Strokovne raz rav; GDK: 156 + 6:(497. 12) Upoštevanje živali pri gospodarjenju z gozdom Mirko PERUŠEK* Izv leček: Perušek, M.: Upoštevanje živali pri gospodarjenju z gozdom. Gozdarski vestnik, št. 7-8/2001. V slovenščini, cit. li t. 12. Prispevek obravnava gospodarjenje z gozdom ob upoštevanju divjih živali. V gozdno- in lovskogospodarskih načrtih so prikazana dela za živali in njihov življenjski prostor. Delo v gozdu je v praksi še vedno usmerjeno k izboljšanju razmer v glavnem za !ovne vrste. V gozdovih je še veliko možnosti za izboljšanje razmer za ogrožene živalske vrste, predvsem pri označevanju drevja za posek. Te vrste živali pa so lahko merilo za sonaravno gospodarjenje. Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, živali, upravljanje z divjadjo, Slovenija. 1 UVOD Divje živali so nekoč igrale pomembno vlogo v pre- hrani ljudi. Človek je zatiral zveri kot svoje konkurente. Plen je včasih tudi iztrebil (npr. tura). Večje posege v gozd so naši predniki izvajali, ko so krčili gozdove za kmetijsko rabo. Do uporabe parnih strojev, motornih žag in drugih strojev z notranjim izgorevanjemje bilo delo v gozdu razmeroma tiho in nemoteče. Človek je večje površine na hitro ogolil le s pomočjo ognja. Težko dostopni predeli pa so včasih ostali nedotaknjeni. V prvem gozdnogospodarskem načrtu na Kočev­ skem so živali omenjene predvsem kot !ovna divjad. Po letu 1848, ko so kmetje dobili tudi lovno pravico, je številčnost večjih !ovnih vrst upadla (HUFNAGEL 1 892). Takrat so iztrebili risa, populacije drugih večjih zveri pa so bile zdesetkane. V gozdarstvu se v zad- njih desetletjih bolj upošteva tudi ogrožene živalske vrste. Med prvimi takšnimi vrstami je bil divj i petelin, za katerega so bila najprej predvidena konkretna dela (ADAMIČ 1987). Sedanji pravni predpisi urejajo tudi varstvo žival- skih vrst. Zakon o gozdovih ( 1993) je v tem pogledu zelo ekološko usmeijen in daje veliko poudarka varstvu življenjskega okolja živali . 2 DELO V GOZDU IN ŽJVALI 2.1 Načrtno delo v gozdu Za gospodarjenje z gozdom so temeljnega pomena gozdnogospodarski načrti, s katerimi se usmerja delo z gozdom. Na vseh ravneh načrtovanja se upošteva tudi živali in njihove življenjske prostore. Na kartah so označeni deli gozda s poudarjeno biotopsko in Javno- gospodarsko funkcijo. Novi območni načrti in veljavni načrti gospodarskih enot imajo večinoma ti dve funkciji • M. P., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Kočevje, Rožna ul. 39, 1330 Kočevje, SLO GozdV 59 (2001) 7-8 vključeni v načrte. V načrtih se od živali najpogosteje omenja zavarovani vrsti divji petelin in rjavi medved. Poleg teh dveh vrst so še posebnosti, kot so črna štor- kJja, kolonije sivih čapelj , orel belorepec idr. V lov- nogospodarskih načrtih so navedene vrste zopet ome- njene, poleg ostalih !ovnih vrst. Za !ovne vrste obsta- jajo precej podrobni letni načrti , kjer so predvideni odstrel in ukrepi v lovišču za izboljšanje prehrambenih in bivalnih razmer. Za nelovne ogrožene vrste se realno izvede zelo malo del. Največ subvencij za izboljšanje življenjskega okolja prostoživečih živali v Sloveniji gre za vzdrževanje travnih in pašnih površin (Poročilo o delu ZGS za leto 2000). Manjše ogrožene vrste (iz slovenskih seznamov ogroženih vrst) se tudi vedno bolj omenja v načrtih ter se zanje predvideva ukrepe varovanja. Omenjene vrste živali se upošteva pri delu z gozdom od samega odka- ziJa, sečnje in spravila, izgradnje gozdnih prometnic do izvajanja negovalnih in varstvenih del. Plodono- sne drevesne vrste, npr. jere bika, brek, mokovec, divja hruška, so bile nekdaj sistematično izrinjene iz gozda, kasneje pa so jih začeli pasivno pospeševati s tem, da jih niso posekali . Danes jim aktivno pomagamo tako, da odstranjujemo glavne konkurente. Pričelo se je načrtno puščati votla in odmrla drevesa za divje živali. Izgradnja vlak je predvidena v podrobnih načrtih, kjer so napisane tudi omejitve glede upoštevanja živali , kot npr. čas izvedbe, oddaljenost vlake od pomembnega biotopa (kaluža, rastišča idr.). Izvedba goj itvenih in varstvenih del se izvaja v glavnem izven obdobja gnez- denja in poleganja mladičev. V načrtih so tudi časovne omejitve izvajanja sečnje in spravila v posameznih predelih gozda zaradi večjih poškodb spomladi in prav tako tudi zaradi preprečevanja motenj živali (npr. divji petelin, Ij avi medved) ter pozimi v zimovališčih jele- njadi. 333 ............................ ~ Perusek. M.: Upostevanje živali pri gospodaijenju z gozdom 2.2 Presoja dela z gozdom in divjadjo z vidika upoštevanja živali Trenutna usmeritev gozdarstva glede upoštevanja živali je na dobri poti, vendar je premalo usmerjena k ohranjanju in pospeševanju ogroženih vrst. Gospo- darjenje z gozdom v splošnem pospešuje generaliste oziroma vrste s širokimi nišami. Specialisti so ostali večinoma le v manj izkoriščanih gozdovih, gozdnih rezervatih ali le v optimalnih ekoloških nišah. Delo revimega gozdarjaje večinoma osredotočeno na označevanje drevja za posek in upoštevanje najpo- gostejše lesnoproizvodne funkcije. Odkazovalci si s pomočjo načrta enote in v njem predvsem z usmeri- tvami za gospodarske razrede usmerijo delo v oddelku. Določijo načrtovalne in negovalne enote. Dobro izde- lane usmeritve vodijo načrtovalce do cilja. Etat se najla- žje doseže z odkazilom debelih dreves, odmrl ih dreves, dreves s poškodbami, oslabelih dreves ter z izbiral- nim redčenjem debeljakov. Pri tem se pojavijo dileme ekološko-ekonomske narave: -Posamezna stara debela drevesa so običajno slabše kakovosti (npr. gniloba in rdeče srce pri bukvi). Cena sortimentov takšnega drevja je nizka in mnogokrat ne pokrije stroškov sečnje in spravila. V primeru, ko omenjeno drevje ne moti sosednjih dreves in ko naš cilj ni obnova, se lahko odločimo, da takšno drevje pustimo do naslednje sečnje ali pa posamezna dre- vesa celo za vedno v gozdu. Z vidika biotske pestrosti je to zelo pozitivno. Zaradi primanjkovanja kubikov pri odkazilu ali želje lastnikov pa se takšna drevesa pogosto označi za posek. -Drevesa, napadena s podlubniki, se mora hitro sani- rati, medtem ko pri odmrlih drevesih, kjer so podlu- bniki že izleteli, preverimo kakovost lesa. Ob zaseku se ugotovi, ali je les kakovosten, in se drevo označi za posek, če pa les ni kakovosten, se drevo pusti za divje živali. -Poškodbe na drevju so običajno posledica sečnje, spravila, ujm in izdelave prometnic. Les napadejo glive, zaradi česar ptice lažje izdolbejo dupla. Cena poškodovane hlodovine je običajno nizka. Zopet se pojavi vprašanje smiselnosti odstranitve iz gozda. Manjše poškodbe večina drevesnih vrst zaceli, zato iz sanitamega vzroka ni potrebno označiti drevesa za posek. Kljub temu je to mnogokrat dober razlog označitve za posek. -Redčenje debeljakov je včasih premočno. Odkazo- valca vodijo izbranci in odkazuje glavne konkurente, poleg tega pa še predebela, odmrla in poškodovana da imamo veliko presvetljenih debeljakov. Kasneje se razraste grmovni ali pa polnilni sloj. Mnogim živalim specialistom tako primanjkuje dupel, odmrlega drevja in specifičnih razmer (vlaga ipd.) v sklenjenih sestoj ih. Pri izbiri drevja za posek v debeljakih je potreben bis- tveno bolj diferenciran pristop. Ločiti moramo mlajše debeljake, kjer šibko izbiramo ali svetlitveno redči mo, od debeljakov, kjer ohranimo tesen sklep (PAPEŽ et al. 1 997) - tu ne posegamo lahko dvajset ali več let, ter debeljakov, katere uvajamo v obnovo. Obenem bomo tudi zmanjšali stroške, saj je pobiranje posa- meznih sušic brez gospodarsko škodljivih podlubni- kov drago. -V redkih neodprtih in nedostopnih gozdovih s tež- kimi spravilnimi razmerami (ročno, konjsko) tremi- tne sestojne razmere ustrezajo nekaterim ogroženim živalskim vrstam. Draga gradnja gozdnih prometnic je lahko vprašljiva, zato je v teh primerih potreben razmislek, ali posegamo v takšne sestoje manj pogo- sto, in to z ročnim ter konjskim s pravilom in prilago- jenim gospodarjenjem (le ekonomsko visokovredni sortimenti) z nizkim etatom, ali pa osnujemo zatoči­ šče ( ekocelice) ter dele gozda prepustimo naravnemu razvoju. Za takšne dele gozda pa bi bili dobrodošli podatki o prisotnih ogroženih vrstah živali , da imamo potem dodaten argument za drugačen pristop. drevesa. Sklep krošenj se razrahlja. Posledica tega je, Pivka- siva žolna (Piws canus) (foto: M. Perušek) 334 GozdV 59 (2001) 7-8 1 V dostopnih zasebnih gozdovih je prisoten še Jas- tnik, ki bolj ali manj vpliva na odločitev gozdarja. Lastnike so v preteklosti gozdarji in kmetij ci učili, da »gnila drevesa« niso v ponos dobremu gospodarju. Vsak vzoren gospodar je najprej iz gozda odstranil odmrla in votla drevesa. Danes nova miselnost o vlogi votlega in odmrlega drevja postopoma prihaja tudi med lastnike gozdov. V manj odprtih, nedostopnih gozdovih in v gozdo- vih, kjer je majhen interes lastnikov za delo z gozdom (ostareli, solastnina ipd.), paje razvoj gozdov pogosto prepuščen naravi. Nižinski gozdovi v okolici naselij ter dostopni, pretežno enovrstni gozdni kompleksi (npr. srnrekovi, bukovi, borovi) so močneje lesnoproizvo- dno izkoriščani in biotopska funkcija je pogosto manj upoštevana. V nižjih nadmorskih višinah je običajno več vrst živali (generalistov) in hkrati močnejše izko- riščanje lesne mase ter s tem manj debelega, votlega in odmrlega drevja (ni specialistov). Izvajanje nege od maja do julija v mladju in pred- vsem v gošči negativno vpliva na gnezdeče ptice pevke. Sečnja lubadark v spomladanskem obdobju moti živali pri reprodukciji. Če pa žarišč in posameznih lubadark ne sani ramo, se lahko pojavi večja gospodarska škoda. V primeru, da ostanejo, pa je to za nekatere vrste spe- cialiste ustrezna ekološka niša. Odmrlo drevje j e pomembna sestavina habitatov redkih m ogroženih vrst gozdne favne (foto: M. Čas) GozdV 59 (2001) 7-8 Šoja (Garrulus glaudarius) (foto: M. Cerar) Sečnja in spravilo lesa vnašata v gozd ogromno hrupa. Nanj so občutlj ive nekatere večje vrste z večjo ubežno razdaljo. Sečnja votlih dreves spomladi vpliva na nekatere ogrožene ptice in sesalce. Zaradi hrupa, podiranja in vlačenja so prizadete tudi talne gnezdilke. Sanacija zaradi ujm poškodovanih gozdov pogosto poteka spomladi, saj večina ujm pustoši pozimi. Spo- mladi paje občutljivost gozdnega ekosistema največja . Ustrezno odkazilo, gojitvena dela, posek in spravilo v pravem času in na primeren način pa lahko pomagajo ogroženi vrsti (PERU ŠEK 1 ZEILER 2001 ). Lovno gospodarjenje pospešuje !ovne vrste, in sicer srnjad, jelenjad, divje prašiče, gamse, medvede, fazane idr. Ob tem prihaja do direktne ali indirektne konku- rence, plenjenja, priskledništva in drugih za ogrožene vrste negativnih medvrstnih odnosov. Lokacije lovskih objektov so lahko neustrezne. Krmišča so velikokrat v gospodarsko slabših gozdovih, kijih porašča grmovje in slabše kakovostno drevje. Tu pa je lahko prebivališče ogroženih vrst, npr. gozdnega jereba. Solnice v bližini mlak in kalov negativno vplivajo na dvoživke in druge živali zaradi spiranja soli v vodo. Spomladi obiskane preže, postavljene v bližini gnezd redkih in občutlj ivih vrst z veliko ubežno razdaljo, lahko pomenijo znatno motnjo. Motnje povzročajo tudi lovska in druga stre- lišča v bližini vodnih in drugih pestrih biotopov. 3 KAKO V PRIHODNJE? Pri gozdnogospodarskem načrtovanju moramo že na območni ravni določiti najprimernejša območja za posamezne vrste in predpisati ukrepe, kako doseči v~ti 335 Pcrušck. M. : Upostevanje živali pri gospodarjenj u L gozdom Preglednica: Vrste ptic s seznama za določanje posebnih zavarovanih območij, ki so vezane na gozdno krajino Zap št. Vrsta ptice l. črna ·Štorklja Ciconia nigra 2. sršenar Pernis aoivorus 3. belore!leC Haliaetus a/bicil/a 4. mali klinkač Aquila oomarina 5. planinski orel Aauila chrvsaetos 6. sokol selec Falco peregrinus 7. gozdni jereb Bonasa bonasia 8. ruševec Lyrurus tetrix 9. divji petelin Te/rao urogallus lO. velika uharica Bubo buba IL mali skovik G/aucidium passerinum 12. kozača Strix uralensis 13. koconogi čuk Aego/ius .fimereus 14. podhuika Caorimu/gtls europeus 15. zlatovranka Coracias garrulus 16. pivka Picus canus 17. črna žolna DrvocQJEIS mm·iius 18. sirijski detel Dendrocopus syriacus 19. srednji detelDendrocopus medius 20. belohrbti detel Dend1: /eucotus 2l. triprsti detel Picoides tridactylus 22. mali muhar Ficedula parva 23. belovrati muhar Ficedu/a albicollis (ali vrstam) primeren habitat. To lahko dosežemo z večjim posekom ali s prepuščanjem naravnemu raz- voju, ponekod pa tudi z drugimi ukrepi (KRAJČIČ 1 GROZNIK ZEILER 200 l ). Težava pa je, ker za mnoge vrste nimamo tako dobrih informacij o razširjenosti, kot je to izdelano za divjega petelina (ADAMIČ 1987, ČAS 1999). Pri delu v gozdu in z gozdom je glede upoštevanja živali potrebno razširiti znanje med strokovne delavce, lastnike gozdov in širšo javnost. Terenske gozdarje je nujno seznaniti z ogroženimi vrstami in njihovimi življenjskimi prostori. Podrobnejše ukvarjanje s posa- meznimi vrstami paje bolje prepustiti strokovnjakom. V gojitvenih načrtih je potrebno paziti na zavarovane vrste, evidentiranje debelejših sušic in še živih dreves z dupli ter zagotovitev deleža odrnrle biomase, ki ga predvideva Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. L RS, št. 92-3942/00). Eden izmed zelo dobrih bioindikatorjev stanja v gozdu so ptice. Ptičja direktiva EU (WBD) omenja vrste, ki so ključne za iz ločanje posebnih zavarovanih območij (Special Protection Areas). Te redke vrste so s svojimi zahtevami glede življenjskega okolja lahko vodilo za delo v gozdu. Obenem so vse te vrste na Rdečem seznamu ogroženih ptic Slovenije (BRAČKO et aL 1994) in so večinoma dobre indikatorske vrste (preglednica). Polovica od teh gnezdi v drevesnih duplih. 336 Običajno prebivališče Lokacija gnezda gozd, gozdni rob debelo drevo gozd. gozdni rob debelo drevo gozd, jezero, reka debelo drevo gozd, gozdni rob debelo drevo stene, gozd stene. drevo stene, gozd stene raznomeren gozd na tleh gozdna meja na tleh star gozd poseke na tleh stene, gozd stene iglast, mešan gozd duplo star gozd poseke polduplo star gozd duplo hrastov gozd na tleh gozdni rob duplo gozd, gozdni rob duplo star gozd duplo gozdni rob duplo hrastov star gozd duplo star listnat, mešan gozd duplo star iglast, mešan gozd duplo sklenjen gozd z dupli polduplo sklenjen gozd z dupli duplo Vrste, ki so prebiva !ke starega gozda, pospešuj emo s primerno tesnim sklepom drevesnih krošenj ter z ustreznim deležem debelega in votlega drevja (žolne, muharji), večje vrste ptic, kot so ujede in črna štor- klja, pa s posameznimi skupinami debelega visoko- debelnega drevja ali celo posameznih dreves. Moč­ nejši posegi v gozd pa so namenjeni vrstam, ki potrebu- jejo gozdni rob, poseke ali razgibano sestoj no zgradbo (kozača, gozdne kure idr.). Z ohranjanjem biotopov za omenjene vrste ptic pospešuj emo in ohranjamo življenjske prostore večine drugih redkih in ogroženih vrst živali, gliv, rastlin itd. Poleg ptic so pomembne dvoživke, še posebej na kar- bonatni podlagi, kjer so nadzemne vodne površine redke. Tu moramo paziti tudi na podzemne površine, da ne pride do onesnaženja in propada podzemne favne. Manjšim ogroženim vrstam sesalcev (npr. netopirji) pa pomagamo z ohranitvijo dreves z dupli. 4 ZAKLJUČEK Danes živali upoštevamo na vseh ravneh načrtova­ nja. Pogosto stara miselnost in ozek interes lastnika po zaslužku ali celo širše družbe preprečita izvedbo zastavljenih ciljev. V gozdu se tudi zelo težko pre- verja uspeh tovrstnih ukrepov. Monitoringi so relativno zahtevni zaradi velike in težko pregledne površine. Gozdarji na terenu imajo relativno slabo tovrstno izo- brazbo. Naloga javne gozdarske službe je, da izobrazi GozdV 59 (2001) 7-8 Pcrušck. M.: Upoštevanje žh·ali pri gospodarjenju z gozdom terenski kader na področju pomembnejših in opaznej- odmrla in poškodovana drevesa, saj z njihovo odstra- ših živalskih vrst, kar mu nalaga tudi Pravilnik o var- ni tv ijo prezgodaj odpiramo sestoj ni sklep ter z njihovo s tvu gozdov (2000). Naravovarstveno delo za živalske sečnjo in spravi lom omogočimo nastanek novih paš- vrste v gozdu je sedaj usmerjeno bolj k večjim vrstam kodb. V težje dostopnih predelih s pragozdnimi zna- (npr. zveri, parklja1ji), premalo pa k vrstam znotraj či lnostmij e smiselno izločiti zatočišča (ekocelice) za sestoj ev, ki večinoma zahtevajo več starega, odmrlega nekatere ogrožene vrste živali . V zasebnih gozdovih je in votlega drevja ter tesnejši sestoj ni sklep. Z ustreznim velika pestrost lastnikov in s tem tudi sestoj ev. Proble- načrtovanjem in odkazilom v vsaki negovalni enoti, matični so enovrstni sestoji (npr. smreke, bora, bukve) predvsem v razvojnih fazah debeljaka in pomlajenca, bi brez sušic, podrtic ali dreves z dupli. Najpomembnejša verjetno lahko ohranili večino vrst z ustreznejšo pre- naloga je izobraževanje na tem področju, od strakov- razporeditvijo, ponekod pa tudi z zmanjšanjem etata. nih delavcev, lastnikov gozdov do širše javnosti. V Cilj nam mora biti, da ohranimo viabilne populacije gozdovih moramo pri delu bolj upoštevati specialiste ključnih, indikatorskih in drugih vrst, pomembnih za - bioindikatmje. V ta namen so zelo dobre nekatere funkcioniranje ekosistema (KRYŠTUFEK 1999), in ogrožene vrste ptic, predvsem iz skupin ujed, sov, gaz- obenem dobimo ciljne sortimente iz gozda. To pa zab- dnih kur, žoln in muharjev. Naš cilj morajo biti viabilne teva usklajeno gospodarjenje v smislu prepletanja bio- populacije ogroženih vrst, s katerimi načrtno gospo- topske in lesnoproizvodne funkcije. Gledanje na gozd darimo. Intenzivno gospodarjenje z ogroženimi žival- mora biti ekološko in hkrati ekonomsko. Možen etat bi ski mi vrstami moramo v zasebnih gozdovih pospešiti moral biti poleg količine tudi bolj kakovostno usmer- tudi s subvencijami . jen v razvojni fazi debeljaka in pomlajenca. V zase- bnih gozdovil1 moramo subvencije preusme1iti v odkup dreves na panju (drevesa z dupli, sušice idr.), da omo- gočimo preživetje ogroženim vrstam ter zanje osnu- jemo zatočišča (ekocelice), v katerih lahko usmerjeno gospodarimo za ci ljno vrsto ali pa prepustimo dele gozda naravnemu razvoju, če to ustreza ciljnim ogro- ženim vrstam. 5 POVZETEK Divje živali so nekoč ljudje lovil i predvsem zaradi lastnega preživetja. Vedno močnejši vplivi na okolje in posledično na populacije živali so zahtevali načtien pristop. Z gozdnogospodarskim načrtovanjem se je začelo usmerjati najprej !ovne vrste, kasneje pa tudi ukrepe za izboljšanje razmer za zavarovane redke vrste. Tu sta poudarjeni biotopska in lovnogospodarska fun- kcija. Pospešuje se plodonosne drevesne vrste, pušča drevje z dupli in suši ce. Gozdnogospodarski in lovsko- gojitveni načrti natančneje obravnavajo lovno divjad. Od zavarovanih vrst sta najpogosteje omenjeni vrsti divji petelin in rjavi medved. Glede živalskih vrst so načrti dobra podlaga za ukrepanje. Na terenu se večino subvencioniranih del izvede za pospeševanje !ovne div- jadi. Pri označevanju drevja za posek nastanejo dileme ekološko-ekonomske narave, saj se odkazuje drevesa z večjo biotsko vrednostjo in slabšo ekonomsko. Naravnemu razvoju prepustimo nekakovostna, debela, GozdV 59 (2001) 7-8 Viri ADAMIČ, M., J 987. Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji.-Strokovna in znanstvena dela 93, 93 s. BRAČKO, F. 1 SOVINC, A. 1 ŠTUMBERGER, B. 1 TRON- TELJ, P. / VOGRIN, M., 1994. Rdeči seznam ptic gnezdilk Slovenije.- Acrocephalus - glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, št. 67, Ljubljana, s. 166-180. ČAS, M., 1999. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Te/rao urogallus) v Sloveniji.- Zbornik gozdarstva in lesar- stva, št. 60, s. 5-52. HUFNAGEL, L.. 1892. Allgemeiner Teil der Wirtschaftsplane der Herrschaft.- Gottschee (Kocevje), 42 s. KRAJ ČIČ, D. 1 GROZNlK ZEILER, K., 200 l. Pravilnik o var- stvu gozdov - analiza nekaterih določil s pravnega in stro- kovnega vidika.- Gozd. v., 59(!), s. 28-35. KRYŠTUFEK, B., l999.0snove varstvene biologije.- Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 155 s. PAPEŽ, J. 1 PERUŠEK, M. 1 KOS, 1., Biotska raznolikost goz- dnate krajine z osnovami ekologije in delovanja ekosistema.- Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba, 161 s. PERUŠEK, M. / ZEfLER, H., 2001. Gospodarjenje z gozdom in divji petelin- stanje na Kočevskem in primerjava zAvstrijo.- Gozd. v., 59 (3), s. 139-146. --- Poročilo o delu ZGS za leto 2000.- Zavod za gozdove Slo- venije, 200 l. --- Zakon o gozdovih.- Ur. l. RS, št. 30/93. --- Pravilnik o varstvu gozdov.- Ur. l. RS, št 92-3942/00. --- WBD - Direktiva EU za varstvo prostoživečih ptic (Ptičja direktiva) - (wild Bird Directive) (Council Directive 791409fEEC on Conservation of Wild Birds ( 1979)). 337