• PROTESTNO ZBOROVANJE DELAVCEV GORENJA
Podobno kot delavci drugih TOZD tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje so tudi delavci temeljnih organizacij hladilniki in štedilniki prekinili delo in se zbrali na protestni demonstraciji.
Številnim protestnim zborovanjem, na katerih delovni ljudje najostreje obsojajo ravnanje avstrijskih oblasti z našo narodnostno skupnostjo na avstrijskem Koroškem, so se pridružili tudi v velenjski občini.
Pretekli petek so se sešli na protestno zborovanje delavci vseh šestnajstih temeljnih organizacij združenega dela in skupnih služb tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
„Sprašujemo se," so poudarili na zborovanju delavcev TOZD hladilniki in štedilniki, „zakaj preštevanje in čemu!? Ali ne bi bilo mogoče bolj umestno, da se namesto koroških Slovencev in gradiščaniskih Hrvatov prešteje „druga" stran; ki širi neonacistične ideje. Mogoče bi se ob takšnem preštevanju le zbudila demokratična Avstrija! ? "
Obsodili so metode zastrahovanja in nasilja, ki se izražajo v odstranjevanju dvojezičnih napisov, izvajanju nasilja nad zavednimi Slovenci, razstrelitvi spomenika koroškim partizanom in v žalitvah odlikovanih koroških partizanov.
„Delovni ljudje, narodi in narodnosti Jugoslavije," so odločno poudarili delavci Gorenja, ,,ne moremo privoliti v nikakršno odstopanje ali revizijo državne pogodbe, ki bi težila k poslabšanju položaja manjšin in k
uzakonitvi njihove neenakopravnosti v avstrijski družbi. Najodločneje protestiramo zoper uzakonitev diskriminacije na škodo slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in zoper kršitev državne pogodbe."
Z vseh zborovanj so delavci Gorenja poslali posebno pismo koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, s katerim jim želijo, kot so zapisali, odkrito pokazati, da jim ni vseeno, kako bo rešen problem obeh manjšin. V pismu jim izražajo vso podporo pri uresničevanju pravic iz 7. člena državne pogodbe. „Naj vam bo v oporo spoznanje, da se za krivicami, kijih danes doživljate, ne skriva Avstrija, marveč so to samo šovinistične in neonacistične sile, ki bi želele zagospodariti Avstriji in nad vami. Te sile pa niso tako močne, da jim koroški Slovenec in gradiščanski Hrvat ne bi mogla kljubovati in jih preživeti," pravi v pismu več kot 7000 delavcev velenjskega Gorenja.
Delavci Gorenja so z zborovanja poslali tudi protestni pismi avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu in na avstrijski konzulat v Ljubljani. V pismih pozivajo zdrave sile v Avstriji, naj se ne pustijo zavajati maloštevilnim pripadnikom šovinizma in neonacizma, marveč naj storijo vse za izpolnitev pravic iz državne pogodbe.
• PROIZVODNJA V ŠOŠTANJSKI TERMOELEKTRARNI JE BILA DOSLEJ NAD PRE-DVIDENO
Letos bodo proizvedli najmanj 10% več električne energije kot določajo načrti
Letos bodo pokurili že tri milijone ton velenjskega lignita
V prvih stedmih mesecih letos so v Termoelektrarni Šoštanj, temteljni organizaciji združenega dela Rudarsko elektroenergeitskega kombinata Velenje, proizvedli 1 milijardo 509 milijonov kWh električne energije, kar je 13,3 % več, kot določa proizvodni načrt oz. energetska bilanca. Po ocenah bo tudi avgustovska prizvanja znatno nad predvideno. S planom je predvidena proizvodnja 199 milijonov kWh električne energije, proizvedli pa je bodo okrog 230 milijonov kWh.
Z energetsko bilanco je v Termoelektrarni Šoštanj za leto 1976 predvidena proizvodnja 2 milijardi 400 milijonov kWh električne energije, če pa bo šlo vse po sreči, bodo načrte presegli za okrog 10 %.
Na rekordno proizvodnjo v šoštanjski Termoelektrarni so vplivale take velike potrebe po električni energiji iz termoelektrarn (zaradi sušnega obdobja), visoka obratovalna pripravljenost največjega 275 MW bloka ter
tudi sprotne zadostne pošiljke velenjskega lignita. Ob tem velja posebej poudariti, da dajejo že nekaj časa v Termoelektrarni Šoštanj poseben poudarek sprotnemu preventivnemu vzdrževanju naprav; kjer je to mogoče opravljajo remonte med obratovanjem, s tem pa skrajšujejo tudi čase remontov. Za letos načrtovani redni letni remonti so že opravljeni; na 75 MW bloku je trajal remont mesec dni, na največjem 275 MW bloku na samo 14 dni, kolikor je bilo
že vnaprej predvideno. Načrtujejo pa za leto 1977 nekaj daljši redni letni remont na tem bloku. Sprotno preventivno vzdrževanje, kar je omogočilo tudi večje število zaposlenih strokovnjakov, se odraža v tem, da je bilo letos polovico manj izpadov 275 MW bloka, kakor lani, v prvem polletju so bili samo 3 daljši izpadi.
Letos bodo v šoštanjski Termoelektrarni pokurili okrog 3 milijone ton lignita, do konca julija so ga že 1,950.000 ton. Vse doslej ni bilo težav okrog oskrbe z lignitom; kljub proizvodnji, ki je nad predvideno, se v zadnjem času večajo zaloge lignita, ki naj bi zagotovile nemoteno obratovanje in proizvodnjo električne energije tudi v zimskih mesecih.
27. avgusta — Leto XII. — Št. 32 (341) — Cena 3 din
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^

Komentar tedna
Za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate ni miru. Prej lahko rečemo, da so bili prav v teh dneh izpostavljeni še večjemu pritisku avstrijskih nacionalšovinističnih sil, temu pa se je pridružila tudi žandarmerija, ki je z nezaslišano brutalnostjo „mirila" koroške Slovence, ki so le opazovali zborovanje brambovcev.
Avstrijski kancler je javno obljubil, da bodo ugotovili vzroke za brutalno ravnanje policistov. Bomo videli, če bo uradna Avstrija držala besedo. Doslej jo je le malokrat. Nikoli pa tedaj, ko je bilo potrebno izpolniti določila državne pogodbe.
Čas pa neusmiljeno teče.
Še nekaj tednov in Avstrija bo pričela s preštevanjem manjšin. Kljub njihovi volji, kljub temu, da se nad tem dejanjem zgražajo tudi v demokratični avstrijski jav-
vsak gospodar brani svojo domačijo že pred svojim pragom. Naša narodova duša pa živi tudi na avstijskem Koroškem. Protestira cela Jugoslavija, vse bolj pa postaja očitno še nekaj, o čemer doslej nismo govorili
nosti, nameravano dejanje pa obsojajo tudi drugod po svetu. Komentar o nepremišljeni potezi uradne Avstrije je prišel celo iz daljne Mehike.
Protestirajo tudi Slovenci v domovini. Protestirajo, ker
tako na glas: namreč, da ni prav nobene razlike v tem, da odreka makedonski manjšini pravice bolgarska vlada ali avstrijska koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom. Bi potemtakem lahko dejali, da se uči Dunaj
od Sofije in obratno?
Kakor koli že, Jugoslavija ne bo nikoli pozabila na dele svojega telesa. Prav zato tudi javno in glasno zoprvujemo vsem oblikam pritiska, najsi prihajajo z leve ali desne. Hkrati s tem pa opozarjamo uradno Avstrijo, da preveč popušča nacionalšovinistič-nim silam, ki ne na koncu najprej ogrožajo prav njeno demokratično in deklarirano naravnanost. Silam torej, ki so nam še vse preveč dobro v spominu, ki so zanetile drugo svetovno morijo, ki so bile poražene, očitno pa ne povsem zatrte.
V sosednji Avstriji dvigujejo glavo, uradna Avstrija pa tega ne vidi - ali noče videti.
MILAN MEDEN
• SPREJEM ZA ČASTNIKA
VELENJE, 24. 8. - Predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank in predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun sta skmjaj s predstavniki oddelka za ljudsko obrambo in družbenopolitičnih organizacij sprejela nova častnika JLA Franca Hudomala in Bogdana Cavnika. Franc Hudomal je končal 26. razred letalske vojne akademije v Zemuniku pri Zadru in je bil peti po uspehu, Bogdan Cavnik pa je uspešno opravil 29. razred Vojaške akademije kopenske vojske v Beogradu. Oba sta po končanem šolanju postala podporočnika v JLA. Predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun je na sprejemu poudaril, da je naša občinska skupnost ponosna nad pravilno odločitvijo 'staršev, ki so sinova napotili na šolanje v vojaško akademijo in nad tem, da se vedno več mladeničev odloča za vojaški poklic Mladima podporočnikoma je izročil darila in zaželel, da prizadevno opravljata službo v JLA.
B Do 23. avgusta smo v občini Velenje vpisali že 45,500.6!il din posojila za ceste:
AKCUO
BOMO ZAKLJUČILI 15. IX. 1976
Velenje, 24. avgusta — Na današnji seji občinskega štaba za vpis posojila za ceste, vodil jo je predsednik Nestl Žgank, so ocenili dosedanji potek te družbenopolitične akcije v Šaleški dolini. Po zbranih podatkih smo v občini Velenje zbrali do 23. avgusta skupaj že 45,500.611 dinaijev republiškega posojila za ceste. Delovni ljudje so vpisali 33,745.396 dinaijev posojila za ceste; obrtniki, kmetje in upokojenci 2,226.615 dinarjev; delovni kolektivi pa iz dohodka temeljnih organizacij združe nega dela 9,528.600 dinaijev.
Predsednik štaba Nestl Žgank je pohvalil organizatorje akcije vpisovanja republiškega posojila za ceste v Šaleški dolini, ki smo ji dali v občini Velenje vse obeležje široke družbenopolitične akcije. Znova se je pokazalo, kaj pomenijo neposredni stiki in dogovarjanje z delovnimi ljudmi in občani, ki so tudi tokrat, podobno kot že neštetokrat doslej, izkazali visoko zavest.
Treba pa je akcijo čimprej pripeljati do konca. Najpozneje do 15. septembra morajo vsi delovni kolektivi izpolniti dogovorjene obveznosti. Zbrati je treba le še nekaj nad 4 milijone dinarjev, da bi tudi tisti, ki so „pod planom", izpolnili svojo obveznost. Ob doslej izkazani politični zrelosti v akciji ta zadnja naloga nc .i smela biti pretežka.
Letošnji 15. september mora postati v občini Velenje dan, ko bomo lahko ugotovili, da smo prav vsi izpolnili skupno dogovorjene naloge in obveznosti v akciji vpisovanja republiškega posojila za ceste.
KLUB SAMOUPRAVLJAVCEV VELENJE
ODPRTA VPRAŠANJA
Delegati skupščine Kluba samoupravljavcev v občini Velenje so sprejeli program dela kluba za jesensko obdobje. Ena od glavnih nalog kluba v tem obdobju je, Vključitev v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu.
Prva faza javne razprave o zakonu, ki je v TOZD v glavnem zaključena, je zajela širok krog ljudi in jih spodbudila k razmišljanju. Ker se v tako široki razpravi ni bilo mogoče spuščati v vse podrobnosti osnutka zakona o združenem delu, so gotovo ostala še odprta vprašanja, ki jih bomo morali v nadaljevanju razprave razčistiti in najti odgovore. Izvršni odbor Kluba samoupravljavcev si je ob tem zastavil nekatera vprašanja:
1.	Ali so ocene samoupravne organiziranosti TOZD, ki so bile obravnavane obenem z osnutkom zakona in podane kot osnova za razpravo, dejansko zajele bistvena vprašanja, ki jih postavlja zakon, in ali je bila iz obravnave vidna razlika med določili zakona in trenutnim stanjem..
2.	Vprašanja medsebojnih ekonomskih odnosov - dohodkovne solidarnosti - so osnovna vprašanja, katerih razrešitev nakazuje zakon. Ob tem se postavlja vprašanje, ali so bila v prvem krogu razprave ta vprašanja dovolj poglobljeno obravnavana in ali je bilo zajeto bistvo odnosov, ki jih narekuje ustava in osnutek zakona o združenem delu.
3.	Ali so morda samouprav-ljavci v razpravi o organiziranosti izhajali preveč iz obstoječega stanja, ki ni vedno optimalno, in iskali le način, kako bi obdržali obstoječe stanje in ga le z manjšimi popravki formalno, ne pa vsebinsko prilagodili načelom, ki jih postavlja zakon.
4.	Sprejem zakona o združenem delu in ob tem sprejem posameznih izvedbenih zakonov ima kot nujno posledico spremembo vseh internih samoupravnih aktov, tako v TOZD kot drugih samoupravnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih.
Odnosi in razmerja, ki jih postavlja zakon, morajo najti svoj odraz v vseh internih pred-
pisih in samoupravnih aktih vseh subjektov naše družbe.
To spoznanje bi moralo biti rezultat javne razprave. Zato bi morali že v javni razpravi postaviti osnovna načela, ki jih morajo ti akti zajemati, da bomo v roku, ki ga postavlja zakon, dejansko lahko kvalitetno izvršili naloge na tem področju.
5. Družb ena lastnina vseh sredstev in dohodka je osnovni družbenoekonomski odnos, ki ga natančno precizira zakon. Iz tega odnosa izhajajo tudi določila o svobodni menjavi dela in določila v zvezi z delitvijo dohodka, za pokrivanje vseh področij družbene reprodukcije, tako enostavne in razširjene reprodukcije v celotnem združenem delu, osebne in skupne porabe. Na področju delitve dohodka nam mora priti v zavest, da moramo v delitvi postaviti takšna razmeija, ki bodo dejansko razrešila tudi delovanje krajevnih skupnosti, SIS in opravljanje nalog družbenopolitične skupnosti.
Celotna poraba ima^vojo osnovo le v doseženem dohodku, merila delitve dohodka pa morajo zagotoviti soodvisnost med vsemi oblikami porabe in dohodkom in zagotoviti normalen razvoj vseh dejavnosti v skladu z družbeno produktivnostjo.
Klub samoupravljavcev bo v začetku septembra organiziral razprave in diskusijo o teh in podobnih vprašanjih. Da bi bile te razprave dejansko odraz vprašanj, ki se porajajo o razmišljanju o zakonu o združenem delu, pozivamo najširši krog delovnih ljudi in posamezne organizacije, da posredujejo izvršnemu odboru kluba vprašanja, ki so se pojavila kot rezultat razmišljanj, da bi ob predvideni vključitvi v razpravo dejansko zajeli bistvo vprašanj in skušali s skupnimi močmi najti ustrezne odgovore.
Vsa vprašanja posredujte pismeno na naslov: Kljub samoupravljavcev Velenje, Delavska univerza - Titov trg 1 ali osebno na Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje, telefon 850-154.
IZVRŠNI ODBOR
KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV VELENJE
PREDSTAVNIKI RK ZSMS NA OBISKU V VELENJU
Priprave na volilno-programske konference
Čeprav smo v času počitnic in dopustov, torej dokajšnjega mrtvila, potekajo na Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Velenje intenzivne priprave za nadaljnje delo. Prejšnji teden so O K obiskali predstavniki ZSM Slovenije na posvetu, kjer so se pogovorili o pokongres-nem obdobju v OK, na drugi strani pa o pripravah na volilne konference, ki v tem času potekajo na nivoju republike in vseh občinskih konferenc. Namen tega srečanja je bil, da bi uskladili termine, do katerih je treba organizirati konference po vseh osnovnih organizacijah in potem skupno konferenco.
V tem času torej potekajo v vseh OO postopki evidentiranja, tako za organe osnovnih organizacij kot tudi organe OK. Evidentirati je namreč treba predsednike in predstavnike posameznih komisij v vseh občinskih konferencah širom Slovenije. Zaradi počitniškega obdobja so vse osnovne organizacije nekoliko zakasnile, vendar pa bodo poskušale v obdobju do konca avgusta vse zamujeno nadoknaditi in tako postopek evidentiranja tudi zaključiti. Temu pa bo sledil še kandidacijski postopek za predsedstva osnovnih organizacij in občinske konference. Poleg kadrovskih priprav, ki morajo biti temeljito izvedene, pa občinska konferenca pripravlja tudi nov program. Prizadeva si, da bi v njem bili izraženi interesi vseh mladih, tako tistih v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah kot tudi šolah.
Hkrati s pripravami na novo obdobje, je občinska konferenca dolžna pregledati in kritično oceniti delo v pokongresnem obdobju. Kaže, da se je na področju družbenopolitičnega dela storilo premalo, na področju mladinskih delovnih akcij pa je občinska konferenca lahko zelo zadovoljna. Velenjski brigadirji so v preteklem in letošnjem letu sodelovali v vseh republiških in zveznih delovnih akcijah, številne pa so bile tudi lokalne delovne akcije. Lansko leto je bilo teh precej na potresnem območju
Kozjanskega, letos pa v samem Velenju. V teh akcijah so sodelovali mladi iz gimnazije ter tako opravili obvezno počitniško prakso.
Veliko več bi verjetno morali storiti na področju mladih v delovnih organizacijah. Področna konferenca mladih je namreč bila premalo aktivna. Zelo delovni pa so bili mladi po krajevnih skupnostih in mladi v izobraževanju. V prihodnosti bo treba več storiti tudi na področju mladinskega turizma in to dejavnost okrepiti. Vsekakor pa bo nujno tudi tesneje povezati z vsemi ostalimi organizacijami, kjer se združujejo mladi; zlasti s taborniškimi organizacijami in organizacijo ljudske tehnike. Glavno vlogo pri tem bo moral odigrati koordinacijski odbor. Občinska konferenca je pripravila tudi posvet vseh predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ZSM, na katerem so se temeljito pogovorili o nalogah, ki mlade čakajo v naslednjem obdobju. Hkrati pa je bil to tudi dogovor k lažjemu skupnemu delu, da bi določene naloge lahko vsi pravočasno izpolnili.
Priprave na novo obdobje so torej temeljite. Pred OK ZSM Velenje stojijo nove naloge in novi načrti. Načrtovano pa bo mogoče uresničiti le s kvalitetnimi vodstvi in angažiranostjo vseh mladih.
M.VOVK
ZADNJE mri PO SVETU...
r ♦
• ZBOR, KI BO PRIŠEL
V ZGODOVINO
Peta konferenca šefov držav ali vlad neuvrščenih dežel, ki se je minuli teden končala v Colombu, je še vedno predmet številnih komentarjev in odmevov v svetovnem tisku.
„To je bil dogodek izjemnega zgodovinskega pomena," je dejal predsednik republike Josip Broz Tito po vrnitvi iz Colomba.
„Naša pričakovanja glede njenega uspeha so se v celoti izpolnila. Prepričani smo, da bo konferenca pozitivno vplivala na mednarodne odnose. Preučili smo vsa pomembnejša vprašanja današnjega sveta, posebno pozornost pa smo posvetili gospodarskim vprašanjem, oziroma spremembi krivičnih mednarodnih ekonomskih odnosov."
In vendar so bili ves čas prisotni različni poskusi, da bi vplivali na neuvrščene pred in med njihovim najvišjim zborom.
„Vse so poskušali," je dejal v zvezi s tem predsednik republike Tito, „da bi razbili enotnost gibanja ali pa ga podredili politiki drugih mednarodnih čini-teljev. Toda konferenca je še bolj okrepila enotnost neuvrščenih dežel.'
Zadovoljstvo v krogih dežel - udeleženk konference ni brez osnove, saj je Colombo s svojimi temeljnimi dokumenti, govori šefov dele-
gacij in drugim gradivom izjemen kažipot v prihodnost.
Konferenca je v politični in ekonomski deklaraciji ter akcijskem programu potrdila svojo vizijo sveta, ki se je oblikovala v zadnjih letih in ki jo je po splošnem prepričanju naj popolneje izrazil v svojem govoru jugoslovanski predsednik.
Neuvrščeni ponujajo drugim sodelovanje na načelih enakopravnosti, pri tem pa stremijo k svetu, ki ne bo razdeljen na bloke in v katerem ne bo prostora za različne pritiske, vsiljevanje tuje volje ali vmešavanje v notra-. nje zadeve drugih.
To še posebej velja za
gospodarske odnose, ki so sedaj izrazito krivični za dežele v razvoju (med njimi pa je velikanska večina neuvrščenih) in ki onemogočajo učinkovit družbeni in gospodarski razvoj.
Hkrati, ko ponujajo sodelovanje (in odklanjajo konfrontacijo) drugim, so neuvrščeni po Colombu trdo odločeni, da to sodelovanje pomembno okrepijo tudi med seboj.
Zaradi tega so sprejeli tudi več konkretnih ukrepov (med njimi tudi spremembe v sestavi in delovanju koordinacijskega biroja, ki je že doslej usklajeval njihovo delovanje) na vseh področjih. Pri tem so lahko gradili tudi že na nekaterih izku šnjah
jLJL
YUC0SLAVIA

Člani jugoslovanske delegacije (predsednik Tito, Stane Dolanc, Miloš Minič in Berislav Šefer) na eni izmed sej na peti konferenci neuvrščenih držav v Colombu
(denimo na področju informiranja) dosedanjega učinkovitega medsebojnega sodelovanja.
Pomembna so tudi stališča neuvrščenih kar zadeva razorožitev in popuščanje napetosti. Glede prvega menijo, da morajo vse dežele vložiti dodatne napore, da bi se začela dejanska razorožitev, ne pa nadaljevala oborožitvena tekma. V zvezi s tem predlagajo tudi sklicanje posebnega zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov.
Neuvrščeni pozdravljajo popuščanje napetosti, vendar pa menijo, da je nepopolno, saj ne zajema vseh celin in tudi ne vseh dežel — še vse preveč je omejeno samo na oba bloka oziroma velesili.
Zato terjajo neuvrščeni v svojih dokumentih iz Colomba razširitev miru in varnosti na vse (konkretna predloga zadevata, denimo, Sredozemlje in Indijski ocean) in ne samo nekatere.
Hkrati obsojajo vse oblike pritiska in nadvlade ter vsiljevanja tujega vpliva in še posebej preostanke kolonia-lizma ter rasizma.
Svetovni tisk je seveda sprejel zaključke pete konference predsednikov držav ali vlad neuvrščenih dežel različno kakor je komu ustrezalo v konceptu njegove globalne politike.
Tako, denimo, sovjetski tisk prenaša in pozdravlja samo protiimperialistične vidike, zamolči pa druge, ravno tako pomembne, medtem ko nekateri zahodni časniki predvsem poudarjajo razlike in spore med neuvrščenimi in zanemarjajo ostalo.

ŽELEZNICE - Za bežen prelet lanskega poslovanja prevozniških organizacij v Jugoslaviji kaže, da smo priča pravi ekspanziji cestnega prevoza potnikov in tovora. Prav tako pa je iz podatkov razvidno, da je železniški promet v čedalje bolj podrejenem položaju, saj, ne da se sooča le z izgubami, temveč tudi z zmanjšanjem prometa. Po podatkih jugoslovanskega zavoda za statistiko, so lani avtomobilske prevozniške organizacije pre-
peljale 885 milijonov potnikov, kar je 7 odstotkov več kot predlani, po cestah pa'sp prepeljale tudi 83,4 milijona ton blaga, kar jt za 2,8 milijona ton več k predlani. Številke v železniškem prometu pa kažejo ' na zmanjševanje prometa. Leta 1972 so na primer jugoslovanske železnice prepeljale 141,2 milijona potnikov, lani pa le še 129 milijonov. Podobna je slika kar zadeva tovorni promet po tirih. Lani so JŽ prepeljale 77,6
...IN DOMOVINI
REKLI S ©TE DNI:
MARJAN BRECEU:
Uveljavljanje načel novega zakona o združenem delu povezujemo tudi z uveljavljanjem novega sistema družbenega planiranja. S planiranjem svojega družbenega razvoja na osnovi realnega dohodka, ki ga temeljne organizacije združenega dela dosegajo na trgu, bo namreč mogoče zagotoviti skladen razvoj celotne družbene reprodukcije in s tem možnosti za uresničevanje vseh potreb in interesov delovnih ljudi v pogojih stabilnega gospodarjenja.
FRANC ŠETINC:
—	Titova pobuda je zmerom učinkujoča za velike družbene in druge premike. Tudi duhovne. Tudi za preusmeritev razvoja, zgodovine. Zakaj avantgarda mora biti najprožnejša in najtrdnejša vzmet napredka, a tudi sama se mora znati prilagajati spremembam, če noče, da je dohodki ne potisnejo proti repu zgodovine. Prav v tem je dialektika naše partije, ki se je znala vedno, zlasti pa ob premenah časa in velikih dogodkov, zavarovati pred največjo izmed vseh nevarnosti: pred lastno birokracijo, pred odtujitvijo od lastnega delavskega razreda.
FRANC ŠALI:
—	Ne glede na to, ali gre za izobraževanje ob delu ali za t i. redno šolanje pa zaželenih premikov v odpiranju možnosti vsem za vsestranski osebni razvoj še dolgo ne bomo dosegli, če ne bomo spremenili materialnega odnosa do šolstva. Sedaj, ko načrtujemo naš srednjeročni socialistični samoupravni razvoj in se hkrati zavzemamo za stabilizacijo, bi nam moralo biti jasno, da vsega ne bo mogoče doseči brez večjega odmeijanja materialnih sredstev za razvoj človeka, njegovo izobrazbo, znanje, kulturo, zdravje ter socialno varnost.
milijona ton toyora, predlani pa 81,5 milijona ton. Ce ne bi ^bilo tako imenovanega razsutega tovora, ki je neprimeren za cestni prevoz, bi bil položaj še slabši, čeprav je sicer tak že tudi sedaj.
LETOVANJE - Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva Prištine poklanja precejšnjo pozornost letovanju najmlajših prebivalcev Kosova. Tako bo letos več kot 600 otrok brezplačno letovalo v Beči-čih in še nekaterih drugih obmorskih letoviščih.
"AVTOMOBILI - Na seji delavskega sveta združe nega podjetja metalne industrije UNIS iz Sarajeva so sprejeli odločitev o graditvi druge fa^e tovarne avtomobilov v Sarajevu. Naložba bo veljala 147.215.000 dinarjev, del sredstev pa bo prispevala tudi zahodnonemška tvrdka
Volkswagen. Graditev naj bi bila sklenjena do konca tekočega leta, tako da bo lahko tovarna v prihodnjem, letu izdelala 15.000 osebnih avtomobilov tipa »golf. Po predhodno sklenjenih dogovorih s Volkswagnom bo sarajevska tovarna avtomobilov leta 1980 lahko letno naredila 60.000 avtomobilov.
GLASILA - V zadnjih nekaj letih so v SAP Vojvodini naredili pomemben korak na področju razširjanja informiranja in uvaja nja različnejših oblik obveščanja delovnih ljudi in občanov. Trenutno izhaja v Vojvodini 180 listov temeljnih in organizacij združenega dela v skupni nakladi 240.000 izvodov, prav tako pa so precej razšiijene tudi druge oblike informiranja delavcev, kot so oglasne table, lokalne radijske postaje.
RADIO
VELENJE UKV frekvenca
HH^HHH 88,9 megahercev
Oddaje: v četrtek ob 15.30, v nedeljo ob 10. uri
PREDVOLILNO SEJO TOVARNIŠKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V VELENJSKI TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE«
irama
4 Komite tovarniške konference Zveze komunistov tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje je na zadnjih dveh sejah •obravnaval priprave na bližnjo volilno sejo tovarniške konference .Zveze komunistov velenjskega »Gorenja" ter polletne dosežke • gospodarjenja in oceno gospodarske rasti do konca leta 1976.
v	pfiprave na volilno
Sejo tovarniške konference zk vključiti prav vse Člane zk v
lenjskem »gorenju"
Bližnja volilna seja tovarniške onference Zveze komunistov varne gospodinjske opreme ■„Gorenje" Velenje mora predstavljati, kot so poudarjali razpravljavci na seji komiteja, znova premik v delu Zveze komu-"nistov v velenjskem „Gorenju".
v	priprave. na volilno sejo je treba vključiti prav vse osnovne organizacije ZK in vse komu-tfiiste, ki morajo obravnavati | gradivo za sejo ter predlog stališč in sklepov.
Zveza komunistov v tovarni ispodinjske opreme „Gore-nje" Velenje je v lanskem letu \ Sprejela akcijski program za utrjevanje in poglabljanje samo-
upravljanja in samoupravnih odnosov. Komunisti so si še posebej prizadevali za ureditev odnosov na relaciji temeljna organizacija združenega dela — delovna organizacija - sestavljena organizacija združenega dela „Gorenje" in njihova zasluga je, da je stekla akcija poglabljanja samoupravnih odnosov. Volilna seja tovarniške konference ZK bo zdaj priložnost za oceno opravljenega dela ter istočasno za sprejem novega akcijskega programa Zveze komunistov, ki naj zagotovi dosledno in celostno uresničitev srednjeročnega načrta razvoja, ki gaje sprejelo in potrdilo vseh 7.000 delavcev tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje. Seveda pa ostaja tudi še za naprej naloga poglabljanja samoupravljanja in samoupravnih odnosov ob upošte-
SKUPŠČINAV OBČINE VELENJE
VPRAŠANJA DELEGATOV IN ODGOVORI
vprašanje:
p Občani Družmiirja - Gaberk smo preko svojih delegatov že |opozaijali na pereč problem fcestne povezave s Šoštanjem in Velenjem. Cesta v Družmitju se že ruši, zgradbe ob cesti so močno poškodovane in grozi nevarnost, da se zrušijo na cesto. Na cesti ni postavljenih opozorilnih znakov, vse to pa bo lahko nekega dne usodno tudi za človeška življenja. Po obstoječi poškodovani cesti vozijo tudi avtobusi delavce v službo in šoloobvezne otroke, kar pa bo onemogočeno, če se cesta močneje poškoduje. Kljub našim opozorilom in stanju, [kakršnega smo navedli, ostaja vsa stvar še vedno samo pri obljubah.
Zahtevamo, da se ta problem, ki je v interesu vseh občanov takoj reši. (Vprašanje stavila delegacija krajevne upnosti Družmiije-Gaberke).
ODGOVOR
; Izvršilni odbor samoupravne komunalne skupnosti občine Velenje je razpravljal o delegatskem vprašanju delegacije krajevne skupnosti Družmirje -Gaberke o cestni povezavi EDružmirja-Gaberk s Šoštanjem in Velenjem na sejah dne 10.6.1976 in 28.6.1976. 5 Na prvi seji je izvršilni odbor SIKS zahteval, da pregleda stanje obstoječe cestne povezave idzorni organ, ki nadzira drževanje občinskih cest. Po ročilu nadzornega organa je obstoječa cestna povezava dejansko nevarna za uporabnike cest. Nevarnost povzročajo tudi obstoječi objekti ob cesti, ki se zaradi rudarskih del počasi rušijo.
T Za gradnjo nadomestne ceste je založen REK Velenje, ki izvaja rudarska dela. REK Velenje namerava urediti Goriško cesto v Šoštanju za neposredno povezavo Družmirja-Gaberk s Šoštanjem in naprej proti Velenju. Tudi ta rešitev bo začasna, dokler ne bo izdelana
cestna povezava naselij severno od premogovnega območja.
(Odgovor je dala Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje).
VPRAŠANJE:
Kdaj bo zgrajena 4. osnovna šola v Velenju?
(Vprašanje je postavil delegat zbora krajevnih skupnosti).
ODGOVOR:
Na delegatsko vprašanje „Kdaj bo zgrajena IV. osnovna šola", ki ga je postavil delegat zbora KS na seji občinske skupščine Velenje dne, 9.7.1976 odgovarjamo sledeče:
Vsa sredstva, ki se stekajo namensko za investicije v izobraževanje, so 100% porabljena za te namene. Za dokončanje IV. osnovne šole bi v celoti rabili še din 24,000,00 din. Do konca letošnjega leta bomo z redno prispevno stopnjo po družbenem dogovoru zbrali 7,720.000,00 din in iz sredstev samoprispevka, ki se zbira pri KS cca 6,000.000,00 din.
V	sedmih mesecih letošnjega leta se je tako nabralo pri Občinski izobraževalni skupnosti Velenje 4,500.000,00 din in pri krajevnih skupnostih (po podatkih iz oddelka za finance) ca 3,000.000,00 din. Del sredstev js tu namenjenih tudi za investicije v otroško varstvo.
V	kratkem bomo lahko prijavili investicijo in podpisali pogodbo z, izvajalcem, torej le v višini zagotovljenih sredstev 7,500.000,00 din.
Pripominjamo, da računamo tudi na sredstva, ki naj bi dotekala po 23. členu družbenega dogovora, po katerem naj bi delovne organizacije iz ustvarjenega dohodka kot pogodbeno obveznost združevale sredstva za sofinanciranje objektov vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva in sicer: 1 %od mase bruto OD, 2 % od amortizacije in ostanka dohodka in 0,1 od nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Ce bodo torej delovne organizacije spoštovale družbeni dogovor, bo možno realizirati investicijo v celoti, v nasprotnem primeru pa le delno in z zakasnitvami.
IV. osnovna šola bo, glede na dosedanji dotok sredstev predvidoma zgrajena za začetek šolskega leta 1977/78.
(Odgovor je dala Občinska izobraževalna skupnost Velenje).
vanju vsebine zakona o združenem delu.
Bližnja volilna seja tovarniške konference ZK bo ocenila tudi sedanji gospodarski trenutek tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje in posameznih temeljnih organizacij združenega dela, posebej pa tudi ukrepe, ki naj bi zagotovili zanesljivejše gospodarjenje in poslovanje v prihodnje. Pri tem bodo, kot je mogoče pričakovati, namenih posebno pozornost pregledu stabilizacijske aktivnosti in dosežkov na področju produktivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja, planiranja in odgovornosti. Ocenili bodo tudi dosežke in trenutno stanje na področju kadrovske
politike, tako v temeljnih organizacij združenega dela kot v delovni organizaciji.
VSEH STABILIZACIJSKIH NALOG ŠE NISO USPELI URESNIČITI
Sicer ni naključje, da je komite tovarniške konference Zveze komunistov tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje svojo zadnjo sejo v celoti namenil obravnavi trenutnega gospodarskega stanja in nalog. Razlogov za to, da je tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje sklenila polletno poslovanje z izgubo, je več. Ob tem posebej opo-
zarjajo, da doslej še niso uspeli uresničiti vseh nalog, ki so sijih bili zastavili s stabilizacijskim programom. Ce bi v večji meri izkoristili možnosti za boljše gospodarjenje znotraj delovne organizacije, bi bili nedvomno polletni dosežki ugodnejši.
Po izdelkili velenjskega „Go-renja" je trenutno na tržiščih spet veliko povpraševanje. Dovolj je na domačem tržišču pralnih strojev, najbolj pa povprašujejo po štedilnikih.
Trenutno stanje teija mimo drugega tudi pospešeno urejanje dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije ter ustanovitev interne banke. Proizvodnjo bodo morali še bolj kot
doslej prilagajati potrebam in zahtevam tržišča. Za ostvaritev željenih ciljev pa bo treba okrepiti odgovornost na vseh ravneh, in sicer tako odgovornost do dela kot odgovornost do sredstev za delo. Komite tovarniške konference ZK tovarne gospodinjske opreme „Gore-nje" Velenje se je na zadnji seji zavrel tudi za oživitev investicijske dejavnosti, seveda na osnovi dolgoročne razvojne usmeritve. Več razpravljavcev je opozorilo na potrebo po nadaljnjem dvigu standarda zaposlenih ter na to, da je treba preučiti, kako v tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje uveljavljajo delegatska razmerja.
• POGOVOR S TOV. FRANJOM ARLIČEM
Šolskemu letu naproti
Kljub temu, da je naša družba (kot tudi vsaka druga) posredno ali neposredno odvisna v svojem razvoju od znanja, ki ga bo učenec, dijak ali študent pridobil v času svojega šolanja, se često precej mačehovsko obrača k tistim, ki to znanje posredujejo in tako k svojemu lastnemu napredku.
Le še nekaj dni nas deli od pričetka novega šolskega leta, vendar pa je že videti, da položaj ni mnogo boljši, da so kakor prejšnja leta številna vprašanja odprta, da ni denarja in zato premalo sodobnih učil, da so šole močno obremenjene — posebno v Velenju —, vendar pa se dela na 4. osnovni šoli kljub temu ne premaknejo z mrtve točke.
Ob slabih učnih uspehih često kažemo na učitelje, govorimo o premajhni strokovni usposobljenosti ali pramajhni ljubezni do otrok in otrokove osebnosti, o družbenopolitični - idejni -^jismerjenosti itd. Želimo, da bi naši učenci usvojili čimveč lepih vrlin: zavzetost, odgovornost do dela, demokratičnost, iniciativnost, ustvarjalnost, kritičnost. Kaj pa nudimo? Vse prevečkrat niti dobro mišljene besede.
Takole pa je potekal pogovor z direktorjem VIZ tov. Franjom Arličem
1.	Vprašanje: Kako ta trenutek ocenjujete družbeni položaj prosvetnega delavca?
Odgovor: Spoznanje, da lahko le izobražen človek bolj in več proizvaja, da lahko le družbenopolitično in ekonomsko razgledan človek kvalitetno samoupravlja, da lahko le kulturno oblikovan človek uveljavlja in poglablja socialistične, humane samoupravne odnose, prodira vse bolj v zavest širokih delovnih množic. To znanje in oblikovanje posreduje človeku predvsem šola preko učitelja. Kakor pridobiva na pomenu vzgojnoiz-obraževalna dejavnost, tako raste z njo družbena vi oga učitelja. Družbeni ugled učitelja z ozirom na njegovo pomembno vlogo v naši družbi raste vsaj v smislu moralnega, družbenega vrednotenja njegovega dela, čeprav je materialno vrednotenje njegovega dela še vedno v zaostanku.
2.	Vprašanje: Kakšna je splošna situacija v osnovnem šolstvu ob vstopu v novo šolsko leto?
Odgovor: Situacija osnovnega šolstva ob pričetku novega šolskega leta v naši občini ni preveč rožnata. Šole še ob začetku šolskega leta ne vedo, s kakšnimi sredstvi letos razpolagajo. Zaradi zavlačevanja sprejetja
finančnega načrta v okviru OIS Velenje, šole do sedaj niso dobivale mesečnih dotacij po planu, ampak le lanskoletne dvanajstine. Kljub porastu cen na vseh koncih in krajih (ogrevanje, elektrika itd.) smo morali doslej letos živeti z lansko višino sredstev. Po šolah je bilo treba opraviti najnujnejša vzdrževalna dela. Zato ni čudno, da izkazuje polletna bilanca na vseh šolah izgubo.
Za uspešen začetek šolskega leta je potrebno na šoli marsikaj nabaviti (učbeniki, drobni potrošni material, ki ga učitelj potrebuje v razredu, uradne knjige, itd.), sredstev pa ni. Težave so z učbeniki. Z novim šolskim letom se uvajajo nekateri novi učbeniki. Kot po stari navadi pa teh učbenikov še ni na trgu.
Oh . .. kako težka je pot do učenosti!
Razredna stopnja je kadrovsko zadovoljivo rešena, ni pa bilo mogoče zadovoljivo zasesti nekaterih delovnih mest na predmetni stopnji. Ni mogoče dobiti ljudi z ustrezno izobrazbo za tehnično vzgojo, glasbeno vzgojo in telesno vzgojo. Veliko tovarišic odhaja v začetku šolskega leta na porodniški' dopust. Za vse te ni bilo mogoče dobiti nadomestila za določen čas. Kljub vsem tem težavam, pa upamo, da bo novo šolsko leto normalno steklo.
3. Vprašanje: Kakšne so realne možnosti za uvedbo
celodnevne' šole do leta 1980?
Odgovor: V večini učiteljev se je utrdila /.avest, da lahko v danih razmerah, ko mora družina zaradi znanih družbenoekonomskih premikov zaupati precejšen del skrbi za svoje otroke šoli. nadomesti družino v nekaterih njenih funkcijah le celodnevna šola. Uvajanje celodnevne šole je sodobna nuja, je imperativ časa. Celodnevna šola pa je dražja zaradi potrebe po večjem številu učnovzgojnega kadra, zaradi ureditve materialnih pogojev, da lahko otrok preživi večji del dneva v šoli in tam opravi vse svoje delo in zaradi številnih dodatnih rekvizitov, ki jih otrok potrebuje v razredu in za zaposlitev v prostem času. Zaradi tega bomo lahko v naši občini uvajali celodnevno šolo le postopoma. Predpogoj za uvedbo celodnevne šole je enoizmenski pouk. Take pogoje bo imela 4. osnovna šola. Do leta 1980 naj bi uvedli celodnevno šolo na novi 4. osnovni šoli, jo do kraja speljali na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju in njenih podružnicah. Na drugih šolah pa se je potrebno poprej rešiti druge izmene, to pa bo v Velenju omogočila šele izgradnja 5. osnovne šole.
4. Vprašanje: Kako vi vidite kadrovske probleme?
Odgovor: Kadrovsko vprašanje se v šolstvu iz leta v leto zaostruje. Z uvedbo oddelka za razredni pouk na Pedagoškem centru v Celju in ob sistematičnem poklicnem usmerjanju za to šolo v naši občini ni čutiti večjega pomanjkanja učiteljev za' razredni pouk. Teže je na predmetni stopnji. Kot že rečeno, je nekatere kadrovske profile za predmetni pouk kot npr.: za tehnično, likovno, glasbeno in telesno vzgojo ter za matematiko -fiziko, zelo težko dobiti. Težave povečujejo še izre d-no težko rešljivi stanovanjski problemi. Šole same s svojimi sredstvi stanovanjskega sklada ne morejo ustvarjati sproti dovolj stanovanjskega fonda. Vsako leto nam kar precej dobrega kadra odhaja 17 prosvete v druge, manj odgovorne a vendar materialno donosnejše službe. Moških v prosveti že skorajda ni več.
Kadrovske šole dajejo študentom premalo praktičnega znanja, premalo znanja s področja sodobne učne tehnologije, premalo znanja za uspešno izrabo učenčevega prostega časa, za delo v pionirski in mladinski organizaciji, čestokrat premalo družbenopolitične raz-glednosti. Zato so čestokrat z novinci ob uvajanju' v sodobno učno prakso, v vso razvejano šolsko življenje in delo precejšnje začetniške težave. Z oziroma na pičlo kadrovsko bero je tudi kvalitativno selektivna kadrovska politika otežkočena.
5.	Vprašanje: Kakšne so materialne možnosti šolstva v tem trenutku?
Odgovor: kot že povedano in obrazloženo, materialne možnosti šolstva v tem trenutku v uaši občini niso rožnate. Dosedanja limita-cija sredstev nam onemogoča hitrejšo modernizacijo šolskega pouka. Sodobna učna tehnologija, brez katere si moderne šole ne morejo več zamišljati, je draga.
Materialnih sredstev ima posamezna šola na razpolago le za kritje obveznih izdatkov, kpt: za vodo, elektriko, ogrevanje, odvoz smeti in za manjša najnujnejša vzdrževalna dela. Za sodobne preureditve šol, Za nabavo sodobne opreme in sodobnega didaktičnega inventarja ni denarja, torej tudi ne, za hitrejše uvajanje celodnevne šole. Zanimiv je podatek, da so šole v naši občini po vrednosti amortizacije učil in opreme na enega učenca na zadnjem mestu v republiki.
Kot velja za stroj v tovarni, da v današnjem času
hitro zastari, to velja v šoli za marsikatero učilo in učbenik. Treba je nabavljati in uvajati nove, zato pa vedno zmanjka sredstev.
6.	Vprašanje: Ali menite, da bo potrebno uvesti troiz-menski pouk?
Odgovor: V šolskem letu, ki ga začenjamo, še ne bo potrebno uvesti tretje izmene. Tretje izmene smo se še izognili z večjim številom učencev v posameznih oddelkih in z gibljivostjo šolskega okoliša posameznih šol. V času trajanja „male šole" pa bo na nekaterih šolah troizmenski pouk.
• HMELJIŠČA SO SPET OŽIVELA
Tudi hmeljiščem v velenjski občini toča ni prizanesla
Avgust je čas, ko velike hmeljne površine dobijo svoje vsakoletne obiskovalce — obiralce in zeleni grozdi, ki so včasih zelo debeli, po krivdi zapoznelega snega, suše ali toče pa večkrat na nezadovoljstvo obiralcev in hemljaijev bolj drobni in povrhu vsega še ijavi, izginjajo pod spretnimi prsti obiralcev v njihove košare. Tudi v velenjski občini so podobno kot marsikje drugod, v petek 20. avgusta začeli obirati hmelj. Čeprav prve dni vreme obiralcem ni bilo najbolj po godu, zdaj po tednu dni obiranja lahko zapišemo, da je pretežen del hmeljnih površin že gol. Seveda pa tega, kakšen je pridelek, še ne moremo vedeti. Treba bo počakati še toliko časa, da bodo zadnje kobule obiralci ali pa obiralni stroji ločili od rastline, potem pa še nekaj časa, da bodo hmeljaiji hmelj posušili in nazadnje še stehtali.
„Sicer pa lahko brez skrbi napišete," je v ponedeljek dejala direktorica ERE - TOZD kmetijstvo Šoštanj Majda Nag-lost, „da bo letos pridelek veliko slabši, kot smo predvidevali. Če bi rast hmelja potekala v normalnih vremenskih razmerah, potem bi znašal pridelek veijetno preko 60 ton. Zlasti zaradi toče pa bo skoraj za polovico slabši. Najhuje so bili prizadeti nasadi na področju Paške vasi, kjer je toča ponekod v celoti uničila pridelek. Nič bolje pa ni bilo na območju Šoštanja, saj je na hmeljiščih toča ponekod pustila le 20 odstotkov letine."
V velenjski občini je v družbenem sektorju 22 hektarjev zemljišč, pokritih s hmeljem ;n sicer na območju Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki (tu je kar 13 ha hmeljnih površin). Se enkrat toliko oziroma 24
Ivan Podgoršek
hektarjev hmeljnih površin pa imajo kooperanti.
Sicer pa v velenjski občini razen na območju Šmartnega ob Paki ni nekih večjih možnosti za pridelavo hmelja, ker kmetijske površine izginjajo zaradi proizvodnje premoga, pridelava hmelja pa je možna le v obrobnih predelih kjer ni večjih površin. S tem tudi ni možnosti za ustanovitev strojnih skupnosti, ki so danes eden izmed pomembnih pogojev za pridelovanje hmelja glede na to, da je zelo težko dobiti obiralce. Pa tudi sorazmerje med ceno hmelja in njegovimi proizvodnimi stroški ni v prid pridelovalcem te rastline.
Naš razgovor je tov. Naglost zaključila z besedami: „Sicer bo pa najbolje, da gresta kar na hmeljišče. Sami obiralci bodo najbolje povedali, kako poteka obiranje." Torej pot pod noge!
OBIRALCEV JE VSAKO LETO MANJ
obiranje hmelja namreč. Pred njim se ustavljajo traktorji, visoko naloženi s hmeljem. Le nekaj minut in dolge sadike izginejo v stroju. Na enem kupu se zbirajo plodovi hmelja, na drugem odpadki. Okoli stroja pa se vrti Franc Lukner, strojnik. Pove, da so z obiranjem hmelja začeli 20. avgusta, in da delo poteka normalno. Dva strojnika sta potrebna in trije
Marta Levanič
obešalci. Stroj obratuje ves dan, ponoči pa ga čistijo. Kar precejšnje število človeških rok nadomešča. „Veste, je pa razlika med strojnim in ročnim obiranjem. Na roko obran hmelj je kvalitetnejši, vendar je obiranje neprimerno počasnejše kot s strojem. Žal pa danes skoraj ni več možno, da bi se obiralo samo ročno. Ni obiralcev, kaj češ, ljudje so večinoma zaposleni. Pa smo ustanovili strojno skupnost in kupili stroj za obiranje. Lastniki hmelj do-važajo sem lepo po vrsti, vmes pa imajo čas za sušenje. Zastojev ni, to pa ne. Smo imeli pred začetkom obiranja poseben sestanek in naredili točen vrstni red. Zdaj vsak ve, kdaj lahko pripelje pridelek," še utegne
Julijana Kovač
povedati Franc, potem pa ga preglasi ropotanje obiralnega stroja.
ROKE SO PAČ ROKE
In kaj sploh je strojna skupnost v Rečici ob Paki? Ivan Podgoršek pojasni: „Strojno skupnost smo ustanovili pred leti zato, ker nismo mogli več dobiti obiralcev. Vsak hmeljar bi jih rabil okoli dvajset. Danes pa jih dobiš le nekaj. Trgovsko podjetje Era Velenje nam je pomagalo s kreditom. Zanj smo kupili obiralni stroj in uto. Petnajst članov nas je. Nekateri
obiramo trikrat, drugi dvakrat na dan, pač glede na količino hmelja, ki jo kdo ima. Ob stroju rabimo strojnika in enega, ki daje sadike v stroj. Poleg sta še dva ali trije kmetje za prebiranje. Kmet danes rabi največ tri ljudi za obiranje hmelja. Na hmeljišče gre s traktorjem, tam potrgajo sadike in jih pripeljejo do stroja." Potem pa malo potarna glede slabih letin zad-
Franc Lukner
nja leta in cen: „Kljub toči je tu pri nas še vseeno lepši pridelek kot lani. Lani so ga uničile mušice, pa tudi vreme ni bilo najbolj ugodno. Cena se je letos sicer zvišala, vendar so se povečali tudi stroški npr. gnojila in zaščitna sredstva so letos precej dražja. Če bi obirali na roke, se res ne bi splačalo - delavca moraš plačati, pa tudi hrana ni preveč poceni. Lahko rečem, da ima hmelj perspektivo danes le, če se ustanovijo strojne skupnosti, kot smo jo ustanovili tukaj. Z zadrugo smo sklenili pogodbo za 22 let. Zemlja je naša last in pridelujemo zase; ,žičnice' nam je naredila zadruga, mi ji pa odplačujemo letno amortizacijo. „Ivanovo hmeljišče je kar precejšnje, saj meri 87 arov in ima na njem 3600 sadik. Včasih jih je imel tudi 5000, dokler so rastle še na hmelovkah. Zdaj morajo biti zaradi „žičnice" bolj redko nasajene. Je pa Ivan kar zadovoljen s strojnim obiranjem: „Res ima nekaj slabosti to obiranje. Do 20 odstotkov hemlja se uniči. Roke so pač roke, znajo paziti, stroj ne. Vendar pa prihraniš na času. Tudi doma še lahko kaj postoriš..."
„NEK TAK... NI MI VOLA ..."
In potem naju zanese na hmeljišče v Šoštanju. Človek bi pričakoval, da bova vzela vsak svojo košaro in (zdrava ter zagnana kot sva) kaj hitro delala konkurenco „starim mačkom" v obiranju zlato rumenih hmeljevih plodov. Ker pa se to ne zgodi, naju starejši obiralci sumljivo ogledujejo. Priti tako pozno, pa še z beležko v roki, nak, to že ne bo v redu.
Pa napetost kaj hitro splahni in razvije se živahen razgovor. Sestri Marija in Julijana Kovač ljubeznivo razložita, kako je z obiranjem letos: „Letos je pač bolj slabo, je toča uničila. A lani je bilo še slabše . .. Hmelj je droban, trudiš se od jutra do večera, pa bolj malo nabereš. Letos nam za škaf plačajo 6.50 <}in. Cena je kar visoka, vendar ga zaradi slabe kvalitete naberemo največ petnajst škafov. Najbolj se res ne splača, ker je treba plačati še hrano.
Začeti je nekje treba. In kdo pravi, da je treba vedno na začetku. Midva ubereva malo drugačno taktiko in začneva pri repu. Kar precej glasno je v Rečici ob Paki - stroj za
Josipa in Vlado Kišič
• AVNOJ 76
Po poteh bratstva
in reče v svoji prisrčni zagorščini (na katero se pa bolj slabo spoznam kar se pisanja tiče) „Če bo še hmelj tu, bomo še prišli, ker smo se na ta kraj že navadili." Potem pa pome-žikne vnukinji in pove, da bo ves denar, ki ga bo zaslužila z obiranjem, dala njej za šolo.
TU JE ZAME NAJLEPŠE MESTO
Babica in vnukinja ugotovita, da bi bilo dobro stopiti še do „babice" Josipe Kišič, ker menda na celem hmeljišču najraje govori. Pa Josipa vztraja „da nemre kar tak", da mora najprej razmisliti, kaj bo povedala. Ostali obiralci jo vzpodbujajo, in pravijo, da bo najpomembnejša, če bo njena slika v časopisu. Pa se Josipa prestraši: „Takole umazana pa res ne morem v časopis. Počakajte, da se oblečem v črno jopico." Kot bi' imela šestnajst let, teče na rob hmeljišča in se vrne s črno jopico. Prepričamo jo, da bo potem
preveč črna slika, pa se vendai pomiri. Široko se nasmeje: „No,j vrag me ne bo požrl. . . Prišla se sem obirat hmelj, ker je tu m najlepše mesto. Četrtič sem že t Letos je slab hmelj, drugače lahk nabereš tudi 40 škafov, če si doh obiralec. A Velenje? Lepo je, lep« Še bomo prišli sem, navadili smol tega kraja. Ni tako važen zaslužei Tudi jaz ga bom dala vnuku i šolo." Vlado, ki hiti, da bi bil njegova košara prej polna kot babi čina, se široko nasmeji. Ko i poslovimo, pravi Josipa: „Če bos! prišli drugo leto, me boste zop našli tukaj ..."
Ti ljudje vztrajajo. Slaba letit jih ne ustavi, da ne bi prišli obiti hmelja. Navadili so se na to, i vsako leto za nekaj dni zapusti) domove in si na hmeljišču povedi kaj se je med tem zgodilo pomenili nega. Ni tako važen denar, močneji je navada. In strašno razočarani! bili, če bi jim kdo rekel: „Zdajv« pa ne rabimo več . . ."
mir in novo Jugoslavijo Iva Lola Ribarja.
Sledil je prvi marš po-hodnikov Avnoja, 28 kilometrov čez Glamočko polje do Ror. V vasici Rore so doživeli sprejem, ki se je našima dvema avnojcema globoko zarezal v spomin. „Kot da je bil naš prihod za domačine praznik. Zdelo se nam je, da tudi mi pripadamo njihovi vasici. Povsod je bil smeh, pesem in zdelo se mi je, da jim ne bi bilo težko še enkrat sprejeti in braniti svoje partizane." je dejal Milan.
Dež, ki je že skoraj ponehal, se še ni hotel predati, čeprav so mu mladinci že večkrat dokazali, da jih ne
Lani smo obirali samo štiri dni, tako slaba letina je bila. Ja, predlanskim je pa bilo. Zdaj se pa v glavnem samo zamudiš, ker moraš sadike vleči z žice, je pa potem malo hmelja ,. ." Na hmeljišču je največ obiralcev iz Prekmurja in okolice Varaždina. Vsako leto pridejo obirat, tako da so tu že kar „stari znanci" . . . Najbolj zgovorna je še Marta Levanič, ki grdo pogleda babico, ker noče in noče ničesar „ziniti". Kar naprej momlja: „Ni-koga se zapraf ne bojim, nek tak . . . ni mi vola . . ." Prišli sta iz Strmca v bližini Varaždina. ,,Tu sem že petič. Malo si bom zaslužila za šolo. Letos se bom namreč vpisala v srednjo šolo - trgovsko. Je pa lani in letos bolj slab zaslužek. Najtežje je, če je dež. Spimo tukaj, dva škafa hmelja damo za hrano, ob nedeljah in če dežuje, nam ni treba. Nabirava skupaj z babico, tako, približno petnajst škafov na dan vsaka," se razgovori Marta. Zdaj se tudi babica ojunači, malo popravi ruto na glavi
29. novembra 1943. leta so se v Jajcu zbrali odposlanci vseh jugoslovanskih narodov na drugem zasedanju AVNOJ, kjer so sklenili in odločili, da se nova Jugoslavija zgradi na demokratični podlagi kot državna skupnost enakopravnih narodov Srbije, Hrvatske, Slovenije, Makedonije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine.
Tradicionalni pohod mladine po poteh slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJ se je letos pričel 22. julija iz partizanskih Draž-goš. Pohod je dobil tudi nove razsežnosti, kajti slovenskim mladincem so se pridružili mladi iz drugih republik. Med letošnjimi avnojci sta bila tudi dva Velenjčana, Nanika Pozvek, dijakinja vzgojiteljske šole v Celju in Milan Cvikl, dijak gimnazije v Velenju.
Traso poti sta nam opisala v uredništvu, že prej sta nam poslala pismo, kjer sta strnila doživetja in pa vtise s poti.
Skoraj ves letošnji pohod je potekal v dežju. Slabo vreme se je začelo že kar v Dražgošah, kjer so mladi avnojci sprejeli prapor in dali zaobljubo. Potem so se z avtobusi peljali do Prije-dorja, hitro postavili šotore in vsi premočeni zaspali. Zjutraj jih je ponovno pozdravil dež. Še dobro, da so sodelovali najboljši vojaki ljubljanskega okrožja, ki so v teh prvih dneh bodrili mlade pohodnike. Naučili so jih tudi kako vzdrževati in pridobivati toploto, pa seveda številnih pesmi, ki grejejo še najbolj. Iz Prijedorja je pot vodila na Kozaro, kjer so obiskali brigadirje delovne akcije Kozara 76. Z avtobusi so se nato peljali v Banja-luko in od tod v Jajce. Dež ni in ni prenehal močiti mladih avnojcev, ki so seveda postajali vse odpornejši. Kres, ki so ga pripravili mladi iz Jajca, tako ni zagorel.
Na avtobusni postaji v Bugojnu so zaplesali kolo in s tem navdušili domačine, ki so jih, kamor koli so prišli pozdravljali in vzeli ,,za svoje". Pot je vodila naprej čez Livno do Glamoča. Četa, v kateri sta bila mlada Velenjčana, je nosila ime po Ivu Loli Ribaiju. Zato je četa odšla k Lolovemu spomeniku in s tem dokazala, da današnja mladina resnično živi v svetu, ki ji ga je Ivo Lola Ribar želel. Govoril jim je tudi očividec smrti velikega vzora mladine po vsej Jugoslaviji, velikega borca za
vala rojstni dan, tako kot številna dekleta med vojno, kajti pot je vodila dalje in kar ni bilo časa več kot za čestitko in nasmeh. Preko Plitvic in Otočca so prišli v Bosiljevo. Čolnar, ki je prepeljal avnojce pred 33. leti čez Kolpo, jih je tudi sedaj naložil v svoj čoln in varno prepeljal na drugo stran. Velik kres je zagorel v Vinici in še enkrat je Franc Lubej spregovoril z odra Kočevske baze 20: „Sem mora priti človek s spoštovanjem, tako kot mož stopi h kamri, v kateri je njegova žena rodila, kajti tudi tu se je rojevalo nekaj velikega: SVOBODA."
Pohod se je končal v Ljubljani z mimohodom po ljubljanskih ulicah, s kolom na Trgu revolucije. In oživeli so spomini z legendarne Ko-zare, kjer so mladi avnojci sklenili obroč okrog veličastnega spomenika, spomini Mrakovice, Drvaija in raziti seje bilo še težje.
bo ustavil. In pral jih je med 40 kilometrov dolgim maršem proti Drvarju. Vodstvo pohoda je poslalo mladim nasproti tovornjake, ki pa so jih odklonili. Prezebli, mokri, utrujeni pohodniki so s pesmijo prikorakali v Drvar in „niso nas nosile noge, ampak vzdušje, ki je vladalo med nami." V Drvarju so prali blatne uniforme, sušili mokro obleko in v soncu praznovali skupaj z Bosno in Hercegovino dan vstaje. Pot je vodila dalje do Bosanskega Petrovca in pa do Bihača. Avnojci so hodili po krajih, ki so med vojno največ pretrpeli, kajti ni ga hriba, ni je jase, ki bi je tu okupator ne prečistil. Spominov je bilo veliko, nekdanji borci so jim na vsakem koraku pripovedovali o borbi za življenje pred 33. leti. Nanika je v Bihaču prazno-
„Vsak mladinec bi moral iti na tak pohod ali pa na kakšno mladinsko delovno akcijo, kajti tukaj šele resnično spoznaš, da beseda bratstvo ni iz trte izvita," je dejal na koncu Milan.
„Vse težave, vse napake, ki so bile na pohodu, pa tudi tisti drobni spori izginejo, ostane le spomin na tovarištvo, na vez, ki jo je nenehni dež še bolj potrjeval", je še dodala Nanika.
Pohod po poteh slovenskih poslancev na drugo zasedanje AVNOJ izpričuje, da ni le obujanje tradicij narodnoosvobodilne borbe, ampak tudi krepitev enotnosti narodov Jugoslavije, vzpostavljanje močne vezi med mladimi delavci, dijaki in študenti, ki so nosilci in graditelji bodočnosti naše domovine.
BRINA KOVAČ
0123234823482353482353532353235323535323235323532353235323534848234853534853482353532348482348534823534823234823482353484823535323482353
152127250380375619768759336259957575905757
SEJA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE_
O zazidalnih načrtih
Karel Lešnik
• OBISKALI SMO DOM ZA VARSTVO ODRASLIH OBČANOV V VELENJU
»Tukaj je imenitno!«
Podobno kot marsikje drugod je bilo tudi v velenjski občini wIiko starejših občanov, ki na jesen svojega življenja niso imeli sebi primernega življenja. Ali je bil temu kriv stanovanjski prostor, precej pa je bilo tudi takšnih občanov, ki zaradi bolezni ne morejo skrbeti sami zase, sorodnikov pa tudi nimajo. Prav zato je dolžnost družbe, da poskrbi za takšne občane, in jim s tem povrne vsaj delček tistega, kar so oni vse življenje vlagali za boljše življenje nas vseh.
Ker v Velenju ni bilo doma za te občane, pred leti je sicer bil dom počitka, vendar so ga kasneje zaradi neprimernosti zaprli, so nekateri stanovalci odšli v dom počitka v/ Novem Celju ali v druge domiove. Precej je bilo tudi občancov, ki so bili tako rekoč pre;puščeni sami sebi. .Kajti za vsse tudi v teh domovih ni bilo prostora. Prav gotovo so bili to razlogi, da so v velenjski občini začeli razmišljati, da je treba poskrbeti za organizirano varstvo za vse te občane, ki pa je možno le v ustreznem zavodu oziroma domu. Na pobudo družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, skupnosti socialnega skrbstva in drugih so se lotili v začetku lanskega leta gradnje novega doma za varstvo starejših občanov. Sedaj je preteklo že več kcot mesec dni, odkar je novi doim ob Kidričevi cesti že dobil prve stanovalce.
Dom je izredno lep, sodobno opremljen, njegova velika prednost pa je v tem, ker je skoraj v samem mestnem središču in zato njegovi prebivalci nimajo občutka, da bi bili odmaknjeni od življanja. Seveda stanovalcem to, da so v domačem kraju, največ pomeni.
V novem velenjskem domu za varstvo starejših občanov je . tri tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih površin. V njem je 67 sob s 127 posteljami. Enoposteljnih sob je 17, dvoposteljnih 43, štiri sobe so s tremi posteljami in tri s štirimi. Stanovalci imajo na voljo šest čajnih kuhinj, kjer si lahko sami skuhajo čaj, imajo na voljo šest čajnih kuhinj, kjer si lahko sami skuhajo čaj, kavo ali kakšen ; drugi napitek. Poleg tega je v i domu tudi šest dnevnih sob, ; pralnica in izredno lepa jedilnica ter sodobna kuhinja. V njej se lahko hranijo tudi tisti ob-' čani, ki sicer imajo svoje stanovanje, vendar nimajo urejene irehrane. Cena oskrbnine znaša 2 dinaijev na dan. Stanovalci,
?
i =
ki morajo uživati dietno hrano, morajo na dan prispevati še šest dinaijev in 34 par, če bolujejo za sladkorno boleznijo in štiri dinarje 22 par, če morajo uživati dietno hrano zaradi kakšne druge bolezni. Dodatek za eno in dvoposteljne sobe pa znaša dvanajst dinarjev.
Kot je povedala Marija Lešnik, direktorica doma, je cena oskrbnega dne v povprečju nižja v primerjavi s ceno v drugih slovenskih domovih, ker je bila oprema in tudi investicija plačana iz drugih virov.
Z denarjem, ki ga dobijo od stanovalcev, bodo lahko krili le vsakodnevne stroške bivanja stanovalcev brez kakršnega koli prispevka za hišo ali druge potrebe. V oskrbnini je zajeta le najnujnejša amortizacija.
Stanovalci so resnično izredno zadovoljni z življenjem v novem domu. Resda je bilo tistim, ki doslej še niso bili v podobnem domu, sprva dolgčas, toda sedaj so se že navadili na novo okolje in postali znanci in pogostokrat so skupaj v dnevnem prostoru in igrajo karte, zvečer pa navadno gledajo televizijo.
Tudi ob mojem obisku sem jih nekaj „ujel" v dnevni sobi. Najprej sem začel pogovor z Otom Verdnikom, 54.
»Presrečen sem," je začel veselo pripovedovati, ,ker so zgradili ta dom in mi tako omogočili, da sem se lahko vrnil v domačo občino. Sedaj bom lahko šel večkrat obiskat otroke v Šoštanj. Tukaj se resnično počutim kot doma. Imam svojo sobo, v Novem Celju pa smo bili štirje v eni sobi. Tudi hrana je veliko boljša. Življenje v domu me velja okrog 2600 dinarjev. Ker je moja pokojnina višja, mi še vedno ostane za cigarete, kavo ali oro, alkohola pa tak ne pijem."
KAREL LEŠNIK, 75, je prišel v dom s Črne na Koroškem. »Štirinajst let sem živel skupaj s
hčerko v zelo tesnih prostorih. Premajhni prostori so bili vzrok, da sem se odločil za življenje v tem domu. Poleg tega sta v Velenju tudi sinova. Tako mi sploh ne bo dolgčas, saj ju lahko grem obiskat kadar hočem pa tudi oni pridejo k meni. No, priznati moram, da mi je sprva le bilo malce dolgčas. Novo okolje, novi ljudje. Sedaj pa sem se že navadil in počutim se kot doma."
Med tistimi, ki so se novega doma ob Kidričevi cesti v Velenju morda najbolj razveselili je prav gotovo Lojze NOVAK, 59.
„Pred tem sem živel v garsonjeri. Ker nimam svojcev, sem moral za vse skrbeti sam. To pa je bilo zame izredno naporno, ker sem invalid. Tu je za vse poskrbljeno; prehrano, pranje perila — skratka, moje življenje je zdaj resda lepše. Prosti čas preživljam ob igranju kart ali gledanju televizije, saj ima vsako nadstropje svoj televizor."
Tudi ELIZABETA VODU-ŠEK, 89, je sedaj veliko bolj srečna. V domu na Polzeli ni bila preveč rada. „Sploh se ne more primerjati s tem," je povedala. „Tu so sanitarije poleg sob, medtem ko so bile v prejšnjem precej vstran. Všeč mi je tudi, ker je dom v mestu. Tako lahko grem sama na pošto ali na krajši sprehod po mestu. V Polzeli pa sem bila preveč oddaljena od samega središča kraja, zato se na takšno pot nisem upala."
Najstarejša stanovalka doma je IVANA ZVASNIK, 92. „Vse je imenitno," je odgovorila, ko sem jo vprašal, kako je zadovoljna v domu.
Te besede kot tudi odgovori drugih stanovalcev novega doma za varstvo starejših občanov v Velenju so nam dovolj povedali. Resnično lepo je stanovalcem novega doma ob Kidričevi cesti v Velenju. Zadovoljni so z vsem. Niso odmaknjeni od življenja. Največ pa jim pomeni prijazen odnos sester (tako imenuje delavke, ki jim strežejo) in vseh, ki so zaposleni v domu, do njih. To pa je prav gotovo največ, kar lahko damo starejšemu občanu poleg lepega stanovanja.
S. VOVK
Na predlog sveta za urbanistično politiko pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje so člani izvršnega sveta na ponedeljkovi seji sprejeli sklep o razgrnitvi zazidalnih načrtov za Hrastovec, Skale-jug, Šmartno ob Paki, Šalek-Gorica 3. faza. Strinjali so se tudi z dopolnitvami k zazidalnima načrtoma Za gradom in Šalek-Gorica 1. faza, s prestavitvijo lokacije bloka D 4 v zazidalnem načrtu Šalek-Gorica 2. faza, v razgrnitev pa bodo dali tudi spremembo zazidalnega načrta izdelave šolskega centra v Šaleku. Sprememba predvideva, da bi namesto pete osnovne šole v Šaleku gradili internat, šolo s telovadnico in športna igrišča rudarskega šolskega centra, medtem ko bi 5. osnovno gradili v soseski Šalek-Gorica.
V	zvezi s prošnjama krajevnih skupnosti za finančno pomoč za izvedbo letnega načrta (Topolšica) in popravilo cest (Cirkovce) so člani menili, da so sredstva rezervnega sklada v glavnem namenjena le za pomoč ob večjih elementarnih nesrečah. Zato so vlogo krajevne skupnosti Topolšica odstopili skupnosti krajevnih skupnosti. V zvezi s pomočjo krajevni skupnosti Cirkovce pa je bilo na seji rečeno, da je krajevna skupnost medtem ta sredstva že dobila iz drugega naslova.
V	nadaljevanju seje so člani izvršnega sveta sprejeli še sklep o prenosu pravice uporabe za zgradbo bivšega sindikalnega doma v Šoštanju z glasbene šole Velenje na krajevno skupnost Šoštanj in delegirali kot delegata v programski svet za muzejsko dejavnost pri Kulturnem centru Velenje njihovega člana Draga Tratnika.
HRASTOVEC
Zadnje seje izvršnega sveta skupščine občine Velenje so se udeležili tudi predstavniki Zavoda za urbanizem Velenje, ki so podrobno obrazložili posamezne zazidalne načrte.
Po zazidalnem načrtu je za Hrastovec, ki po občinskem družbenem načrtu spada med obrobna središča, predvidena gradnja 62 stanovanjskih objektov, od tega 19 individualnih, 43 stanovanj pa v obliki vrstnih hiš. Ob potoku Lepena je predvidena tudi gradnja centra z domom krajevne skupnosti, otroškim vrtcem, šolo, objekt za osnovno preskrbo z bifejem in rekreacijski objekt-igrišče. Na središče bodo vezani tudi prebivalci vzhodnega dela Škal in Cirkovc. Poleg tega bo v Hrastovcu možna tudi gradnja nadomestnih objektov in adaptacija tega bo Hrastovcu možna tudi gradnja nadomestnih objektov in adaptacija starih objektov, seveda v skladu s pogoji, ki bodo po urbanističnem načrtu veljali za kraj.
Ob tem je treba poudariti, da so urbanisti pri izdelavi zazidalnega načrta izhajali iz obstoječih komunikacij v želji, da bi kar najmanj površin izgubili na račun prometnih poti.
SKALE - jug:
Ta zazidalni načrt zajema predel vzhodno od šole v velikosti pri-
bližno dveh hektarjev. Poleg že obstoječih osmih objektov (šest stanovanjskih hiš in dve gospodarski poslopji) je po zazidalnem načrtu predvidena gradnja devetih novih enostanovanjskih hiš. Pri izdelavi tega načrta so se urbanisti izkazali kot zelo širokogrudni, saj bodo parcele večje kot drugod. Njihova velikost bo znašala približno 700 do 1200 kilometrov. Na tem prostoru bo namreč omogočena gradnja enostanovanjskih hiš prebivalcem, ki so na ogroženem področju in so kot krajani vezani na to območje, in se tudi sedaj v manjšem obsegu ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Na tem območju bo prav tako možna obnova dotrajanih objektov.
ŠMARTNO OB PAKI:
Pri zazidalnem načrtu za Šmartno lahko rečemo, da gre v bistvu za urbanistični načrt glede na to, da urejuje celotno naselje, ki bo imelo kot tfetji največji center v občini funkcijo urbanega središča spodnjega porečja reke Pake. Predvidena je gradnja 220 novih stanovanj.
Pri izdelavi tega načrta so urbanisti zlasti upoštevali dejstvo, da je obstoječa cesta skozi kraj zelo ozka in nepregledna, zato bo ves promet izločen iz centra po obvoznici. Poleg centra, ki bo urejen v obliki ploščadi, zazidalni oziroma urbanistični načrt določa tudi štiri tako imenovane rezervate: okrog osnovne šole z obstoječimi igrišči, rezervat industrijske cone (Vino Šmartno ob Paki in za kmetijsko proizvodne površine), nadalje je rezerviran prostor za gradnjo nove skladiščne cone (proti Rečici), v četrtem rezervatu pa bo omogočena gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij, ki so v samem središču kraja. Na predlog izvršnega sveta bodo urbanisti v načrt vnesli tudi rezervat za pokopališče.
Z zazidalnim načrtom je predvidena tudi ureditev pitne vode in kanalizacije v kraju. Da pa bodo v Šmartnem ob Paki sploh lahko začeli urbanistično urejati kraj, bo treba naprej rešiti glavni pr oblem regulacije Pake, ki sedaj ob močnih nalivih pogostokrat poplavlja.
pilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH I • V OBČINI VELENJE
Fluktuacija kadrov

Fluktuacija kadrov predstavlja za delovno organizacijo eno tistih kategorij, ki v osnovi odražajo uspešnost kadrovske politike ter uspešnost poslovanja posamezne organizacije združenega dela v celoti. Med glavne vzroke, ki vplivajo na znižanje produktivnosti ter povečane stroške poslovanja in sd posledica prehajanja delavcev iz ene v drugo delovno organizacijo, sodijo: nezainteresirani odnos do dela, dodatni stroški v času do zasedbe delovnega mesta, dodatno administrativno delo ob dohodu starega in sprejemu novega delavca, večje število delovnih nezgod, pogostejše okvare na strojih in orodjih, dodatni nadzor in šolanje ter povečani škart in slabša kvaliteta proizvodov.
Skupnost za zaposlovanje Velenje je v 1975. letu izvedla raziskavo razlogov fluktuiranja in strukture fluktuantov ter ugotovila: Od 85 odstotkov vseh zaposlenih v občini Velenje, ki so bili v raziskavo vključeni, je fluktuiralo v 1974. letu 3.370 oseb, kar pomeni, da je kar 21 odstotkov vseh povprečno zaposlenih v tem letu menjalo delovno organizacijo. Vseh odhodov tudi ne gre enačiti s težnjo po fluktuiranju, 17 odstotkov je takih, ki delovnega mesta oziroma organizacije niso zapustili hote, temveč po sili. To so odhodi, nastali zaradi upokojitve, vojaščine, združitve in podobno. Vendar tudi ti povzročajo z ekonomskega stališča približno enako škodo kot prvi.
Stopnja flukturacije je v Velenju daleč najvišja, v letu 1974 kar 17 odstotkov. Najvišjo stopnjo fluktuacije ima gradbeništvo, ' doseže 21 odstotkov. Znotraj gospodarskih področij imamo posamezne panoge, kjer je stopnja fluktuacije še višja ali pa enaka kot v gradbeništvu. To so zlasti gostinstvo, usnjarstvo in rudarstvo. Visoko stopnjo fluktuiranja kulturno-socialne dejavnosti, ki znaša 20 odstotkov, gre v prvi vrsti pripisati Rudarskemu šolskemu centru v Velenju.
Kljub dejstvu, da predstavlja poznavanje razlogov fluktuiranja ze skoraj polovičen uspeh pri njegovem zniževanju, lahko ugotavljamo, da delovne organizacije pojava ne spremljajo sistematično oziroma nimajo ustrezno organiziranih izhodnih interv-
jujev. Od tod tudi razlike, do 'Katerih prihaja med razlogi, ki so jih navedle delovne organizacije ter tistimi, ki so jih posredovale osebe-fluktuanti. Nepoznavanje Razlogov fluktuacije v delovnih organizacijah kaže predvsem visoka udeležba drugačnih vzrokov, ki so jih le-te navedle, kot pa tistih, ki so jih navedli fluk-tuanti.
Razlogi fluktuiranja se bistveno razlikujejo tudi med posameznimi izobrazbenimi skupinami. Delavci ozkega in širokega profila fluktuirajo predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov, tehniki, inženirji pa zaradi nerešenega stanovanjskega problema, kar kaže na dokaj izenačeno politiko delitve osebnih dohodkov za srednjo in visoko izobrazbo njed posameznimi gospodarskimi področji. Diplomirani inženirji pa menjajo de-lovn o organizacijo tudi najpogosteje zaradi nizkih osebnih dohodkov.
Iz strukture fluktuantov izhajajo naslednje ugotovitve:
V celotnem obsegu fluktuacije so ženske udeležene le z 12 odstotki, kar je glede na strukturo gospodarskih panog razumljivo.
Tako moški kot ženske fluktuirajo najpogosteje med 20. in 25. letom starosti.
Izobrazbena struktura fluktuantov kaže, da je obseg fluktuacije v glavnem enak pri vseh izobrazbenih skupinah. Udeležba posameznih skupin v celotni fluktuaciji se namreč
skoraj v celoti ujema z izobrazbeno strukturo zaposlenih.
62 odstotkov vseh je menjalo delovno mesto že v prvem letu svojega delovnega staža, Ad tega je 26 odstotkov takih, ki so delali le en mesec.
Okoli četrtina vseh fluktuantov zapusti delovno organizacijo v enem letu. Razlogi za to so v neurejenem sistemu uvajanja na delovno mesto ter v nezadostni seznanjenosti z delovnimi pogoji in osebnimi dohodki.
Poklicna struktura fluktuantov odlično posreduje deficitarne poklice na območju občine, torej tiste poklice, ki so imeli največ možnosti izbire delovne organizacije.
Ob vseh naštetih ugotovitvah je pomembno dejstvo, da se s pojavom fluktuiranja srečujemo v večjem ali manjšem obsegu v vseh fazah gospodarjenja. Seveda je največji v času konjunkture, najmanjši pa v dobi restrikcijskih ukrepov. Dosledno proučevanje in spremljanje vzrokov fluktuiranja ter njegove strukturne udeležbe bi zato moralo predstavljati nepogrešljiv pripomoček v planiranju kadrov in izobraževanja, v povečanju produktivnosti dela ter raziskovanju ostalih komponent, ki se nanašajo na socialno kadrovsko politiko v posamezni delovni organizaciji. Zavedati se moramo, da lahko izvirajo vzroki fluktuacije iz delavca samega, iz delovne organizacije ali iz delovnega tržišča.
Le upoštevanje in proučevanje vseh treh da lahko določene rezultate, pri tem pa seveda ne bi smeli pozabiti, da so na „vsakem koraku priložnosti za zboljšanje delovnih pogojev, ki odločajo o tem, ali bo delavec ostal na delovnem mestu ali ga bo zapustil, obenem pa odločajo tudi o drugih aspektih delavčevega odnosa do dela "
ŠTEFKA KORDEŽ
Elizabeta Vodušek
Ivana Zvasnik
Marija Lešnik, v.d. direktoija doma
llllllllItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
BIFE KOPALIŠČE, Velenje	c	°	Odprt, vsak dan od 7. do 22. ure
VAS VABI IN NUDI: vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, točeno temno in svetlo pivo JEDILA NA ŽARU: ribe, mešano meso, ražnjiči, čevapčiči itd.

IMAŠ ROMAN
HARRISON E. SALISBURV
»Dam ti tri dni!" je kričal. »Gorje ti, če v tem času ne poskrbiš za smuči in ogrinjala - ne pozabi, da smo v obleganem mestu; sam dobro veš, kako strogi so v takšnem primeru zakoni obrambe."
Z eno basedo, Lagunov je vedel, da mora v 72 urah preskrbeti smnči in ogrinjala sice ; ga čaka smrt z ustrelitvijo k sreči mu j« uspelo izpolniti ukaz.
24. rovembra je vrhovno poveljstvo izdalo povalje za koordiniran nastop vseh treh armad. Najprej naj bi udarila četrta, prve dni decembra naj bi ji sledile še druge armade.
General Mareckov se je tridesetega novembra na fronti posvetoval s svojim vojnim svetom. V obraz je bil bled od utrujenosti. Med posvetom je zazvonil telefon tajne varnostne službe. Mereckov je dvignil slušalko:
„Kremelj", je dejal radiotelegrafist.
General Dektjarev in njegovi kolegi so mirno obsedeli, poslušali in opazovali. Očitno je klical član državnega obrambnega komiteja. Po odgovorih Mereckega je bilo videfti, da govorita o neznosni situaciji v Leningradu.
, Zelo dobro razumem položaj leningrajske obrambe,
900 DNI
venflar tudi nam ni lahko, je odgovoril Mereckov. »Pri TiKvinu se je pojavila še ena nemška divizija. Sovražnik je še vedno v premoči."'
Potem so oficirji slišali, ko je sogovornik po telefonu dejal:
..Počakajte trenutek!"
Merecko je onemel in se začel nervozno gladiti po visokem čelu. Vsem je bilo jasno, da čaka na Stalina. Vsi so odreveneli na svojih mestih.
Mereckov ni nič več razlagal, le poslušal je in na kratko pritrjeval:
..Razumem... storil bom, kar je potrebno ... to bomo uredili..."
Pogovor je bil kratek, Mereckov si je segel v lase, brez besed stopil k zemljevidu, si ga dobro ogledal, nato pa seje z resnim obrazom in zadržanim nasmehom obrnil k prisotnim.
„No, tako torej," je rekel.
Hodil je od stene do stene, zatem pa spregovoril:
„V dobri uri se moramo pridružiti četam!"
Stalin je mislil resno. Čez tri dni je poslal posebno komisijo, ki jo je vodil Berijev poročnik Kulik, eden najbolj zoprnih policijskih komisarjev. V precejšnji meri je prav on zakrivil in bil odgovoren za tako težko situacijo. Številni sovjetski vojaški strokovnjaki so glavno vlogo pri leningrajski katastrofi pripisovali prav Kuliku, ki je pri poveljevanju štiri-impetdesete armade pokazal precej straftopetnosti in nesposobnosti. Maršal Voronov je med drugim trdil; daje bil prav Kulik kriv za popolno blokado Leningrada. Toda kljub temu je še vedno užival Stalinovo in Berijevo zaupanje. In zdaj so mu zaupali preverjanje načrta za tih vinsko ofenzivo.
Najprej je zaslišal vse komandante Mereckova. Dektjarev mu je razložil priprave topništva,' pri tem pa je omenil, da Nemcem sicer ne primanjkuje municije, vendar je četrta armada že po številu topov v premoči.
tedaj gaje Kulik divje napadel:
»j Če smo v premoči, zakaj potem niste pehoti očistili poti do Tihvina? "
Daktjarev mu je skušal razložiti, da je koncentracija njihovih topov majhna, da je fronta široka in da imajo na kilometer razdalje le pet ali šest topov.
»Posedate v štabu in sploh ne veste, kaj se dogaja s četami," je kričal Kulik. „Že davno bi vas morali ustreliti. Vi ste krivi, da smo izgubili Tihvin!"
Dektjarev se je kasneje spominjal:
»Težko je predvidevati, kako bi se spor zame končal, če mi ne bi priskočil na pomoč Mereckov."
Kulik je moral odnehati, čeprav je mrmraje še vedno grozil.
prva zmaga
Mereckov je začel ofenzivo petega decembra zjutraj, pri čemer je vse dogajanje nadzoroval Kulik. Iz Moskve sta skušala dobiti več streliva. Toda Moskva je pravkar začenjala zgodovinsko ofenzivo, ki naj bi pregnala Nemce od prestolnice in jim zadala prvi težji udarec. Odgovorila je, da potrebujejo vse orožje, ki ga ima.
Enote Mereckega so se divje pognale v sneg, ki se je ljudem vdiral poldrugi meter globoko, in se prebijale proti Tihvinu. Bila je ena najhujših zim, saj je temperatura padla med dvajset in trideset pod ničlo. Enotam naj bi pomagala petinštirideseta armada, ki je napredovala s severa, spremljali pa so jo težki tanki, ki so jih prepeljali čez zaledenelo La-doško jezero. Tankom so odmontirali kupole in jih s tem malce olajšali v njihovi teži.
Proti koncu ofenzive se je zgodilo nekaj čudnega: Nemci so po radiu razglasili, da se je general Fedjuninski ubil. Partijski sekretar Zdanov je Fedjuninskemu takoj telefoniral in mu zaželel še dolgo življenje, naslednjega dne pa je iz Sverdlovska poklicala tudi njegova žena.
Ni vedela za govorice o smrti svojega moža, bila je radostna, ko je lahko v takšnih okoliščinah govorila z njim.
Osmega decembra se je četrta armada prebila v mesto in naslednjega dne je bil Tihvin dokončno in trdno v sovjetskih rokah. Nemci so ga držali natanko mesec dni. Osvoboditev Tihvina je bil za sovjetske ljudi prvi znak, da bodo vzdržali na leningrajskih obrambnih položajih in da Nemci ne bodo mogli utrditi drugega obroča okrog mesta. S tem pa bi propadli nemški načrti, da bodo udarili vzhodno od Vologde in odrezali Moskvo od zaledja, od Sibirije in Amerike.
Zmaga sovjetskih enot je bila prav v času, ko je Hitler osmega decembra ukazal, naj bi severna armadna skupina okrepila nadzorstvo nad progo in cesto od Tihvina in Vol-h'ova do Kolčanova in s tem zagotovila povezavo in sodelovanje s Finci v Kareliji.
• NA KONFERENCI NEUVRŠČENIH V COLOMBU
Ena izmed osrednjih avenij živahnega in pisanega Colomba, kjer se je pravkar končala peta konferenca neuvrščenih držav sveta, se vije ob obali vedno nemirnega Indijskega oceana Na križišču oddaljenem kakšnih sto metrov, se pot odcepi proti pristanišču Colombu, kjer je bila v času konference zasidrana šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice Galeb. Med konferenco sta bila salon m paluba Galeba pravzaprav delovni kabinet našega predsednika Tita , ki je vodil delegacijo naše države na omenjeni konferenci. Na ladji seje predsednik s člani naše delegacije pogovaijal in sprejemal vodje številnih držav in vlad pa tudi druge pomembne predstavnike sveta.
Prihod predsednika Tita in njegovih sodelavcev so v Colombu pričakovali vsi z velikim zanimanjem, saj je Tito z Naser-jem in Nehrujem začel gibanje, ki se iz leta v leto intenzivneje širi, ki po svojih idejah o ne-
stopnicah. Po prisrčnem pozdravu je Tito goste odpeljal v salon, kjer so začeli z razgovori. Sestanki so običajno trajali pol do ene ure, večasih pa tudi dalj. Ko je prvi gost odšel, je že prišel drugi in spet se je vse
Predsednik Tito sadi sadiko pete konference v Colombu
uvrščenosti in nepripadnosti svetovnim blokom dobiva vedno večji zamah in vedno več pristašev. Domačini in gostitelji so predsednika Tita dočakali kot starega, dobrega prijatelja, kot najljubšega gosta, delegacije drugih držav so čakale na sprejem in razgovor z njim, njegovo govor na konferenci pa je za vse novinarske kroge pomenil najpomembnejši dogodek zgodovinskega srečanja.
Srečanja in razgovori predsednika Tita s tujimi državniki so se običajno začeli ob devetih dopoldne. Prihod tujih gostov na ladijski krov so sporočili s trobento. Na prvi palubi je stala častna desetina naših mornarjev v svečanih uniformah, lepo urejenih in zagorelih, da jih je bilo veselje pogledati.
Predsednik Tito je sprejel goste na drugi palubi ob
ponovilo: trobenta, pozdravljanje, razgovori . . . Tako je bilo na ladji dopoldne in popoldne skoraj sleherni dan, kadar ni bilo dela na konferenci. Vse to kaže, da je bil delovni dan našega predsednika v Colombu izredno intenziven in naporen od jutra do pozne noči.
Tito je bil povabljen tudi na razna srečanja in razgovore, ki jih je v Colombu priredila predsednica vlade Sirimavo Bandara-naike, na srečanje, ki ga je v hotelu priredila predsednica indijske vlade Indira Gandhi in številna druga, ki so jih priredili vodje drugih držav. Med njimi so bili predstavniki Iraka, Tu-nisa, Egipta, Alžira, Angole, Paname, Narodne demokratične republike Koreje in drugih, prvi dan po prihodu pa se
je pogovarjal tudi osebno s predsednico vlade gostiteljice.
Prvega dne konference so pripravili za predsednika Tita še posebno nalogo: v imenu vseh udeleženk konference bi moral v bližnjem Spominskem parku zasaditi drevo v spomin na zgodovinske dogodke. Ob predvidenem času pa se je nad mestom razdivjala nevihta in sajenje drevesa so morali preložiti na naslednji dan. Tudi v teh krajih je bilo v tem času vreme često muhasto in dež se ' je nenadoma ulil iz oblakov in prav tako tudi kmalu ponehal.
Zdaj raste v parku sadika »železnega drevesa". Obiskovalci lahko na ploščici preberejo, da je drevo v imenu vseh udeleženk pete konference neuvrščenih posadil predsednik SFRJ Josip Broz Tito, kar pomeni zanj in za našo državo veliko spoštovanje in poudarjeno pomembnost in vlogo, ki jo Tito in naša država uživata v svobodnem svetu.
Govor predsednika Tita so z nestrpnostjo pričakovali vsi udeleženci konference pa tudi vsa svetovna javnost. O njem so takoj spregovorili vsi prisotni novinarji, prenašali pa so ga v angleškem, francoskem in španskem jeziku že med njegovim govorom. Njegov klic po zmernosti in sodelovanju, o čuvanju miru in obsodbi vsega, kar bi mir kalilo in ogrožalo varnost in svobodo narodov, je naletel na velik odmev tudi med velesilami. O njem govorijo in pišejo še danes in bodo pisali še v prihodnjih dneh.
Osemnajstega avgusta je predsednik Tito s svojo ženo Jovanko priredil na ladji Galeb svečan sprejem za vse vodje delegacij na konferenci. Tega dne je bila posadka na nogah že od ranega jutra. Morali so še posebej lepo pripraviti ladjo, jo očistiti, okrasiti s cvetjem in zastavami, skratka, ladja je morala biti pripravljena tako, da se bodo gostje počutili kot doma. Tudi Titova žena Jovanka je pomagala z nasveti in nadziranjem priprav na palubah.
Dobro uro pred sprejemom je bilo vse na svojem mestu: palubi sta bili pripravljeni, lepo okrašeni in urejeni. Goste je na palubi dočakal predsednik Tito z ženo in člani delegacije. Od
Ste že naročeni na tednik
Naš čas?
časa je časa je predsednik posameznega gosta odpel svoj salon, se z njim zadi krajšem razgovoru in se vrnil na palubo. Vlogo p gostitelja je takrat prevzela gova žena.
Tako je ladja Galeb peto konferenco v Colo predstavljala »Jugoslavijo v lem", bila je prizorišče živahne politične aktivi predsednika Tita in vse -delegacije. Ulice, ki so w proti pristanišču in naši lac bile vedno polne ljudi, d činov in gostov, ki so i naše delegacije na konfe navdušeno pozdravljali, zanje bo ostala peta kofen velik in pomemben dogodek
Predsednik Tito med govorom
Množice turistov val potujejo po naši deželi, zanese tudi v Šaleško Mnogo je takih, ki so pivi in pravzaprav ne vedo, k gredo. Odpeljejo se na deži ni mestnega hrupa. V mil preživeti nekaj brezskrbi Poleg tega pa jih zanini žive ljudje na kmetijah, sa otroci pogosto niti ne domačih živali. Drugi pa ogledati zanimivosti našej in okolice. Zanimajo jih h zgodovinske, naravne m znamenitosti. So pa tudi se žele zabavati.
Zanimalo nas je, kako J ljudje svoj domači kraj 1 svetujejo tujcu, ki jih povj njem. Zato smo tudi sarf stali" turisti in obiskali m, predele šaleške doline.
J A, V ŠOŠTANJU SI I OGLEDATE ...?
Ko smo se sprehajali štanju, smo ustavili stan čanko v prepričanju, di dobro pozna. Vendar smo ko zmotili. Zenica je Šoštanjčanka (zelo poni povedala, da je to njen rod zato pa smo bili toliko bo čarani, ker je vedela samo imajo v Šoštanju Kajuho Tja nas je tudi napotila. Ve smo se ga izognili in isl daljnjih nasvetov. V Šoštai bili prvič in v nekaj urah želeli podrobno spoznati, kar, ki smo ga nato ustavil povedal, da je Šoštanj i mesto, kaj pa si lahko og ni znal svetovati. Povedi nekaj znamenitosti. Takol sebej poudaril napad na Si to, da je Šoštanj rojstni ta Destovnika Kajuha. Jezil i termoelektrarno, ki je „ njihovo mesto, ofT koncu stavil: „No, ja, pač m tako!"
Imeli pa smo kar pre« saj smo ugotovili, da je , Šoštanjčanov v tem mej malo. Večina je priseljeni smo jih ustavljali, so nas| krat samo čudno gledali.
Nekaj pa imajo v Šoši posebno dobro poznajo kusci. Ustavili smo del veste, kam sta nam sveto slaščičarno pri Movhu. Pi smo ju, kjer bi lahko nekaj dni, pa sta nai napotili v Kajuhov dom temu, da sta bili Šošta nista vedeli o svojem kraj nič.
Bili pa smo vztrajni Kraj smo hoteli spoznati.] se je izplačal. Srečali smo občanko, ki je o Sošt njegovi okolici povedala liko. Takoj na začetku opozorila, da si moramol znanje njihovega kraja ii| vzeti kar precej časa.
Povedala je, da je Šoštanju in ji je ta kraj da ga ne bi želela nikoli i Že večkrat je obiskala | planoto Gorice in tja od! no, kadar utegne. Tudi| svetovala, naj obiščemo_t se dviga desno nad Zelo zanimiva se ji zdi J teska Penk. Dejala je: morate obiskati tudi Sn
■■■■■■■m
Predsednica vlade Sirimavo Bandaranaike s Titom in njegovo ženo
Križanka
VODORAVMO: 1. travnata ravnina z redkim grmovjem v Argentini, 6. zemljišče, sposobno za pravni promet, 8. član organizacije, 9. apetit, tudi atletska proga, 10. prvenstvo starejšega pri dedovanju, 13. kraj ob reki Pindare v severno brazilski državi Maranhao, 14. bakterija, paličast mikrob, 17. ravna ali vitičasta črta, ki spaja začetke notnih črtovij, 19. debela palica, 20. grška črka, 21. otroška glista, 24. normalna notranja napetost živega mišičnega tkiva ali organov.
Krajevni praznik v Škalah so slovesno proslavili tudi gasilci. Pred gasilskim domom so svečano predali namenu nov sodoben gasilski avtomobil TAM 2001. Z nabavo tega avtomobila je izpolnjena dolgoletna želja gasilskega društva iz Skal, ki ima danes že 86 članov.
Tako so sedaj zelo dobro opremljeni in bodo lahko resnično v najkrajšem času prispeli na kraj požara. Ob prevzemu avtomobila so
se škalski gasilci zahvalili vsem, ki so finančno pomagali, da so ga lahko kupili. Zanj so morali odšteti 140 tisoč dinarjev, če pa k temu dodamo še opremo, ki so jo dodatno kupili, jih je nova pridobitev veljala kar 150 tisoč dinarjev. 20 tisoč dinarjev so dobili od občinske gasilske zveze na račun redne dejavnosti, 50" tisoč jim je posodila krajevna skupnost, 80 tisoč dinaijev pa so nabrali sami.
•	ORGANIZIRAJO IZLETE
Doslej je turistični biro turistično olepševalnega društva Velenje organiziral že precej izletov. Tako so z njimi potovali mladi iz osnovne šole Miha Pintar Toledo, ki so si ogledali ročk opero Gubec beg v Zagrebu, organizirali so izlet za sindikalno organizacijo podružnice sodišča v Velenju, za mlade iz TOZD EKO ter nekaj izletov za delavce Brača Kavurič, ki delajo na gradbišču TE 4. To nedeljo pa so z njimi potovali mladi iz Plešivca. Zanje so organizirali dvodnevni izlet po Gorenjski.
Poleg tega da organizirajo razne izlete, pa se lahko pri njih prijavite tudi za potovanja. Sedaj zbirajo prijave za potovanje v rim, London, Amsterdam, Pariš, Bruselj, Istanbul, Atene, v Sovjetsko Zvezo in mnoge druge kraje širom po svetu.
Preko njih pa je letos letovalo tudi 100 mladih v Makarski, preko sto drugih pa je letovalo v Dubrovniku, Bohinju, Cresu, Malem l.ošinju, Njivicah, Krku in še drugje.
•	COPA RIO V VELENJU
V okviru gostovanja po Jugosla iji bo 4. septembra v Rdeči hali v Velenju gostovala priznana brazilska skupina Copa Rio. Odlikujejo jo izvirna glasba, latinskoameriški plesi, polni značilnega ritma, barvita kostumografija in dobra režija. Kot pove že naslov njihovega showa — Karneval de Rio - pričara ansambel šesnajstih glasbenikov in plesalcev v svojem programu vzdušjč svetovno znanega karnevala iz Rio de Janiera, na katerem ta skupina vsako leto sodeluje.
Gostovanje ansambla Copa Rio po Jugoslaviji je vključeno v veliko evropsko turnejo. Nastopal pa je že na vseh ostalih celinah sveta.
Da gre za res kvalitetno skupino, pove tudi podatek, da je precej časa sodelovala v showu slovitega francoskega pevca Johneya Holideya.
humor
Brez besed

NAVPIČNO: 1. ranocelnik, ma-zač, 2. ploskovna mera, 3. Marija Crnobori, 4. ime hrvaškega ljudskega šaljivca Ke^empuha, 5. kocka v latinščini, 6. ameriški lev, velika rumenkasto, ijava zver iz družine mačk, 7. kip ali slika golega telesa, 11. sadež jablane, 12. stara ploskovna mera, 15. libijski kralj, 16. država
Gasilci si ponosno ogledujejo nov gasilski avtomobil
Prevzem novega avtomobila
vendar smo se poslovili. Na vprašanje, kam bi lahko šli, so dejali, da si v Zavodnjah pravzaprav nimamo kaj ogledati. Imajo dve gostilni, ampak v eni se odpravljajo na kolektivni dopust, pri drugi pa imajo tega dne svatbo in prav gotovo ne bomo dobili prenočišča. Razočarani smo se odpravili dalje.
Mahnili smo jo kar mimo obeh gostiln. Na kmetiji v bližini smo zvedeli, da imajo v Zavodnjah že nekaj let Napomikovo kolonijo in nas opozorili, da si ogledamo kip, ki stoji pred šolo.
Pri drugi kmetiji smo izvedeli, da so že oddajali sobe, vendar pa imajo s tem zelo slabe izkušnje. Gosti, ki so jih imeli, so bili z
njihovo kmečko hrano zadovoljni samo prvi dan, nato pa so se ob pogledu nanjo samo namuznili. Pa tudi s plačilom ni bilo vse v redu.
Nekaj smo izvedeli, vendar smo se kljub temu odpravili razočarani nazaj v dolino, saj moramo zapisati, da se ljudje v tej vasici niti med seboj dobro ne poznajo, prav tako slabo pa je tudi s spoznavanjem svojega rojstnega kraja.
Izbrali smo še Bele vode, kjer nas je takoj na začetku čakalo veliko presenečenje. Najprej smo se ustavili pri šoli, vendar učiteljev ni bilo doma. Nato smo krenili na desno in se ustavili na bližnji kmetiji. Doma je bila samo gospodinja, ki nas je takoj zelo prijazno
sprejela. Komaj smo se usedli, že je odhitela v kuhinjo in se vrnila z domačim kruhom in suhim mesom. Veliko nam je povedala in bila do nas vkljub temu, da smo bili tujci zelo prijazna. Ko smo ji pred odhodom povedali, kdo smo, je umolknila, in le težko smo jo spet razživeli. Veliko težav je bilo tudi, ko' smo jo prosili, da bi jo lahko slikali. No, končno je le privolila. Poslovili smo se kot najboljši prijatelji in pot nadaljevali po Belih vodah in se ob koncu ustavili v gostilni pri Savineku. Tam smo bili postrežem s poslednjimi grižljaji savinjskega želodca, kr "ga v tem poletnem času zmanjkuje.
KRAJANE TURISTIČNO OSVESTITI
v Indokini, kjer so prebivalci večinoma budistični, Lao, 17. luka v Izraelu, 18. del skeleta, 22. Alfi"" Nipi č, 23. znak za kemično prvine rutenij.
Veliko se jih ustavi pri nas
Zanimalo nas je seveda tudi, kako poznajo svoj domači kraj | Velenjčani. Zapisati moramo, da ga poznajo najslabše. Res je, daje mnogo priseljenih, a kljub temu smo bili precej razočarani, saj smo lahko ugotovili, da tujec ne more izvedeti od naših meščanov ničesar.
Z našo „akcijo" smo pričeli v centru mesta. Ko smo spraševali, kam bi lahko šli, nam je večina svetovala hotel Paka. Pa smo se res ustavili tam, kjer so nam povedali, da je njihov hotel preko vsega leta največkrat zaseden, zato smo vprašali tudi, kaj svetujejo tujcem, kadar nimajo prostih sob. Prijazna receptorka je povedala, da jih napoti v Šoštanj, kolodvorsko restavracijo, ali pa v tisto smer, kamor nameravajo potovati. Svetuj e jim tudi gostilno Zaje ali pa prenočišče pri Košanu.
Najbolj razočarani smo bili, ker nam nihče ni svetoval ogleda muzeja na velenjskem gradu in zato smo bili zelo veseli, ko je rudar, ki smo ga srečali, svetoval, da si ogledamo rudarski muzej. Povedal je tudi nekaj o rudniku 4 lignita Velenje, kjer dela že dvajset let. Zelo ponosen je na hiter razvoj Velenja in posebej je poudaril, da je bilo Velenje pred dvajsetimi leti še zelo malo in so ga gradili in urejali udarniško. Na vprašanje, kaj naj si ogledamo, pa je dejal: „Sprehodite se po Velenju, videli boste, da je mesto mlado, mesto pa smo zgradili z naš:.-ni žulji, mar to ni veliko? "
Kaj naj napišemo ob zaključku naše akcije? Vtis, ki smo ga dobili, najbrž ni zgrešen. Ljudje v mestih in vaseh skrbijo za svoj vsakdan in jim je povečini malo mar, kaj je pripeljajo zvedavega turista k njim. Ne zavedajo se; da v zdajšnjem ekonomskem položaju tudi ta tavajoči turist prinese marsikak dinar. V kraju pa ga bo pustil le takrat, če bo vedel, kje naj poišče razvedrilo, kje dobi dobro hrano in kje si naj pogleda' kakšno zanimivost. Naša akcija pa ne govori v prid tem dejstvom. V vaseh in mestih domačini razmeroma slabo poznajo svoj kraj in " tujcu ne vedo svetovati. Zato se v bodoče ne smemo čuditi, če turisti v Šaleški dolini po navadi le prenočijo in se naslednjega dne odpravijo naprej. Morda ne bo odveč naše opozorilo, da bi morali občane turistično osvestiti. Pri tem pa imajo brez dvoma veliko nalogo turistična društva.
Bele vode
Uršljo goro. Zanimiva je razvalina Pustega gradu, ki se baje omenja že okoli leta 1200, vendar pa je ohranjen le stolp in nekoliko obzidja. Nad Šoštanjem se dviga tudi Graščina. Omeniti pa je potrebno tudi Kajuhov dom, ki je bil sezidan v prejšnjem stoletju, v njem se je leta 1922 rodil partizanski pesnik Karel Destovnik Ka-juh." Zelo veliko je vedela tudi o akademskem slikarju Ivanu Napot-niku in svetovala, da obiščemo njegov rojstni kraj - Zavodnje. Kiparil in rezbaril je v stari kašči, ki mu je služila za atelje. V njegov spomin je v osnovni šoli Biba Roeck urejena Napotnikova galerija. Na tej osnovni šoli je tudi njegova spominska plošča.
' PRIDITE V ZAVODNJE
Veseli, da smo Šoštanj le spoznali, smo se napotili proti Zavod-njam. Ob prihodu v to prijetno gorsko vasico smo ob cesti srečali moža, ki je kosil travo. Povedali smo mu, da bi radi v tej vasi preživeli nekaj dni, jo dodobra spoznali in ker smo pač iz mesta, bi se radi seznanili z življenjem na kmetih. Ko smo klepetali z njim, nam je povedal, da je predsednik krajevne skupnosti. Svetoval je, da se ustavimo v gostilnah, ki ju imajo, v vasi pa se ukvaijajo tudi s : kmečkim turizmom. Opozoril nas je tudi na Napotnikovo rojstno hišo in ob koncu dejal: „Pa še pridite kaj!"
Odšli smo naprej proti središču vasi, malo pred vrhom zavili na desno, kjer naj bi imeli kmečki | turizem. Ko smo prispeli, se je družina pripravljala k malici. Povedali so nam, da se s kmečkim i turizmom ne ukvarjajo, imajo sicer hišo, ki je zelo velika in grajena tako, da bi lahko sprejeli goste, vendar so nekaj sob namenili podnajemnikom. Imajo pa eno sobo, ki jo včasih oddajo. Morda bi jo bili oddali tudi nam,
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ
• OB ZADNJIH DOGODKIH NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM, POSEBEJ ŠE V ŠKOCJANU:
Avstrija ne želi ščititi narodnostnih manjšin

Prejšnji teden so bila v delovnih kolektivih Mislinjske doline zborovanja, na katerih so zaposleni odločno protestirali zoper avstrijsko narodnostno politiko. S protestnih zborovanj so poslali številne brzojavke in pisma zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve, vodstvom družbenopolitičnih organizacij, zveznemu izvršnemu svetu ter veleposlaništvu republike Avstrije v Beogradu in avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani.
,V času, ko so prizadevanja ljena brutalnemu terorju," so v
svetovne javnosti usmerjena k ustvarjanju takšnih odnosov med državami in narodi, ki naj prispevajo k enakopravnosti in mirnemu sožitju, z ogorčenjem obsojamo dogodke na avstrijskem Koroškem, kjer je slovenska narodna manjšina izpostav-
protestnem pismu zapisali delavci tovarne kovinskih izdelkov „Gorenje — Fecro" Slovenj Gradec. „Prepričani smo, da so vsi izgredi proti Slovencem na Koroškem posledica nevzdržne politike avstrijske vlade do narodnostnih manjšin. Zadnii do-
godki v Škocjanu na Koroškem dokazujejo, da avstrijska vlada, kljub svečanim zagotovilom, ne želi ščititi narodnostnih manjšin, saj daje proste roke različnim neonacističnim organizacijam in jim dovoljuje odkrit nastop z znanimi neonacističnimi gesli in metodami. Surovo ravnaje avstrijske policije in zapiranje Slovencev ima samo en namen: prestrašiti koroške Slovence in njihove simpatizerje in jih odvrniti od njihovih upravičenih zahtev do enakopravnega položaja v skladu z listino OZN
in 7, členom avstrijske državne pogodbe.-Pri vsem tem surovem ravnanju avstrijske policije ugotavljamo, da gre za teror, ki spominja na nacistično strahovlado, ki ima namen uničiti slovenski živelj na Koroškem."
Tudi delovni ljudje tovarne kovinskih izdelkov „Gorenje -Fecro" Slovenj Gradec se pri-
družujejo protestom vseh delovnih ljudi in najostreje obsojajo tako ravnanje, so še sporočili zaposleni te slovenjgraške delovne organizacije. Zahtevajo od vlade SFR Jugoslavije, da stori vse potrebno, da zaščiti naše manjšine, saj vsa dosedanja opozorila niso prav nič zalegla.
„Mar ste pozabili na žrtve? Ste pozabili, da so to bile tud žrtve slovenske manjšine, ki jei boju proti fašizmu sodelovali pri osvoboditvi Avstrije? " so protestnem pismu zapisali del lavci tovarne kovinskih izdelke« „Gorenje - Fecro" Sloven Gradec.
hotel Daka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKAu Velenje
DISCO BAR - DISCO BAR - DISCO BAR
v hotelu »PAKA« VELENJE.
VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA od 21. do 2. ure.
Da vam bo prijetnejše in lepše, bosta disco jockeya poskrbela za presenečenja.
Če radi zaplešete ali radi opazujete nekaj, kar je lepo in prijetno, pridite tudi vi!
KAKO POTEKA AKCIJA VPISOVANJA POSOJILA ZA CESTE V OBČINAH KOROŠKE REGIJE:_,
Skupaj zbrano nekaj manj kot 5 odstotkov nad obvezo
Po podatkih občinskih štabov za izvedbo akcije za posojilo za ceste šo v občinah koroške regije do 19. avgusta vpisali delovni ljudje, obrtniki, kmetje, upokojenci ter temeljne organizacije združenega dela iz dohodka skupaj 31,352.000 dinarjev posojila za ceste, oz. 4,88 % več, kot znaša obveza. Predvideni vpis so dosegli v občinah Dravograd, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, za 5 % zaostaja za obvezo le občina Radlje ob Dravi.

Do 19. avgusta so v občinah koroške regije dosegli naslednje rezultate:
občina
Dravograd Radlje ob Dravi Ravne na Koroškem Slovenj Gradec Skupaj koroška regija
obveza
3.053.000 din 5.486.000 din 14.139.000 din 7.213.000 din 29.891.000 din
vpisano
3.092.000 din 5.212.000 din 15.509.000 din 7.539.000 din 31.352.000 din
doseženo
101,6% 95 % 109 % 104,5% 104,88 %
NOVO! O
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
O
>
o
Z
O >
o
Z
O >
o z
o >
o z
čr >
o z
iOAON
T0-M0-DI T0PLI montažn| dimnik
Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO
NOVO! z
O <
O
NAČRTI ZA RAZVOJ KOROŠKEGA TURISTIČNEGA GOSPODARSTVA:_
Načrti morajo postati stvarnost
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:

MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
O <
O
O <
o
z
o <
o
Posebej še razvoj gorskega turističnega središča Kope na Zahodnem Pohorju, letališča v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu in kmečkega turizma naj bi zagotovil v prihodnje še hitrejši razmah turističnega gospodarstva v občinah koroške regije. S stanjem in razvojnimi programi koroškega turističnega gospodarstva do leta 1980 oziroma do leta 1985 so zadnjo soboto, 21. avgusta, podrobneje seznanili predsednika komiteja za turizem 61zvršnega sveta Slovenije, dipl. inž. Miloša Šulina, njegovega namestnika dipl. inž. Rada Lipičarja ter člane sekcije turističnih novinarjev Slovenije.
iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON IOAON
Z O
iOAON

Proizvodno gradbeno podjetje
GRADNJA ŽALEC
Združile prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s
SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI
in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov.
SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam jc cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu.
PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782.
Enota:
Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
OVIRA ZA HITREJŠI RAZVOJ: RAZDROBLJENOST TURISTIČNEGA GOSPODARSTVA
V preurejenem.Kompasovem hotelu „Pohorje" v Slovenj Gradcu so predstavniki občine Slovenj Gradec ter koroškega turističnega gospodarstva razgrnili glavne podatke o turističnem gospodarstvu koroške regije. Na območju Mislinjske, Dravske in Mežiške doline je turistično gospodarstvo razdrobljeno, saj je kar 7 pomembnejših nosilcev razvoja, turizem nima večje tradicije, v glavnem pa so objekte in jedra - izjema je le gorsko turistično središče Kope na Zahodnem Pohorju - gradili stihij no.
Čeprav je koroška regija tako rekoč šele na začetku turističnega razvoja, pa obetajo temu območju - tudi zavoljo poudarjene vloge turističnega gospodarstva v občinskih srednjeročnih razvojnih programih - velike razvojne možnosti in še večjo uveljavitev v slovenskem turističnem gospodarstvu.
PRED USTANOVITVIJO JE POSLOVNA SKUPNOST
Veliko si obetajo zlasti še od poslovne skupnosti, ki jo bodo ustanovili najpozneje v mesecu oktobru, tesneje bodo povezali vse pomembnejše nosilce turističnega razvoja v regiji, za kar bo zgled vključevanje Gozdarstva in lesne industrije „Lesna" Slovenj Gradzc v razvoj koroškega turističnega gospodarstva, ter enotno nastopali na turističnem tržišču z dokaj široko ponudbo.
Največji razvoj napovedujejo gorskemu turističnemu središču Kope na Zahodnem Pohorju ter letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu, ki naj bi se razvila v osrednji turistični žarišči koroškega območja.
DO LETA 1980 KAR ZA 215 MILIJONOV DINARJEV INVESTICIJ
V prihodnjih petih letih bodo v občinah Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec vložili v turistične naložbe nad 215 milijonov dinarjev, od tega več kot polovico v Mislinjski dolini.
Po pogovorih v Slovenj Gradcu so gosssssssssssstje obiskali letališče Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu ki ga bodo začeli že v kratekem preurejati v terciarno letališče kategorije „D", na katerem bodo pristajala manjša počitniška letala, ter gorsko turistično središče Kope, ki ga je začela urejati 1972. leta slovenjgraška „Lesna", Gozdarstvo in lesna industrija. Zdaj je pred začetkom izgradnje prva etapa turističnega območja Pungart v okviru posebnega konzorcija zainteresiranih delovnih skupnosti.
Načrti za ravoj koroškega turističnega gospodarstva so smeli, je poudaril med pogovori Miloš Šulin, dipl. inž., treba bo le doseči, da postanejo načrti tudi stvarnost!
• Sprejem
za podporočnika Rajka Meha
Predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec, diplomirani inženir Ivan Uršič, je pripravil zadnjo soboto, 21. avgusta, v prostorih Kom-pasovega hotela „Pohorje" v Slovenj Gradcu sprejem za podporočnika Rajka Meha, diplomanta Akamedije kopenske vojske JLA. Podporočnik
Rajko Meh, doma je iz Podgorja pi j Slovenj Gradcu, je končal Akad< | mijo kopenske vojske z odlični) j uspehom. K uspešno končanem šolanju so Rajku Mehu čestita predstavniki občinske skupščine te občinskih vodstev družbenopolf tičnih organizacij.
Zastava organizacije ZB NOV Slovenj Gradec

Na Legnu so zadnjo nedeljo n [ priložnostni slovesnosti razvili z/ stavo organizacije .ZB NOV Slove« Gradec. Na slovesnosti, ki so j popestrili s krajšim kulturnim pro gramom, je spregovoril o delež Slovenj Gradca v narodnoosvobodi j nem boju ravnatelj Muzeja ljudsk revolucije Slovenj Gradec, Ferdi Fischer. Članom borčevske organi zacije so podelili več odlikoval predsednika Tita, ostro pa so r, udeleženci slovesnosti obsodili ai strijsko manjšinsko politiko.
• Obisk
pri brigadirjih v Brkinih
Brigadirje mladinske delovne bri{ gade „Franc Pasterk - Lenart jo sestavlja 50 mladincev in mladink iz občin koroške regije, je v Tatrah Brkinih obiskala delegacija predstavi nikov medobčniskih in občinski! vodstev družbenopolitičnih organi' zacij koroške regije ter predstavnik pokrovitelja brigade, SGP ,JCorošk| zidaarji". Gostom se je pridruži tudi glavni tajnik Zveze slovenski! organizacij na Koroškem, inž. Feliki Wieser. Brigadirji so med obiskom spregovorili o delu in življenju Brkinih, z zborovanja pa so poslal protestno pismo avstrijskemu gene ralnemu konzulatu v Ljubljani, katerem ostro obsojajo zadnje do godke na avstrijskem Koroškem

t

NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 -Redakcija Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Mira Tamše, Stane Vovk in Boris Zakošek -Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek -- Cena je 3 dinarje - Letna riaročnina 120 dinarjev
- Za inozemstvo 250 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata! * informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temejjni davej od prometa proizvodov
mdII •losi
i KUPIM pisalno mizo in orna-), lahko kombinirano. Zagožen, jdričeva 21, Velenje
E ..
" PREKLICUJEM žaljive be-:de, ki sem jih izrekla Francu sflu iz Jenkove 17, Velenje, sšnik Terezija
SOBO IN KUHINJO, po tožnosti s kopalnico, ali sobo s opalnico v Velenju ali Šoštanju četa zakonca. Ponudbe oddajte od šifro „Dober plačnik".
PRODAM dobro ohranjen ontrabas. Do lin ar Janez, Foito-l 8, Velenje
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI
ZAVOD VELENJE
TOZD OŠ KD KAJUH ŠOŠTANJ
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA
v oddelku za podaljšano bivanje za nedoločen čas.
Nastop službe 1.9.1976. Zaželen učitelj s prakso. Stanovanja ni. in prosto delovno mesto
KV oz. PK KUHARICE
za nedoločen čas s itiriurno zaposlitvijo.
Poskusna doba dva meseca. Stanovanja ni.
ifliiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiii
Vsem cestnoprometnim udeležencem 1
Zaradi izredno naglega porasta motornih vozil in s tem vse gostejšega prometa na cestno prometnih površinah v centrih mest Šoštanj in Velenje je komisija za sanacijo prometa pri SO Velenje predlagala pristojnim službam nekatere spremembe cestno-prometnega režima. V cilju večje prometne varnosti in ne oviranega cestnega prometa, je bilo predlagati uvedbo enosmernega prometa na določenih cestnoprometnih površinah, ki po konstrukciji neustrezajo za promet v obe smeri. Pristojma organizacija, pooblaščena za vzdrževanje ciest in cestno prometne singnali-zacije je doloičene cestne odseke že obeležila s cestno prometno signalizacijo, predpisano v pravilniku o prometnih znakih.
Ugotovljeno je, da se je žretežni del voznikov motornih vozil ie prtfagodil tem spremembam, žal pa so se posamezniki, ki bodisi podzavestno ali celo namenoma nočejo upoštevati cestnopromet-
nih obeležb (znakov) in s tem ustvarjajo nemogoče in nevarne prometne situacije tako zase, kot za ostale cestnoprometne udeležence.
Po že izdelani cestno prometni študiji bo vzporedno z rekonstrukcijo in dograditvijo manjkajočih obvoznic postopno urejen oziroma spremenjen cestni promet še na nekaterih drugih prometnih površinah.
Povsem razumljivo je, da vsak ukrep, pa tudi na področju cestno prometnega režima, ustvari določene posledice. Z ureditvijo enosmernega prometa bo morda za cestno prometne udeležence nekoliko daljša pot do cilja, kamor želimo, vendar naj nas v tem primeru vodi izrek „BOLJE PRITI POZNEJE, KOT PA NIKOLI".
S temi vrsticami želimo opozoriti in apelirati na vse cestno prometne udeležence, da se zavestno prilagodijo že urejenim in bodoče urejenim cestno prometnim razmeram, ker le tako bodo v mnogo-čem pripomogli k večji prometni varnosti, istočasno pa se tudi izognili upravičeni intervenciji organov za kontrojo cestnega prometa.
KOMISIJA ZA SANACIJO PROMETA PRI SO VELENJE
IUIIIIIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
ZAVAROVALNICA SAVA
S
PODRUŽNICA CELJE
Pri zavarovalnici SAVA jc življensko zavarovalnih žc preko 430.000 oseb.
Kakšne so ugodnosti življenjskega zavarovanja pri zavarovalnici SAVA, da jc poslalo pravo ljudsko zavarovanje?
UGODNE ZAVAROVALNE VSOTE: VSAKOLETNA UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH, BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK, DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE
so posebnosti, ki jih je vredno premisliti.
Zavarovalnica takoj izplača zavarovalno vsoto ob doživetju dogovorjene zavarovalne dobe vam, če bi prej umrli, pa svojcem.
Mesečno premijo plačujete dO izplačila zavarovalne vsote. Pomnite 5c to:
Zavaruje se lahko oseba stara od 15 do 65 let.
ENA SAMA PlrACANA MESEČNA PREMIJA ZAGOTOVI JAMSTVO ZAVAROVALNICE, S TEM PA LAHKO IZPL AClLO CELE ZAVAROVAL NE VSOTE
udeležba pri presežkih
Vsak življenski zavarovanci- pri Zavarovalnici SAVA prejme po posebnem pravilniku vsako leto tudi delež pri presežkih. Zavarovalnica izplača deleže skupaj z zavarovalno vsoto. Čim večja je premija, čim dalj časa zavarovanec plačuje zavarovanje, tem večji jc delež.
brezplačno zavarovanje otrok
Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 30. dneva starosti do i/polnjenih 15 let starosti je brezplačno zavarovan za smrt po dopolnilnih pogojih za življenjsko zavarovanje. Ta dodatna zavarovalna vsota znaša 10% osnovne zavarovalne vsote, toda najmanj 1000 dinarjev.
dodatno nezgodno zavarovanje
Majhno mesečno doplačilo zelo poveča zavarovalno zaščito.
Po stopnji nevarnosti so poklici razvrščeni v pet nevarnostnih razredov; v prvega spadajo najlažji pokli-ri, v petega najtežji. Mesečna prenija je lahko drugačna, ustrezno temu pa se spremeni tudi zavarovalna vsota.
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE JE ZA VAS, ZA VAŠO DRUŽINO Al I ZA VAŠE Ol ROKE POT V SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE.
VABILO K SODELOVANJU:
Amatersko gledališče Velenje vabi k sodelovanju vse, ki čutijo veselje do gledališke igre in so pripravljeni del svojega prostega časa prebiti na odrskih deskah.
Prijavi se lahko vsak od lO. do 50. leta starosti, če ima smisel za lepo govorjeno besedo in nastopanje. Zlasti vabimo k sodelovanju člane dramskih skupin In literarnih krožkov.
Prijave s svojim naslovom pošljite najkasneje do lO. septembra 1976 na naslov: Amatersko gledališče Velenje, p. p. 6, Velenje.
Odbor Amaterskega gledališča Velenje
Marjan KONECNIK, roj. 1950, strojnik iz Selovca in Jožefa GAMS, roj. 1943, sodniški pripravnik iz Smartna Rudolf SARONJA, roj. 1959, PK električar iz Velenja, Foitova in Nada METELKO, roj. 1956, prodajalka iz Velenja, Šaleška c. Franci PROSTOR, roj. 1949, elektroinštalater iz Pesja in Majda RAMŠAK, roj. 1956, delavka iz Pesja
Venčeslav KUPLEN, roj. 1954, rudar iz Prosečke vasi in Jožica KOVAČ, roj. 1949, delavka iz Velenja, Kajuhova 7 Martin SLATINŠEK, roj. 1951, vodovodni inštalater iz Velenja, Kraigherjeva in
Marija MALKOVIC, roj. 1952, poštna uslužbenka iz Velenja, Jenkova c.
Franc BITENC, roj. 1948, rudar iz Bevč in
Jožefa MOHOR, roj. 1951, admi-nistratorka iz Bevč Franc VIŠNJAR, roj. 1948, elektrotehnik iz Velenja, Šercerjeva c. in
Vesna DOPUDA, roj. 1954, administrativni tehnik iz Zagreba Mirko VASLE, roj. 1949, prodajalec iz Ponikove in Anica JELEN, roj. 1955, delavka iz Arnač
Stanko NAPOTNIK, roj. 1954, rudar iz Velenja, Kidričeva c. in Darinka SIRK, roj. 1959, PK šivilja iz Velenja, Jenkova 18 Branko JAN, roj. 1952, kmetovalec iz Škal in
Marija STROPNIK, roj. 1956, kmctovalka iz Plešivca Franc DOLER, roj. 1949, ključavničar iz Plešivca in Vida JEŽOVNIK, roj. 1957, dijakinja vzgoj. šole iz Plešivca Edvard JELEN, roj. 1954, delavec iz Polzele in Stanislava PRAPROTNIK, roj. 1958, delavka iz Kavč Maksimiljan KOTNIK, roj. 1950, mizar iz Podgorja in Metka RIHTER, roj. 1958, sad-jarka iz Plešivca
Peter PRAPROTNIK, roj. 1953, strojnik iz Dobriča in Nada BUKOVEC, roj. 1956, delavka iz Bevč
Alojz PUŠNIK, roj. 1953, rud. nadzornik iz Gradišča in Jožefa STROPNIK, roj. 1950, kuharica iz Topolšice Janez SLAPNIK, roj. 1950, šofer iz Solčave in
Elizabeta FERK, roj. 1950, va-rilka iz Raven
Drago MIKUŽ, roj. 1951, elektrotehnik iz Topolšice in Zalika FLORJANC, roj. 1956, adm. delavka iz Lokovice Ladislav VF.NIŠNIK. roj. 1952, absolvent elektr. iz Florjana in Majda PESJAK, roj. 1954, študentka iz Pesja
Milan ACMAN, roj. 1956, električar iz Šmihela nad Moziijem in Erna LEDINEK, roj. 1957, upr. administratrativni tehnik iz Lepe njive
Jožef CERNELC, roj. 1945, ekonomist iz Velenja, Jenkova in Danica MELANŠEK, uslužbenka iz Šoštanja, Kajuhova c. Ivan NOVAK, roj. 1951, skladiščnik iz Družmitja in Sonja VIDECNIK, roj. 1956, gradbeni tehnik iz Gaberk Nedeljko MINlC, roj. 1951, delavec iz Šoštanja in Ivka ŽIVKOVlC, roj. 1955, delavka iz Raven
Marijan MEVC, roj. 1952, ključavničar iz Šoštanja, Cesta talcev in
Hedvika OŠTIR. roj. 1953,admi-nistra torka iz Pesja Franc OSTROVRŠNIK, roj. 1951, delavec iz Velenja, Koroška c. in
Angela BLAZINŠEK, roj. 1947, delavka iz Gaberk Vlado RIBIC, roj. 1954, delavec iz Lokovice in
Manica DOBNIK, roj. 1953, kuharica iz Lokovice
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
obvešča
vse zainteresirane občane, da bo v šolskem letu 1976/77 organiiirala naslednje oddelke šol za odrasle:
1.	OSNOVNA ŠOLA - 7. razred
2.	OSNOVNA ŠOLA - 8. razred
Pogoj za vpis je uspešno končan 6. oziroma 7. razred osnovne šole in starost nad 17 let.
3.	DVOLETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA - 1. razred
Pogoj za vpis je uspešno končana osemletka in starost nad 18 let.
Poleg navedenih bodo organizirani tudi naslednji oddelki šol za odrasle:
—	administrativna iola — 2. letnik
—	ekonomska iola — 2. leetnik
—	ekonomska iola — 4. letnik
—	delovodska iola strojne stroke — 2. letnik
—	delovodska iola elektro stroke — 2. letnik
Pogoj za vpis v navedene šole je uspešno končan predhodni razred (za tiste, ki so končali predhodni razred v šolskem letu 1975/76 pri DU Velenje, vpis ni potreben).
Informativni vpis za izobraževalne oblike pod z. št. 1., 2. in 3. ter vpis drugih kandidatov za ostale oddelke šol za odrasle morate opraviti najkasneje do lO. 9.1976.
Istočasno obveščamo občane, da bo v primeru dovolj velikega števila kandidatov organiziran v septembru (predviden začetek 13. 9. 1976) ZAČETNI IN NADALJEVALNI ŠIVANJA IN KROJENJA ter TEČAJ VEZENJA.	,
Rok za vpis v to izobraževalno obliko je vkjučno 8. 9. 1976.
Za vse navedene izobraževalne oblike se prijavite na Delavski univerzi Velenje, Titov trg št. 2, vsak dan razen sobote od 7. do 12. ure - ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. Ob informativnem vpisu vam bomo na vašo željo posredovali tudi druge informacije.
O drugih možnostih izobraževanja pri Delavski univerzi Velenje v izobraževalni sezoni 1976/77 vas bomo obvestili z objavo v tem glasilu v eni izmed naslednjih številk.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mamice in stare mame
PAVLE SREBOTNIK -DADE
roj. Pač nI k
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nas tolažili. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem Tovarne meril iz Slovenj Gradca, TEŠ in GALIP ter vsem znancem in sorodnikom, ki so nam bili ob prvih, najtežjih trenutkih v veliko oporo. Hvala vsem, ki so jo tako veličastno spremljali na njeni zadnji poti in obložili grob s številnimi venci in cvetjem. Zahvaljujemo se Fran-ciju Stropniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in častiti duhovščini za pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerka Anica ter sinova Ivan In Emil z družinama
ZAHVALA
Ob boleči, nepričakovani izgubi našega
Jakoba Podgorška
rudarja
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti iz Raven v Podkraj, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu REK Velenje za organizacijo pogreba, za spremstvo in vence ter poslovilne besede govornika in vsem pevcem. Hvala tudi duhovniku za poslovilni cerkveni obred. Zahvalo izrekamo tudi vsem, ki ste sočustvovali z nami, ker ste ga imeli radi in ga boste skupno z nami ohranili v trajnem spominu.
Žalujoči: žena z otroki, stari! in sorodniki
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža in očeta treh otrok
MIRKA ZLATAREKA
rudarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo članom delovne organizacije REK Velenje za vsestransko pomoč, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: žena Vera, hčerki Romana in Snežana ter sin Zdrav ko
Turistični teden v Šoštanju
m
Turistični teden, katerega pokrovitelj je Industrija usnja Vrhnika, temeljna organizacija združenega dela tovarna usnja Šoštanj, se bo pričel to nedeljo, usnja Šoštanj se bo pričel to nedeljo.
29. avgusta si boste od 8. ure dalje lahko ogledali kulinarično razstavo v gostišču Kajuhov dom. V Topolšici pa bo tega dne šaljiva nogometna tekma med debelimi in suhimi, med tekmo pa bodo še druga šaljiva tekmovanja. Od 15. ure dalje bo na igrišču v Topolšici prosta zabava s plesom.
Od ponedeljka 30. avgusta bo ves teden trajala turistično-planinska transverzala Šoštanj
— Zavodnje — Šentvid — Žleb-nik — Grebenšek — Šoštanj. Med udeleženci bodo izžrebali dve brezplačni potovanji na gostinsko turistični zbor v Postojno.
V	torek 31. avgusta bo v Šoštanju medobčinski teniški turnir.
V	okviru turističnega tedna bo v sredo v Šoštanju ob 19. uri rokometna tekma Slovenj Gradec - Šoštanj. Po tekmi bo
Po napornem treningu v Mozirju. Stojijo z leve proti desni: Matjaž Natek (tehnični vodja), Stane Polovšak, Peter Breznik, Stane Breznik, Savo Holešek, Boris Fuerst, Bojan Glavnik in Jože Vajdl. Za Elektro pa bodo igrali še Marjan Kristan, Milan Hliš in Milan Verdnik.
• KOŠARKARJI SPET ZA TOČKE_
Elektra s Konusom
Velika želja košarkarjev šoštanjske Elektre je, da bi tudi v nadaljevanju prvenstva ostali na prvem mestu II. slovenske lige vzhod in se uvrstili v slovensko košarkarsko ligo. Sicer pa imajo Soštanjčani letos za to velike možnosti, saj po spomladanskem delu tekmovanja vodijo kar s štirimi točkami prednosti.
Kot je povedal njihov trener Rudi Jerič, so se za nadaljevanje tekmovanja zelo marljivo pripravljali. Nekaj dni so bili tudi na skupnih pripravah v Mozirju, kjer so imeli treninge dvakrat na dan, odigrali pa so tudi nekaj prijateljskih tekem. Tako so premagali mladinsko reprezentanco Slovenije z rezultatom 70:39, moštvo Polul pa s 107:57.
Jesenski del tekmovanja se bo začel jutri. V prvem kolu se bodo igralci Elektre srečali s Konusom iz Slovenskih Konjic.
• Letošnje kovaške igre bodo v Slovenj Gradcu
Konferenca osnovnih organizacij sindikata tovarne kovinskih izdelkov ..Gorenje - Fecro" je organizator letošnjih 9. kovaških iger, ki bodo prihodnjo soboto, 4. septembra, v Slovenj Gradcu. Na športnih igrah so doslej sodelovali samo kovači iz krajev okrog Pohorja, zdaj pa želijo tovrstno manifestacijo športne in rekreativne dejavnosti razširiti na vso slovensko kovaško industrijo.
Predstavniki delovnih kolektivov „Jeklo" Ruše, tovarne kos in srpov Lovrenc na Pohorju, tovarne kos in srpov Tržič, Kovaške industrije Zreče, tovarne kovinskih izdelkov Vitanje, tovarne „Gorenje - Muta" in prireditelja - tovarne kovinskih izdelkov „Gorenje - Fecro" Slovenj Gradec se bodo pomerili v 5 disciplinah - odbojki, šahu, malem nogometu, streljanju in kegljanju. Specialna disciplina pa bo, kot je že v navadi, kovanje. Prihodnjo soboto, 4. septembra, bo v Slovenj Gradcu tudi srečanje delavcev kovaške industrije Slovenije.
prosta zabava s plesom na vrtu gostišča Kajuhov dom.
V	četrtek 2. septembra bo v Šoštanju kramarski sejem. Ob 20. uri pa bodo na ploščadi pred kulturnim domom prikazali amaterske filme.
V	petek 3. septembra se bodo srečali turistični delavci in gojitclji cvetja.
Podelili jim bodo tudi priznanja. Srečanje bo v domu'Kajuh.
Naslednjega dne bodo ob 8. uri odprli razstavo vezenin, ročnih del in gobelinov v avli Kulturnega doma. Na ploščadi pred kulturnim domom pa bo ob 20. uri večer s šaleškimi ansambli. Po programu pa bo še
prosta zabava s plesom na vrtu doma Kajuh. a2, z razvitjem prapora Rdečega križa. Prapor bodo razvili ob 8. uri, v nedeljo 5. septembra. Ob 9. uri bodo gasilske prireditve in razvitje praporja, ob 10.
Letošnji kulturni teden bodo zaključili z razvitjem paporja Rdečega križa. Prapor bodo razvili ob 8 uri, v nedeljo 5. septembra. Ob 9. uri bodo gasilske prireditve in razvitje praporja, ob 10. uri koncert godbe na pihala Zarja iz Šoštanja.
Ob 11. uri pa bo zaključek tedna in nagradno žrebanje turistično planinske transverzale.
• PRISRČNA SLOVESNOST POD BELO PEČJO
NAD ČRNO NA KOROŠKEM:_
Odprta prenovljena partizanska bolnišnica B-ll »Pepca«
V gozdovih Bele peči nad Črno na Koroškem so se zadnjo nedeljo, 22. avgusta, zbrali koroški partizani, aktivisti, mladina in delovni ljudje zgornje Mežiške doline, da bi - zvesti tradicijam narodnoosvobodilnega boja — odprli brunarico, ki bo v prihodnje pomnik na bolnišnico koroških partizanov B - 11, ki je delovala od srede avgusta 1944 do 2. februarja 1945 ter v samoti visokih smrek ter borovcev Bele peči nudila varno zatočišče ranjencem.
Predsednica krajevnega združenja ZB NOV Črna na Koroškem Marjana Rovšnik je med udeleženci slavja še posebej prisrčno pozdravila znana koroška partizana Ivana Uraniča —Draga ter Olgo Kastelic - Maijetko in upravnico bolnišnice B — 11 Anico Eržen — Tomazin — Pepco. Slovesnosti se je udeležil tudi član Izvršnega.sveta Skupščine SR Slovenije ter predsednik komiteja za turizem dipl. inž. Miloš Sulin ter njegov pomočnik dipl. inž. Rado Lipičar.
Marjana Rovšnik je v priložnostnem nagovoru orisala nastanek in delo partizanske bolnišnice B — 11. Poudarila je, da so partizani vseskozi namenjali ranjencem posebno skrb, zdravstvena služba v partizanih pa da ni nikoli zatajila. Borci so v nesreči nesebično pomagali so-borcem. Sredi leta 1944 je bilo treba, kot je povedala Marjana Rovšnik, zaradi izdaj preseliti partizansko bolnišnico z osvobojenega ozemlja v Robanovem kotu na Koroško. Borci Vzhod-nokoroškega odreda so dobili nalogo, da preselijo ranjence. Opravili so jo v rekordnem času — v eni noči in enem dnevu. Na
Koroškem, pod Belo pečjo, je dala varno zavetje ranjencem brunarica, ki so jo predtem zgradili partizani pod vodstvom Korija Mlačnika. V brunarici je bila bolniška soba z 20 ležišči ter kuhinja. Upravnica in glavna bolničarka je postala Anica Eržen — Tomazin — Pepca, komisar pa Peter Tomazin - Skala.
Novo spominsko obeležje je na simboličen način odprl Kari Mlač-nik in sporočil odločitev, da se bo bolnišnica B-ll poslej imenovala „Pepca", po njeni upravnici in glavni bolničarki.
Marjana Rovšnikova se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je bila znova postavljena brunarica za bolnišnico koroških partizanov B-ll, posebno zahvalo pa je izrekla temeljnima organizacijama združenega dela slovenjgraške „ Lesne" - Gozdarstvu Črna na Koroškem ter Žagi Mušenik in Gradbenemu podjetju „Stavbar" Pre-valje, pa planincem, borcem in mladini, ki so pomagali pri ureditvenih delih.
Več priložnostnih govornikov, med katerimi sta bila tudi Ivan Uranič - Drago ter dipl. inž. Miloš Sulin, pa je na slovesnosti kar najodločn eje obsodilo avstrijsko politiko do slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti in poudarilo zahtevo, da republika Avstrija dosledno izpolni vsa določila državne pogodbe.
I
KINO KLUB GORENJE
Mladi prinašajo nove zamisli
i i
Trideset let je že od nastanka organizacije ljudske tehnike. Ob tem jubileju je prav, da predstavimo organizacijo v naši občini. Poudariti moramo njene številne uspehe in težave, na katere naleti pri svojem delovanju. V prejšnji številki Našega časa smo predstavili društvo Modelar, ki je član Zveze organizacij za tehnično kulturo v Velenju, sestavljajo jo še modelarski krožek na osnovni šoli Gustav Šilih, radio klub, društvo ljuds » tehnike v Šmartnem ob Paki, foto klub, astronavtsko raketni klub in kino klub Gorenje, ki ga pradstavljamo tokrat.
Kino klub Gorenje je bil usanovljen 2. septembra 1971. leta, začetni kapital za ustanovitev kluba je dala TGO Gorenje. Do 1975. leta jc deloval pod okriljem organizacije zveze mladine v Gorenju. Danes je kino klub Gorenje samostojna organizacija v zvezi organizacij za tehnično kulturo. Predstavil nam ga je predsednik Miro Kermelj.
Klub je izšel iz amaterskih vrst, zato je bilo treba najprej organizirati predavanja iz osnov amaterskega filma, sprva za S-8 mm in kasneje za 16 mm tehniko. Danes ta predavanja ponavljajo enkrat do dvakrat vsako leto za nove člane kino kluba, razširili pa so jih tudi na osnovne šole. 1972. leta so prvič nastopili na medklubskem festivalu v Radomljah pri Domžalah. Takoj so prejeli tri zlate in eno bronasto medaljo ter nagrado občinstva. Od takrat se klub udeležuje vseh republiških, medklubskih in mednarodnih festivalov pri nas, v - Italiji in Avstriji. Vsa priznanja in nagrade, ki jih je kino klub Gorenje prejel, so ga ponesla že vletu 1974 v vrh slovenskega amaterskega filma. Na zadnjem republiškem festivalu je bila več kot četrtina prijavljenih filmov delo članov kino kluba Gorenje. Priredili so tri klubske festivale, na katerih so predstavili 43 novih del. Izdelali so filme obveznega programa: pohod po poteh XIV. divizije, film o Velenju, dokumentarce o TGO Gorenje, film o delu zveze organizacij za tehnično kulturo, film o občini Velenje, itd.
V začetku 1975. leta so predavanja obogatili s skripto, kije edina te vrste v Sloveniji in jo že uporabljajo vsi slovenski amaterski kino klubi.
Organizirali so gostovanje kino klubov Minifilma iz Liubljane,
Toma Križnarja iz Tržiča, kinoamateijev iz Maribora in iz Celja. Na petkovih večerih v velenjski knjižnici so predstavili svoja starejša dela ali pa filme v gosteh. Aktivno so sodelovali pri organizaciji tedna domačega filma v Celju. S sodelovanjem kulturne skupnosti so organizirali premiero filma Prezimovanje v Jakobsfeldu.
V	zadnjih dveh letih člane kluba privlači nova zvrst, animirani film. V decembru 1975. leta so organizirali tudi razstavo animacije, prvo tako razstavo v Velenju. Z animacijo so dobili novo dejavnost in jo tudi prvi v Sloveniji uvajajo v slovenski amaterski film.
V	treh letih je kino klub Gorenje prejel 9 zlatih, 5 srebrnih in 7 bronastih medalj, 12 diplom in 3 posebne nagrede na medklubskih, republiških in državnih tekmovanjih amaterskega filma.
Miro Kermelj je še povedal, da klub razširja dejavnost med mladimi, predvsem med osnovnošolci. „ Kaj t i vsak novi član je vir novih idej." Pa tudi nove zagnanosti, ki pa je dokaj potrebna, kajti neustrezni prostori tarejo tudi kino klub Gorenje. Stanovanja članov so največkrat kar laboratorji. Posebno težko je pri animirankah, ki zahtevajo kar 4 m2 akcijskega prostora. O žarometih, ki dosežejo 1000 stopinj, je bolje da ne govorimo. Prostor brez oken in zračenja, ki ga imajo, je tudi neprimeren za aparature, saj se v njem rada nabira vlaga." Seveda nas ne ovira le prostor, pri nabavi novih aparatur nas je omejil novi zakon o klubih, za amaterski klub je previsoka poštnina, in tuje prepovedan uvoz, „je dejal Miro Kermelj."
Programi kino kluba Gorenje .za v bodoče načrtujejo še močnejše razvijanje amaterskega filma med mladimi. Zanimanje je vedno večje, toda zaradi neurejenih prostorov morajo članstvo omejevati. Ne ukvarjajo pa se več le z amaterskim filmom kot takim, pač pa tudi z razšiijanjem splošne filmske kulture v Velenju. Po programu kino predstav sodeč, pa je že to nujno potrebno. Za nadalnje uspešno delovanje kluba in pa za razširjanje njegove dejavnosti ter za sprejem novih članov, bo treba pozorneje prisluhniti težavam, ki jih klub ima in ki jih sami nikakor ne morejo rešiti. Z marljivim delom in z. nagradami, ki so jih prejeli, pa so že zdavnaj dokazali, da si to zaslužijo.
BRINA KOVAČ
1 I I I I
I
■
I
Tone in Marjana Grušovnik LETA BEŽIJO, A SPOMINI OSTAJAJO
ŽIVEGA ME NE BI UJELI
Več kot trideset let je minilo od tistih strašnih dni, ko so si tujci hoteli prilastiti našo zemljo, naše ljudi spremeniti v ničvredne sužnje. Leta res tečejo, vendar z njimi spomini ne zamirajo. Ostajajo živi v. srcih ljudi, ki so štiri leta trpeli, poznali le zatiranje in krvavo borbo, lakoto in mržnjo do okupatorja. Vsak kos naše zemlje je bil plačan s človeškimi življenji, premnoge družine so ostale brez matere, očeta, sorodnikov . . .
Na Paškem kozjaku skoraj ni bilo kmetije,'ki ne bi tako ali drugače sodelovala s partizani. Mnoge hiše so bile požgane, ljudje zverinsko ubiti. Tu so se odvijali usodni boji XIV. divizije, tu so se ustaši v zadnjih dneh vojne zločinsko maščevali nad prebivalstovm, potem ko se niso mogli sprijazniti z bližajočim se polomom tretjega raj ha.
Ko stopaš po zelenih travnikih, si ne moreš misliti, daje ravno na njih 6bležalo mnogo partizanov, da je zemlja pod tabo takrat bila prepojena s krvjo. V grobišču pri Ramšaku je pokopanih 13 borcev XIV. divizije in 24 borcev XVII. divizije. Ramšakovi se živo spominjajo teh dni, kajti pri njih je bila ena izmed obveščevalnih postojank, oče je bil v partizanih. No, tokrat sem se ustavila nekoliko više, na domačiji, Grušovnikovih. Tone in Marjana se živo spominjata druge svetovne vojne. Nikomur ni prizanašala. Zapustila jim je požgano domačijo in začeti je bilo treba iz nič. Oba potožita: „Kar čudno se nama zdi, kako smo mogli vse narediti, vojne škode nismo dobili." Potem pa v njiju oživjo spomini. Kot mnogi drugi, je tudi Tone moral v nemško vojsko. Prišli so in ga odpeljali - na rusko fronto. Ko se je vrnil domov na dopust, je pobegnil v partizane, v Bračičevo brigado, kjer je postal mitraljezec. Med tem so nemci ubili brata in očeta, domačijo pa so požgali. O drugem bratu ni bilo vesti. Se danes ne vedo, kje je padel. Toneta vprašam, kateri se mu zdi najhujši trenutek v partizanih. „Ni bilo lahko, nikoli. V Zavodnjah Mlismo tri dni ničesar jedli. Če ne bi prišla Tomšičeva brigada, bi nas itak vse polovili, ker nam je zmanjkalo orožja. Pa uši, imeli smo jih toliko, da je bilo vse belo, človek sploh spati ni mogel. Hudo je bilo tudi takrat, ko sem bil ranjen v nogo. Nikoli se nisem pošteno pozdravil in rana se mi še vedno odpira.," pravi. Nikoli tudi ne bo pozabil dnevov, ko je bil s partizani v Pliberku. Tam so se odvijale zadnje borbe, tam so dočakali svobodo. Proslavljala jo je cela divizija s harmoniko in petjem. Potem pa se ,nu obraz pomrači: „Moram še povedati, kaj se je zgodilo v Eibiswaldu. Tam smo nekaj časa stali. Ker smo bili lačni in žejni, je šest partizanov stopilo do nekega kmeta. Takrat še nihče ni slutil, da je to star gestapovec. Zelo ljubezniv je bil in prijateljem je ponudil celo jabolčnik. Seveda gaje prej zastrupil. Šesterica je umrla na poti . . ."
Marjana se spominja preboja XIV. divizije na Kozjak: „Ob štirih zjutraj se je pri nas oglasila izvidnica, potem še opoldan. Kmalu za njo so prišli Nemci in vprašali, če so v bližini partizani. Rekli smo jim, da jih je več tisoč, kot so nam prej naročili. Trpeli so fantje takrat, grozno trpeli. Vsi premraženi so bili, nogavice so jim zmrznile na nogah. In če so se hoteli sezuti, je z nogavico šla tudi koža. Vsi smo se oddahnili, ko se jim je uspelo prebiti na Pohorje."
Spomladi 1945 se je nezdržno bližal sovražnikov poraz. Mnoga ozemlja so bila že osvobojena, ustaške trupe pa so bežale proti Avstriji. V Doliču in okolici jih je takrat bilo vsepovsod polno, začeli so brezupen poskus, da se za izgubljeno vojno še poslednjič maščujejo nad ljudmi. Del se jih je začel prebijati tudi na Kozjak in uničevati vse za sabo. Ljudje so bežali višje in višje, da bi ubežali pokolu.
„Bežali smo in bežali. Starci, otroci, vsi. Nad nami so žvižgale krogle; vsi smo trepetali, dokler nismo prišli do partizanov. Ko smo se čez nekaj dni lahko vrnili na domove, smo vsi jokali. Ustaši so uničili, kar seje uničiti dalo," pripoveduje Marjana. Tone pa pristavi^ „Živega me ne bi ujeli, to pa ne. Vedno sem hranil naboje zase . .,."
Njuni spomini se prepletajo. V besedah pa je skrita želja, da se vojna nikoli ne bi ponovila. Da ljudem ne bi bilo treba še enkrat spoznavati, kaj ta beseda pomeni.
Ko potem stopam mimo posejanih polj, nehote pomislim, kako srečni smo tisti, ki smo se rodili v svobodi. Tone in Maijana sta samo dva izmed mnogih, ki so nam to priborili. Njuna pripoved je le košček tiste zgodovine, ki ne bo in ne sme biti nikoli pozabljena.
M.VOVK
Prehitra vozna in spolzka cesta
Po cesti iz Zavodenj proti Šoštanju je 21. avgusta letos peljal voznik osebnega avtomobila ZG 238 - 531 Mirko Prugovečki. Ko je pripeljal v desni ovinek, nekoliko pod odcepom k smučišču, se je prevrnil po nasipu in je vozilo obstalo na strehi. V avtomobilu je bila poleg njega njegova žena Marica ter Barbara in Josip Zivič. Vsi štirje potniki so se pri nesreči telesno poškodovali.
• IZSILJEVAL PREDNOST
Po Partizanski cesti je iz Šoštanja proti Velenju peljal 16. avgusta letos voznik avtobusa CE 419-60 Drago Iršič. Ko je pripeljal do križišča ceste k TGO Gorenje je vključil veli smerokaz in zavijal 15evo proti tovarni v trenutku, ko je iz Velenja pripeljal voznik osebnega avtomobila CL 623-1 1 Jože Verdenik. Voznik Verdemk kljub zaviranju, trčenja ni mogel preprečiti. Pri nesreči je nastalo za okoli 10.000 dinarjev škode.