poslovni načrt oziroma ocena ekonomske upravičenosti investicije. Če se investicija sofinancira z nepovratnimi sredstvi, se banki predloži enaka dokumentacija kot v prijavi na razpis za ta sredstva. Banka ne zahteva nobene dodatne dokumentacije, včasih bo potrebovala le sklep, da je bila subvencija odobrena. Sklep je tudi podlaga za določanje ustreznih virov in rokov financiranja. Kmetovalci, razvijajte kmetijo skupaj z nami! Naročite se na brezplačen posvet in preverite ponudbo banke: • spletna stran: www.nlb.si/agro • Tel. 02 234 4509 (Dejan Pristovnik) • E-pošta: agro@nlb.si Predložiti je treba še zavarovanja, pri čemer pri financiranju kmetij obstajajo nekatere posebnosti. Banka jih obravnava individualno, od primera do primera glede na posebnosti poslovanja kmetije, na splošno pa se dolgoročni krediti najpogosteje zavarujejo s kmetijo kot celoto, kratkoročna financiranja pa so velikokrat tudi brez zavarovanj, saj dolgoletna praksa kaže, da so kmetovalci dobri plačniki. Za stranke, ki že poslujejo z NLB, banka za hitre kredite in hitre limite na poslovnih računih pogosto ne zahteva nobene dokumentacije in zavarovanja. Dovolj je, da se kmetija v okviru rednega poslovanja predstavi in da se vsako leto lahko obnovijo bonitete, na podlagi katerih se lahko odobrijo določeni zneski kratkoročnega financiranja brez dokumentacije. Za odobritev financiranja je obvezno poslovanje s poslovnim računom pri NLB, saj se odplačilo vseh kreditov lahko izvaja le v obliki odtegljajev s poslovnega računa. »Dokumentacijo za odobritev kredita kmetovalci dobijo vkmetijskosvetovalnih pisarnah,« pojasnjuje Dejan Pristovnik, vodja poslovanja z malimi podjetji in koordinator skupine specializiranih svetovalcev za podporo kmetovalcem v NLB. Svetuje, da se kmetovalci čim prej oglasijo na prvem sestanku pri bančnem svetovalcu. Tam bodo dobili tudi strnjene informacije o tem, kakšno dokumentacijo bo banka potrebovala. »Želimo si, da kmetovalci pridejo v banko, še preden začnejo načrtovati nove projekte. Morda skupaj ugotovimo, da vseeno ni potrebno toliko dokumentacije,« doda Pristovnik. 10 .POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika MANITOU NewAG - Elitna serija kmetijskih nakladalnikov Pridružite se klubu ponosnih lastnikov Manitoujeve omejene serije ekskluzivnih teleskopskih nakladalnikov za delo v kmetijski in žagarski panogi. Omejena serija, samo 133 strojev za celotni evropski trg! Camille Rouvrais, produktna vodja MLTserije, pravi:»S to omejeno serijo želimo našim strankam, ki iščejo ekskluzivni stroj, dati še bolj prilagojeno rešitev. Ta dva modela sta med najbolje opremljenimi na trgu. Tudi oblika je edinstvena, z veliko novimi dodatki. Prepričani smo, da bodo naše stranke cenile to omejeno serijo!« Obsežno opremo, ki je na voljo za to omejeno izdajo, lahko razdelimo v tri kategorije. Prva je oprema, zasnovana za udobje uporabnikov in obsega usnjen nizkofrekvenčni vzmeteni sedež, ki zagotavlja odlično udobje sedenja in znatno zmanjšanje vibracij za zaščito hrbta operaterja. Volan, naslon za roko in sedež so obdani z usnjem in rdečimi šivi, kar daje notranjosti kabine videz višjega cenovnega razreda. Dve kameri »SafeView« na desni in zadnji strani stroja zagotavljata večjo varnost in več udobja za operaterja. Druga oprema v kabini vključuje še avtoradio z »Bluetooth« tehnologijo, mikrofonom in 100W zvočniki ter barvnim zaslonom »Vision« za večjo vidnost informacij, prikazanih na armaturni plošči. Manitou Group, vodilni svetovni proizvajalec terenskih teleskopskih nakladalcev za kmetijsko in gozdarsko panogo, letos predstavlja omejeno serijo dveh ekskluzivnih »NewAG« modelov MLT 737-130PS+ in MLT 741-140V+. Ta edinstvena omejena serija bo obsegala 133 strojev z najnovejšo inovacijo »Ecostop« in eno najširših ponudb opreme na trgu do sedaj. Z dvema razpoložljivima vrstama menjalnikov ( »Powershift Plus« in »M-Vario Plus«) bo moč izbrati model, ki bo najprimernejši za specifične delovne potrebe. Za Slovenijo sta predvidena dva stroja, ki bosta dobavljiva že v mesecu aprilu. Prvi slovenski lastnik bo postala kmetija s štajerskega konca. Na kmetiji so se ravno odločali za nakup teleskopskega nakladalnika, ki naj bi zamenjal njihov viličar in traktorski nakladalnik, s katerima sedaj na kmetiji opravljajo različna dela. Z vsemi različnimi priključki ga nameravajo uporabljati vse leto, tako za opravila na poljedelski kmetiji kot tudi pozimi za nakladanje materiala za zimsko službo. Vse, kar so prej delali na kmetiji in izven nje z viličarjem in traktorskim nakladalnikom ter ročno in še veliko več, bo sedaj prevzel nakladalnik Manitou. Na vprašanje, zakaj so se odločili za nakup elitne serije, je bodoči lastnik povedal:« Ekskluzivna serija nakladalnikov Manitou je bila za nas ravno ob pravem trenutku na pravem mestu, saj smo se ravno takrat odločali za nakup teleskopskega nakladalnika. Za Manitou nakladalnik smo se odločili predvsem zaradi visoke kakovosti izdelave, saj je število te serije omejeno samo na 133 strojev in vanje bo vgrajena tudi najnaprednejša tehnologija. Že sam zunanji ter notranji izgled te serije te pusti brez besed, saj je res nekaj posebnega. Predvsem pa smo se odločili za nakup nakladalnika zaradi dobrega servisa podjetja LinFis, kjer lahko v primeru potrebe dobimo tudi nadomestni stroj in nenazadnje tudi zaradi dobrega odnosa z direktorjem podjetja gospodom Borutom Fistrom.« Estetsko zasnovan izgled stroja s sivo barvo, imenovano Vulkan, simbolizira zmogljivost in učinkovitost, v kontrastu z rdečo in s črno barvo pa poudarja dinamiko neprestanega gibanja. S prvič uporabljenim 3D--logotipom »NewAG« na vratih ponuja uporabniku osebno dobrodošlico. Druga kategorija opreme se nanaša na zmogljivost. Oba modela imata vzmetenje teleskopske roke »Active CRC«, da se omejijo sunki pri premikanju z bremenom in hkrati zaščitijo strukturni deli roke in ogrodja. Za večjo storilnost, pri stresanju iz žlice, samodejni vrnitvi žlice v položaj za zajem in samodejnih kombiniranih pomikih teleskopa ven/noter pri dvigu in spustu roke, je zasnovana napredna hidravlika »Intelligent Hydraulics« in je na voljo pri obeh modelih. Zadnja kategorija opreme povečuje učinkovitost in donosnost stroja. Hidravlično zaklepanje vozniku prihrani čas pri menjavi priključkov in je na voljo standardno pri obeh modelih. Pri modelu MLT 741-140 V + je na voljo funkcija regenerativne hidravlike, ki ponuja gravitacijsko spuščanje roke, kar poveča hitrost hidravličnih gibov in zmanjša porabo goriva. Ta funkcija tudi zmanjšuje hrup, zlasti hrup, povezan z uporabo hidravlike. Na kabini in roki so nameščene led delovne luči, prav tako so v led tehniki tudi prednje cestne luči. Prosti tek, ki predstavlja do 15 do 30 odstotkov celotnega časa delovanja, stane uporabnika približno 10 evrov na uro. Ta ocena upošteva tri glavne sestavne dele »TCO« (Total Cost of Ownership), in sicer porabo goriva, amortizacijo stroja in vzdrževanje. Da bi zmanjšali te stroške, je ta omejena serija opremljena s funkcijo »ECOSTOP«. Ko je stroj v prostem teku in brez voznika v kabini, funkcija samodejno ustavi motor in števec delovnih ur. Lastnik stroja te omejene serije bo poleg usnjenega obeska za ključe, prilagojenega kampanji z omejeno serijo, prejel tudi posebno darilo v obliki steklene plošče z 3D-vgraviranim strojem in njegovo serijsko številko, ki bo okrasila njegovo zbirko. zeleni linfis^0 k £7 Z VAMI ZE VEC KOT 20 LEI PRODAJA - SERVIS - NAJEM - REZERVNI DELI Uradni prodajalec za DMANIWU v Sloveniji # Poslovni prostori: PONOVA VAS 4C, 1290 GROSUPLJE 01 781 00 40 O www.linfis.si Pokličite nas in se naročite na ogled in testiranje na dnevih odprtih vrat od 24. 3. do 31. 3. 2021 A v 4 POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Promocijsko sporočilo VI - JA, d. o. o. - podjetje s hitro odzivnostjo in v koraku s časom Podjetje VI-JA v Gotovljah pri Žalcu izdeluje stroje in opremo iz ino-ksa za mesarske, sirarske ter druge živilske namene že skoraj 50 let. Poseben poudarek namenjajo tako proizvodnji, kot tudi opremljanju manjših živilskih obratov s stroji in pulti, kot so sirarne, klavnice, mesarstva, prostorov, ki so namenjeni dopolnilnim dejavnostim in turizmu na kmetiji. Kot vedno je podjetje naravnano izdelavi številnih novosti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Mesarstvo in predelava Podjetje VI-JA postaja vse bolj pomembno za izdelavo mesarske opreme pri nas, srečujemo jih na vseh pomembnih sejmih, na katerih ponujajo stroje za predelavo mesa in mesnih izdelkov, mešalce za mešanje mesa in testa, hidravlične in ročne polnilke - bodisi za polnjenje salam in klobas, bodisi za polnjenje drugih izdelkov z bolj tekočo maso. Aktualni so tudi stroji za rezanje slanine na kocke, stroji za čiščenje perutnine ter razni izdelki iz inoksa. Stroje so razvili zaradi povpraševanja po njih ter na željo številnih strank. Kot novost v ponudbi je tudi kotel za kuhanje z mešalom. Primeren je za barjenje raznih mesnih proizvodov, cvrenje, taljenje ocvirkov, spuščanje masti. Čez vse leto ga lahko uporabimo tudi za kuhanje raznih marmelad, golažev, omak, juh, z dodatno spiralo lahko pasteriziramo sokove. Sicer v podjetju izdelujejo tudi kovinske inoks pulte, korita in delovne mize ter regale, in sicer standardno ali po meri, odvisno od kupčevih želja. Izdelke prod aja jo v specia liziranih trgovinah, zadrugah, itd. kot tudi v svoji trgovini v Gotovljah, kjer poleg strojev, pripomočkov in opreme za mesarstvo ponujajo tudi sestavine za proizvodnjo domačih izdelkov. To so različna čreva, dodatki, začimbe, vakuumski stroji, vakuumske ter gospodinjske vrečke, sirarski modeli, itd.. Vabijo vas tudi, da obiščete njihovo spletno trgovino: https://shop.vija.si/. Večje stroje prodajajo izključno neposredno končnim kupcem, ki jih srečajo na sejmih. Vse večje je tudi povpraševanje za celotno ponudbo opreme za dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer opremljajo manjše klavnice, predelave na kmetiji - od strojev do delovnih miz oz. kompletne opreme - po standardnih merah ter po naročilu - po željah naročnika. VI-JA d.o.o. i Gotovtje me l SI - 3310 Žalec 1 +386371033 Opremljate mesnico? Kmečki turizem? Predelovalnico mesa? Kontakt: trgovina@vija.si, 051 637 611 Potrebujete opremo, pripomočke, orodje ali stroje za predelavo mesa? Z veseljem vam bomo prisluhnili in naredili vse po vaših merah. Smo podjetje, ki opremlja predelovalne obrate z ustreznimi inox izdelki. Iz INOX materialov vam izdelamo: - različne delovne površine, pulte (nevtralne, hlajene, termične), gostinsko opremo, nape, vozičke, ograje, omare - ostalo inox opremo inox proizvode po naročilu. Naše podjetje izdeluje kvalitetne inox izdelke, narejene po vaših merah in željah. Več informacij o naši ponudbi najdete na www.vija.si. Plantellini vrtnarski nasveti Kolobar je pomemben Zakaj kolobarimo? Že pred tisočletji so poljedelci odkrili, če menjajo kulture na poljinah, dosežejo veliko boljši pridelek, hkrati pa zmanjšajo pojav bolezni in škodljivcev. Tako miselnost potrebujemo tudi na našem vrtu, kjer gojimo veliko različnih vrtnin, da bo pridelek res dober. Vanes Husic, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak in brokoli, redkvico, kolerabico, glavnati ohrovt, brstični in kodrolistni ohrovt ter mešanico kitajske listnate zelenjave za rezanje listov). In seveda glavnato solato in berivko. Solato bomo pridelovali v mešanih posevkih s kolerabico, redkvico in izkoriščali prostor med sadikami brstičnega in kodrolistnega ohrovta z berivko. Kolobar je pisana množica zelenjadnic Osnova štiriletnega kolobarja je delitev vrta na štiri dele ali poljine, znotraj katerih bomo sejali in sadili različne zelenjadnice. To nam omogoči celoletno pridelavo različnih vrst zelenjave in možnost spravila več kot enega pridelka z iste gredice v vsej sezoni pridelave. Cilj pridelave zelenjave za samooskrbo je spravilo pridelkov zelenjave za čim daljše obdobje koledarskega leta. Kako v praktičnem primeru Kolobar je zelo zahteven zaradi zelo velikega števila raznolikih, a sorodnih vrtnin. Da svoje delo poenostavimo, uporabimo brezplačno aplikacijo naredivrt.si. Je zelo enostavna za uporabo, saj samo izberemo želene vrtnine, ki jih aplikacija razporedi na štiri poljine in svetuje o koristnih rastlinah. Prav tako pove o najpogostejših boleznih, škodljivcih ter kako ukrepati. Prva poljina Nanjo sadimo ali sejemo zelenjadnice, ki so najzahtevnejše za hranila in poljino, zavzemajo večji del vegetacijske dobe, vse od pomladi do pozne jeseni. Večina vrtnin na tej poljini je iz skupine plo-dovk (paradižnik, jajčevec, paprika, bučke, kumare) in kapusnic (zgodnje belo zelje) ter zgodnjega krompirja iz skupine gomoljnic. Med plodovke bomo sadili zelišča in dišavnice, in sicer zeleno in baziliko med paradižnik, koper, ognjič med solatne kumare. Zaradi izkoristka prostora bomo med različne vrste paprike posejali mesečno ali belo redkvico. Tretja poljina Na tretji poljini bomo gojili korenovke (korenček, peteršilj) in čebulnice (čebula, por). Od stročnic bomo sejali grah, iz skupine kapusnic bomo sadili sadike belega in rdečega poznejšega zelja. Sem sodita tudi špinača in blitva. ■ Četrta poljina Na četrti poljini bomo pridelovali gomoljnice (rdeča pesa) in stročnice (nizek fižol in šetraj ter bob za sveže in suho zrnje). V mešani posevek bomo sejali špinačo in radič solatnik. Na tej poljini naj bo tudi že jeseni posajen zimski česen. Druga poljina Osnova je gnojenje Drugo poljino zasedejo tiste vrtnine, ki direktnega gnojenja s svežimi organskimi gnojili tik pred začetkom gojenja ne prenesejo dobro, a vseeno potrebujejo večje količine hranil. Na tej poljini bomo pridelovali nekatere kapusnice (cvetačo Za dobro rast vrtnin in pridelek je treba pred sajenjem ali sejanjem pripraviti tla z organskimi gnojili. Uporabimo ekološko peletirano organsko gnojilo, ker smo le tako prepričani, da ne vsebuje semen plevelov, klic bolezni ali škodljivcev. Tako tudi ohranjamo rodovitnost naše zemlje. Priskrbite si brezplačen vodič: ORGANSKO GNOJENJE: ZDRAVA TLA, ZDRAVA HRANA plantella.si/vrtnarski-nasveti Strokovnjaki po naravi NAJBOLJŠE 100% ORGANSKO Gl Vrtnarite z nami. J 080 81 22 | Plantella.si rauTo M? (É PUuUeila. 10 .POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Zlati izdelki za zlati narezek iz domačega mesa Mesarija Kokol iz Dolan ob vznožju Borla je družinsko podjetje z 28-letno tradicijo. Vodilo njihovega dela je usmerjenost v kakovostno ponudbo mesa in mesnih izdelkov, pri čemer prisegajo na meso lokalnega porekla. Od leta 2016 sodelujejo na ocenjevanjih mesnih izdelkov na mednarodnem sejmu Agra, kjer so prejeli že 26 odličij; med drugim naziv šampion kakovosti, posebno nagrado ter vrsto zlatih, srebrnih in bronastih medalj. Z zlatimi medaljami nagrajene mesne izdelke so sedaj povezali v tako imenovani zlati narezek. Sestavlja ga sedem izvrstnih mesnin: domača šunkarica v poprovem ovoju, domača suha klobasa brez aditivov, polnjeni svinjski želodec, polnjen svinjski kot iz Borla, haloška slaninska klobasa (špeharca), domača tun-ka iz zaseke in kmečka prekajena zaseka. »Na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v okviru sejma Agra smo začeli sodelovati leta 2016. Že prvo leto smo bili nagrajeni s posebnim priznanjem in zlato medaljo za šunkarico v poprovem ovoju. Šunkarica je po zlati medalji posegla še dvakrat in se ponaša s šampionom kakovosti. Leta 2017 je sledila zlata medalja za doma- Novost v ponudbi Mesarije Kokol je zlati narezek z nagrajenimi izdelki na sejmih Agra (zlatimi medaljami). To so tunka iz zaseke, šunkarica v poprovem ovoju, suha klobasa, polnjena svinjski želodec in svinjski kot, haloška slaninska klobasa ter prekajena zaseka. V naši ponudbi meso izključno Slovenskega porekla, znanih rejcev iz Haloz in okolice: domači mesni in širni narezki mesni, prekajeni, poltrajni in suhi izdelki iz lastne proizvodnje dnevno pečeno meso ali pečeno meso po naročilu, tudi na žaru domača tunka in prekajene klobase... Priporočamo se z velikonočno ponudbo klasično soljenih in prekajenih domačih šunk in klobas, sajsmo za domače....Iz Haloz! Ponosni smo na izdelke višje kakovosti, kar dokazujemo z 26. medaljami iz mednarodnega ocenjevanja AGRA. Delovni čas: PON: 7.00-13.00h, TOR., SRE., ČET.:7.00-18-00h, PET.: 7.00-19.00h, SOB.: 7.00-14.00h, NED: ZAPRTO čo suho klobaso brez aditivov, v 2018 smo zlato medaljo prejeli za polnjeni svinjski želodec, leto kasneje so sledile tri zlate medalje (za haloško slaninsko salamo, kmečko prekajeno zaseko in polnjen svinjski kot). Polnjen svinjski kot je bil z zlatim leskom odlikovan tudi lani, upamo, da bomo z njim prišli do šampiona kakovosti. Izdelkom z zlatimi medaljami se je lani pridružila še domača tunka iz zaseke,« je povedala direktorica podjetja Simona Kokol. Kokolovi živino odkupujejo v domačem lokalnem okolju: v Halozah in širše v podravski regiji. »Meso in mesni izdelki, ki jih ponujamo, so lokalnega izvora. Živino odkupujemo neposredno pri kmetih, poskrbimo za zakol in predelavo. Solimo in dimimo še vedno na klasičen način. Naš temeljni cilj in prioriteta sta predelava mesnih izdelkov višje kakovosti. Ob ponudbi svežega mesa (svinjine, govedine, tele-tine, jagnjetine in perutnine) je kupcem v mesnici na voljo okoli 50 mesnih izdelkov iz lastne predelave. Poleg mesnice je v našem poslovnem objektu na Borlu samopostrežna prodajalna z živilskim blagom, prodajne police zalagamo tudi z domačimi siri in kruhom. Z mesom in mesnimi izdelki zalagamo številne kupce po Sloveniji, vse do Primorske. Ponujamo slovensko meso znanih rejcev, kar je sicer zelo zahtevna in težka pot, vendar prisegamo na slogan: Domače - iz Haloz!« 6 POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Perspektivni poklici: agrarna ekonomika in študij ekološkega kmetijstva Izbira poklica je ena najpomembnejših odločitev, ki jih sprejme mlad človek. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, si želijo, da bi se čim več mladih, odločilo za poklice, povezane s kmetijstvom, podeželjem, proizvodnjo hrane, hortikulturo, naravovarstvom, gozdarstvom, veterinarstvom in živinorejo. Zato si tudi prizadevajo, da se mladim zagotovi ustrezno podporno okolje, v katerem se bodo razvijali v ekonomskem in socialnem smislu - razvijali svoje znanje, gospodarnost in inovativnost. ''Poklici, povezani s kmetijstvom, podeželjem, proizvodnjo hrane, hortikulturo, gozdarstvom, živinorejo in naravovarstvom, predstavljajo nosilni steber razvoja, ne samo kmetijstva, ampak celotnega podeželja. Med šolanjem dijaki pridobijo ustrezne kvalifikacije za kritično in strokovno presojo zahtev s področja vodenja in upravljanja v podeželskem prostoru, ki zahteva uravnotežen razvoj kmetijstva in živilstva na eni strani kot tudi drugih družbeno pomembnih vidikov, s katerimi se srečujemo na podeželju,'' pojasnjujejo na Ministrstvu. Red. prof. dr. Karmen Pažek, pro-dekanja za izobraževanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, pojasni, da na fakulteti izvajajo skupno dvanajst študijskih programov, od tega sedem na 1. bolonjski stopnji, tri programe na 2. stopnji in dva študijska programa na tretji stopnji študija. ''Potrebe okolja jasno nakazujejo rezultati poklicnega nacionalnega barometra, ki kažejo na to, da v prihodnjih letih ne bo prihajalo do viška diplomantov s širšega področja kmetijstva na trgu delovne sile. Na FKBV letno uspešno zaključi študij na vseh stopnjah študija med 80 in 85 diplomantov. Slednje pomeni, da okoli 85 novih diplomantov lahko pripomore k razvoju kmetijstva v Sloveniji in s tem k samooskrbi, ki je eden od ključnih ciljev slovenske politike. Na fakulteti izobražujemo profile, ki so sposobni samostojnega in kakovostnega dela in odločanja na različnih nivojih s področja kmetijstva oz. agroživilstva in v različnih okoljih.'' Veliko diplomantov že ima samostojno začrtano pot, so torej pridelovalci, rejci in bodoči prevzemniki kmetij, kar pomeni, da si delovno mesto ustvarijo doma, na kmetiji. Zelo uspešni so diplomanti, ki so svoje kmetije iz klasične pridelave preusmerili v kmetijska podjetja in zelo uspešno delujejo in poslujejo na trgu. Nekateri diplomanti si delovno mesto najdejo v različnih podjetjih, povezanih s širšim področjem kmetijstva (pridelava) in agroživilstva (predelava). Drugi se zaposlujejo v svetovalnem sektorju in svoje pridobljeno znanje predajajo in širijo med kmetovalci. Zaposlitev najdejo tudi v raznih drugih inštitucijah, kot so recimo Agencija za kmetijske trge, razne razvojne agencije, inšpekcijske organizacije, projektne pisarne. ''Glede na to, da potrebe okolja narekujejo tudi vsestranskega diplomanta s širokim področjem znanja, se diplomanti prve stopnje tudi vedno v večjem obsegu odločajo za nadaljevanje študija na drugi stopnji, torej magistrskem študiju, kjer dobijo specialna znanja in s tem širok nabor kompetenc za uspešno delo v praksi. Glede na to, da je današnji potrošnik vedno bolj osveščen & VABIMO K VPISU Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, 03 428 59 00, tajnistvo@hvu.si WWW.HVU.SI glede hrane, ki jo uživa in posledično tako tudi glede načinov pridelave hrane, je koncept traj-nostnega načina pridelave hrane zanj zelo pomemben. Vzporedno z novimi tehnologijami in pristopi ter z odgovornim odnosom do okolja so diplomanti Fakultete za kmetijstvo tako sposobni in vešči s svojim znanjem zadostiti potro-šnikovim potrebam oz. bolje rečeno zahtevam,'' pojasni Karmen Pažek in kot primer perspektivnega poklica v kmetijstvu izpostavi poklic agrarnega ekonomista - v Sloveniji so študij Agrarne ekonomike in razvoja podeželja prvi akreditirali prav na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru in je še vedno edini tovrsten študij v Sloveniji. Študentom omogočajo oziroma nudijo vertikalo, kar pomeni, da so akreditirane vse tri stopnje študija Agrarne ekonomike: dodiplomski, magistrski in doktorski. Kot primer odličnih študentov, ki so končali vertikalo iz agrarne ekonomike in so odlični podjetniki, sogovornica izpostavi kmetijo Kolenko. Študijski program Agrarna ekonomika in razvoj podeželja je zasnovan tako, da diplomantom omogoča širok spekter zaposlitvenih možnosti. Le-te se raztezajo od vodenja kmetij in samozaposlitve, podjetništva, opravljanja ključnih funkcij v kmetijstvu, do aktivnega sodelovanja v različnih administrativnih službah, kjer so potrebna znanja agrarne ekonomike v kmetijstvu in vsebine s področja razvoja podeželja. Kot perspektivne Karmen Pažek izpostavi tudi diplomante ekološkega kmetijstva, ki je prav tako edini tovrsten študij v Sloveniji in ga izvajajo na FKBV. Po končanem študiju so diplomanti strokovnjaki - praktiki, usposobljeni za vodenje tržno usmerjene družinske kmetije oziroma posestva, organiziranje pridelovanja in trženja ekoloških pridelkov oziroma živil s kmetije ali v okviru organi- zacij pridelovalcev, organiziranje povezav med kmetijami in odjemalci ekoloških živil v obratih javne prehrane in gastronomiji. Pridobljena znanja jim omogočajo izvajanje ustreznih del in nalog tudi v svetovalni službi, kmetijskem šolstvu, državni upravi ali ustanovah na zavarovanih območjih. Diplomanti se lahko zaposlijo kot strokovni sodelavci tudi v raziskovalnih organizacijah s področja kmetijstva, razvoja podeželja, regionalnega načrtovanja in varstva narave. 1872 Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2021/2022 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe: 4-letni programi: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNISKI TEHNIK - PTI 3-letni programi: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: www.bts.si. KRANJ ^ 04 2315 700 s gitas@gitas.si q www.gitas.si KHRCHER Čistilna tehnika Grelci zraka <3&lfin Industrijski sesalniki Obiščite nas na lokaciji ZGORNJE BITNJE 1, ŽABNICA 10 .POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Obroki živali naj temeljijo na lokalno pridelanih surovinah Kmetija, ki se ukvarja z rejo domačih živali, načeloma doma pridela osnovno krmo, ki je osnova vsake živinoreje. Ker pa ta krma ni popolna, jo je treba dopolnjevati z ustreznimi dodatki. Praviloma ji primanjkujejo beljakovine ali sestavni del beljakovin - aminokisline in mineralno vitaminski del krme. Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko--gozdarskem zavodu Ptuj, pojasni, da je za izračune dnevne količine oziroma dnevnih obrokov potrebno poznavanje dnevnih potreb živali - najprej osnovna vzdrževalna potreba - da žival živi, da delujeta prebavni sistem in krvni obtok ter nato potrebe po hranilnih snoveh glede na pričakovan ali načrtovan prirast, mlečnost in pri plemenskih živalih tudi sama telesna kondicija. Na drugi strani mora rejec poznati tudi kakovost osnovne krme, kar se ugotovi s kemijsko analizo krme ali oceni in uporabi tabelarične vrednosti. Na podlagi potreb živali in na podlagi razpoložljive krme in dodatkov se sestavi dnevni obrok. Rejec mora potem to dnevno količino stehtati in se tega čimbolj dosledno držati - samo na ta način je moč dosegati optimalne rezultate reje ter vzdrževati primerno kondicijo živali in zdravje živali. ''Od beljakovinskih dodatkov so najpogosteje v uporabi stranski produkti oljarn, kot so sojine ali sončnične tropine, tropine oljne mM ¿¿i_:_¿I—_ ogrščice in bučne pogače. Gre za postopek, ko iz osnovnega semena odvzamemo olje, ostanek pa je bogat z beljakovinami. Uporabe živalskih beljakovin od ribje moke in mesno-kostne moke se ne poslužujemo. V sodobni živinoreji se v zvezi s tem uporabljajo sintetične aminokisline, ki izboljšajo biološko vrednost beljakovin. Če dodajamo osnovni pridelek -sojino zrnje, sončnično seme, seme oljne ogrščice, je treba paziti glede vsebnosti olja. Stranski produkti mlevske industrije so otrobi in krmilne moke, ki so koristni dodatki po vsebnosti vlaknin in mineralov. Briketi lucerne, suhi pesni rezanci, so dodatki vlakni- naste vsebnosti in delno tudi beljakovin. Sol je klasični dodatek, moramo pa biti pozorni, da je v primeru dodajanja soli vedno na razpolago dovolj vode. Samo dodajanje soli ni potrebno, če imamo obroke uravnotežene z mikro in makroelementi z uporabo mi-neralnovitaminskih dodatkov,'' razloži Pribožič. Ob tem izpostavi še osnovni dodatek hrani - to je voda - brez vode ni življenja in živali morajo imeti vedno na razpolago neoporečno vodo preverjene kakovsti. Če pijejo vodo iz javnega vodovoda, je to zagotovljeno, pri lastnem vodnem viru pa je treba skrbeti za mikrobiološko kontrolo vode. Pri Pravo veselje je imeti zdrave živali Grovit dopolnilna rudninska krmna mešanica z dodatkom vitaminov za govedo, ovce, koze, konje, prašiče in perutnino Grovit dobite v kmetijskih zadrugah, lekarnah in drugih specializiranih prodajalnah. Oblikovanje: ARTUM. Slovenija, 7/2007, 2007-5517. živalih je treba kontrolirati tudi napajalne enote, da zagotovimo pretok vode in higiensko stanje samih napajalnih enot. Dodatki le, ko je to potrebno za optimalno prehrano Kot pravi Pribožič, se dodatkov v prehrani poslužujemo samo takrat, ko je to potrebno, da zagotovimo optimalno prehrano živali. Lahko jih uporabljamo preventivno v posameznih kritičnih fazah s ciljem, da zmanjšamo potrebo po samem zdravljenju. ''Uporaba dodatkov v prehrani je gotovo podvržena strokovni presoji, oceni in vedno upoštevanju strokovnih navodil za uporabo. Vsak dodatek mora imeti dodana strokovna navodila, kjer je navedeno tudi, koliko dodatka lahko dodamo. Pri dodajanju dodatkov moramo res uporabljati navodila in tehtnico ter ne delamo samo po občutku. Osnova mora biti izračunan dnevni obrok, stehtana količina krme, uporaba analize krme, da vemo kaj in kakšno kakovost krme smo pridelali - kaj manjka oziroma kaj moramo dodati, da izravnamo krmni obrok. V sodobnih rejah je treba uporabiti tudi analitične podatke odvzetih vzorcev mleka in krvi. Pri plemenskih živalih moramo zelo pozorno spremljati kondicijo živali - presuhe in izčrpane živali kažejo na pomanjkanje, za-maščene živali pa na preobilno in enostransko prehrano,'' pojasni. Ob tem Pribožič kot dodatek krmi absolutno odsvetuje uporabo antibiotikov in hormonskih dodatkov. Kot pravi, je še najustreznejše, da so živali krmljene s svežo krmo, paša pa naj poteka na urejenem pašniku. Poleg tega plesniva krma ni primerna za krmo, veliko primešane zemlje v krmi pa lahko povzroča veliko težav pri zdravju živali. Peter Pribo-žič tako pravi, da se je prehrane domačih živali treba lotiti skrbno, upoštevati strokovna priporočila, opazovati živali, se posluževati analitskih podatkov in na podlagi vsega dati dnevno optimalno sestavljen krmni obrok. Ob doslednem upoštevanju tega bodo živali zdrave, krotke in proizvodno uspešne. Obroke je torej treba graditi na prehrani lokalno pridelanih surovin, dodati pa res samo manjkajoče snovi. VETiwmvo Damijan Peklar, dr. vet. med., s. p. Slovenja vas 2 b, Hajdina, tel: (02) 782 10 16, GSM: 041 537 439 www.veterinapeklar.com, info@veterinapeklar.com • ZDRAVLJENJE IN CEPLJENJE HIŠNIH ŽIVALI V AMBULANTI IN NA TERENU • ZDRAVLJENJE IN OSEMENJEVANJE VELIKIH ŽIVALI NA TERENU • DIAGNOSTIKA (LABORATORIJ, RTG, ULTRAZVOK...) • OPERATIVNI POSEGI HVALA, KER ŽE 13 LET ZAUPATE NAŠEMU ZNANJU IN IZKUŠNJAM! Promocijsko sporočilo SLOGA - pravi naslov za vrtičkarje in kmete Kmetijsko-gozdarska zadruga SLOGA vas vabi v svoji poslovalnici v Šikole in Lovrenc na Dravskem polju. V njih ste dobrodošli kmetje, vrtičkarji in drugi potrošniki, saj boste zagotovo našli kaj zase. V svojih trgovinah ponujajo razna organska in umetna gnojila, krmila za vse živali, beljakovinske in vitaminske dodatke, razna posamična krmila (sojine in sončnične tropine, koruzo, ječmen, pšenico...), sredstva za varstvo rastlin, travne mešanice, vrtna semena različnih znamk, semena žit, sadike zelenjave in sadnega drevja, čebulice, različne silažne mreže in folije, barve, osebna zaščitna sredstva, veliko znamk motornih olj ter še veliko več. Trenutno imajo pestro izbiro semenskega krompirja in koruze. Že več let zastopamo semenarsko hišo MARTON GENETICS. Semenska koruza MG daje tudi v stresnih razmerah dobre pridelke, zato je zelo primerna za naše področje. Njiv ki so zasejane s koruzo MG je vsako leto več, kar je dokaz da gre za vrhunsko semensko koruzo. 10 .POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Prihodnost - tudi v kmetijstvu - bo električna ali ''Splošen vtis je, da je razvoj električnih avtomobilov zelo daleč, da pa industrija kmetijskih strojev z razvojem električnih traktorjev caplja nekje zadaj. Povedano ni daleč od resnice, je pa podobno tudi pri tovornih vozilih in avtobusih. A zato je zelo konkreten razlog, ki ga lahko strnemo v poved, da je traktor v primerjavi s preprostim osebnim avtomobilom zelo kompleksno vozilo oz. delovni stroj. Osebni avto je namenjen za prevoz nekaj oseb in prtljage, namen traktorjev pa je povsem drugačen - za prevoze tovorov, delo na poljih, pogon drugih strojev itn. Ali povedano drugače, kmetijski traktorji ter kmetijski in gozdarski stroji so veliki, a niti približno ne dovolj veliki, da bi po poljih in v gozdovih tovorili več ton težke baterije, ki bi jim zagotavljaje električno energijo za večurno delo. Za prenos električne energije iz omrežja na te stroje so baterije trenutno prevelike, pretežke in predrage, pojasni Marjan Do-lenšek iz Kmetijsko-gozdarske-ga zavoda Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. A kot pravi sogovornik, tudi industrija kmetijske tehnike ne spi. Veliko energije in denarja vlagajo v razvoj električnih traktorjev, drugih strojev in orodij. Razvili so sicer že kar nekaj prototipov baterijskih traktorjev, tudi večjih moči, a z njimi je mogoče delati le nekaj ur, današnji kmet pa mora v sezoni s traktorjem delati cel dan. Za lažjo predstavo Dolenšek navede primer, izračunan čez palec: "150-konjski traktor bi za 10-ur-no delo s polovično obremenitvijo motorja potreboval baterijo zmogljivosti 0,7 megavatnih ur (700 kWh). Taka baterija bi bila večja od traktorja samega, pa še: toliko končne energije porabi slovenska dvočlanska družina v pol leta, brez energije za ogrevanje. Več izgledov imajo baterijski traktorji manjših moči, tam do 40 kW, ko velikost in masa baterije še nista preveliki, a z njimi je mogoče opraviti predvsem lažja dela (npr. obračanje sena), a tudi z njimi ne več kot 5 do 6 ur, preden je potrebno ponovno polnjenje baterij. Zdi se, da bodo svoje mesto našli najprej za delo v za- Baterijsko gnani električni traktorji so še vsi v prototipni oz. razvojni fazi, praktična (lažja) dela zmorejo tisti manjših moči. Na sliki model z nazivno močjo motorja 50 kW in zmogljivostjo baterije 80 kWh. prtih prostorih, npr. v rastlinjakih, hlevih, saj ne oddajajo izpušnih plinov. In cena? Ni znana, saj še noben tak traktor ni naprodaj.'' Eden od proizvajalcev traktorjev se je v raziskovalnem projektu stvari lotil drugače, z dovodom električne energije do traktorja preko kilometer dolgega kabla. Taki načini so običajni v rudarstvu, v kmetijstvu pa je zgled npr. dovajanje gnojevke po ceveh do traktorja. V tem primeru traktor vleče kabel za sabo po njivi, so-fisticiran mehanizem (robotska roka) pa skrbi, da kabel ne pride pod kolesa, tudi pri obračanju na ozari ne: ''Sliši se precej enostavno, a je daleč od tega. Za pogon elektromotorjev skupne moči 300 kW je potreben industrijski tok, ki ga ob njivah ni, tu pa je še kup drugih izzivov. Ali bo ta traktor kdaj prišel na prodajne police, ne bo jasno še tako kmalu,'' meni Marjan Dolenšek. Električno gnana verižna žaga z izmenljivo baterijo. Polna baterija zadošča za približno 20 minut zmernega dela. Je v serijski proizvodnji in v splošni prodaji. avto^fe ORMOŽ d.o.o. ^^ AVTOCENTER ORMOŽ d. O. O., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/ 741 6411, 051/ 302 910 SERVIS: 02/ 7416 405, 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/ 7416 407, 051 310 999 SIP • diskaste in bobnaste kosilnice • obračalniki (tračni in vrtavkasti) • zgrabljalniki (eno in dvovretenski) • trosilci hlevskega gnoja DODATNI POPUSTI NA PRIKLJUČKE IZ ZALOGE POKLIČITE 02 7416 411, 051 302 910 Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABA DEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. Običajni sadjarsko-vinogradniški traktor z zunanjim generatorjem eklektičnega toka na sprednjem hidravličnem dvigalu in povsem električno gnan pršilnik. Prototip, nagrajen kot tehnična novost na virtualni razstavi EIMA 2020/2021. PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letne izkušnje, • plačate le razliko med porabljeno in proizvedeno energijo, • Made in EU, • breprostajin hitra izvedba. ™ (IMsikJJii S«l Baterijsko električno gnan dvoriščni nakladalnik, ki je že presegel fazo prototipa. 10 .POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika pa je ne bo! - - - Kombinirani sistemi Traktor kot osrednji kmetijski in gozdarski stroj je sam po sebi brez uporabne vrednosti, to dobi šele s priključnimi stroji (plugi, vitli, kosilnicami itn.). Številne od teh ne le vleče ali nosi, pač pa jim daje vrtenje, jih tudi poganja - večinoma mehansko, s traktorsko priključno gredjo, ali pa tudi hidravlično, s hidravlično črpalko. Tu pa je prostor za električne pogone, posebej tam, kjer je potrebno natančno uravnavanje (npr. števila vrtljajev, natančnih premikov ali pogonske moči), kar je pri električnih pogonih veliko lažje dosegljivo kot pri mehanskih ali hidravličnih. Poleg tega je napeljava električnih vodnikov na mesto pogonov enostavnejša od hidravličnih cevi, kaj šele od mehanskih prenosnikov pogona (jermenov, gredi, verig itn.). Pozimi ni potrebno ogrevanje hidrav- ličnega olja, z vklopom stikala lahko električno gnan sklop deluje na polno. Navedene prednosti odtehtajo tudi eventualne večje izgube v dodatni pretvorbi energiji. ''Tako danes več proizvajalcev traktorjev razvija modele, ki imajo v pogonski sistem traktorja vgrajen generator električnega toka visoke napetosti, le-ta pa je na voljo za pogon elektromotorjev, ki poganjajo sklope priključnih strojev, npr. trosilnih plošč trosilnika gnojil, črpalk za gnojevko, sejalnih elementov, pa tudi pogonskih koles priklopnika. Lahko pa električni tok poganja tudi posamezne sklope traktorja, npr. sprednji pogon. Generator električne energije lahko namestimo tudi zunaj traktorja, npr. na sprednje hidravlično dvigalo, poganja ga traktorska priključna gred kot običajni priključni stroj. Na drugi strani pa proizvajalci priključnih strojev razvijajo električne pogone teh strojev. Povedano zveni enostavno, a tu so še številna vprašanja regulacije, združljivosti, varnosti, zanesljivosti Nekaj navedenih rešitev je prešlo stopnjo prototipov, na trgu pa jih praktično še ni na voljo, je pa to samo vprašanje časa,'' razloži Dolenšek. Dvoriščna mehanizacija Veliko dlje je razvoj električnih baterijskih pogonov pri dvoriščni mehanizaciji, npr. pri dvoriščnih nakladalnikih ali teleskopskih nakladalnikih, ki so po namenu in tehnologiji blizu električnim viličarjem, ki so že dolgo v uporabi. Te stroje uporabljamo veliko krajši čas, nekaj ur za nakladanje, vmes pa je čas za polnjenje baterije. Poleg tega so ti motorji relativno majhnih moči (v primerjavi s traktorji), zato je velikost baterije lahko primerna za vgradnjo vanje. Ti stroji so že na trgu, tudi v Sloveniji. Cena je višja od strojev, gnanih z motorji z notranjim izgorevanjem, zato jo je treba upravičiti z drugimi prednostmi električnega pogona. Študijska kombinacija traktorja z notranjim generatorjem in pogonom dveh osi (4 koles) cisterne za gnojevko. Nagrajena tehnična novost na razstavi Agritechnica 2019. Orodja in drobni stroji Medtem ko smo pri baterijskih električnih pogonih avtomobilov, traktorjev in drugih kmetijskih in gozdarskih strojev še marsikje zelo na začetku, pa so baterijska orodja in drobni stroji danes vsakdanja ponudba tehničnih in tudi splošnih trgovin. Govorimo o vrtalnikih, vijačnikih, sesalnih, vrtnarskih orodjih in podobno. V kmetijstvu in gozdarstvu so to še škarje za rezanje, oprtne kosilnice (na nitko), verižne žage, pihal-niki listja itn. Baterije pri večini teh orodij in strojev lahko menjamo, in ko z eno delamo, drugo polnimo. Pri potrebah po daljšem delovanju (npr. pri rezi trt ali sadnega drevja) je možno napajanje iz hrbtne baterije večje zmogljivosti, ki pa seveda tudi nekaj tehta. ''Električno gnani mobilni stroji se bodo širili tudi v kmetijstvu in gozdarstvu. Najprej orodja in manjši stroji, ki so že danes del stvarnosti, nato stroji za delo na dvoriščih, v skladiščih, rastlinjakih, sledili pa bodo traktorji in drugi večji mobilni delovni stroji. Pri zadnjih dveh je treba dodati, če sploh in kdaj. Vsekakor ne prej, ko bodo na voljo veliko zmogljivejše baterije kot so sedaj. Vi- zionarji menijo, da bi taki traktorji in večji stroji, tudi dvoriščni stroji, lahko delovali tudi kot hranilniki električne energije, ko ne bodo delali, npr. iz sočnih elektrarn. Seveda, ko bodo delovala pametna električna omrežja, ko bomo (skoraj) vsi tako proizvajalci kot porabniki električne energije. Seveda, če se bo izplačalo. Dobrodošli v (električni) prihodnosti," zaključi Marjan Dolenšek. PODPIS NA DALJAVO VIDEO IDENTIFIKACIJA SPLETNA PRIJAVA IN OGLED ŠKODE NA DAUAVO PREPROST DOSTOP DO VSEH STORITEV V NAŠEM SREDISCU STE VI IN S SODOBNIMI REŠITVAMI SMO Z VAMI TAKO, KOT ŽELITE. NIKOLI SAMI S SAVA ZAVAROVALNICA 10 .POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Znak kakovosti v graditeljstvu -merila za pridobitev so zahtevna in stroga Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) je nacionalni znak za okolje in blagovno-storitvena znamka, s katero se označuje blago in storitve višje kakovosti, npr. enako kot znak kakovosti RAL, Modri angel, EU Ecolabel. Certifikat ZKG označuje celovito kakovost, kar pomeni poleg izpolnjevanja višjih tehnično-tehnoloških zahtev tudi upoštevanje vidikov trajnostne gradnje (okoljski, družbeni in finančni). ''Gradbeni inštitut ZRMK je pred četrt stoletja ob podpori pristoj- nih ministrstev in GZS (predstavnik gospodarstva) razvil sistem in metodologijo oz. okvir nacionalne sheme ZKG, ki velja za vse predmete oz. kategorije ZKG, npr. za energijsko učinkovita okna in tudi sodobno vgradnjo oken in vrat. V vseh teh letih je bilo ob sodelovanju zunanjih vidnih strokovnjakov s specialnimi znanji in izkušnjami z različnih področij razvitih nad 20 kategorij oz. predmetov ZKG. Končni rezultat je zapis dobre prakse v okviru javno dostopne razpisne dokumentacije, na osnovi katere je omogo- Jože Voglar s.p. Zabovci 98, 2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91 GSM: 041/ 226-204 slikopleskarstvo.voglar@teleing.com REZANJE, VRTANJE IN BRUŠENJE BETONA TER DRUGIH GRADBENIH MATERIALOV S^BBS SLAVKO OZMEC S.P. CVETKOVCI 62, 2273 PODGORCI GSM 041 359 026 E-mail dobbs@siol.net spletna stran www.dobbs.si j WNXSSESTiV Ivo ®2Qfl[K§, s.p. 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopališču nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna čeno tudi samoocenjevanje,'' pojasni Neva Jejčič, arhitektka iz Gradbenega inštituta ZRMK. V obdobju od leta 2019 do 2026 pa poteka razvoj nadgradnje novih kategorij ZKG v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (www.care4cli-mate.si v koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor kot podpora celoviti, trajnostni, brezogljič-ni in skoraj ničenergijski prenovi stavb (sNES). Razvoj nadgradnje novih kategorij ZKG je usmerjen k opredelitvi dopustne (opredeljene s predpisi in standardi), pričakovane (state of the art) in ciljne oz. želene kakovosti prenove stavb. ''Prejemnik znaka ZKG je lahko le proizvod ali storitev, ne pa prijavitelj, čeprav mora slednji dokazovati višjo kakovost v razvojnem tehnično-tehnološkem procesu in si prizadevati za poslovno odličnost na vseh področjih delovanja. Pogoji prijave, elementi kakovosti s podrobnimi merili in uteženim naborom števila točk ter drugi pogoji so zapisani v razpisni dokumentaciji za vsak predmet oz. kategorijo ZKG posebej. Ocenjujejo neodvisni in ugledni strokovnjaki, potrjujejo pa člani Upravnega odbora ZKG. Shema ZKG ima namreč sprejete akte in sistem delovanja. Najvišji organ odločanja je Upravni odbor ZKG, ki dokončno potrdi ali zavrne prejemnike ZKG, ki jih je predlagala ocenjevalna komisija,'' razloži Neva Jejčič in doda, da je bilo na različnih odmevnih prireditvah doslej podeljenih 180 certifikatov oz. znakov ZKG, trenutno veljavnih znakov ZKG pa je le devet. Pri tem je treba poudariti, da so merila za pridobitev znaka ZKG precej zahtevna in stroga, saj ga ne prejme vsak, ki se prijavi, temveč le 10 % najboljših na svojem področju. Znak ZKG je tako kot ostali znaki za okolje pomemben instrument zagotavljanja kakovosti in s tem tudi eno izmed ustreznih meril pri javnih in drugih naročanjih. Izdelana je bila tudi brošura, namenjena predvsem javnim naročnikom in ponudnikom, v okviru zelenega javnega naročanja, v kateri so predstavljeni znaki za okolje oz. okoljsko certificiranje. Ob tem Neva Jejčič iz GI ZRMK dodaja: ''Naš trg je še vedno nezrel za naročanje blaga in storitev višje kakovosti, saj prevladuje zmotno mnenje, da je merodajen element le najnižja cena, pri čemer je treba razlikovati med merilom za izbor ponudnika - to je lahko še vedno najnižja cena - in vstopnimi oz. izločitvenimi pogoji - selekcija ponudnikov skozi pogoje za sodelovanje na razpisu, npr. dokaz o ustreznem znanju, veščinah in kompetencah.'' Pridobljeni znak ZKG velja tri leta od dneva podelitve in ga je treba vsako leto podaljšati. Po preteku treh let je treba postopek ponoviti. Prejemnik znaka ZKG mora ob vlogi predložiti dokazila glede doseganja vseh bistvenih elementov kakovosti, kar preveri strokovna komisija. OKNA - VRATA - SENČILA NA.I' O RS L>. O. O. Naitors, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • Pergole, Ziipi in zunanji roloji • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena. Gorišnica 1, 2272 GORISNICA www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovn nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. v 11 POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Lesna biomasa je definirana kot obnovljiv vir energije Država je v Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) zapisala, da je lesna bi-omasa iz slovenskih gozdov pomemben dejavnik blaženja podnebnih sprememb, trajno-stnega razvoja, zanesljivosti oskrbe s toploto, pozitivnih gospodarskih učinkov, siner-gijskih učinkov vzdolž lesnopredelovalne verige ter manjšanja uvozne odvisnosti. Pri tem je pomemben tudi gospodarski vidik, saj izraba manj kakovostnega lesa v industrijske in energetske namene močno izboljša ekonomiko lesno predelovalnih verig. Odpadna lesna biomasa ima velik pomen v proizvodnji toplote in električne energije v daljinskih sistemih, pri uporabi najnovejših tehnologij, ki prispevajo k zmanjševanju one- snaženja zraka, in v proizvodnji sintetičnih goriv. Lesno biomaso bo v energetske namene mogoče izrabljati le nadzorovano in okolju prijazno, da ne bo povzročala prekomernih emisij prašnih delcev in lahko hlapljivih snovi, kar bo tako izobraževalni, zakonodajni kakor tudi tehnično izvedbeni izziv. Povečana raba biomase v modernih individualnih, skupinskih in industrijskih napravah za ogrevanje, proizvodnjo toplote in elektrike je za Slovenijo pomembna, saj ji to omogoča izboljšanje zanesljivosti in konkurenčnosti pri zagotavljanju energije, zmanjšanje emisij TGP in varovanje okolja, še piše vNEPN. Nizke vrednosti škodljivih emisij »Lesna biomasa je definirana kot obnovljiv vir energije, ki je z vidika izpustov ogljikovega dioksida (C02) nevtralno gorivo. Drevesa med rastjo vežejo C02, ki se bo v prihodnosti sprostil med zgorevanjem ali razpadom. Pri zgorevanju lesa poleg C02 nastajajo tudi druge emisije, npr. ogljikov monoksid (CO) in emisije trdnih delcev. Vendar sodobne kurilne naprave na les ob pravilnem kurjenju in primerno pripravljenem gorivu zagotavljajo že zelo nizke vrednosti škodljivih emisij glede na stare kurilne naprave, prav zato v Eko skladu izdatno spodbujamo zamenjavo starih kotlov za centralno ogrevanje. Za kurjenje pa naj bi se uporabljal predvsem les, ki ga ni smiselno predelati PRODAJA PELET v industrijske izdelke,« razlaga Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada, slovenskega okolj-skega javnega sklada. S ciljem zmanjšanja emisij to-plogrednih plinov in v skladu z usmeritvami države na Eko skladu izvajajo številne aktivnosti. Sem sodijo finančne spodbude za različne ukrepe večje energijske učinkovitosti kot tudi za različne ukrepe večje rabe obnovljivih virov energije. Med številnimi spodbudami ponujajo nepovratna sredstva in ugodne kredite za vgradnjo novih, energijsko učinkovitih kurilnih naprav, vendar morajo te izpolnjevati stroge pogoje, tudi glede emisij. Sicer na določenih, tako imenovanih degradiranih območjih spodbud za ta ukrep ni mogoče dodeliti, če so tako določile občine. Prek mreže brezplačnega energetskega svetovanja ENSVET pa občane spodbujajo, da v svojih kurilnih napravah uporabljajo le ustrezno pripravljeno gorivo. Samo neprimeren in odsluženi les V javnosti močno odmeva vse-evropska peticija proti sežiganju lesa in poljščin kot energije iz obnovljivih virov, kar biomasa po prepričanju podpisnikov ni, saj z njenim sežiganjem količine izpustov ne zmanjšujemo, ampak celo povečujemo. »Kot rečeno, je spodbujanje uporabe lesne bi-omase tudi v energetske namene skladno z NEPN. Bo pa pri tem, in to prav tako v skladu z NEPN, treba zagotoviti skrbno upravljanje gozdov in izboljšati trajnostno ka-skadno rabo lesa, kar bo za Slovenijo velik izziv. Za krepitev verig vrednosti naj bi se doma v proizvode s čim višjo dodano vrednostjo predelal čim večji delež slovenskega lesa, za energetske namene, tudi kot vir za sintetična goriva, pa naj bi se načeloma uporabil le les, ki ni primeren za industrijsko predelavo v polproizvode ali končne proizvode, in odsluženi les,« še dodaja Vendraminova. i ^ MOŽNA DOSTAVA NA DOM - pakirano na paleti 1.050 kg (70 vreč po 15 kg) - razsut tovor z cisterno na vpih ^ KVALITETA ZAGOTOVLJENA ^ LASTNA PROIZVODNJA ENERGENTOV ZA KURJAVO Tel.: 03 759 21 70,041 751 208, email: alojz.cugmajster@siol.net, Cesta v Železnik 8,3215 Loče i ZE V PRODAJI! SUROVINE ZA IZDELAVO PELET SO IZ SLOVENSKIH GOZDOV 12 .POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Energetska prenova stavb - ključen je dober projekt Celovita energetska prenova zgradbe je eden izmed pomembnejših delov obnove obstoječih stavb. Pomeni namreč prenovo celotnega ovoja stavbe, strojnih in elektroenergetskih sistemov v objektu ter izvedbo drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Energetska sanacija objekta prinaša izboljšanje kakovosti življenja v prostorih, zmanjšanje rabe ener-gentov, posledično pa tudi manjše stroške oskrbe z energijo in manjše okoljske obremenitve. Matjaž Valenčič, energetski svetovalec iz zavoda za energetsko svetovanje ZaEnSvet, pojasnjuje, da so starejše stanovanjske stavbe energijsko potratne, bivanje v njih pa ni udobno niti zdravo. Za ogrevanje namreč stanovalci porabijo preveč energije, ki pa je dragocena in draga. Poleg sprememb bivalnih navad je treba povečati energijsko učinkovitost stavb in zmanjšati rabo energije v stavbah. Poudarek naj bo tako na ukrepih, ki največ prispevajo k celoviti obnovi obstoječih stavb. ''Prenova naj poteka brez napak, kompromisi naj bodo razumni. Le tako bo prenova učinkovita, tudi stroškovno. Pred načrtovanjem in izvedbo ukrepov za povečanje energijske učinkovitosti moramo poznati lastnosti stavbe. Evidenca letne rabe energije za ogrevanje stanovanjske površine nam pokaže energijsko število stavbe, in sicer da verjetno porabimo vsaj petkrat več energije, kot bi jo porabili v enako veliki stavbi, zgrajeni skladno s sedanjo zakonodajo,'' razloži Valenčič in doda, da enostavni energetski pregled lahko s pomočjo navodil na spletu naredimo sami, prav tako oceno kakovosti bivanja. Sogovornik svetuje, da si izračunamo energetsko število stavbe, nato pa pripravimo načrt energijske sanacije stavbe tako, da bo potrebno manj ener- i gije za ogrevanje, hkrati pa se bodo zboljšali bivalni pogoji. Prioriteto ukrepov določimo glede na nujnost ukrepa, stanje zgradbe in vračilo investicije. ''Če bomo ukrepe izvajali fazno, naj bodo medsebojno usklajeni tako, da se bodo dopolnjevali. Toplotna izolacija zunanjega ovoja nizkoener-gijske hiše naj bo znatna, izolacije naj bo kar se da veliko. Poleg tega je pomembna raba obnovljivih virov energije, učinkovite ogrevalne naprave, prezračevanje z vračanjem energije odpadnega zraka, odprava toplotnih mostov, vgra- dnja energijsko učinkovitih oken, raba dnevne svetlobe, uporaba varčnih gospodinjskih aparatov, energijsko učinkovita priprava in raba sanitarne vode, pasivni in aktivni princip rabe sončne energije, zmanjševanje toplotnih izgub ter podobni ukrepi. Pri posameznih ukrepih ne gre pretiravati, naj bodo le medsebojno usklajeni. Celotna prenova naj bo ambiciozna, predpostavimo znižanje rabe energije za faktor 10. Po zamenjavi oken je treba spremeniti bivalne navade in prostore večkrat dnevno intenzivno kratkotrajno prezračevati, še bolje pa je vgraditi mehansko prezračevalno napravo, po možnosti z vračanjem energije. Najpogosteje uporabljen toplo-tnoizolacijski material fasade, ki zagotavlja najboljše razmerje med ceno in učinkovitostjo, je po mnenju Valenčiča stiropor oziroma ek-spandirani polistiren in v zadnjem času črn stiropor (EPS z dodanimi delci grafita). Pri izbiri toplotne izolacije za starejše stavbe je v pomoč priporočilo Eko sklada za minimalno debelino toplotne izolacije. Sogovornik svetuje vgra- dnjo več toplotne izolacije, kot so minimalne zahteve po kriteriju Eko sklada za finančno spodbudo. ''K načrtovanju energetske prenove stavbe je treba vključiti stroko - ključen je dober projekt energijsko učinkovite prenove, ki ga skupaj pripravijo arhitekt in projektanti. Če se bom zanašali samo na zagotovila izvajalcev ali priporočila trgovcev, sanacija ne bo učinkovita, saj posamezni izvajalci, ne glede na to, kako so usposobljeni, stavbe ne obravnavajo celovito,'' zaključi Matjaž Va-lenčič. Oglejte si naš novi akcijski katalog. www.pomlad-doo.si GRADBENI CENTER POMLAD • GEREČJA VAS petek • 12. marca 2021 Za kratek čas Štajerski 29 Za šankom Kaj najdemo v knjigah Da je knjiga človekova najboljša učiteljica, ste najbrž velikokrat slišali. In ker je tudi naša prijateljica, nam želi vse najboljše, smo verjeli. No, čeprav si pod besedo ,knjiga' predstavljamo kup potiskanega papirja, vloženega med dva debelejša kosa papirja, je danes njena oblika lahko drugačna, ampak vseeno je še zmeraj naša učiteljica. V pestri množici knjig si vsak izbere tisto, kar mu je všeč, iz knjige pa si zapomni to, kar mu ustreza. Nekomu bo neka knjiga všeč zaradi zanimivih junakov, drugemu bodo všeč opisi pokrajin, tretjega bodo pritegnile napete dogodivščine. Pač odvisno od tega, kaj boste v knjigi iskali. Tam, kjer nekdo najde globoko ljubezen, bo drugi našel sovraštvo; kjer bo nekdo spoznaval, zakaj se je svet razvijal tako, kot se je, bo kdo drugi videl laži in bo slep za vse drugačne poglede na zgodovino. Na to sem pomislil oni dan, ko je naš predsednik vlade zakrakal na svojem telefonu (ne bom napisal, da je čivknil, ker čivkanje zame pomeni nekaj lepega), da je muslimanska sveta knjiga poleg Komunističnega manifesta povzročila največ smrti, trpljenja, zatiranja, osiromašenja in družbene zaostalosti. - Pač taki smo: če bo po gozdu hodil gozdar, bo opazil raznovrstnost drevesnega bogastva; če bo z njim hodil gobar, se mu bo oko ustavilo na množici za koga drugega neopaznih gob; če bo z njima še ptičar, jima bo znal povedati, katere ptice se oglašajo skrite v krošnjah dreves. Človek, ki je poln sovraštva, bo našel sovraštvo v vsaki (tudi sveti) knjigi. Tudi v krščanski. Zato nas ne sme presenetiti, če bo kdaj kak muslimanski predsednik vlade zatrdil, koliko smrti je bilo storjenih v imenu Biblije. Kjer na primer Odrešenik pravi: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.« Ugotavljam, da je tudi šolska ministrica brala. Bolj ali manj površno. Tako si je iz pravljice Zvezdica Zaspanka zapomnila samo tisto misel botra Mesečka: »Kazen mora biti - kazen je vzgojna!« In jo povezala s kaznovanjem srednješolcev, ki so se ji drznili upreti. Še dobro, da ni brala Janka in Metke. Bi na primer zmanjkalo denarja za šolske malice in bi otroke nagnala v gozd: »Znajdite se, deca!« Vas Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 1 5 3 9 2 7 8 6 3 5 9 1 3 2 8 4 2 6 3 7 1 6 5 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ €€ Q Bik ¥ ©© €€€ QQQ Dvojcka ¥¥¥ ©© € QQQ Rak ¥¥ €€€ QQ Lev ¥¥¥ ©© € QQQ Devica ¥¥ ©©© €€ Q Tehtnica ¥¥¥ €€€ QQ Škorpijon ¥ ©© €€ QQQ Strelec ¥¥¥ ©© € QQ Kozorog ¥¥ © €€€ O Vodnar ¥¥¥ ©©© € QQ Ribi ¥¥ ©©© €€€ O Lenart • V Lenaparku ob ŠRC Polena nastaja nov trgovski center Največji del bo zasedla Tuševa prodajalna Lenart očitno postaja zanimiv za vlagatelje: v občini narašča število prebivalcev, gradijo se nova stanovanja, zato v posodabljanju obstoječih objektov ali gradnji novih vidijo računico tudi trgovci. Na gradbišču ob ŠRC Polena raste nov trgovski center. Kot smo že poročali, se je lani iz dotedanjih prostorov v nove preselil Spar, ki je v industrijski coni zgradil velik in sodoben hipermarket, zdaj pa so gradbeni stroji zaropotali še v Lenaparku ob Športno-rekreacijskem centru Polena, kjer naj bi oktobra odprli trgovski center z več kot 2.000 kvadratnih metrov površin. Novogradnja, v kateri bo največje mesto zasedla Tuševa živilska prodajalna, se bo tako pridružila številnim trgovcem, ki že imajo svoje prostore v Lenaparku. Zemljišče v velikosti 7.800 kvadratnih metrov je kupilo ljubljansko podjetje PTC Rent Center, ki je tudi investitor gradnje. Po besedah njihove predstavnice Andreje Trafela trenutno potekajo zemeljska dela za izgradnjo komunalne infrastrukture, gradnja centra pa naj bi bila končana v pol leta. Poleg podjetja Engrotuš bodo v novem trgovskem centru še trije lokali, med njimi tudi gostinski s teraso in otroškimi igrali. Vsakemu od najemnikov bo pripadel ločen vhod s parkirišča, na katerem bo prostora za približno sto parkirnih mest. SD Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! TEDNIK www.tednik.si I GLASBO DO SRCA Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 9. do 15. marca 2021 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2h. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednibi Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Jan Fišer, Videm. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! RJI Í u Štajerski TE DNIK Foto: SD Foto: Dreamstime/M24 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. marca 2021 Naročite Štajerski TEDNIK Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. _____________________________________ | NAROČILNICA ^^TEDNIK [ Ime in priimek:_ [ Naslov:_ \ Pošta:_ 1 Davčna številka:________ 1 Telefon: _ i Datum naročila:_ i Podpis:_ i i - i i i i I i RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. j Osojnikova c. 3 i 2250 Ptuj 1 Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci prireja oddajo Štajerski radioPTUI OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Oddaja bo v sredo, 10. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebookter Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Juršinci. jFATP __i i □cuius SAZAS !L» ■ ¿K dem | soul. Lepi spomini ne bledijo! LITO XXXII , ST. SI Ptuj, 7. >unija 19» CCNA 4 DINAR J F tU ISSN 0MQ—W7t GLASILO SOCIALISTIČNA ZVEZE DIlOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Ctovefc si weto ustvati wm Istra« 31 Kastna raasnic« imamo v Ptuju (stran 4) Urejanj» obrne tja Potekava (stran 7} Kuhurni dnevi it tran 9] Qumdaseilatnik u volanom [stran 111 PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah M -H -7 - — 'itVr-'vi* ......, ' -Wi K*'* I» ■lUisrrsiE n.. ^ ... „ r----------- SL*"™"-1 rw * "L alHmw . ...... i,.,, J * I™-——' ........"J! ¡Sr^ISA nil Milan Kneževič kandidat Rkretarja medobčinsl sveta ZKS Maribor S StJt KOMITEJU OK ZKS PTUJ z nosilci delegatskega sistema! ^^^ajaSatiaa; JasiTzz r. * v11" s t--1"" j«. i t.. J., «ji™» J.-M, „u,,,,^ ......* ■■»< ■»■»• 1.« ¿.¡.¿T, a ilrrri. r up*»*"..... — '---------' >il»lO M< ktf <* ,r I'twiiy m iMUp^ti m Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. c ■o 0 torek • 9. marca 2021 Poslovna in druga sporočila Štajerski , 31 Mali oglasi TOREK 9. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:00 Utrip Ormoža 10:35 Pomurski tednik 11:05 Čista umetnost - marec 11:35 Pogled nazaj 12:00 Ptujska kronika 12:20 Obzornik TV Dravograd 13:25 Glasba za vse 14:10 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (slo.) 18:50 Cista umetnost - marec 19:20 Pogled nazaj 19:40 Rim od bILru 20:00 Ptujska kronika 20:20 Dob. koncert HO Soroptmirt 2019 21:40 Film Carnpus 22:00 Ptujska kronika 22:20 Dob.koncert HD Soroptimist 2018 00:35 Videostrani ČETRTEK 11. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 3:00 Sola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:05 Predstavitev klubov in društev 10:25 Čista umetnost - marec 2021 10:55 Pogled nazaj 11:25 Glasba za vse 12:00 Ptujska kronika 12:25 Dob. koncert HD Soroptimist 2018 14:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 fortal 18:35 Cista umetnost - marec 2021 19:05 Risanke 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 Pogled nazaj SREDA 10. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:05 Obzornik TV Dravograd 10:10 Pomurski tednik 10:40 Glasba za vse 11:10 Čista umetnost-marec 11:40 Različni koraki, enake poti 12:00 Ptujska kronika 12:20 Pogled nazaj 12;40 Utrip Ormoža 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Čista umetnost-marec 19:25 Pogled nazaj 19:45 Potovanje na luno 20:00 Ptujska kronika 20:25 Deček in njegov pes 22:00 Ptujska kronika 22:25 Predstavitev klubov in društev 00:05 Videostrani 21:15 Vstop ni prepovedan 22:00 Ptujska kronika 22:25 Zadnji človek na svetu Ptujskfl IdcvMja PcTV T: 031 684608. ¡nfo@pctv.ly.www.pctv.lv ^ tclcmach h 1 [ »Ihlull Te sfcl STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče v teži od 25 do 250 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. MEHANIZACIJA KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA V kratkem času sta nas mnogo prerano zapustila Danilo Arnuš IZ SESTRŽ 2 f23. 2. 2021 Leopoldina Bedenik S PODLOŽ 60 f3. 12. 2020 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ob njunem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam nudili tako čustveno kot materialno podporo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ohranite ju v lepem spominu. Vsi njuni najdražji Štajerski , v digitalni knjižnici: www. d lib. s MALE OGLASE, G IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ! 749 34 1i ali marjana.pihler@radio-tadnlk.si, Ihodno pokličite. Siajej-sla TEDNIK mafda.segula@rad!irfednik.s!, tel. 02 tel. 02 749 34 10, za večje objave pred Štajerski T E D INI [K ^^ www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV bližini Pragerske-ga je druga letošnja prometna nezgoda s smrtnim izidom na območju mariborske policijske uprave. odpeljan je bil na zdravljenje v UKC Maribor. 71-letnemu vozniku drugega vozila ni bilo pomoči, umrl je na kraju nesreče. Voznik tovornega vozila jo je odnesel brez poškodb. Za razjasnitev okoliščin nesreče so policisti odredili izdelavo nekaterih izvedeniških mnenj. Petkova tragična prometna nesreča je bila tretja v seriji nesreč na širšem ptujskem območju v minulem tednu. V torek sta v Skorbi, na glavni cesti Hajdina-Maribor, trčili dve vozili, poškodovane so bile štiri osebe. Dan kasneje je na avtocesti malo za Ptujem, v bližini Gerečje vasi, pod tovornjak zapeljalo reševalno vozilo, za konec tedna pa se je pri Pragerskem zgodila še nesreča z najbolj tragičnimi posledicami, izgubo življenja. MZ * C? *c? 3 .. &t g» C? o 'o: o 1 O P* e? t?* ** t Ca : O O Rojstva: Brigita Bukovec, Bukovci 174, Mar-kovci - deček Jan; Andreja Divjak, Črešnje-vec 136, Pragersko - deček Jakob; Jasmina Pravdič, Osek 67, Sveta Trojica v Slovenskih goricah - deklica Lisa; Sanja Kozel, Ulica Šer-cerjeve brigade 24, Ptuj - deček Teo; Tamara Krajnc - deček Tevž; Nuša Ratej - deklica; Melanija Vegelj - deček Noel; Ines Bezjak -deček; Bojana Špiljak - deček Erik; Nataša Miteva - deček Filip; Polona Rebernak Lipoglav - deček Lovro. 4 o C o C * _£2 B' c>» o . 10 « 0 *)3- * rTCS Če na 40 mučenikov dan (10. 3.) zmrzuje,{ še 40 mrzlih noči prerokuje. Danes bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo več popoldne. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 14 °C. V sredo bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan bodo nastale posamezne plohe. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 09.03.2021 10.03.2021 * ¿g. -1 ■fiNjgfl -1 -1 fl 4 ~ I 5 Dopoldan Dopoldan □opoldan Dopoldan 8 8 11 14 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan /> Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: CG Foto: CG Foto: CG Vir: ARSO