STEV. (No.) 141. Katoliški shod v Forest City, Pa. ZAKLJUČNI SHOD IN 30-LETNICA JEDNOTE IZPAD-LA NAD VSE SIJAJNO. CHICAGO, ILL. TOREK, 9. SEPTEMBRA — TUESDAY SEPTEMBER, 9, 1924. LETNIK XXXIII. RAZNE YESTI. POLITIČNI GLASOVI. — Boston. — 75.000 ljudi je pozdravilo domov prišedše letalce, ki so bili prvi sedaj, da so napravili polet krog sveta. V zgodovini bo zapisano in tega se naše ljudstvo zaveda, zato je pa priredilo "junakom zraka" tako prisrčen sprejem. 21 strelov iz topa, zvonenje, sirene, vse to je pogrelo naše junake, ko so stopili na svobodna ameriška tla. Preleteli so v petih mesecih 23,000 milj. — Kedor ima veselje na farmarsko delo — pozor! Deset tisoč mož se potrebuje ta-; koj za žetev v severni Dako-ti. Plača $4.00 na dan in več.i Vožnja od Chicage do delodajalca se dobi povrnjena. Ko bi si onih šest sloven-1 skih družin, ki so pred 35. leti živele v Forest City, Pa., sploh kedaj predstavljajo, kaj; se bo v tej naselbini vršilo dne 24. avgusta, 1924. — bij dvomile in strmele. Ta dan se je javno pokazalo, kaj zmore med našim ljudstvom bratska sloga, katoliška in narodna zavest in agilnost. Minulo nedeljo se je mesto j Forest Citv vrglo v praznično obleko v poČast in ponos Slovencev. Z največjim veseljem naglašamo dejstvo, da se je baš v Forest City, Pa., doseglo krono ob zaključku prirejanja katoliških shodov v tem letu. Država Pennsylvania je bila ona država, kjer se je letos vršil prvi slovenski katoliški shod in v državi Pennsylvania se je vršil tudi zadnji. Cast in priznanje Pennsylvaniji! Napovedanega shoda in za eno praznovanja Jednotine 30-letnice se je vdeležilo če tvero izmed povabljenih glavnih uradnikov: brat Anton Grdina, glavni predsedni1- * brat Josip Zal ar, glavni tajnik; brat Ivan Muren, pravni odbornik in urednik "Glasila." Naravno je bil prisoten tudi domač glavni uradnik, brat .Tno Dečman. Iz daljnega Chicaga je prispel na ta shod tudi Very Rev. Dr. Hugo Bren, ki vodi sedaj v Forest City 40-urno pobožnost. Vse priznanje za prireditev tega shoda gre častitemu domačemu župniku. Rev. Jev-niku, kor ie šel tozadevnemu pripravljalnemu odboru tako na roke. Še pred 9. uro so se pričela pred Muhičevo dvorano zbirati "slovenska društva in mladina, kajti za 9:30. uro je bila napovedana velika parada po mestu. Največ zanimanja je še pred povorko povzročal okusno okrašeni voz (float), kjer je stalo 30 članov mladinskega oddelka (15 dečkov in 15 deklic), s primernim napisom. Sredi voza je stala kakor v tronu draže-stna Miss Ana Kobal, predstavljajoča K. S. K. .Jednoto. Na čelu skupine mladinskega oddelka (300 .otrok), se je peljalo troje dečkov v lično okrašenem vozičku vpreže-nem z malim "ponny" konjičkom. Vsi otroci so imeli v rokah male ameriške zastavice, na glavi pa lične kapice. V resnici povedano, da nastop mladinskega oddelka pri tej paradi je dosegel krono izmed vseh sličnih prireditev na drugih shodih. Velik voz (float), so vrla dekleta in žene krasila cele tri dni, kajti na tisoče pestrih rož, so umetno izdelale vse na roke. Naravno, da je tvorila začetek parade močna godba. , Za mladinskim oddelkom se je pomikala skupina Slovenk (40 po številu) v naših pestrih narodnih nošah. Videli smo zopet enkrat pristne starokrajske peče in avbe. Številni gledalci in občinstvo na Main St. so tudi tej skupini burno aplavdirali. V paradi je korakalo pet društev s svojimi zastavami: b^ (Dalje na 4. strani.) VOJNA NA KITAJSKEM. &50.000 razpisanih za glavo gen. Lii Yunghsianga. Iz Kitajske prihajajo vesti o vojni. Poroča se, da se lete Chegianga in čete Kiangsu bijejo za kontrolo obrežnega mesta Shanghai. Poročilo pravi tudi, da je že na obeh straneh več mrtvih. Svet je i-mel že dovolj krvoprelitja v zadnjih letih. V splošnem se upa, da se bo to sovraštvo pre-i nehalo preje, nego, da bo še več nedolžne krvi prelite in da bodo sphevideli voditelji vojskujočih se čet, da se da spor poravnati drugim potom, ne pa potom — morije. Vojna je draga in hazardna igra. To bi državniki in diplomati na Kitajskem se bili lahko že naučili od svetovne vojne. Gen. Chi Hsich Yuan, poveljnik Kiangsu čet, je izdali proklflmacijo, v kateri razpi-1 suie $50.000 onemu, ki pripelje njemu gen. Lu Yunghsianga — živega ali mrtvega Ravno tolika svota je pa tudi razpisana, kot nagrada onemu častniku nasprotnika, ki bi s celim polkom dezertiral k razpisateliu nagrade. Dalje ponuja" $20.000 onemu, ki zapleni en sovražni ton ali eno zračno letalo; $1,000 pa za vsako zaplenjeno strojno puško. Prostaki dezerterji pa dobe dva mesečno plačo, ako se pridružijo četam gen. Chi Hsich Yuan. Zadnje poročilo iz bojnega polja pravi, da zmagujejo čete gen. Yuana. Ponesrečil se jim pa je poskusni napad na arzenal, pač pa so ogleduhi Kiangsu čet razstrelili most ki se je nahajal le 3 milje od francoskih koncesij. -o- SMRTNA KOSA. V soboto je preminul do broznani nionir chicaških Slovencev rojak Joe Zaje v 56. letu starosti na 1211 — West 22nd St., kateri je ustanovitelj društva sv. Štefana štev. 1. in K. S. K. J. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne ob 10 uri iz cerkve sv. Štefana. So rodnikom izražamo ob tej priliki globoko sožalje! -o- NAJNOVEJŠE VESTI. — Iz Mandžurije poročajo, da je poveljnik t am kakšnih armad, ki se bojujejo za Šan-ghaj napovedal vojno Pekingu. Pričakuje se splošne meščanske vojske. — Francija ie poslala Nem čiji opomin, da naj slednja nikar ne skuša zakriti onih posameznikov, ki so odgovorni za svetovno vojno. Ako bi jih skušala odtegniti kazni, ali dati kako zaščito, jo zna videti kriza, tako opominja Francoska vlada. — Španski diktator general Prima de Rivera je izdal apel na armado, da naj ga podpira Še nadalje, dokler se ne u-nostavi mir in upornike v Maroko ne razoroži. — General Dawes kandidat za podpredsednika na rep^i- t blikanski listi pridobiva, tako govore zadnja poročila. — Hull, Anglija. — Delav , ske unije v Vel. Britaniji so^ na svojem kongresu sprejele, rezolucijo, v kateri se izreka-, jo proti — vojni. V bodoče, ako se bo začelo rožljati z o-rožjem, se bo sklical posebni delavski kongres, kjer se bo ukrenilo: kar se bo moralo v; vladnih krogih upoštevati. — London. — Od tukaj poročajo, da je 24 voditeljev u-pornikov v državi Georgia v Rusiji moralo plačati svoje izdajstvo s smrtjo. — Atlantic City. — Med tem ko sta se Mr. in Mrs Baltzell iz Winkote, Pa. kopala, so tatovi vlomili v hišo in odnesli zlatnine v vrednosti $8.000. — Frazier, I a. — Andrew Read, star 38 let, znani "mun-šainar'? se je napil svojega izdelka tako, da je radi te pijače umrl. Policija je našla njegovo truplo in žganjeku-harsko pripravo. — Chicago. — Trije ropar-, i i so napadli Robey State banko na 17. cesti in odnesli S4,-o00. Štiri bančne uslužbence in 3 druge v banki se nahajajoče osebe so spravili v eno vrsto z rokami kviško, katere je eden straži 1. druga dva sta na.brzo opravila posel, nakar so se odpeljali z avtojem, kateri je tudi bil ukraden. — Paris. — Francosko časopisje. izvzemši komunističnega crlasila. aplaudira nremi-eriu Herriotu nn stališču, katero 7 a vzorna v Ženevi na zborovanju lige narodov. Herriot ne govori le v prid Francije, ampak v prid vseh malih evropskih narodov. — V Berlin. — "Kolektor" Owen D. Young, ki je začasni generalni agent reparacij-skega načrta, je obiskal vse višje državnike v Nemčiji, tako tudi za niega najvažnej-; šo osebo, finančnega ministra Luthera. Kolektarski stroj se je sprožil, ko je Nemčija plačala prvih 20 milijonov zlatih mark. Druga "kolekta" bo pa 10. sent. — Beri in. — Sovjetska Rusija ie podvojila plačo svojim vojakom, s pripombo, da bc v doglednem času zopet povišala. Rusija ni proti zmanjšanju stanja armade in je nri volji se podati na eno tozadevnih konferenc — le v Švico ne, do Švice ima Rusija sovraštvo, ker je bil tam umorjen ruski poslanec Vorovskv. Švica ie tudi zabranila ruskim državljanom prestop meje njene države. -o- CHICAŠKE NOVICF 5,000,000 je veljal novi stadium v Grand parku, kjer so i*r*eli v soboto ir> nedeljo chicašk' policaji veliko prireditev itd. Vremenski prerok za Chicago in okolico pravi, da bo še nekaj toplih dni in sicer tnV0, da se bomo še lahko kopali : svari pa nred nevihtami. 50,000 ljudi se ie zbralo v soboto popoldan dne 6. t. m. 11" O ran d parku, kjer je postavljen novi stadium, ki je v-Mal S5.000.000. — 1,200 ptletov naše policije se je zbralo in pokazalo občinstvu, v kakšnih rokah je varstvo našega mesta. Pokazali so. da so vešči jahači, kakor tudi u-metriiki na motornem kolesu. Predstava se je nadaljevala v nedeljo 7. t. m., užitek za gledalce je bil nekaj izvan-rednega. Do nedelje 7. t. m. je bilo v Chicagi, oziroma Cook o-"kraju po avtomobilskih nesrečah ubitih 450 oseb. V enem dnevu je umrlo v Chicago 6 oseb na srčni napaki. Štirje od njih so bili stari po 60 let, eden 61 in drugi pa 63. Tudi v Chicago so banditi, ki imajo dobra srca. — George Rhode, 1534, se je s svojo ženo in malim otrokom vozil iz avto proti Chicago na Dempster road. Kar ga vstavijo trije banditi in ga oropajo za 48 dolarjev. Nato pa hočejo še avto in zahtevajo, da se družina odstrani. Mrs. Rhode, je na prosila, da jim puste avto, ker ima bolnega otroka in da morajo hitro proti domu. Roparji so se dali pogovoriti in izginili v temo. Iz Jugoslavije. John W. Davis je v sv o-i iem agitaeiiskem govoru u-l drihal po kapitalistih. — Coo-, lidge pri odkritju Laffayette spomenika. Omaha. — John W. Davis predsedniški kandidat kemo-kratske stranke je zaprl sapo svojim poslušalcem, ko se ie postavil na stališče "radi-kalizma" in udrihal čez kapitaliste. To je namreč bila va-' da za farmarske glasove za-1 padno reke Missouri. V svojemu govoru je razkrinkal "special privileges" nekaterih vs-hodnih proizvajalcev. Nobenemu ni prizanesel kar gre pod imenom "big business" na Broadway. Pobijal je tudi, govor gen. Dawesa, ki ga je. imel pred enim tednom v Lin-j coin ki se je tičal farmarjev, j V Baltimore, Md., je prezi-j dent Coolidge ob priliki odkri-i tja Laffavettovega spomenika v svojemu govoru dejal, da se danes nahajamo tukaj na trdnem stališču proti tistim. ki lomijo temelj posta-( ve. Kažoč na spomenik je re-? kel prežident: "Ta je bil veliki sin svetovne svobode" in današnja slavnost je namenjena — svobodi. Vprašanje pa je pravi dalje, ako bo Amerika se toliko ponižala, da se bo podala komunizmu in socializmu^lL pa, da bo ostala še nadalje Amerika. katere državljani so pred svetom visoko cenieni, ker branijo državo pred tistim, ki ogrožajo — ameriško svobodo. VLADA ZA RED IN PRAVICO. — VLADA ZA URAD-NIŠTVO. — IZPRED SODIŠČA. — DRUGE RAZNO-VRSTNE VESTI. Nasprotni listi dan za dnem pišejo o slabosti sedanje vlade, češ, da stoji neposredno pred padcem. Argumentacija za take trditve je tako slaba, da mora najbolj naiven človek uvideti, da izvirajo taka poročila iz strankarske zagrizenosti, obupanosti in samoto-lažbe do včerajšnjih oblastnikov. Za slabost navajajo dejstva ; da so veliki župani še na svojih mestih. Vlada se je postavila na stališče, da je treba velikim žn-panom, ki jih je postavil bivši režim in nimajo velikih lastnih deliktov, dati časa in priložnosti, da se poboljšajo in pokažejo z delom, da niso samo strankarji in na svojem visokem mestu predstavniki stranke, ki jih je dirigirala, marveč, da so dobri upravni uradniki. Kakor opozicija išče slabost vlade, je zlobna nehva-ležnost predstavnikov bivšega režima napram svojim ljudem, ki so se dali zapeljati od vabil voditeljev in se ekspo-liirali za režim, ki se ne bo nikdar več povrnil. Vlada bo tudi v tem vprašanju napravila, kar je potrebno. Na drugi strani pišejo isti listi o raznih nemirih, pobojih in spopadih, da bi oslabeli vladni ugled in delali nerazpoloženje ne samo med ljudstvom, marveč tudi pri merodajnih či-niteljih. -o- Vlada za uradništvo. Deputaciia uradnikov ie obiskala ministrskega preds. Lj. Davidoviča in mu razložila nujno potrebo po izboljšanju uradniškega položaja. Dal je besedo, da bo njihove zahteve v najkrajšem času izpolnil, ter je prepričan o potrebi. da se uradniško vprašanje reši v najzadovoljnejši meri. -o- IZPRED SODIŠČA. da je. Lavtar je odšel. Kmalu se je pa vrnil in je ponudil Trpincu v zastavo konja, katerega mu je pripeljal istočasno neki 14-letni deček na dvorišče. Ko je Trpine ogledoval konja, je pa pristopil hlapec Mihael Kleindienst, ki je takoj spoznal konja in u-I gotovil, da je last Janeza Gu-banca. Tudi je ugotovil, česar seveda Lavtar še ni vedel, da i je ta GubanČev konj kobila, in da je tudi na eno oko slepa. Ko je videl Lavtar, da je zašel v past, je pobegnil z dvorišča. — Lavtar je že pri prvi obravnav? odločno zani-| kal obe slepariji in je skušal ; sodišče prepričati, da je vse to napravil neki človek, ki je njemu popolnoma podoben. Da poišče tega na videz znanega neznanca je bila prva obravnava preložena. Toda vse iskanje je bilo zaman. Pri ponovni obravnavi je Lavtar dosledno vstrajal pri svojemu . zagovoru. Vsem pričam je ta-j i i 1 v obraz, da on ni imel z njimi nobenega posla. Ko je vprašal predsednik posestnika v Kranju Kmetiča: "No, ali ni bil pri vas en mož. ki je iskal posojila?" je odgovoril Ivmetič: "Ja, tale je bil, j gospod." — "Vi ste prisegli," ; mu pravi predsednik, "ali potrdite lahko to z vso gotovost-I jo ?" — Kmetič : "Ja, ta je bil, I prisežem. V očeh imam še to-j čno, njegovo sliko. Ko mu takoj od začetka nisem hotel dati na ta papir denarja, je pri-; peljal babico Mohorjevo, ki mi je potrdila, da ga na videz | pozna. In nato sem mu dal denar. Ko sem pa poslal za-• stavnili&ek v mestno zastavljalnico v Ljubljani, se ie iz-f kazala cela sleparija." Tudi vse druge priče so potrdile ob-i toženčevo identiteto, dasi se je on na vse pretege branil in se večkrat jokaje kregal, da on ni pravi zločinec. Pod ; pritiskom tolikih dokazov, pa ; se je senat končno le uveril, da je obtoženec pravi krivec, in je bil Lavtar obsojen radi (Dalje na strani.} Premeten slepar. je dobil 13. avgusta zasluže-j n6 kazen za predrzne goljufi- i je. Mož je sodišču dobro znan, | ker je bil poleg več manjših kazni obsojen le enkrat radi goljufije na tri leta ječe, in sicer zaradi ponarejanja poštnih nakaznic. Mož, ki je v občini na slabem glasu, je nrišel dne 12. marca v Kamnik na. sejem. Tam ie ponujal raznim osebam zastavni listek in je prosil za 2000 Din. posojila.; Bil je tako radodaren, da je ponujal samo za dva dni kar 500 Din. obresti. Ta zastavni listek, ki se je glasil prvotno samo za en zlat prstan, ce-, njen na 40 Din. s posojilom! za 30 Din. pa je Lavtar po-; tvoril s tem, da je pripisal na listek še eno motorno kolo. vredno 12.000 Din. za katero^ je pripisal 8000 Din. posoji-j la. In res je končno preslepil posestnika Kmetiča, da mu je posodil 2100 Din. V Kamniku pa je napravil še drugo sleparijo. Šel je k posestniku in trgovcu Trpincu in ga je prosil -za večje posojilo za kratko dobo, češ da bo napravil dobro kupčijo. Trpine mu je obljubil denar, če mu pripelje priče, ki ga poznajo kdo DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše po^iljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsake-ea dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din ........ $ 7.10 1.000 — Din ........ S 13 S- 2.500 — Din ........ $ 54 50 5.000 — Din ........ $ 68-50 10.000 — Din ........ $136.00 100 — Lir ................5 5.15 200 — Lir ................$ 9.9= 500 — Lir ................$ 24.00 1,000 — Lir ................$ 46.75 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. i nad-'2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja Čestokr? menja, dostikrat docela nepričak-o\\ no, je obsolutno nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah one^a dne, ko m. sprejmemo denar. ŠOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZA KRAJŠEK & CEŠAREK. > ^ » • \ v \ >' / ' s GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! ^^ Tir GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST. ni pravijo, da so katoličani in tudi resnično se jih vidi v cerkev hoditi, prejemati zakramente itd. Za glasilo svojega društva, ali organizacije pa imajo najet najbolj umazan in veri sovražen časopis. Kak značaj je to? Katoličani pomislite malo! (Dalje sledi.) Drugi otroci jokajo, vse vrste glasove se sliši ob nedeljah popoldne od pol dveh pa do treh, ko gospodje kršeujejo, a Vilček ni ne jokal ne dal nobenega glasu od sebe. 2eleli smo mu, da bi bil vedno tako miren in priden in da bi mu ne bilo treba tako trdo delati, kot1 morajo oče. Angelo, Franckin brat nam je pripovedoval. kako je v Trstu in kako se je vozil v Ameriko. Pri dobri družini smo ostali., da se je jel delati mrak. Naj-prisrčneje smo se poslovili in obljubili še priti. Take so dobre krščanske družine. Če pride k njim katoliški mož ali duhovnik, so veseli in takim družinam se ne bo nikdar preveč slabo godilo. Takih družin pa hvala Bogu je še mnogo in zato naša slovenska reč ne bo še zaenkrat propadla. Da ne bo^ propadla, pokazala je včerajšnja nedelja. Ni bil bogve posebno krasen dan, že zjutraj je padal droben dež, a v splošnem ni nagajalo vreme, ko se je vršila velika slovesnost na farmi čč. oo. Frančiškanov. Že dopoldne ob 11. se je zbrala velika množica Slovencev in Slovakov iz Chi-cage, Lemonta in Jolieta pri jezeru na gričku. Kjer je dekan Matija Šavs ob številni azistenci daroval slovesno ma šo kot v pričetek velikega podjetja. Popoldne ob 3. uri se je zbralo mnogo ljudstva spodaj ob cesti, kjer stoji lesena hišica, začasno bivališče Patra Hugona, predstojnika vseh slovenskih in hrvaških Frančiškanov. Pred zadnji te-de'T so postavili temelj in temeljni zid za cerkvico Marije Pomagaj in semenišča za slovenske in slovaške teologe. Ta dan je monsignor Bobal blagoslovil vogeljni kamen. Kazni govorniki so nastopili in ljudstvo je bilo skrajno navdušeno za podjetje in za pomoč, da se kmalu načrti izpeljejo. Navdušeni in poživlje ni so se pozno popoldne razšli veseleč se, da je kamen postavljen za zavod, kjer se bo delalo za Slovence in Slovane sploh, kjer bo središče slovenskega ljudstva in semenišče za mlade slovenske fante, ki se bodo vzgajali za duhovnike slovenskega rodu. Fog živi očete Frančiškane in Bog naj blagoslovi započe-to delo, da se bo v kmtkem dvignil na griču nad sedanjo hišo katoliški slovenski zavod sv. Frančiška. Rev. John Miklavčič. -o-- Cleveland, Ohio. Rojak umorjen. V torek zjutraj so našli mrtvo truplo ob progi New York Central železnice, kakih 200 korakov od E. 63. ceste. Policija, ki je dospela na lice mesta, je začela preiskovati in kmalu dognala, da je mrtvec Andrej Firn, 40 let star, stanujoč na 961 Addison Rd. Vzrok tega umora je sledeč; kot pripoveduje policija in o-ni, ki jim je znan položajJ Pred več leti se je Firn zaljubil v neko vdovo, ki je stano-! vala v bližini. Dajal ji je denar in ji pomagal, da je dobi-; la nekaj sorodnikov iz Kranj*1 "Grdoba!" je dejal. "To ie zahvala za našo gostoljub-1 nost? Jaz ti bom že pokazal !" Z enako naglico pa ie Je^n ne zagrabila za puško. Vsa bleda je zaklicala: 4red 11. leti iz Jugoslavije V Jugoslaviji zapušča žalujočo soprogo in štiri otroke in druge sorodnike. Doma je bil iz Loža na Notranjskem. V društvu ni bil nobenem. Pogreb se je vršil v sredo zjutraj iz cerkve sv. Jožefa. Pogrebne obrede je opravil Rev. Father Schiffrer. — Smrtna nesreča je zadela tudi 9-letno hčerko Mr. in M rs. Anton Veselove družine z 319 — West Birch St. Nesreča se je dogodila dne 3. septembra nekako ob 11. uri dopoldne, ko je zadel v pokojno deklico policijski načelnik Ed. Cloutier s svojim avtomobilom. Deklica je hotela pre-' ko ulice in je ravno izza nekega voza stekla z namenom, da preide ulico, ko v tem hipu na drugi strani voza pripelje naglo avtomobil, jo podere in ji zlomi hrbtno kost. Policijski načelnik in pomožni šerif, ki se je vozil z njim sta hitro pobrala povoženo deklico in jo odpeljala v bolnišnico, za katero pa seveda ni bilo več pomoči. Tako nesreča nikdar ne počiva. Prizadetim sorodnikom o-beh izražam globoko sožalje. Ponesrečenima pa RIP.! Poročevalec. čičev. strašna tragedija na Sun Rocku, boj z risom in slepota volkulje Sivke, nato odhod Jeannin in deteta, samo to mu je hodilo po glavi. Osveta ,ki jo je izvršil na risu, ni vrnila vida volkulji Sivki in to je bilo za Kazana najstrašnejše gorje, da ni več mogla z njim hoditi na lov-na brezkončni planjavi ali pa v temnem gozdu. Zato je tudi gojil globoko in živo sovraštvo do roda risov. Risu ni samo pripisoval slepoto volkulje Sivke in smrti volčiče v, temveč tudi odhod Jeanne in deteta. In kadarkoli je zavonjal veliko sivo mač ko-je kazal svoje dolge bele zobe. Vsa divjost nje wildskih prednikov se je budila v njem. (Dalje sledi.) X ^fii .... „ ■jm-.iuut^.evai&saii Mike se je pa že doma ba-vil z mislijo, kaj pa, če bi popoldne deževalo. Škoda bi bilo lepe obleke, če bi se močila in novega slamnika, ako bi ga dež zmočil, zato je pa vzel s seboj dežnik, ki pa ni prav nič rabil. Naj prvo nas je Mike predstavil Mrs. Milo-, sti. Gospa §e na;> je zaveseli-la. Pokazala nam je svoj prelepi vrt, kjer ne rasto samo rožice, ampak tudi koleraba,r solata najfinejše sorte in dru-i ga zelenjava. Da bi vi videli bogato vinsko trto in pa pe-1 teršilj. Sicer tudi na ta lepi vrt preži nesreča in pri zad- j njeni viharju je tudi na ta košček paradiža mahnila s svojo nasilno roko in podrla lepo mlado hruško. Gospa nam je gostoljubno postregla. Povedala nam jej da je ona prva prišla v Elm-' hurst, in da je vedno delala za katoliško zavest med on-! dotnimi Slovenci in da je se-1 daj Slovencev z otroci 93 . Nato smo malo pogledali me-j sto. Krasno! Lepše si sploh ne moremo misliti. Sami drevoredi, lepi vrtovi in nasadi. Vmes pa v modernem slogu zidane hišice. Mi trije bi bili radi obiskali vse slovenske družine, a nedelja je nedelja, nobenega ni bilo doma. Pač Joa Re-metza smo dobili. Pri njem je bilo zbranih več prijateljev.' Tudi tu so nas bili veseli. Am-i pak nekaj posebnega mora tukaj biti, smo si mislili, ko' smo vstopili. Seveda povpra-' sevati po tem, se nam je zde-' lo nerodno. Prisedli smo k prijazni družbi. Pogostili so nas. Ker sta bili dve ženi v hiši, sem jaz vprašal, katera| je gospodinja. Viktorija je povedala, da ona. Ker je i-mela majhnega otročrčka v' naročju, sem jo vprašal, kako mu je ime in če je bil že krščen. Ravno danes so mi vsi odgovorili, zato smo pa malo bolj veseli in zelo zadovoljni, ker ste tudi vi trije prišli na krstijo. Miss Francka Črmelj -je povedala, da je bila za bo-: tro in Štefan Podgornik za botra. A zato je danes potica na' mizi in torta in druge dobre reči, ki prijajo slovenskemu kakor tudi ameriškemu želodcu .. . Voda v Chicagi in v bližini ni dobra, zato si pa vsak zaveden Slovenec preskrbi malo barvano tekočino, ki ne samo, da je dobra za želodec, ampak človeško srce razveseli in duha poživi. Tako pijačo smo tudi mi pili na zdravje bebička. Mali Vilček pa je ves ta čas dremal v materinem na ročju in je bil zelo priden Chicago, III. Od 7. avgusta do 3. sep-« tembra sem bival v Chicagi ! pri čč. oo. Frančiškanih. Ni se I mi slabo godilo, prav zadovoljen sem bil. Vsaki dan sem si ogledal kos mesta, tako, da mi je danes Chicaga že pre-; cej znana. Velikansko in obsežno mesto je. Še vedno rase • in če bo tako mesto napredo-I valo, bo v desetih letih največje mesto sveta. Danes je v Chicagi 232 katoliških župnij, ki so lahko ponosne na i svoje krasne cerkve in šole. Katoliških župnih šol je 211, v tem številu niso vštete višje šole in vsakovrstne akademije. Jezuitje imajo tudi u-niverzo z vsemi oddelki modernega vseučilišča, ravno tako tudi imajo vseučilišče mi-' sijonarji sv. Vincenca. Naj večja katoliška župnijska šo-j la je poljska šola sv. Adalber-, ta, ki šteje otrok 2789 in te otroke podučuje 42 sester. Za, I duhovnike jih študira 190 1 mladeničev. Kaj ne, chicaška katoliška • cerkev je dobro organizirana. Tako mogočnega in veličastnega sestava ne bo uničila nobena sila. Katoliška cerkev v mestu ne bo ostala le na tem stališču, ampak bc rasla. Par nedelj sem je škof Hoban blagoslovil vogeljni kamen novi cerkvi sv. Grego-rija. Tudi šole še vedno vsta-i navijajo in zidajo. Blizu Chicage so prijazna mesta: Lemont, Joliet in Elm-hursWV Lemontu sem bil že s večkrat, ni sicer veliko me-l i sto, šteje le 2300 prebivalcev, | pa ima tri katoliške župnije s | šolami. Joliet je pa že skoroj majhno škofijsko mesto. Ima 11 župnij z 10 šolami. Najbolj prijazno mestece se j je meni zdelo pa Elmhurst., ; T.eadvillčani so mi zelo hvali-i li G len wood Springs, ki je 96 | milj od Leadville. Nekega vročega poletnega dne sem se odpeljal pogledat to krasoto.! | Ne rečem ravno, da ni lepo, i j a Elmhurst G len wood daleko presega v lepoti in legi. Mike Železnikar se je zavzel mi pokazati nekaj lepega. Zato mi je zadnjo soboto rekel, ko sem bil ravno v tiskarni, da naj grem jutri z j njim v Elmhurst. Zadovoljen ! s predlogom sem takoj oblju-1 bil. V nedeljo popoldne smo prišli skupaj v tiskarni jaz Mike in Frank Kurnik, mahnili smo jo na električno železnico. Skoro smo se vozili tri četrt ure. Sicer so se tam zadaj na jugu v oblakih nekaj skregali in je parkrat mogočno zagrmelo, a prišli smo v lepem v mesto. Katoliški Slovenci bodite značajni! Katoliški shodi, katere smo obdržavali po raznih naselbinah, so kolikor toliko obudili katoliško zavest med nami. V nekaterih naselbinah in v srcih posameznikov so ti shodi pustili večji sad, kakor zopet v drugih. To, da se obudi zavest je že veliko; še veliko več pa je, ako se je kaj utrdilo med nami katoliškimi Slovenci naš značaj. Naj bo komu ljubo ali ne, resnici pot in cesto, Slovenci smo bili dosedaj jako rahlega značaja. Da smo bili taki vemo, komu gre zasluga. Naše slovensko časopisje je naredilo naše ljudi take. Ali more n. pr. Slovenec, ki čita brezznačajen list G. Naroda imeti kak značaj, ko danes vragu kadi — jutri pa bo zopet drugemu? O tem naj sodi vsak sam. Mož trdnega značaja, je značaj v vsem. On ve kje sme in kje ne sme prestopiti meje značaja njegovega prepričanja. Ve kje je dovoljivo in kje je nedo-voljivo, da to stori. Neumno bi sicer bilo, ako bi trgovec recimo podil iz trgovine ljudi, ki so drugega prepričanja, ako pridejo k njemu kaj kupovati. To je, dokler se kupec ne spodtika ob njegovo prepričanje. Drugo je seveda, a-ko ga začno kupovalci nadlegovati radi njegovega prepričanja, tedaj je njegova sveta dolžnost, da se postavi za svoje prepričanje in se ne skrije, kakor zajec ter molči, ko bi n. pr. kdo mladil po njegovem prepričanju. Značaj je več, kakor dolar. Kdor da za dolar več, kakor za svoje prepričanje, je omahljivec. Po pameti in logiki zdravega razuma je zelo nespametno in nelogično, ako n. pr. ljudje podpirajo sovražnike svojega prepričanja. N. pr. katoličan, ki hodi h sv. zakramentom, veruje v Resnice sv. vere, v privatnem življenju pa naroča časopise, ki so največji sovražniki njegovega prepričanja: Tako dobimo ljudi med nami Slovenci, ki v cerkev hodijo, zakramente prejemajo in celo v katoliških društvah so, doma na njih mizi pa leži brezznačajni list Glas Naroda, Pro-sveta, Enakopravnost in drugi taki listi, ki so nasprotni njegovi veri in njegovemu prepričanju. Kakšen značaj je torej to? Na eni strani z Bogom, na drugi s hudičem. Ljudstvo premisli! Tak človek ali popolnoma nič ne premisli kaj dela, ali pa igra vlogo podlega hinavca. Hoditi h sv. zakramentom, h sv. mašam, biti v katoliških društvah in obenem podpirati in plačevati protiversko časopisje, ki je strup za njegovo versko prepričanje se pravi na eni strani Bogu lagati, na drugi pa hudiču roko stiskati. In tako najdemo še več te bolezni med nami Slovenci v Ameriki, ki pokazuje žalostno sliko našega značaja. Poglejte nekatere podporne organizacije in društva, kaj delajo? In to take, katere nosijo na sebi katoliška imena. Društva nosijo imena svetnikov čla- James Oliver Cur\vood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) ! la semtertja. Sooznala je vol-| kuljo Sivko. Njene ugasle o-i či so se obračale proti Kaza-, nu. Ker ni videla, ji je zrak,' • ki ga je duhala, dejal, da Ka-| zan odhaja z možem in ženo da odhaja, odhaja, odhaja.. Kazan se je bil pozorno po-j stavil na noge in gledal. Volkulja Sivka, ki je spo-' j znala iz udarcev vesel, da se čoln oddaljuje, je prišla tik j k vodi. Tu se je vsedla na za-i ilek. obrnila glavo proti soln-cu, ki zanjo ni več imelo žarkov, in naslovila na Kazana dolg in glasen klic. Lanec je zdrsnil iz Jean-nine roke, čoln se je visoko za-' gugal in veliko črno telo jej švignilo do zraku. Kazan je bil izginil. Možak je prijel za puško in jo nameril tja, kjer je Kaza»' plaval. I p or osi le od ginjenosti in zakli-! cala je: "Zbogom! Zbogom!" "Vendar nisi žalostna. Kai, ti je hudo, da odpotujemo?". "Ne, ne," je odvrnila živah-1 no. "Toda ljubila sem te le-! pe gozdove in to divjo nara-j vo. Skoraj vse življenje sem prebila tu s svojim ubogim o-| četom, katerega telo zapu-i ščam. Noben kraj mi ne bo' mogel tega nadomestiti." Vzdih se ji je izvil iz grla in obrnila je oči proti detetu. Že nekaj minut je čoln naglo plaval naprej, tok ga je nosil. Dolg trak peska se je razprostiral daleč v reko in tvoril nekak plosk in gol polotok. Jeannin sonrog ji je poka-j zal na tem ješčenem pasu ma-'o črno piko, ki se je premika- obili oknice z deskami. Nato se je sprevod pomikal dol proti reki, kjer je velik čoln čakal. Bil je ves naložen. Prejšnji dan je bil prišel drug mož in odvedel seboj sani in pasjo vprego. Najprvo je vstopila v čoln Jeanne z otrokom in Kaza-nom, ki se je vlegel poleg nje. Vsedla se je h krmilu njen soprog je prijel za vesla in čoln se je oddaljil od brega. Reka ga je nosila navzdol. Mlada žena, ki je še vedno držala Kazana na lancu, se je obrnila proti koči, ki je izginjala za drevesi in jo pozdravljala z roko. Oči so se ji Tako je preteklo osem dni < in Kazan je spet po svoji sta- f ri navadi delil svoj čas med 1 goščo in kočo. Neko popoldne 1 mu je pa mož nataknil ovrat-j s nik, ki je bil privezan na mo- i čan lanec in £a nato priklenilj ] za železen kavelj ob steno koče. I Pustili so ga tu ves dan in i vso noč in še naslednji dan. i Ta dan sta bila Jeanne in njen i soprog že zgodaj pokonci, i Jeannin soprog je vzel dete' j v naročje in šel prvi na pro-f sto. Jeanne mu je sledila, dr- < žeč v roki lanec, na katerem j je bil privezan Kazan. Vrata' * koče so zaprli in zaklenili in z ^^^^^l^^^^Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v ^ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. _ Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago. HL _ Telephone: Canal 0098._ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application._ NAROČNINA; Za Zedinjene države za celo leto ................$4- Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50j SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4-od( For United States per half year ..............$200 For Chicago, Canada and Europe per year . ..$4^75 _"_For Chicago. Canada and Europe per half year $2.59 "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago. Illinois under the Act of March 3. 1879." _ "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." V NEDELJO POPOLDNE. vpraša bolnika. "Da!" — "Bodi zdrav!" In bolnik je zdrav. (Luk. 5, 12.) Niti je-den izmed tisočerih čudežev se mu ni ponesrečil. — Preroki delajo čudeže v imenu božjem, on pa jih dela sam v svojem imenu in to oblast podeli tudi svojim učencem. "Gospod, v tvojem imenu smo izgnali hudobnega duha," poročajo mu učenci. (Luk. 10, 17.) "Neka skrivna moč je izhajala od njega in je vse oz-dravljala." (Luk. 6, 19.) Za krvotokom bolna žena se je dotaknila samo robu njegovega oblačila in takoj je ozdravela ! Pomisliti moramo tudi, da je Jezus delal čudeže očitno pred vsem svetom. On ni ozdravil le enega, on ni nasitil le enega, ampak na tisoče ljudem je delil svoje dobrote. Prijatelji in sovražniki so bili priče njegovih čudežev, zato jih tudi niso mogli vtajiti. V Jeruzalemu je živel slepo-rojeni berač, celemu mestu dobro znan. Jezus ga sreča in ozdravi. Vse se čudi. Duhovni in farizeji se zbero. Pokličejo ozdravljenega, pokličejo tudi njegove stariše. Natančno preiščejo vso reč. Ozdravljeni jim naravnost reče: "Oni, ki ?ne je ozdravil, mora biti od Boga, zakaj odkar svet stoji, še ni bilo slišati, da bi bil sle-norojeni človek izpregledal." Kaj mu hočejo? Preklinjajo ga ter v zadregi pristavijo: "Kaj nam je storiti, ker ta človek dela toliko čudežev; ako ga pustimo, bode vse verovalo vanj." (Jan. 11, 47.) Istotako je bilo, ko je Gospod obudil Lazarja. -o-- NASELJENCI IN AMERIŠKA POLITIKA. Malokdaj so se politične stranke v Ameriki tako zanimale za tujerodne volilce al naseljence, ki so postali dr žavljani in imajo pravico ns volišča, kakor baš v letošnjen letu. To na zato, ker letos bo trda bitka med tremi stran kami, ki zgledajo vse piece, močne. Zato hoče vsaka stran ; ka mobilizirati vse sile. ki jih je mogoče pritegniti k sebi Ker bo to zanimalo marsika terega, smo sklenili, da bom< čitateljem podali mnenja raz i nih političnih voditeljev bo disi te ali one stranke, ki iz ražajo v javnosti svoje mne nje o pomenu naseljencev 1 ameriškem političnem življe nju. Komentar pa naj si nare di vsak sam. Na glasove naseljencev s se dose daj v prvi vrsti spom IJOHH R. RAY* POGREBNIK Cor. Sixth and Portland Str. CALUMETH, MICH. Automobile za pogrebe, krst in ženitovanja na razpolago. Kupčuje tudi s konji. $ NEW YORSKO GROZ £ DJE. S \ Starim odjemalcem, ^ kakor tudi drugim roja-^ kom naznanjam, da bom ■ ^ tudi letos razpošiljal ? tiewyorsko grozdje. Ako ste toraj namenjeni na ^ praviti si kaj grozdnega v* soka in ako hočete imeti J* res dobro pijačo, tedaj je v Vašo korist, da mis-§ lite na newyorcana, ker J ta najbolje odgovarja na-J šemu okusu in se iz nje-£ ga tudi največ dobi. Med našimi rojaki raste zah teva po tem grozdju od leta do leta. Zato je po-i ^ trebno, da mi svoje zahte-) >> ve sporočite še pred trgali tvijo, da se bom vedel 11 ravnati. Za letos se obe J | ta prav dobra kapljica, g Pripravite se cim prej I j i JOSEPH VOGRIČ l £ Box 8, Station D, NEW YORK, N. Y. n | & P > nili republikanci. Mr. Joe B. j $ Jarusek je o tem napisal čl a- i nek, ki ga je objavil v "The National Republican," kjer < razpravlja o naseljencih v a- i meriški politiki. V svojem i članku pravi, kateremu je dal i naslov: "Naseljenci v ameri- i ških politikah." t "Združeni bomci napredo- i vali, ali pa padli — z naseljen- t ci vključenim. t "— Samo se tri meseci so, i ki ločijo volilne mase v Ameriki od velikih in zelo pomem- c bnih narodnih volitev, kate- s re bodo odločile za prihod- 1 nja štiri leta politično desti- s nacijo Združenim državam,/; Stališče tujerodnih volilcev po \ vrhu še njihovi že dorastli o- r troci z volilnimi pravicami bo 1 najbrže odločevalo v onih dr- t žavah, kjer so naseljenci na- t seljeni v masah in znajo tudi i odločiti, kdo bo vladal Zdru- 1 ženim državam prihodnja šti- i ri leta. j \ "Ta članek ni pisan, da bi 5 postavljal naseljence proti s bodisi ene ali druge narodne ; stranke v Ameriki. Kajti lo- t kalni pogoji se razlikujejo v i vsaki državi in ti so, ki bodo 1 odločevali pri prihodnjih v o- : litvah. V nekaterih delih dr- i žav je vzljubljena demokrat- < ska stranka, v drugih zopet i republikanska. Vendar vzlic i temu in vzlic dolgoletnih pre- ] izkušenj in politične tradicije i pa pokazujejo, da zmagam 1 republikanske stranke so ved- i no sledile prosperitetne kon- : strukcijske dobe, mir in via- 1 da zdravega razuma. V tej < zvezi je ta članek nekak izgo- i vorjen indorsement stališča, ki ga zavzema predsednik 1 Coolid^e in njegov tovariš general Dawes kot vrhovna zastopnika stranke, katere stališče so naravnost podporno učinkujoča do naseljencev in njih otrok. "Brez vspeha. — Zopet in zopet so poskušali v gotovih dobah skoro pred vsakimi volitvami vplivati na ignoranco to so bili zavistni, konstruktiv-1 nemu in produktivnemu delu sovražni, toda še vedno so propadli. Tako bo tudi letos. Republikanska stranka je proti vmešavanju politike v postavni business po profesionalnih politikarjih, je proti destruk-ci.ii privatnega "payrolla" političnih bosov. Napadanje na nrivatno lastništvo industrije in privatne iniciative bi doce-j la paraliziralo konstrukcijske IŠČE sn ] rojak J~-in Špiclin ,ki je bival ; v Chicr«ri, a se sedaj ne ve kje j živi. Ako bi sam čital te vr- I stice naj se blagovoli sam javiti, ako pa kdo izmed drugih Prekmurskih rojakov zna za njegov naslov, ali kje živi, je prošen, da mi javi njegov naslov zakar mu bom zelo hvaležna. Mrs. ANA ŠPICLIN, 1430 — Averes Ave. CHICAGO, ILL. | (9--1. 5. 9. 10.) ; II JOLIETČANI POZOR! k ; Naznanjam rojakom in fa-\ ranom fare sv. Jožefa, da i [ mamo veliko zalogo knjig iz l \ Knjigarne Edinost iz Chicage | j Masne knjige v slovenskem in > angleškem jeziku in vsako-^ vrstne nabožne in povestne ^ knjige trdo in mehko vezane k zelo po nizki ceni. Dobite me J na moiem domu: i MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St. J JOLIET, ILL. t. _ ____ .mmmmmmmmmm———————— , SLOVENSKI STARIŠI. i Vi gotvo želite, da bodo Va-v ši otroci, ko gredo zopet v šo-; i lo, lepo novo oblečeni. Vse, v kar potrebujete za otroke ob-5 lečiti, kakor nogavice, spodnja \\ oblačila, obleke za deklice in || dečke, kape, bluze in hlače j za dečke, in vse drugo blago > dobite najbolje in najceneje X v Slovenski trgovini, £ JOHN GOTTLIEB, i 1845 W. 22nd Str. Chicago, Ilf t Blizu slovenske šole in tis-J karne Edinost. njih liste je potrebno, da se ohrani konstrukcijsko vlado in da se protektira narodno imetje. V to je treba zainteresirati tudi vse tujerodne volilce, da pomagajo potrditi vlado-stabilnosti in prave pro-speritete." — Tako torej se zanimajo za tujerodne volilce v Ameriki republikanci. -o- Pismo ima v našem uredništvu Miss Mici Gradišar. Na pošto je oddano na Toplicah pri Novem mestu. -o- TEDENSKI KOLEDAR. 14 po bink. — O Božji previdnosti. Mat. 6. 14 Nedelja — Povišanje sv Križa. 15 Pondeljek — Maria 7 žalosti. 16 Torek — Kornelij in Ci-prijan, muč. iT Sreda — Kvater. Rane Frančiška. IS Četrtek — Jožef Kup., j muc. 19 Petek — Kvater. Janu. šk. in tov., muč. 20 Sobota — Kvater. Lazar, škof. --o-- 5. DELA PRIJATELJEVA, j "Ako ne verujete mojim besedam, verujte vsaj mojim delom." (Jan. 10. 38.) Jezus se je imenoval Bo-ga. Njegova nad vsakim dvomom vzvišena poštenost, vse njegovo življenje, ves nauk njegov nam potrjujejo, da je govoril resnico. Lahko bi si bil Jezus pridobil svet s tem, da bi bil naravnost svojo božjo naravo, in svet bi ga bil takoj molil kot Boga. A Jezus nam ni hotel vzeti zaslu-ženja sv. vere, zato je postal v resnici "skriti Bog." Vendar pa je svojim učencem in vsemu ljudstvu dosti razodel tudi svojo božjo naravo, zakaj on ni samo rekel, da je Bog, ampak je tudi delal kakor Bog. Dejanja pa, po katerih se je nedvomljivo razodel Boga, so njegovi čudeži. Čudež je čutni, izvanredni učinek, kateri ne prihaja od naravnih moči, ampak naravnost od Boga samega. Čudeže delati more le Bog, Gospod vsega sveta. Jezus se je sam skliceval na čudeže, ko je rekel: "Ako ne verujete mojim besedam, vsaj verujte mojim delom, da spoznate da je Oče v meni in jaz v O-četu." (Jan. 10, 38.) Janezu Krstniku, ki ga je vprašal po učencih, kdo da je, ali je on tisti, ki ima priti, ali naj drugega pričakujejo, je odgovo | rfl: "Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in videla. Slepi izpregledujejo, hromi hodijo, mrtvi vstajajo, ubo-i gim se oznanjuje evangelij." i (Luk. 7. 22.) Xi je skoraj strani v evan-1 geliju, ki bi nam ne pripovedovala o kakem čudežu. Ti je Jezus izpremenil vodo v vi no, tam zapovedal viharju ir je potihnil. Sedaj hodi po vo di kakor po suhem, sedaj na ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) hudolestva goljufije na 18 mesecev tekže ječe in mora povrniti vso škodo in stroške. Všteje pa se mu v kazep preiskovalni zapor od 27. marca. -o- I i1 i genije te dežele in bi zelo zavrlo celotni napredek. "Ti novodošleci bi lahke dobro videli, kaj je postalo iz komunikacije na Ruskem in takega položaja si gotovo nihče ne želi tukaj. Spraviti narodno imetje pod peto politike v Združenih državah si menda tudi nihče ne želi, ker to pomeni isto, kot v Rusiji, t. j. destrukcija in kaos celotnega narodnega napredka. "Združeni stojimo ali pademo." — Republikanska stranka trdno veruje z W McKinleyem, da v tej deželi združeni stojimo ali pademo. To afektira na naseljence v večji meri kot sama navadna misel, namreč v toliko, v kolikor se tiče njih kot državljanov, kateri ne morejo vspeva-ti brez skupnega prospevanja ameriškega ljudstva. Republikanska stranka dalje tudi veruje, da kadarkoli se prispeva splošni blaginji dežele, je za vse in vsakega boljše, za tistega, ki prejema plačo, kol za onega, ki ga plačuje. To se torej ne tiče malo delavskega razreda. Republikanska stran ka ne veruje, da bi se položaj v deželi zboljšal, ako bi se posameznike ali organizirane drube zapodile iz produktiv nega obsega, to zato ne, kei neprestano nastajajo novi po-litikarji, ki se vsedajo v javne urade in ti to izkoriščajc kot business za nje same ir njihove prijatelje. To delajc zgolj zato, ker se tupatam naleti osobito v politiki na slu čajne goljufe, zatiralce in ko-rupcioniste. "Zato bi morala iti repu blikanska stranka v tej kam panji na blazino z uničeval nim demagogizmom. "Toda Coolidge in Dawe: sta gotova zmage. Izvolitev J. K0SMACH 1804 W. 2 2D d St. Chicaeu, » Roiakcro se oriocročam t* nakuou raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELU' TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA Naibolise delo. nainiz«e ' Prevzamem barvani«* hi* at>ir PRODA SE zidana dvonadstropna hiša pol bloka od slovenske cerkve. V hiši so štirje renti. V hiši je električna razsvetljava plin in vse druge udobnosti. dobi za primerno nizko ceno. Za podrobnosti in naslov se zglasite v upravništvu teka lista. (9—5. 9.) DR. CARL C. GIBSON, naslednik DR. J. B. PUSCH-A ZDDRAVNIK. Služba noč in dan. Phone: Canal 5426. 2209 W. 22nd St. blizu Leavitt ceste. Uradne ure: 9.—11. dopoldne 1.—5. in 7.—9. zvečer. Ob nedeljah 9.—12. Po naročilu pride na dom. ZASTAVE bandera. regaliie in zlate zn« ke za slovenska društva izdeluie naibolie in naiceneie EMIL B A C H M A N. 2i07 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. SL0YECI UMETNIŠKI F0TQGRAFIST Než^ceK 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLJ KEI fvo; POKLIC VRŠI ŽE I jo-LBTNO IZKUŠNJO I Oba sta enaka, tako je razsodilo vzklicno sodišče. — Sprla sta se v Dupljah pri Tržiču na Gorenjskem Janez Ster, že bolj prileten mož, in njegova soseda, tudi precej huda, Marjana Rantova. Dne 6. maja je zopet prišel sosed okrog njene hiše in jo zmerjal z ne baš lepimi psovkami. Ona mu je seveda odgovarjala po svoje. In razjezil se je mož in je vrgel za njo poleno. Soseda pa ie pograbila burklje in je začela udrihati po njem. Zaključila se je predstava pred sodiščem, kjer sta bila oba obsojena in sicer Janez na 1 teden, Marjana pa na 3 tedne zapora, ker je poškodovala sosedu en prst, katerega ne bo mogel več rabiti. Oba sta se pritožila. On se je zagovarjal, da je žena strašno jezična in huda ter da ga je ona napadla. Ona pa je trdila, da ta sodba ni prav rešena in zapisana." Branila sem se res z burkljami. Šel je on proti meni z rokami in Bog sam me varuj, če bi prišla v njegove roke: Nč več b na bva živa!" — Sodnik: "Ja, ali je mož že koga ubil ?" — Žena : "No, še tega se manjka! Ubil ga še ni, kar jest vem, nabil jih je pa že precej !" — Sodišče je pustilo Janezu njegov teden; Marjani pa je znižalo kazen od 3 tednov tudi na en teden, tako, da sta sedaj oba enaka. -o- Ogenj na Gornji Polskavi — Denar v senu. Posestniku Ivanu Poljancu na Gornji Polskavi je uničil požar hišo in gospodarsko poslopje. Ogenj je izbruhnil v hlevu, kjer je bilo polno sena. Na pomoč je prišla po-! žarna bramba iz Gornje Pol-skave, ki pa je mogla rešiti samo premičnine iz hiše. Škoda je zelo velika in je le ma-j lo krita z zavarovalnino. V senu na hlevu je zgorela tudi večja svota denarja, katerega je imela pripravljenega gospodinja za v hranilnico. Nesrečno družino so nastanili v skladišče tamošnje graščine . Neznan požigalec. Neznan požigalec se je pojavil v okolici Kranja. Do sedaj je znano, da je zažgal že tri kozolce, in sicer v TupaJ-čah in v Predvoru. Kozolci so popolnoma zgoreli, zgorelo pa je tudi veliko žita. NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Cenjenim naročnikom in vsem drugim rojakom po nekaterih naselbinah v državi Illinois naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kur-nik, ki je pooblaščen pobirati naročnino in razno naročila za naš list in list Ave Maria. Rojakom ga toplo priporočamo, da mu pomagajo širiti katoliške liste in prosimo, da mu gredo vsestransko na roko. Uprava Amer. Slov. in Ed. in Ave Maria. siti na tisoče ljudi in to z malimi kruhi, jedenkrat štiri, drugikrat pet tisoč ljudi, ne pri-števši žensk in otrok. Na njegovo besedo zapuščajo hudobni duhovi telesa obsedenih umakne se bolezen, pa tudi j smrt mora izpustiti svojo žr-( tev. Celo njegovi sovražniki so rekli: "Ta človek dela toliko čudežev. Ako ga pustimo, bodo vsi verovali vanj." (Jan. j 11, 48.) In sv. Janez pristavlja koncem svojega evangelija: "Je pa še veliko drugega, kar je storil Jezus, in ko bi se vse to posebej popisovalo, menim, da bi ves svet ne mogel obsegati knjig, katere bi bilo treba popisati." (21, 25.) Delali so sicer tudi nekateri sleparji nekako čudovite reči, a kako! Vedno so izvrševali le jedno in isto, ter: spretno znali slepariti ljudi, j Rabili so pri tem najsmešnejše besede in svoj obraz izpre-minjali na vse mogoče načine. Jezus pa dela čudeže Bogu v čast, ljudem v korist, in vedno na najdostojnejši na čin. On ne kliče ognja iz nebes, kakor so hoteli učenci: on ne prikliče strele z neba na svoje preganjalce, on ne kratkočasi ljudi s svojimi ču deži, ne skoči s templja, ampak dela čudeže v potrdilo svojih naukov, v blagor človeškega rodu. On je storil, kar je hotel. Njemu je pokorna vsa narava, njegova povelja izvršujeta nebo in zemlja. Pri tem pa ne potrebuje nika-kih pripomočkov, nobenega o-rodja. Dostikrat rabi celo take pripomočke, kateri bi morali povzročiti ravno nasproten učinek od onega, katerega je dosegel on. Ko hoče o-zdraviti slepca, pljune v prah in z blatom pomaže njegove o-či. Kdo je že kdaj z blatom zdravil slepca? Če bi prej ne bil slep, moral bi bil na ta način oslepiti. Kolikokrat je Jezus izpregovoril samo besedo, ali se dotaknil bolnika, in takoj je bil zdrav! Mladeniča prime za roko in mrlič vstane, zavpije v grob: "Lazar, pridi i ven," in Lazar, ki je že štiri dni v grobu, ki že smrdi, pride živ iz groba! Ali more tako delati navaden človek? Preroki so sicer tudi včasih delali čudeže, ali to le sem in tje in na božje povelje. Jezus ■ ' pa jih dela vsaki čas. Ko Mojzes vdari na skalo, da bi iz i j nje pritekla voda, se trese; Jezus pa dela čudež povsem i mirno, z največjo gotovostjo, • da mu je videti, da je gotov - vspeha. 'Ali hočeš biti zdrav? Delavec! Sleherni dan se vprašaj: ALI REDNO PLAČUJEM AMERIKANSKI ALI REDNO ČITAM SLOVENEC ALI REDNO DOPISUJEM V IN ALI ZADOSTI AGITIRAM ZA EDINOST I S Javna zahvala in priporočilo ^ | ----- I V) Pred kratkim sem sprejel od Tiskovne Družbe Edinost. V / ; izdelane tiskovine, katere sem naročil za Družbo sv- Dru- U ^ zine. Dolžnost me veže. da se Tiskovni Družbi Edinost javno ) zahvalim za lično delo, točno postrežbo in tako nizko ceno. d tpt pred dobrim letom je morala Družba sv. Družine plačati neki /j ^ dru ari slovenski tiskarni, za enako delo in enako število eksem- t J plarjev. več kot polovico več, kakor nam je sedaj računala Tis- i\ kovna Družba Edinost. ^f < VsW tepa priporočam vsem slovenskim katoliškim dru- << - štvom, organizacijam, zvezam, korporacijam m posameznim tr- £ i, fr vcem. da naročajo potrebne tiskovine pri Slovenski Tiskov- S t ni Družbi Edinost. Gotovo boste zadovoljni z delom, kakor jI \\ tudi z nizko ceno in točno postrežbo. _ . L č Ako st bomo vsi držali gesla "svoji k svojim, bomo on- O & nomopli katoliškemu listu Amer. Slov. in Edinost, da postane ^ ft čim nrei dnevnik. Ako* hočemo obdržati vtise, katere so na- g 3 Pravili Katoliški shodi, po raznih slovenskih naselbinah, nam % ?e katoliški dnevnik neobhodno.potreben. Držimo se vedno ges- (, la: "SVOJI K SVOJIM," ter podpirajmo katoliški tisek- £ KJ Za Družbo sv. Družine ^ I JOSIP SLAPNIČAR, gl. tajnik. ^ L, tVSJfMVUti11:** '''^^■■■■■■■■■HHHjHH / v • "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINObi.' Popoldne je prišel Gregor v Celje. Mestna vrata so bila močno zastražena, in sumljivo so ga gledali stražniki, ko je, brezskrben na videz, koračil skoz njih vrsto. Po mestu je bilo vse polno ljudi. Cesar je bil pripeljal s seboj mnogo imenitnih spremljevalcev, izmed katerih je imel vsak še svoje spremstvo. Od vseh strani je prihajalo plemstvo in duhovščina, da se pokloni novemu vladarju, ki je potrjeval stare pravice. Pritisnili so bili trgovci ter ponujali vsakovrstno robo gospodi in kmetu. Poleg njih je na odru razkri-čaval potujoč zdravnik — takrat še ni bilo novin — zdravila proti vsem možnim boleznim. Gregor se je preril skoz gnečo in prišel pred grofov grad, kjer je stanoval cesar. A vhod je bil zabranjen. Že je hotel vprašati stražnika, če ne bi mogel govoriti z dvornim kaplanom; a zbal se je, da ne bi zbudil suma. "Nocoj še počakam," si je mislil, "če dobim zunaj palače katerega cesarskih ljudi; jutri grem naravnost v grad." Postopal je po mestu in gledal in pazil, kje bi bil kak znan ali zaupen obraz. Mnogo gospode je prihajalo iz palače, mnogo je šlo noter; a tega ni bilo, kogar je on čakal. Nekolikokrat je bil že stopil do tega in onega moža, čigar obraz se mu je zdel pošten ; a preden je še kaj izpregovoril, se je bil približal stražnik. In koliko je bilo stražnikov! Kar rasli so iz tal, in mraz je izpreletal Gregorja, kadar ga je kateri vprašal osorno, kaj da išče tod. "Cesarja bi rad videl, cesarja," je odgovarjal Gregor in se priklanja! nerodno oblastnim vojakom, ki so ga gonili proč. Čim bliže je bil svojemu cilju, tem teže se mu ga je zdelo doseči. "Jutri bode nemara že prepozno," je dejal sam pri sebi, "in ves trud bode zaman, in namesto pohvale me zadene ostra kazen, ker sem ostavil brez ukaza od-kazano mesto." Zvečerilo se je, in Gregor še ni govoril z nikomer. Vedno nepotrpežljiveje*je čakal; zakaj zdelo se mu je vedno, da se mora vendar prikazati zaželjeni obraz. Po hišah so se zasvetile luči, in iz grada, kjer so se ravno začele zbirati ponočne straže, je donel glasen hrup veselih ljudi. I lice in trgi so se praznili, a polnile so se gostilne. Gregor je ostal sam, in stražnik ga je opomnil, da naj se pobere. Žalosten se je obrnil po mestu, da si poišče prenočišča. Kako je bil nesrečen l Ostavil je bil Gornji grad z ve- selim prepričanjem, da reši cesarja in si proslavi ime, in ko je prišel tako srečno v cesarjevo bližino, mu je zastavljena pot. In kolik odgovor ga čaka, če ne izvrši svojega naklepa! Kdo mu bode verjel, da mu je bilo v resnici mar važnega posla! Dolžil ga bode ves svet, in on se ne bode več upal pokazati doma. Oj, uboga tetka, kako bode vzdihovala za njim! In Tajda! Obšla ga je za trenotje misel nanjo, a takoj jo je odnesel pomladni veter. "Ta'pa tako ne mara zame," si je dejal tiho in pobesil glavo. V gostilni "pri črnem volu" se je vse trlo; a za skromnega gosta se hitro najde kot, in kmalu je sedel Gregor za velikansko mizo, kjer so se krepčali in kratkočasili raznovrstni gostje. Sedeli so pomešani vojaki, meščanje, tuji kupci in kmetje. Pogovarjali so se glasno o važnih dogodkih poslednjih dni in ugibali, kako se pogodita cesar in knegi-nja. Večinoma so menili, da ima cesar prav, a da ima kne-ginja tudi svoj prav; zakaj nihče ni vedel, kakih.misli da je sosed. Pri drugi, manjši mizi so sedeli odličnejši gostje, katerim je stregel krčmar pozorneje. Bili so plemiči in duhovniki, ki so zvesto poslušali, kaj da govori dručšina pri oni mizi, in dodajali svoje opombe. Vse oči pa so se obrnile k durim, ko se prigrohoče družbica štirih moških in dveh ženskih, vsi pisano opravljeni in predrznega vedenja. "Brž večerje, krčmar!" so klicali moški, obkolili re-i jenega moža in ga trkali prijateljsko po plečih. Ta se jim je umikal in vpil, da naj se spravijo iz njegove hiše, ker nima prostora za take ljudi. Oni pa so vpili še glasnejše in budili smeh po vsej krčmi. Revež je bil krčmar. Rdeč kakor purman je stal sredi sobe, brez sape in glasu, skočil zdaj proti temu, zdaj proti onemu, mu pokazal duri in na-' merjal s pestjo; a razkoračen je stal pred njim poglavar družbice in kričal, da je to neslišno, da bi podil preprost krčmar iz hiše ljudi, ki pridejo ravno iz cesarskega gradu.' "Slavna gospoda!" se je obrnil do gostov, "ali boste res privolili, da se celjsko mesto osramoti na večne čase, in da bodo pozni rodovi brali z rdečico na obrazu, kako je ravnal svoje dni krčmar "pri črnem volu" z zastopniki vseh sedmerih umetnosti?" Na glas se je vse smejalo. Ženski, ki sta smukali od mize do mize, si pregledovali goste in odgovarjali smelo ne baš finim dovtipom, sta zgrabili zdaj krčmarja pod pazduho in se mu začeli laskati in ga pogovarjati. Tovariši pa so plesali okrog njega in se prekopicavali. V toliki ne-1 varnosti, da ga zadene kap, še ni bil krčmar nikdar; srdito je odrival s komolci nadležni ženski in mahal z rokami, da je naposled enega res zadel v hrbet. Milo je za-ječal udarjenec in se iztegnil po tleh, in ženski sta se vrgli čezenj in vekah, da je mrtev njih najboljši igralec; moški pa so vpili, da je krčmar morilec, in pretili, da ga popeljejo' v stražnico. Naposled se je ubogi mož res začel bati. "&e enkrat!" ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočam pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Priporočamo se za obilen obisk BENJ. EIGHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — M ain Street. Forest City, Pa. (T.) .ie zavpil slovesno poglavar. "Ali nasi boste prenočili in pomagali, da spravimo tega mrliča nati-hem s poti ?" Krčmar se je vdal, in mrlič je kihnil. "Mrzle vode nanj!" je dejal vodja; "nemara ga oživimo." se "Kaj pa še!" je vzkliknil mrlič, skočil pokoncu in spel krčmarju na rame. se i PRISTOPAJTE — k — NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Njeno skupno premoženje znaša $1.200.000.00. Solventnost 100.36% K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S. K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore. Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250 00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in ,$2,000.—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalj« ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta. Rojake(nje) so uljudno prošeni. da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K Jednote fe: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROU!" Glede vstanovitve novih društev in gledt drugih pojasnil se obrnite pismenim potom na glavnega tajnika: Josip Z al ar. 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. 'Sur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh ve'ikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo Kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomuf! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ožina lista A. S. EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte sc! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na nas list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, EL KATOLIŠKI SHOD. (Nadaljevanih 1. strani.) društvo sv. Jožefa, Marije, sv. Ane K. S. K. J., samostojno društvo sv. Lovrenca in društvo Zvezda, S. N. P. J. Za društvi sta se v okrašenem avto peljala glavni predsednik K. S. K. J., brat Anton Grdina in glavni tajnik, brat Josip Zalar; v sredi med njima je pa sedel Mr. Willi am Sredenšek, mestni župan, ki je prvi in edini slovenski župan v državi Pennsylvani-ja. Temu avtomobilu je sledila še cela vrsta drugih (okrog štirideset). Ob krasno ubranem potr kovanju se je dolga paradna vrsta podala v cerkev sv. Jo-i žefa k slovesni sv. maši, katero je daroval Very Rev. Dr. Hugo Bren ob azistenci Rev. Judniča in Rev. Miheliča. Gotovo najboljši slovenski pridigar v Ameriki, Rev. Dr. Bren je v pol ure trajajoči propovedi razložil zgodovino in pomen katoliških shodov v starem kraju in v naši novi domovini. Začetnik istih je bil naš slovenski apostol, \ia-dika Dr. Bonaventura Jeglič, ljubljanski škof, kojemu se mora Slovenija zahvaliti, da jo je rešil pred verskim nr^-nadom. Vsakdo izmed vernikov je trdil, da tako krasne in pomenljive pridige že dolgo časa ni slišal. Po končanem sv. opravilu se je zopet razvila parada do Main ceste, nakar so se udeleženci razšli domov, da se pri nravi io za popoldne napo vedani katoliški shod. Popoldanski shod se je vršil v najlepšem redu in slovanska naselbina že kmalu ni videla, tako ogromno množico našega ljudstva zbranega na kaki prireditvi, kakor ga je imela čast videti ravno na tem prvem slov. k at shodu. Shoda se je udeležilo pet gl. uradnikov K. S. K. J. shod je otvoril domači g. župnik Rev Father Jevnik nakar je izročil predsedstvo shoda Mr. J. Deč manu, ki je predstavljal občinstvu govornike in vodil shod. Govorniki so govorili izborno in ljudi so se prijemale resnične besede, kakoi bi govorniki pribijali. V splošnem ie ta shod dosegel velikanski vspeh, ki bo rodil brezdvomno obilne vspehe v naši noselbini. Nadvse pa je zbrano naše ljudstvo poživljeno s prave katoliško zavestjo z veliko navdušenostjo sprejelo sledečo izjavo, katera je vredna da se jo slovensko ljudstvo po vsej Ameriki k srcu vzame in jo tudi dejansko izvaja vsepovsod, kjer pride v stik z o-nimi, proti katerim je ta zgodovinsko važna izjava katoliških Slovencev iz Forest Ci-tv namenjena. Izjava se glasi : IZJAVA. Mi, dne 24. avgusta, 1924 na katoliškem shodu v Forest City, Pa., zbrani člani in članice sv. Jožefa, slovesno izjavi jamo, da odobravajo nri-rejanje katoliških shodov ka-, kor je današnji in kakor so se vršili v preteklosti po mnogih naselbinah za probujo katoliške zavesti, za ojačenje medsebojne zveze in za večjo ter močnejšo Jednoto....... V to svrho se pridružujemo naši častiti slovenski duhovščini za skupni nastop v javnosti, da se mi z duhovščino vred in duhovščina z nami vred bori za katoliške pravi-ce nas vseh. Mi hočemo svoje pravice kot katoličani v svobodni deželi z združenimi močmi braniti. Mi hočemo nastopiti prot vsaki publiciteti ali napada" nju od strani gotovih časni kov, ki sramotijo našo sveto vero, sveto cerkev, njene vo. ditelje duhovnike ali pa Iaji. ke. Mi, Slovenci smo bili vsi rojeni in vzgojeni kot katoli. čani in kot taki hočemo tudi ostati in ohraniti naše dra. gocene verske svetinje. Mi najodločnejše protesti, ramo proti temu, da se nas vsled našega verskega prepričanja zaničuje, ker se nam s tem kratijo ustavno zajamče. ne pravice izvrševanja našega verskega prepričanja v ši svobodni novi domovini. V sličnih slučajih se bomo napram takim napadom bori. li vsi kot en mož, kot ena žena. Nastopili bomo v naših katoliških listih solidarno proti onim, ki blatijo našo du. hovščino, katoliško Jed- noto in n.-\še vaditelje. Mi priporočamo, da nai se ob svoi^m č^su zonet nrične s prirejaniej katoliških shodov širom Amerike še v onih naselbinah. ki>r se taki shodi doslej še niso vršili in siepr nod pokroviteljstvom K. S. K. Jednote. Mi nrinoročamo. da nai se to našo izia^o priobči v vseh katoliških listih. Končno prinoročamo. da ti se v«i *~ier:ški katoliški Slo. venci oklervJi H držali edino-!«=» «vojeg=\ katoliškega časopisja. n*?še**» iavnega zagovornika in branitelja, protika. toliškega in br**zverskeora ča* sopisja pa da bi se vsi ogi. bali. % Ta izjava je bila prečitana in odobrena na z^d^iem katoliškem shodu v t^'ocem letu dne 24. avgusta. 192 L v mestu Fo-"*st City. Pa. Po Glasilu K. S. K. J.) ZA DELO v tiskarni se sprejme deček, ki je izpolnil 16. leto in ga veseli tiskarska obrt. Katerega bi veselila ta obrt se naj ;avi v upravništvu tega list:, za nadaljni dogovor. (9—io 1—12.) LOUIS STRITAR 2018 WEST 21 st PLACE Prevaža pohištva — prem&t — les — in vse kar spada v* prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 JAZ MARY ŠTALGER CLEVELAND, O. sem rabiia \Yahci-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako, da bi bila vse zgubila, ako ne bi rabila Wahc.oeve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastli tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase. zakar se g. \Yah-čiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri roKah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane. opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo. prahute na glavi. zoper sive lase, revmatizem. ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIG ' 1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO. JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in zenitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666. Chicago. ifeiteris^. PEGAM IN LAMBEBGAB | ■ ..........—1.., f/TTJ POVEST. Kg Spisal Dr. Fr. Detela. || ,jm ■ „ . Hi I J