List 52
Nekaj od koristnega drevja,
5. Stricek.
(Dostavek k sostavku v 49. listu.)
Stricek ali bodeča palma (Stechpalme) je tudi prav hasnivo drevesice. Na Štajarskem pravijo mu božje drevesice. Jugosla\eni ga zovejo svida ali čarnika. Nahaja se stricek pogostoma vživicah; če pa  v  ugodni zemlji stoji,  ga pustimo   rasti brez
206
obrezovanja, in to posebno v redki hosti, zraste 25 do 30 čevljev visok. Je pa mnogo verst tega dreve-sica, ktere po jagodah in po perji se razločujejo lahko.
Perje njegovo je ternjevo, čversto kot usnje, vedno zeleno, pozimi ne pozebe, ne odpada; cvet in plod ima rudeč. Les njegov — čarnikovina ali s vid o vina —je terd, čverst in težak, ter se da posebno lahko černiti, ker je tankega pa gostega zerna. Umetni mizarji delajo iz njega lepo pohišje; tudi ga rabijo za deržaje raznega orodja, za grebe-nače, cepce in za marsiktere strugarske dela. Mlad les je prav šibek, zato je ugoden za šibe jezdicov in za bičnjake.   Iz skorje napravljajo najboljši ljep.
Sad njegov, rudeče jagode, je prav ljub pticam, posebno drozgom; poglavitna hrana jim je pozimi; za tega voljo sadijo kmetovavci radi to drevo po krajinah, kjer nalaš jerebice rede.
Bodeča palma se da lahko iz semena zrediti, ali pa po mladikah iz gojzda pomnožiti. Čeravno povsod raste, vendar ljubi pred drugim svetom posebno klance in polnočne ali prav obsenčnate pečine. Lastnost pa, ktera to drevesice največ priporočuje, je ta, da je pred vsim ugodno za žive plotove ali živice. Kdor pa hoče, take plotove iz bodeče palme napraviti si bo to najbolje dogotovil, če koj na odločenem mestu (kjer ima namreč živi plot stati) seme seje. Taki plotovi, če jih skerbno in dobro gleštamo, so naj-terpežniši med vsimi; viditi jih je tu pa tam, ki so stareji od 20 let, pa še vedno jaka in krepka obrana ljudem in živini.                                                  J. Š.