St. 44(1734) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 4. novembra 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 ===6= Knjigi na pot (ali v slovo?] Ob mesecu knjige 'Zsako leto ob tem času se nam misel pogostneje ustavlja ob Nigi kot druge krati, za kar je dosti razlogov. Eden je gotovo ta> da si lahko čedalje daljše n°či krajšamo z branjem, ni pa ^ini in tudi ne najpomembnejši. «to pišemo te vrstice iz dokaj ne°sebnih pobud, še posebej pa z namenom, da bi opozorili na mesec knjige, ki pravkar poteka. Ker ve nekaj malega o mesecu jjnjige tako rekoč že vsak šolar-Cek, naj bo o tem povedano ^amo še to, da ga praznujemo hkrati po vsem svetu, torej tudi v Jugoslaviji. Zunanji videz mu aiei° najrazličnejše manifesta-Clie, od razstav in literarnih veče-rov do knjižnih sejmov, kakršne-9® so, denimo, odprli prejšnji ,eden v Beogradu. Sicer pa je °srednja pozornost posvečena *Jjni knjigi oziroma njeni usodi. ®dano v luči naših razmer, ki 0 Po dolgem in počez izrazito stabilizacijske, doživlja knjiga °stikrat kaj klavrno usodo. Sicer pa denar za knjigo ni *9rešeno naložen, če ljudje knji- 80 dero. Podatki iz splošnoizobraževalnih knjižnic glede e9a niso zaskrbljivi. Nasprotno, marsikje se lahko pohvalijo, da 0 med nove bralce vpisali celo '*te. ki so se do zdaj le kdaj pa . ai ozrli proti knjižnici. Knjiga Postala za zasebni žep pre-D3. zato so začele Stareti in Postajati manj zanimive tudi 2 lrke na domačih policah. Žal je knjižnih novosti čedalje .- njani, sai so varčevalni in podob-* ukrepi pritisnili tudi na založ-. Slovenski založniki, ki jih . e9 vse9a iz leta v leto daje še Q. ° majhen trg, to še zlasti ias Obenem je lahko vsem „ n°' da črnjenje knjižnih pro-t)]ov ali prenašanje neuresni n.ni Programov v naslednja leta Za^ne ol3et in ne rešitev, niti p0s?Sna ne> pa čeprav bi jim Mizo' pr'^aial' oa založniške r°kopisi samih bodočih ne _n'c' Denarja preprosto ni, nak 3 natis novih del ne za nj Up teh. Tudi knjižnice ga 0 *eta 1995 preprečil Povfjin ^ 1500 hektarih plodnih" *je Nov °dn°gospodarsko pedje-Ptvjh 9snmeSt° ie *ctos dokončalo 'n novi metr°v nasipa med starim ^h. f m savskim mostom v Brcži-jeiili i pr'd°bitev so Brežičani obe-s,'tcv majhno slovesnostjo v po-0Etobra ot3^'nskega praznika 28. odsek < 1ditell mCtI moslov°ma je bil za živeli nai,,ežii 'n na njem so največ presenečenj. Savo so , KAZSTAVA :°ejnih zasnov v ^k)veaZais!anovanjskih skupnosti ske sj.')e ‘n skupščina stanovanj-1» otv l5?05!* Novo mesto vabita PMsp ”r>‘av *n ogled del, ki so 'hliij 011 arhitektonsko-zazi-eno(j a,c^ai 7A idejne zasnove Ije v st‘ln.ske stanovanjske grad-bo y 'HJeni zazidavi. Otvoritev ?b l6 n*de'jek, 8. novembra, I Uri v avli Doma JLA v ^hio . mestu, odprta pa bo N, ka° 14. novembra. Raz-P°tuje po Sloveniji, bo Jsk' regiji le v Novem vzdolž Jutranjkine tovarne tudi regulirali. Nasip do novega mostu je veljal 38 milijonov dinarjev. Ta bo ubranil pred vodno ujmo 30 hektarov zemljišč, ki doslej niso bila izkoriščena. Agraria bo na njih zasadila hmelj. Naslednji, 4,5 km dolgi odsek do Mosteca bo veljal 100 milijonov dinarjev in bo varoval 450 hektarov površin. Do Sotle bodo prišli 1995 leta. Vrednost celotne investicije cenijo trenutno na 500 milijonov di-' narjev. Ko bodo nasip zgradili do nove struge Gabernice, se bodo delavci Vodnogospodarskega podjetja preselili na desni breg Save, pod magistralno cesto Ljubljana Zagreb, da bodo zavarovali Cateško polje in Čateške Toplice. Šele ko bodo zaključili začeta dela na tem območju, bodo nadaljevali gradnjo nasipa Sotli naproti. Do takrat si prebivalci brežiške občine želijo čimmanj poplav. V nevarnosti je pet naselij z okoli 2000 ljudmi: Trnje, Mostec, Mihalo-vec, Rigonce, Loče in del Dobove. Nasip je za te kraje edino upanje. Samo ta lahko prepreči ponavljajoče sc katastrofe, po katerih si ljudje zelo težko opomorejo ali pa sploh ne. Z zavarovanjem plodne zemlje še bodo v brežiški občini lahko precej povečate površine za pšenico, saj sc ta na poplavnih območjih ne obnese j. TF,PPFY delavci prispevali 645 tisočakov. Po besedah predsednika medobčinskega sveta SZDL za Posavje Ignaca Vintarja so na sekretariatu sveta ocenili, da je odzivnost zelo dobra, saj je zbranih v Posavju skupaj 6.349.000 dinarjev, pri akciji pa je sindikat svojo nalogo dobro opravil. Očitno je res, da gre za zdaj predvsem za delavsko solidarnost, je poudaril Silvo Gorenc, sicer glavni Globoko: šola preurejena Odprli so jo za občinski praznik Krajani Globokega so za letošnji praznik brežiške občine slovesno odprli vrata prenovljene osnovne šole, h kateri so lani dozidali nov trakt. Zdaj imajo osem učilnic, štiri kabinete, kuhinjo, jedilnico in garderobo. Manjkajo le še učilnice za tehnično vzgojo in gospodinjstvo. V kratkem bodo napravili tudi plinsko postajo in dokončno opremili kuhinjo. Novogradnja in prenova starega poslopja sta jih doslej veljali okoli 1 3 milijonov dinarjev. Mladini so s tem omogočili enoizmenski pouk. Globoško osnovno šolo obiskuje 160 učencev. Pred 100 leti ko so v bližini rudnika gradili prvo šolsko poslopje, jih je bilo 260. V Globokem so že takrat imeli celodnevno šolo, Pouk je bil seveda kombiniran. Spomin na prvo šolo v kraju so Globočani proslavili skupaj z otvoritvijo nove sodobne šole v svojem okolišu. direktor tovarne „Djuro Salaj", kije sama dala 770 tisočakov pomoči. Zatorej je poslej pričakovati še „kmečko” solidarnost, saj toča lahko udari kjerkoli. Obrambi proti toči bo posvečene precej več pozornosti tudi v Posavju, ki naj bi na Lisci dobilo tudi center za obrambo proti toči v osrednji Sloveniji. Svet posavskih občin, ki ga vodi Branko Pirc, se je zavzel za čimprejšnjo ustanovitev območne interesne skupnosti za obrambo proti toči. Svet je podrpl ustanovitev enotne območne energetske skupnosti'za Posavje in Dolenjsko in takšno samoupravno organiziranost cest no vzdrževalne dejavnosti v Posavju, ki bo ljudem bližja. P. PERC VREC ZA KROMPIR PA NI Okoli 200 ton krompirja bi morali letos izvoziti iz trebanjske občine. Toda izvoz bo kasnil, ker že nekaj časa ni dobiti vreč. Toda teh ne manjka samo za izvoz, ampak tudi za domače porabnike, kot so obrati družbene prehrane, šole in drugi. Kdaj bo trebanjska kmetijska zadruga dobila vreče, da bo lahko zadostila potrebam po krompirju, pa še ne vedo. POSLOVNI VLAK IZ POSAVJA? Svet posavskih občin je naročil občinskim izvršnim svetom, naj v najkrajšem času ugotovijo zanimanje delovnih kolektivov iz brežiške, krške in sevni-ške občine za uvedbo tako imenovanega zelenega vlaka iz Posavja proti Ljubljani. Poslovni vlak bi imel postanke le do Zidanega mosta, do Ljubljane pa bi vozil okrog uro in dvajset minut. O ustreznem voznem redu bi se še dogovorili, o tem, da bi bil poslovni vlak gotovo dobro zaseden, pa ne kaže zgubljati besed, saj so danes vlaki zaradi energetske krize prenatrpani. Z rezervacijo na zelenem vlaku se potniku iz Posavje ne bi moglo primeriti kot dostikrat zdaj, da mora po odhodu vlakov iz Ljubljane čakati na prost sedež najmanj do Litije. nacijski program, tako da bo decembra o njem lahko razpravljala republiška skupščina. Uspehi so razvidni tudi na drugih področjih. Med drugim je novomeška občinska skupščina že ukinila družbeno varstvo tozdu Komunala. Kot je povedala Božena Ostro-vršnik, sekretarka MS ZKS za Posavje, so v tej regiji naleteli na čuden pojav, da so se zaostreni politiki zoperstavili tudi komunisti. Ob tem je navedla primer avtokratskega vodenja v brežiškem tozdu IMV in pristavila, da je odgovornost na višjih ravneh že vzpostavljena, zdaj pa jo kaže poostriti tudi širše v bazi. Opozorila je, da je pričakovati nove težave v Termah, ker so svojo uspešnost gradile na motoriziranih gostih, in v Celulozi zavoljo dražjih kreditov. Iz besed člana predsedstva CK ZKS Franca Šalija, ki je govoril predvsem o usposobljenosti ZK za akcije, naj najprej povzamemo ugotovitev, da metod političnega dela ne gre ločevati od' ciljev ekonomske stabilizacije. „Na tem posvetu smo znova spoznali," je dejal, „da bo morala ZK več storiti za krepitev revolucionarne pozicije osnovnih organizacij. Slednje bi se morale otresti nespodbudnosti in se usposobiti za samostojna snovanja in usmerjanje aktivnosti, kakor to zahtevajo razmere in sicer usmeritve ZK. Občinske konference ne morejo drugim samo nalagati, ampak so soodgovorne za sklepe, ki jih sprejmejo." Razpravljalci so zatrdili, da je bilo dosti narejenega še pri omejevanju osebnih dohodkov in naložb. To je vsekakor vse pozornosti vredna ugotovitev. Vendar pa se je treba zavedati, da je bilo vse to doseženo bolj po zaslugi administrativnih ukrepov (Nadaljevanje na 2. strani) GABRJE DOBILO KINO Gabrje, vas pod Gorjanci, je dobilo stalni kino. Pred dnevi so vaščani prvič gledali film, ki so ga predvajali s stalno kinoaparaturo. „Cvet-je v jeseni" so vaščani dobro sprejeli in si želijo stalnih kino predstav. Da so vaščani dobili stalni projektor, gre zahvala vodstvu krajevne skupnosti Gabrje, predvsem njenemu bivšemu predsedniku Martinu Gazvodi, kulturni skupnosti Novo mesto, ki je znatno pomagala finančno, Kino-mehaniki iz Zagreba, ki je izvršila montažo projektorja, kakor tudi ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji. fš. 10 LET OČESNEGA ODDELKA Konec preteklega meseca je očesni oddelek novomeške bolnišnice s strokovnim predavanjem o zdravljenju očesnih bolezni z laserjem obeležil 10-letnico delovanja. Da je delo članov tega oddelka uspešno, pove že podatek, da so imeli lani 550 večjih kirurških in 500 manjših ambulantnih posegov, opravili pa so tudi okrog 25.000 zdravniških pregledov. Zapletenim kirurškim posegom pa so lahko kos le z najsodobnejšimi pripomočki in usposobljenim zdravstvenim kadrom. Obrtni izziv velja industriji V Novem mestu odprta razstava drobnega gospodarstva nazorno kaže na neizkoriščene možnosti sodelovanja z industrijo, hkrati pa je za občane zanimiv prikaz izdelkov 27. oktobra popoldne so v novomeški športni dvorani svečano odprli razstavo drobnega gospodarstva, prirejeno po večletnem premoru, sodi pa v okvir prireditev za letošnji občinski praznik. ki sta poudarjala, da se v domačem drobnem gospodarstvu skriva še veliko možnosti za industrijo, ki bi Kdor si je razstavo ogledal, bo zagotovo pritrdil govornikoma ob otvoritvi (Jožetu Unetiču v imenu medobčinske gospodarske zbornice in Francu Borsanu, predsedniku izvršnega sveta občinske skupščine), OVOHAVA : . \ OB OTVORITVI RAZSTAVE OBRTI - S programom, ki so ga poleg pevskega zbora šolaijev izvedli člani folklorne skupine Kres in novomeški godbeniki, se je začela tridnevna razstava drobnega gospodarstva v novomeški športni dvorani. (Foto: R. Bačer) lahko prenekateri drobni izdelek naročala pri sosedu, namesto čez mejo. Zlasti v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko gre za vsako količino privarčevanih deviz, je to še zlasti pomembno. Tovarna IMV, ki v preteklosti ni kazala skoro nobenega zanimanja za sodelovanje z domačo obrtjo, je tokrat pokazala okrog 300 izdelkov za avtomobilsko in prikoličarsko proizvodnjo, ki bi jo lahko prevzelo organizirano drobno gospodarstvo doma. Sicer pa je na razstavi videti najrazličnejše predmete obrtnikov, ki jih poznamo večinoma po imenu, malokdo pa ve, kakšni so njihovi izdelki. Vsekakor je vtis zelo sposobnega obrtnika pokazala delavnica Milana Osolnika Dckop, ki proizvaja kuhinjsko in gostinsko opremo za ladje in restavracijske objekte. Prav tako so občani z zanimanjem ogledovali mizarske izdelke že znanih novomeških in drugih obrtnikov re stroke, začuda veliko pa je izdelkov plastičarske in drobne kovinske obrti. Posebno pozornost obiskovalcev je vzbujala razstava izdelkov posebnih delavnic, kjer je bilo možno nekatere okrasne predmete takoj kupiti in so šli kar hitro v denar. Prav tako so bile prava paša za oči klubske mize iz kroma in stekla obrtnika Staneta Lisca pa Crtaličeve in Željkove naprave. Na nekaterih je že visel listek:1 nadomešča uvoz. Ni mogoče naštevati še drugih zanimivih izdelkov, od sončnih kolektorjev do izpušnih cevi za avtomobile itd. Razstavo si velja ogledati, saj v skopem ponazarja delo, s katerim si služi kruh v novomeški občini 600 delavcev v družbenem in 1100 zaposlenih v zasebnem sektorju obrti. R.B Suho vreme se bo nadaljevalo do konca tedna. Vsak bon je „krit” z nafto V novembru in decembru bo na voljo več surove nafte in derivatov kot oktobra, zato lahko pričakujemo tudi bolj redno in boljšo preskrbo, je bilo rečeno na tiskovni konferenci zagrebške INA, ki oskrbuje z naftnimi derivati več kot 64 odstotkov jugoslovanskega tržišča. Pogoj boljše preskrbe je tudi razumna razdelitev derivatov po območjih in konec koncev tudi črpalkah. 1NA je iz svoje proizvodnje in -uvoza za november in december zagotovila 1.170.000 ton surove nafte, kar da v povprečju skoraj 600.000 ton na ta dva meseca. To. je skoraj 90 odstotkov nafte več, kot so je predelali oktobra, ki je bil z nafto najbolj sušen letošnji mesec, vendar še vedno četrtino manj, kot bije INA morala predelati po veljavni energetski bilanci. Ko bo iNA plačala omenjene količine nafte, bo izčrpala vse letošnje kreditne linije in garancije za uvoz nafte. Rečeno je bilo, da bodo naftni derivati razdeljeni po republikah in pokrajinah v skladu s samoupravnimi sporazumi ter pod enakimi pogoji. Posebej so na tiskovni konferenci poudarili, da večina republik in pokrajin sploh ne odvaja dogovorjenih in z zakonom predpisanih 17 odstotkov deviz od izvoza, eden od razlogov za manj naftnih deriva- tov v okviru INA pa je tudi stanje v zagrebški Privredni banki. Skupaj bo INA letos Eredelala dobrih 80 odstot-ov s planom začrtanih količin surove nafte. Prevedeno v drugačen jezik je to 6.740.000 ton nafte, od tega dobre 3 milijone ton iz svojih nahajališč, dva milijona ton iz Sovjetske zveze ter 1,7 milijona ton s konvertibilnega območja. Seveda iz istih ali podobnih razlogov za letnim naftnim predelovalnim načrtom zaostajata tudi druga dva jugoslovanska predelovalca - novosadski Naftagas in sarajevski Ener-gopetrol. Načrt predelave bosta izpolnila 95-odstotno. Debelo je bilo na tiskovni konferenci podčrtano,- da količina izdanih bencinskih in drugih bonov’ natanko odgovarja količini derivatov, ki bodo na voljo. Sedanje občasno pomanjkanje derivatov na posameznih območjih je po besedah predstavnikov INA začasnega značaja, saj je nafta iz Sovjetske zveze že na poti v reško rafinerijo, ki zdaj zaradi pomanjkanja nafte ne dela. Okoli 15. novembra bo prišlo iz SZ še 148.000 ton surove nafte, iz Libije pa 85.000 ton. Na temelju kompenzacij z Iranom bomo okoli 29. novembra iz te države dobili še 90.000 ton nafte, k vsemu pa je treba dodati še 260.000 dragocenih ton iz domačih naha- Enotnost ponekod le v besedah S seje občinske konference ZK v Krškem: narediti konec oportunizmu, omejiti bohotenje administracije, ugotavljati moralno politično odgovornost in od besed preiti k dejanjem Krški komunisti so na zadnjem zasedanju občinske konference ZK 26. oktobra več kot štiri ure ocenjevali idejno in akcijsko enotnost, pa tudi samo dejavnost komunistov v luči razmer sedanjega trenutka. Družbeni pravobranilec samoupravljanja za Posavje Dušan Dornik je pravzaprav spodbudil živahno razpravo s povsem konkretnima primeroma dvoličnega obnašanja komunistov. V Kovinarski so samoupravni organi naposled le sprejeli pravobranilčevi pobudi. Pri Agrokombinatu pa so šele na njegovo intervencijo dosegli, da so razpisali mesto direktorja tozda. Primerilo pa se je, da so celo mimo razpisa imenovali vršilca dolžnosti direktorja. Sekretar občinskega komiteja je pojasnil, da je občinski komite v celoti podrp! pravobranilca. Kovinarski pa gre vendarle pripisati zasluge za preusmeritev proizvodnje in večjo izvozno naravnanost. Tudi komunisti so dali svoje k temu, da Za komunista... (Nadaljevanje s 1. strani) kot prepričanja. Zato se s temi uspehi ne gre preveč slepiti. Posavci tudi ugotavljajo, da so sedanje težave zbližale njihove občine. Sodelovanje med njimi je boljše, kar se pozna tudi pri načrtovanju. K zapisanemu je treba dodati še tole. Na Otočcu so se dolenjski in posavski komunisti dogovorili, da bodo delovali politično enotno. Ob tem so spodbudili razmišljanja o nekaterih dosedanjih in novih metodah dela v ZK. Odprta so pustili vprašanja, kako naj komunisti enotno delujejo v tozdih z več osnovnih organizacij; enako velja zg sozde, krajevne skupnosti in druga okolja, kjer je več osnovnih organizacij. Navedli so nekaj zadev, s katerimi se bodo morali spopasti komunisti obeh regij (n. pr. zdravstvo, usmerjeno izobraževanje). Opozorili so na probleme, na katere velja biti zlasti pozoren, ker so tako imenovana potencialna krizna žarišča za politične težave (n. pr. likvidnost, zaposlovanje, izvoz, vse oblike porabe). Komunisti iz obeh regij so si bili še zlasti enotni v tem, da je nujno storiti vse za nadaljnji razvoj in krepitev samoupravljanja. To se nikakor ne kaže v sedanjih sicer nujnih ukrepih, pač pa le v uresničevanju samoupravno sprejetih programov in usmeritev. Komunisti so si to vzeli za nalogo, ki jo je potrebno dosledno in odgovorno izpeljati. I. Z. COŠ V PODZEMLJU IN NA SUHORJU V metliški občini bo leta 1985 po predvidevanjih 65 šoloobveznih otrok več, kot jih je sedaj, tako da bo v občini 1.074 šolarjev, ki se bodo šolali v 40 oddelkih, medtem ko jih je sedaj 36. V celodnevno šolo bo hodilo 245 učencev; 8 oddelkov celodnevne šole bo v Podzemlju, 4 pa bodo na Suhorju. Konec srednjeročnega obdobja bo le nekaj manj kot polovica vseh učencev v občini ali v celodnevni šoli ali v podaljšanem bivanju. MANJ UČENČEV V GLASBENI ŠOLI V zadnjem šolskem letu je črnomaljsko glasbeno šolo obiskovalo 131 učencev, kar je 36 manj kot leto pred tem. V prvi slovenski mladinski rock operi Maček Murije sodelovalo kar 62 učencev glasbene šole, doslej pa so to delo izvedli že enajstkrat. V šoli so v zadnjem šolskem letu poučevali 4 redni učitelji, pet pa je bilo honorarnih. Eden večjih problemov te šole je pomanjkanje prostorov, saj imajo na voljo le tri učilnice, zbornico in še en prostor. PROSLAVA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV Ob koncu prejšnjega tedna so v novomeškem domu starejših občanov v počastitev občinskega praznika novomeške občine pripravili skromno slovesnost, s katero so proslavili začetek gradnje novega prizidka, ki pomeni razširitev socialne ustanove za 78 postelj. Na svečanosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij SZDL Gotna vas, Žabja vas, Kandija Grm in Novo mesto Majda Sile, so pripravili kulturni program mladi pevci z grmske osnovne šole, vodila pa jih je pevovodja Milka Staričeva. S. D. so, kljub spremembi proizvodnega programa, komajda v enem letu zagotovili socialno varnost delavcev. Ivan Srpčič je poudaril, da bi moralo biti vendarle konec potuhe nekaterim posameznikom, ki kar naprej ,,grešijo". Niko Zibret je GORIVO ZA ZADRUGO Metliški obrtni zadrugi pripada do konca letošnjega leta 300.000 litrov goriva, 15 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. V zadrugi, ki šteje 600 članov (v dolenjski regiji je registriranih nekaj čez 1.000 prevoznikov), pravijo, da bo ta količina goriva zadostovala za dela, ki jih je zadruga prevzela do konca leta. Seveda bodo gorivo svojim članom dajali strogo namensko, se pravi le za dela, ki potekajo preko zadruge. INVALIDI SO RAZVILI SVOJ PRAPOR Društvo invalidov v Brežicah je bilo ustanovljeno 1976. Takrat je združevalo 347 članov. Do danes pa se je njihovo število povečalo na 928. To so delovni invalidi in vojaški vojni invalidi. Po svojih sposobnostih se vsi udejstvujejo v družbenopolitičnem življenju občine. Z razvitjem prapora so letos počastili brežiški občinski praznik, 28. oktober. Slovesnost so združili s proslavo krvodajalcev, katerim so ob tej priložnosti podeljevali priznanja. Za petkratno darovanje krvi je prejelo priznanje 59 občanov, za 10 kratno 38, za petnajstkratno 30, za dvajset-kratno 15 in za petindvajset krat no 5 občanov. Za večino od njih je to pomenilo spodbudo za udeležlx> pri nadaljnjih akcijah in pri širjenju humane krvodajalske tradicije med mlajšimi rodovi. omenil težavno delo komisije za omejevanje zaposlovanja v administraciji, Jože Peterkoč pa je dejal, da bi se učinkoviteje spoprijeli z oportunizmom in drugimi negativnimi pojavi družno s sindikati in Socialistično zvezo. Clan CK ZKS Jože Habinc se je zavzel za dosledno spoštovanje srednjeročnih planov delovnih organizacij, ki morajo vsebovati tudi kadrovske potrebe. Če bi take načrte imeli povsod, ne bi tarnali, da morajo komisije biti boj zoper bohotenje administracije. Marjan 'Zibret je opomnil, da se poredko odločamo za ugotavljanje moralnopolitične odgovornosti, ki bi bilo „hitrejše“ od sodnih mlinov. Sekretarka MS ZKS Posavja Božena Ostrovršnik pa je pribila, daje v ZK bila enotnost velikokrat le v besedah, zato naj osnovne organizacije sproti izvajajo diferenciacijo. P. PERC v Četrtek v slavnostni dvorani posavskega MUZEJA — Posnetek je s svečane seje brežiške občinske skupščine, na kateri so podelili oktobrske nagrade, oktobrska priznanj3 in nagrado občinske raziskovalne skupnosti za leto 1982. Na sliki; predsednik občinske skupščine Mirko Kambič (levo) ter nagrajene1 Miha Mohor (v sredini), Tončka Lovše in Miha Haler. (Foto: Jožica Teppey) Vaja ob malo verjetni nezgodi NNNP Posavje 82: izkazalo naj bi se, ali je CZ usposobljena za ukrepanje ob morebiti'1 jedrski nezgodi — Ljudje so pripravljeni na vajo — JE novembra ne bo delala V Jedrski elektrarni Krško ter v brežiški in krški občini bo 5. in 6. novembra potekala vaja „Posavja 82", v kateri bodo preverili funkcionalnost „Načrta za primer jedrskih nezgod JE Krško", usposobljenost strokovnih služb in organizacijo civilne zaščite v nuklearki. Hkrati bodo na prvi takšni vaji pri nas in sploh redkih v svetu skušali preizkusiti pripravljenost ustreznih organov in organizacij za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje prebivalcev v obeh občinah v primeru jedrske nezgode, ki je zelo malo verjetna. Čeprav je sila majhna verjetnost, da bi radioaktivni delci prodrli iz reaktorja na prosto, saj to preprečujejo številni varnostni sistemi v elek- Pri naložbah rez v živo Osnutek sprememb novomeškega družbenega plana, ki je že v javni razpravi, priča, da bodo naložbe vseh vrst do konca srednjeročnega obdobja nekajkrat manjše Do 15. oktobra ^ v javni razpravi osnutek za spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto do leta 1985, prve pripombe pa že prihajajo. Zanje bo še čas tudi kasneje, kajti javna razprava je določena tudi za dokument, ki se iz osnutka preoblikuje v predlog. Zato, ker v dosedanjem obdobju uresničevanja družbenega plana od 1981 dalje niso bili doseženi niti približno taki rezultati, kot jih je plan načrtoval, in ker se razmere v pridobivanju dohodka še poslabšujejo, je potrebno družbeni plan skrčiti na zares najnujnejše. Občane bo zlasti zanimalo, kaj je z mnogimi prvotno planiranimi investicijami, zaradi katerih se ponekod že sprašujejo: je v planu zapisano, pa ni uresničeno. Mnoge naložbe, ki niso namenjene izvozu ali proizvodnji hrane, so že v osnutku sprememb izpadle. Črtano, kar je bilo zapisano! Razen tega, da IMV ne bo proizvajal 150 tisoč avtomobilov, ker jih bo v najboljšem primeru leta 1986 dajal na trg 120.000, tudi ne bo NOV DELOVNI CAS Občinski upravni organi so zavoljo energetskih razmer že prešli na delovni čas od 7. do 15. ure. Tudi v sisih in delovnih skupnostih skupnih služb delovnih organizacij naj bi poslej delali v času, ko je že topleje in je več dnevne svetlobe. Če bodo tudi v tovarnah pozneje pričeli in končali delavnik, je odvisno od posameznega kolektiva, predvsem pa bo potrebno poprej ugotoviti, kakšni bi bili učinki takega varčevanja. Neusklajeni delovni časi pa bi utegnili povzročiti številne težave glede prevozov, otroškega varstva in še česa, zato bodo dokončno odločitev dobro pretehtali. USPOSABLJANJE DELEGATOV Na seji koordinacijskega odbora za družbenopolitično usposabljanje pri občinski konferenci SZDL kočevske občine so obravnavali naloge s področja usposabljanja delegatov v skupščinskih telesih družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. gradnje tovarne težke plastike v Suhi krajini, ki naj bi jo po prvotnih načrtih gradil IMV. Tudi na področju kmetijstva je še vprašljiva gradnja komunalne mlekarne na Bajnofu, čeprav je surovinska baza tu. Tudi ne bo hidromelioriranih 475 hektarov površin za kmetijstvo, ampak samo 260 hektarov. V Novem mestu ne bo prišlo do gradnje novega poslopja za potrebe PTT, ampak bodo z adaptacijo sedanje stavbe omogočili montažo 6000-številčne elektronske centrale. Tudi tovarna Krka v tem srednjeročnem obdobju ne bo nadaljevala izgradnje turistično-zdravstvenih zmogljivosti v Dol. Toplicah z 220 novimi ležišči in Gorjanci ne bodo gradili v Straži hotela s 40 ležišči. Morda najhuje bodo občani in industrija prizadeti z vprašanjem, ki se postavlja nad planirano gradnjo 110-kik>voltne razdelilne trafo postaje na Hudem. Ta objekt ni zajet v programu elektrogospodarstva Slovenije. Da so nove naložbe interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v novem obdobju povsem onemogočene, se je že raznesel glas. Denar bo samo za odplačilo anuitet in za dokončanje nekaterih že začetih gradenj. Bodo v Adlešičih delali nogavice Pogovori s Tekstilom za program v Adlešičih j_______________________________ Ker zaradi težav, v katerih je semiška Iskra že nekaj časa, v novi proizvodni dvorani, ki so jo zgradili v Adlešičih, še najmanj dve leti ne bi stekel prvotno načrtovani proizvodni program, je črnomaljski izvršni svet v dogovoru z Iskro začel iskati najprimernejšo rešitev. Sedaj tečejo pogovori z delovno organizacijo Tekstil iz Ljubljane oziroma z njeno temeljno organizacijo Tonosa, ki ima ustrezen program - proizvodnjo nogavic. Vsa zadeva bo jasna še v tem mesecu. Če sc bodo pogovori uspešno končali, bodo najprej v Adlešičih začele delati delavke, ki sc sedaj vozijo na delo v Semič, se pravi okoli 40, v dveh letih bi bilo tu zaposlenih kakih 150 ljudi. To bi bilo kot nalašč za potrebe krajevne skupnosti Adlcšiči, delo pa bi dobili še prebivalci sosednjih krajevnih skupnosti. trarni, vendarle stoodstotno tega ni moč zatrditi. V primeru izhoda radioaktivnih snovi v okolje je civilna zaščita tako organizirana in usposobljena, da bi morala učinkovito ukrepati. Poučna vaja bo zanesljivo dala odgovor, kako je pripravljena civilna zaščita tudi za tako izjemen primer. Dolenja vas, krajevna skupnost ob sami nuklearki, bo za kratek čas zaživela v izrednih razmerah. Evakuacija krajanov ni predvidena, vsi pa se bodo zbrali na določenih mestih v svojih naseljih. V krški krajevni skupnosti bodo evakuirani Vrbinča-ni. Ljudje so pripravljeni na vajo, saj so bili na predavanjih, vsako gospodinjstvo pa je dobilo knjižico republiškega štaba za civilno zaščito in republiškega sekretariata za ljudsko obrambo „Kako bomo pomagali sebi in drugim v morebitni jedrski nesreči." V Vrbini bo prevzela v zaščito premoženje vaščanov civilna zaščita, posebne veterinarske enote pa bodo poskrbele za živino in druge domače živali. Razdelili so že tudi zaščitne komplete. Ob vaji bo potrebno potrpežljiv0 slediti navodilom, tako tudi ne W nepotrebne panike. Najpomembn9| še pri vaji „Posavje 82“ je napo: sled le to, da bi sleherni posamezni spoznal dolžnosti in ukrepe za oseb" no zaščito in za zaščito dobrin- " še to: novembra zaradi načrtovanj4 remonta JE ne bo obratovala. F.?- DARUJTE KRI! Rdeči križ vabi vse občane, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije, ki bo v Trebnjem 17-18. in 19. novembra, v Brc; žicah 22. in 23., v Sevnici 24., v Krškem 25. in 26-novembra, v Kočevju L, 2-in 3. decembra. Prijave spojema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, Ki je odgovoren za krvodajalstvo- ■#, * j \ ! I S S Izpregel po 43 letih IViartin Fuis se poslavlja od aktivnega plodovitega dela pri vzgoji in izobraževanju Ni lahko še zdrav, krepak in poln moffl vzeti slovo od šole, sodelavcev, predvsem pa učencev, če si z njimi prebil večji del svojega življenja. Pa se vendar pomočnik ravnatelja na grmski šoli Martin Fuis zapisuje med upokojence z zavestjo, da vse njegovo 43 let in 18 dni trajajoče šolnikovanje ni minilo zgolj v službi. Mehkega srca po naravi, sposobnega učitelja in pedagoga, zavzetega sodelavca in funkcionarja v organizacijah in društvih takega pozna širok krog ljudi na dolenjskem območju. Po rodu Prekmurec iz Beltince je po končanem učiteljišču služboval na 14 raznih krajih,od Haloz do Novega mesta, kjer mu je bila zadnja postaja. V Novo mesto je prišel leta 1949 in ravno tu je v kasnejših letih dosegel vrh v svojih za družbo zelo koristnih prizadevanjih pri reformi šole. Ne samo da je poučeval na vseh mogočih tečajih in imel strokovna predavanja za starše in učence po šolah celotnega bivšega novomeškega okraja, da je bil vrsto let tudi svetovalec Zavoda za šolstvo SRS prvi je, ki je začel v Sloveniji preizkušati novo metodo začetnega bralno-pisalnega pouka za 1. razred, prvi začel v naši republiki s programiranim poukom in med prvimi, ki so se v šolski praksi spoprijeli z novo matematiko. Bil je tudi vodja hospitacijskega oddelka na grmski šoli. kjer so praktično spoznavali nove učne metode številni prosvetni delavci vseh štirih dolenjskih občin. Ob tem, ko je stalno spremljal najsodobnejše dosežke na pedagoškem področju doma in v svetu ter ta dognanja prenašal na prosvetne delavce Dolenjske, je pripravil tudi okrog 50 različnih brošuric m pripomočkov za tako delo. Posebno veselje in pozor- nost pa je vsa leta kazal pf' uvajanju pionirske samouprave-Ce omenimo še, da je vrsto le* (poleg rednega dela) pomagal * pri usmerjanju mladih v poklice, da je bil znan in vnet režiser id izdelovalec odrskih scen, da Je tudi napisal dramsko reportaž® iz življenja haloških viničarjev, ki je bila uprizorjena v Ptuju 13 da je delal v vrsti organizacij ko funkcionar je v skopem na’te” tega dovolj, da lahko človek ponosom gleda na prehojeno pot. „Vseto sem zmogelob po® pori svoje žene, tudi Prosve1^> delavke, ki mi je bila vsa ' najboljša svetovalka. Nc bi 6' pošteno, če bi to zamolca . '•KS??*, j. - nagrajenec iž leta 1972, > še vrsto visokih priznanj _ vanje na najrazličnejših P° jih. In kaj bo počel zdaj- ,u\ „Se nadalje bom »P jn se sodobno pedagoško de vanj poglabljal, ker brc ^ preprosto ne ntor®m. ,0 moje bom še pomagal, Ce bo m, nasvete potrebovali- bit i^ ^ je v največje zadoščenje. ^ kdaj bivši učenci, ki so ^gCj. generacija v zadnji tre J'. orjSti, njih let, povedo, ^ J1^jboijših kar sem jim skusal po močeh dati." pA^*1 DOLENJSKI LIST Št. 44 (1734) 4,'novcn^ Razstava inovacij — 28. oktobra je novomeška raziskovalna skupnost pripravila v avli Zavarovalnice Triglav manjšo razstavo izumov in tehničnih izboljšav v novomeški občini zadnjih Pft let. Eksponate so jjrispevali Iskra TNN, IMV, Pionir, Krka in Karel Željko. (Foto: I. Zoran) DOBIJO SEVNIŠKI GRB - Kolektiv krmeljske Metalne, tozd Tovarna lahkih konstrukcij iz Krmelja naj bi bila letošnji dobitnik grba občine Sevnica. Marljivi kolektiv se uspešno vključuje v izvoz, osvaja pa vse zahtevnejše izdelke investicijske opreme. (Foto: A. Železnik) ZAOBLJUBA MLADIH - Praznik brežiške občine 28. oktober je bil tudi praznik mladine Šolskega centra in Doma učencev. Prostovoljci so spremenili okolico šole, knjižnice in Zavoda za kulturo v park, ki bo nosil Titovo ime. V njegov spomin so zasadili 88 dreves. (Foto: J. T.) NAJPREJ CESTA, NATO ŽELEZNICA. Takole sta buldožerja v torek, 26. oktobra, zaorala v ledino nove industrijske cone Brežic v Brežini. Njena podoba se bo kmalu spremenila. Opekami se bodo pridružili silosi in drugi objekti, do katerih bodo speljali industrijski tir. (Foto: J. Teppey) PŠENICA NE RASTE NA BETONU Gramoznic na Krškem P°lju ne manjka, zlasti ne opuščenih. Po izkoriščanju oi niorali uporabniki upoštevati sporazum, ki govori o ”°življanju“ gramoznic. To Pomeni, da jih morajo pre-kriti tako, da ne ogrožajo Podtalnice in omogočajo na teh površinah ponovno pridelovanje kmetijskih kultur. Paniranje gramoznic pa si uekateri predstavljajo kaj čudno, saj v gramoznice namesto zemlje vnašajo oetonske bloke. Na betonu Pa gotovo ne bo mogoče sejati pšenice! Za ploskanje je še prezgodaj Novomeški Novoteks bo letos povečal izvoz za 40 odst., devalvacija pa bo zanj ugodna le, če bodo cene doma ostale na uzdi — Za energijo kar 80 milijonov dinarjev O ■ • V V Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem Vin111 Pra5'čev je bilo naprodaj B pujskov, mlajših od treh mesecev, ter 14 živali nad tri esece starosti. Lastnike je za-ipk?'° prašičev, cena pa st za mlajše 150 din, za živ^6. Pa ^0 din za kilogram Med delovnimi organizacijami novomeške občine je tovarna Novoteks med tistimi, ki so letos najbolj povečale izvoz. Ob tričetrtletju so izvozili na konvertibilno področje za 6 milijonov dolarjev izdelkov in blaga. Kaj prinaša devalvacija? Po tričetrtletnem obračunu je že jasno, da letni plan izvoza 9,5 milijona dinarjev ne bo v celoti dosežen, ker je za tekstil manj zanimanja tudi v Evropi in na Bližnjem vzhodu, kjer se prav tako srečujejo s težavami in za tovrstno blago med kupci ni tolikšnega zanimanja, kot so še pred meseci pričakovali. Plan izvoza je bil v Novoteksu po 9-mesečncm obračunu uresničen z 91 odst., v istem obdobju pa je bil plan uvoza etose-žen s 76 odst. V tovarni so zmanjšali prehodne zaloge, nekaj uvoženih materialov so v proizvodnji opustili, tako bo po zdajšnji oceni konce leta izvoz presegal uvoz. Brez uvožene volne pa proizvodnja ne gre, kajti doma te surovine primanjkuje ali pa je sploh ni. Letos namenja Novoteksova proizvodnja tkatiin 30 odst. vse proizvodnje v izvoz, pri konfekciji pa izvažajo celo 56 odst. vsega, kar naredijo. Ob takih številkah bi morali pravzaprav devalvaciji dinarja kot veliki Kmetijski Vnovič »odkrit” oreh astronomski ceni v trgovini sodeč, so orehova jedrca OneF 1 W111 T v 1 o ’11 ** uwuvv, J--- no Prava dragocenost.'Ob koncu minule zime so jih v (no°tvf5k‘h trgovinah na primer prodajali po, reci in piši, 480 dinarjev kilogram, v poletnih mesecih pa jih sploh „ne drži Maščob ‘jo žaltava zaradi saj ta dragocenost lahko postane MC®be: ki jo vsebuje, preti ^vilsko predelovalna industrija se s to surovino oskrbuje jjo e*no iz tujine. Tudi lešnike kupuje z dragocenimi devizami, ste [Možnosti za pridelovanje orehov in lešnikov, lupinasti®? sadja, pa ostajajo premalo ali celo povsem neizkoriščene. P« V* v do*ari‘ 1138 Bo prisilila, da se bomo glede tega bolj a vili na svoje noge in da bomo nehali podcenjevati ti dve t,,/1 Vrs*i, česar ne počenjajo samo kmetovalci, marveč, žal, tUd'strokovnjaki. ;ej reb je v sodobni prehrani vse bolj cenjen sadež. En kilogram vita Vsebuie kar 6000 kalorij, razen tega pa še dragocene in e”1/116 ‘n rudnine. En hektar velik orehov nasad pridela 800 kot ° Ve^ kilogramov masti na hektar, kar je dvakrat toliko, p j£ *abko da enako velik posevek oljne repice ali sončnic. kar1 te^a oreb usPeva na suhih, strmih in kamnitih tleh in, bj, ,l.e za nas še posebej pomembno: izrecno je priporočen v jskem, obkrškem in belokranjskem sadnem okolišu. n Jjyolj razlogov torej, da naša pospeševalna služba kaj več 35 | Zanj' ^asti še, ker so v dosedanjem sorazmerno kratkem, y , et dolgem selekcijskem delu v Sloveniji vzgojili dve dobri tret cepljen* orehovi sorti, elit in petovio, ki zarodita že v ke *etU 'n *abko nadomestita drobne, trdolupinaste košča- < Ki v trgovini nimajo posebne vrednosti. Sadike je mogoče orMr' V drevesn'cah ljubljanskega kmetijskega zavoda, Kočni Kamniku, Mirosanu, v Mariboru in drugje. do hta e*il je v naših razmerah, kjer je nevarnost spomladanske še l 6 .Precej^nja (oreh pozebe že med nič in plus eno stopinjo, 'j ■' Pr'Poročljiva. Odganja in cveti do 14 dni kasneje kot nemaf' se.menjaki, rodi redno in zadovoljivo. Zasluži si plantaž-sadovnjake, razveseljevala pa bi lahko tudi vsako posamezno 'netijo, kot je bilo nekdaj, ko oreh ni bil še tako (nezasluženo) podcenjevan." Inž. M. L. 4 I 1 * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 s s 4 4 4 4 4 izvozniki zaploskati, menijo pa, da bi bilo to prezgodaj. Prav gotovo so med kolektivi, ki so se zavzemali za realen tečaj dinarja, ker pa so hkrati veliki uvozniki neobhodnih surovin, bodo poslej tudi draže plačevali v tujini kupljene materiale. Vseeno prvi izračuni kažejo, da devalvacija zanje ne bi smela imeti slabih učinkov, toda le's pogojem, da bo vlada držala besedo in ne bo prišlo do porasta cen na domačem tigu. Hudo so odvisni od cene energije, saj jim bo letos samo tovrstni strošek vzel 80 milijonov dinarjev. Delno pa jih je prizadel še nedavni ukrep o 10-odstotni zmanjšani izvozni stimulaciji za prodajo blaga v prekomorske države, kamor spada Amerika. Tja pa precej izvažajo. R.B. Šele prvi koraki Zaokroževanje kmetijskih zemljišč postaja zanimivo Na" območju novomeške občine je že zaznati dokajšen napredek pri uveljavljanju predkupne pravice ob prodaji kmečke zemlje, kar omogoča zakon o prometu in zakupu kmetijskih zemljišč. Letos je bilo sklenjenih 75 kupoprodajnih pogodb, s katero so kmetje mejaši uveljavili predkupno pravico in tako zaokrožili svojo posest, kar jim omogoča intenzivnejšo obdelavo zemlje in doseganje boljših rezultatov. Kmetijska zemljiška skupnost, ki je dolžna objaviti prodajo zemlje in jo prvenstveno ponuditi kmetom, pa je naletela tudi na 250 primerov prodaje zemlje, za katero kmetje niso bili zainteresirani in so jo potem kupili nekmetje. Podatki kažejo, da je za nakup in prodajo zemlje v nižinskih predelih precej več zanimanja kot za hribovske kmečke površine, saj je bilo na takem območju v prometu okrog 33 hektarov parcel, medtem ko je bilo v višinskem svetu sklenjenih za polovico manj pogodb. Po novem ko bo sprejet prostorski plan, v katerem bodo določene kmetijske cone, pa bo nekmetom onemogočeno pridobivanje zemljišč, ki sodijo v prvi kakovostni razred. Da bi zaokroževanje zemljišč za prave kmete dobilo še večji razmah, kar je posebno pomembno v zdajšnji splošnj družbeni akciji za pridobivanje hrane, bo treba poskrbeti še za boljše informiranje ob vsaki prodaji kmečke zemlje. Zadruga, kmetijsko zemljiška skupnost in banka pa naj bi združenim kmetom tudi finančno (s krediti) pomagale pri nakupu zemlje, če gre za zaokroževanje posesti, ki bi kmetu in družbi prinesla večji pridelek. NAJVEČJI PORAST PRI GROZDJU V metliški občini naj bi po predvidevanjih leta 1985 v kooperacijski proizvodnji proizvedli skoraj 2,5 milijona litrov mleka (poprečna letna stopnja rasti od leta 1980 bi bila tako 4-odstotna), priredili 240 ton govedi, 63 ton telet, 42 ton prašičev, pridelali 1.287 ton krompirja, 2.150 ton grozdja (leta 1980 1.400 ton), 600.000 litrov vina in 130 ton sadja. SKUPNI SESTANEK PREDSTAVNIKOV IS Pretekli teden je bil v Ribnici skupni sestanek izvršnih svetov ribniške občine in ljubljanske občine Vič Rudnik. Na sestanku so se pogovarjali o težavah, do katerih je prišlo v ribniškem tozdu Žičnice. Sprejeli so dogovor, da je treba o težavah razpravljati znotraj delovne organizacije, predvsem pa je treba izboljšati delo skupnih služb. Sicer pa so v ribniškem tozdu ob 9-meseč-nem obračunu dosegli precej boljše razultate, kot so jih ob polletju. Da pa v resnici nekaj škripa v delovanju skupnih služb, kaže tudi podatek, da 28. oktobra-še ni bil pripravljen pisni del periodičnega obračuna za obravnavo na zborih delavcev, ki so bili 29. oktobra. Varčevanje z energijo 1 EN HRIBČEK BOM KUPIL-. (Jreja1 Tit Doberšek Stanje in razvoj vinogradništva Dr. Lazar Avramov, profesor 1 na Kmetijski fakulteti v Zemu-| nu, pisec strokovne knjige i ,,Vinogradarstvo“ (Beograd 1962, 1963) in knjige -Praktično vinogradarstvo“ (Zrenjanin 1970 in Beograd 1975), je na kongresu vinogradnikov v začetku letošnjega septembra (glej Dolenjski list z dne 28. 10.) v zdravilišču Slatina Radenci podal glavni referat z naslovno tematiko. Iz vsebine tega referata* objavljenega v materialu, katerega so prejeli udeleženci kongresa, objavljam nekaj zanimivih podatkov, misli in navodil. Uvodne besede Uvodoma dr. Avramov pove, da vinogradništvo v Jugoslaviji kot celoti predstavlja važno panogo pri pridelovanju kmetijskih rastlin in da v skupne dohodke Jugoslavije prispeva 5 % sredstev. Največji del pridelanega grozdja predelujemo v vino, ki ga danes vse bolj štejemo med hranila in zdravila, vedno manj pa kot alkoholno pijačo. V zadnjih desetletjih se je močno razvila industrija močnih alkoholnih pijač (vinjaki). Poleg tega se je razvila predelava specialnih vin (peneča vina). Del grozdja predelujejo v brezalkoholne grozdne sokove. Postranski pridelki predelave grozdja (peške, tropine, droži) so vedno bolj pomembni kot surovina za pridelovanje vrste drugih izdelkov. Vedno večje količine grozdja porabimo kot sveže grozdje za zobanje (k temu pripomorejo ‘ sodobne hladilnice). Grozdje je najplemenitejše sadje, saj se sveže grozdje odlikuje po veliki zdravilni in dietični vrednosti v sodobni prehrani prebivalstva. Od vinogradništva pričakujemo tudi v bodoče vse večjo udeležbo v strukturi prehrane prebivalstva in sodelovanje v aktiviranju plačilne bilance naše države. Vinogradništvo kot posebna veja pridelovanja kmetijskih rastlin omogoča smotrno izkoriščanje manj vrednih kmetijskih zemljišč in s tem veča dohodke pasivnih predelov naših vinograških območij in okolišev, ki pa imajo možnosti za gojenje vinske trte. V zadnjem desetletju so bile akcije za zasajanje večjih površin (kompleksov) vinogradov na družbenem sektorju. Istočasno seje začel proces bolj smotrnega vinogradništva v zasebnem sektorju. Temu služi združevanje pridelovalcev in ustvarjanje večjih površin (skupinska obnova vinogradov), ki omogoča uporabo sodobne mehanizacije pri ! 4 \ 4 I 5 ■ sejanju in oskrbi vinogradov. Svoj prispevek k hitrejšemu in sodobnejšemu razvoju vinogradništva v naši državi je dala znanost preko svojih znanstvenih ustanov. Sem štejemo selekcijo (odbiro) za razmnoževanje trt, ustvarjanje novih sort, vnašanje in uvajanje boljših vinskih in namiznih sort iz drugih predelov, proučevanje fizioloških posebnosti sort in podlag, proučevanje prehrane vinske trte, uvajanje novih postopkov pri razmnoževanju in sajenju trt. uvajanje novih postopkov pri oskrbi vinogradov, uvajanje novih vzgojnih oblik, porabo mehanizacije v vinogradih in večjo skrb za var; stvo vinogradov. Z ozirom na to, da moramo stalno skrbeti za ekonomičnost gojenja vinske trte kot dolgoletne rastline, in izhajajoč iz perspektive nadaljnjega razvoja vinogradništva in vinarstva pri nas, se v sedanjih pogojih razvoja vinogradništva zahteva analiza doseženega stanja razvoja te stroke in pogled v nadaljnji razvoj vinogradništva naše države do leta 2000. Površine vinogradov Po uradni statistiki smo v Jugoslaviji imeli največ vinogradov v razdobju 1953 1962, ko jih je bilo 273000 ha. Od 1963 dalje se je površina vinogradov v Jugoslaviji zmanjševala na 244000 ha v letu 1982. Tako smo v 18 letih zmanjšali površine vinogradov v Jugoslaviji za 29000 ha. V pogledu lastništva je v zasebni lasti 81,33 % vinogradov, v družbeni lasti pa 18,67 % vinogradov. Statistični podatki kažejo, da se površine zasebnih vinogradov stalno zmanjšujejo, površine vinogradov družbenega sektorja pa so v rahlem porastu. Vzroki padanja površin vinogradov v zasebnem sektorju so naslednji: neugodna starostna struktura vinogradov, pri čemer je 50 % vinogradov starih nad 30 let; zanemarjanje obnove starih vinogradov; opuščanje za mehanizacijo vinogradov neustreznih vinograških leg; pomanjkanje delovne sile na vasi: nezadostna rodovitnost posameznih sort vinske trte; nezadostna ekonomičnost gojenja nekaterih sort vinske trte: nerešeno vprašanje cen grozdja in vina; nezadostna oskrba vinogradov z reprodukcijskim materialom; pomanjkanje kreditnih sredstev za obnovo in posodabljanje vinogradov. (Dalje prihodnjič) S S * n *s S S * S * * N ! S * Št. 44 (1734) 4. novembra 1982 DOLENJSKI LIST Gasiti bi znali le štirje Koristna akcija sevuiških gasilcev in miličnikov V sredo, 27. oktobra, so sevniški miličniki pomagali tamkajšnjim gasilcem izvesti zanimivo akcijo ob mesecu požarne varnosti: ustavljali so predvsem tovornjake in pregledovali, če imajo predpisane gasilne aparate. Seveda jih je tudi zanimalo, če jih znajo vozniki uporabljati. Ugotovitve so, žal, hudo porazne. Med pičlo uro akcije (od 12. do 13. ure) na avtobusnem postajališču ob magistralni cesti blizu savskega mostu v Boštanju več kot deset • Miličniki so ustavili mogočen tovornjak s prikolico brez gasilnega aparata. Zasebni avtoprevoznik se je izgovaijal, da je v.ozilo dobil brez njega. „Takoj ga kupim, če ga le kje dobim,1' je zatrjeval in se čudil, da mu ni treba plačati kazni. Šlo je le za preventivno akcijo. voznikov tovornjakov in enega kombija poklicnemu gasilcu razen voznika samoborskega Kristala ni znalo pojasniti, kako bi aparat uporabili. Voznik velikanske cisterne za goriva Avto Kočevje je imel sicer lepo spravljene listke številnih gasilnih aparatov na tem posebnem vozilu. Aparat, ki mora biti v kabini, v sili kajpak ne bi dosti pomagal, saj so ga komaj našli pod posteljo. Za nameček je ta kolos potoval še brez obveznega sovoznika. Podobno kot ta voznik večina ni vedela, kako se tak aparat sploh aktivira. Vsi bi ga sicer kresnili po ročki, tako ali drugače obračali in tresli, ne pa tudi izvlekli varnostne zaponke. V celotni akciji (46 ustavljenih vozil) so le štirje vozniki vedeli, da je treba aparat pritisniti najprej le malo, da sprožijo v njem pogonski plin, in šele čez tri ali štiri sekunde, hladnokrvno pritisniti ponovno, da bodo iz njega res spravili gasilni prah. Aparat je namreč zgrajen le prahotesno, ne pa tudi plino-tesno. V delovnih organizacijah pa tudi zasebni avtoprevozniki posvečajo vsekakor premalo pozornosti, da bi znali poklicni vozniki, ki morajo po črki predpisa voziti s seboj te koristne gasilne aparate, tudi gasiti. A. ŽELEZNIK Po partizanskih poteh Mladi po poteh XV. divizije okoli Novega mesta - Na mitingu govoril Bogdan Vrančič - Pohod naj bi postal tradicionalen Občinske organizacije ZSMS, SZDL, ZRVS in ZZBNOV občine Novo mesto so na praznični dan, 29. oktobra, pripravile množični pohod osnovnošolcev in srednješolcev šol novomeške občine „Po poteh XV. divizije.’ Dvestopetdeset mladih je bilo razdeljenih v pet partizanskih brigad, ki so delovale v sestavi XV. divizije DVESTOPETDESET MLADIH NA POHODU - Potem, ko so se pohodne brigade po opravljeni nalogi zbrale pred osnovno šolo Grm, je Dragi Krštinc v imenu pohodnikov predal raport borcu XV. brigade Bogdanu \ /an-čiču (na sliki levo). (Foto: J. Pavlin) (12. SNOUB. 15. SNOUB, 1. SAB), ter v Gubčevo in Cankarjevo brigado. Brigade so že zjutraj krenile iz dveh smeri: prve iz St. Jošta pri Stopičah na Ruperč vrh in Sv. Rok, druge brigade pa iz Volavč, preko Malega Podljubna, Šmihela na Grm, kjer je bil zbor vseh brigad in miting s kulturnim programom. Brigadni raport je sprejel borec in starešina XV. brigade Bogdan Vrančič, ki je zbranim tudi spregovoril o bojni poti XV. brigade. Na svoji poti so se mladi pomerili v vojaških veščinah. Tako so streljali z. vojaško puško, metali bombe v cilj, reševali so teste iz orientacije in tekmovali v poznavanju zgodovine XV. divizije. Med ekipami srednjih šol so največ znanja in spretnosti pokazale ekipe Gimnazija II in Gimnazija l ter ekipa Srednje šole za gostinstvo in turizem. Med osnovnošolskimi ekipami so bili najboljši učenci OŠ Grm, za njimi pa so se uvrstili pionirji OŠ Katje Rupena, Žužemberka in Prevol. V streljanju z vojaško puško je bila med srednjimi šolami najboljša Barbara Bulc (Gimnazija), med osnovnošolci pa sta si najboljši mesti razdelila Sandi Tekstor (OS Grm) in Rado Kužnik (OŠ Vavta vas). Pri tekmovanju ekip so veliko pomagale krajevne organizacije ZRVS Stopiče in Vavta vas. Pohod je bil letos prvič in bo po mnenju organizatorjev postal tradicionalen. J. P. V filmskem gledališču: Malickovi Božanski dnevi (scenarij in režija Terrence Malick, fotografija Nestor Almen-dros, glasba Ennio Morricone, proizvodnja C!C, 1978, ZDA, v glavnih vlogah Ricard Gere, Brooke Adams, Sam Shepard, Linda Manz) IZ Dogaja se leta 1916. Mladi jeklarski delavec Bill beži pred industrijskim peklom Chicaga. Z njim se podata na potep njegovo dekle Abby, ki se iz praktičnih razlogov izdaja za njegovo sestro, in njegova prava sestra, mladoletna Linda. Vsi trije se pridružijo sezonskim delavcem, ki iščejo zaslužek v času žetve. Zaposlijo se na neki farmi, kjer je delo težaško in življenje trdo. Mladi lastnik farme se zagleda v Abby, ki se še vedno izdaja za Billovo sestro. Bill po naključju odkrije, da so zdravniki napovedali farmarju še največ leto dni življenja. Ko je žetev pri kraju in se delavci odpravijo drugam, farmar ponudi Abby, naj ostane in se z njim poroči. Bill nagovori Abby, da ponudbo sprejme; kot „brat in sestra" se še vedno lahko skrivoma sestajata kot ljubimca. Za Lindo, Billovo pravo sestro, ki tudi pripoveduje zgodbo, nastopijo mirni in srečni dnevi. Tudi Abby je novo življenje všeč in popolnoma se posveti svojemu farmarju. Bill je ljubosumen in zahteva od Abby, da naj preneha s pretvarjanjem in odide z njim. Toda Abbv je resnično navezana na farmarja in se Billu upre. Farmar ju zaloti skupaj in si vso reč po svoje tolmači. Ob naslednji žetvi se pojavi nadloga: oblaki kobilic grozijo, da bodo uničili ves pridelek. Delavci jih skušajo odgnati z ognjem, ljubosumni farmar pa izkoristi gnečo in se spravi na Billa. V tem, ko se bojujeta, ogenj docela podivja in uniči ves pridelek. Bill po nesreči ubije farmarja in skupaj z Abby ter Lindo pobegne. Samozvani varuhi zakona in policija jih zasleduje in nazadnje jim uspe ubiti Billa. Lindo vtaknejo v sirotišnico. Nekega dne jo obišče Abby, ki pa je ne more odpeljati, ker se preživlja s prostitucijo. Poslovita se. Pozneje Lindi skupaj z nekim drugim dekletom uspe pobegniti iz zavoda. Filmu Božanski dnevi nikakor ni lahko slediti, toda Matičkova uporaba svetlobe, barve, pejsažev, gibanja, letnih časov, pričara tako resnično življenje, da ga kmalu začnemo sodoživljati skozi oči in omejeno dojemanje mladoletne Linde. Režija je nepretenciozna, ker je objektivna. Božanski dnevi je film kot vizualna umetnost, Almendrosova kamera je podobna slikarskemu čopiču in sleherna figura v tej krajini je naslikana verno in poetično, z ljubeznijo. REDNO NA PREGLED - Gasilni aparati morajo redno na preglede. Gasilec Stopar je med 46 odkril kar 11 oporečnih. DINAR NA DINAR - V počastitev mednarodnega dneva varčevanja so se v prostorih Ljubljanske banke v Kočevju zbrali mentorji šolskih hranilnic kočevske in ribniške občine. Ob tej priložnosti so člani FKK kočevske osnovne šole predstavili lastni film Dinar na dinar. (Foto: F. Brus) DELO NA KMETIJAH Albina Možina j| tJtael/TUAfcoo' tujo/ 200 LET NAŠE ŠOLE Učenci sedmih in osmih razredov smo pomagali pospravljati poljske pridelke. Akcija teče že tri tedne. Na kmetijah smo obirali jabolka, trgali grozdje in pospravljali koruzo. Naši planinci pa so odšli na daljšo planinsko turo v Logarsko dolino. Obiskali so kočo Orlovo gnezdo, slap Rinko, izvir Savinje in še Pionirski dom. BRIGITA FURAR OŠ Jurij Dalmatin Krško VESELI TOBOGAN Letos smo praznovali 200 let šolstva v Sevnici. V dveh stoletjih se je veliko spremenilo, še posebno v povojnem času. Danes ima šola 37 oddelkov, ki jih obiskujejo 1103 učenci. V dveh stoletjih pa je na šoli poučevalo 362 učiteljev. RENATA VIDIC OŠ Sevnica POBIRANJE JABOLK Nabirali smo jabolka v Presladolu, kamor smo se odpeljali z avtobusom. Nabrali smo pet ton jabolk. Domov smo se vrnili zadovoljni, ker smo pomagali kmetom. MIRJANA BREC OŠ Brestanica ČISTILI SMO OKOLJE Na naši šoli smo organizirali očiščevalno akcijo. Očistili smo okolico šole, učenci višjih razredov pa so po gozdovih zbirali staro pločevino. Zbrani denar bomo porabili za nakup šolske opreme. JOŽICA ONŽLOVAR Veliki Gaber IZ SEMIČA Dopisniki Irena Pečavar, Janja Blatnik in Jožica Plut poročajo o življenju in delu pionirjev na semiški osnovni šoli. 19. oktobra so izpolnjevali anketo o izbiri poklica in se s psihologinjo pomenili o raznih poklicih. V nedeljo, 17. oktobra, pa so sc semiški tekači udeležili republiškega krosa v Titovem Velenju. Pionirji so zasedli 5. mesto. Vsi učenci pa so imeli športni dan tri dni kasneje. Odšli so na pohod in obiskali spomenike padlih borcev na Črešnjevcu, Krvavčjem vrhu in Gradniku. Jože Knavs umrl Našo šolo je obiskal Veseli tobogan. Pripravili smo pester spored. Snemanje oddaje je bilo zelo zanimivo, saj smo prvič videli, kako poteka. KARMENBRUDAR COŠE. Kardelj Bizeljsko Pretekli teden so se na ljubljanskih Zalah mnogi prijatelji in znanci poslovili od dolgoletne metliške prosvetne delavke, skoraj 85-letne Albine Možina. Pokojna, ki je bila rojena Ljubljančanka. je vsa leta svojega učiteljevanja preživela po belokranjskih šolah. Najprej je nekaj let poučevala v Semiču in na Štrekljevcu, na to pa skoraj tri desetletja v Metliki. Ko je mesto v stari Jugoslaviji imelo svoj okraj, je nekaj časa delala tudi v pisarni prosvetnega oddelka. Sicer pa je službovala na osnovni šoli, med vojno na partizanski gimnaziji in kasneje na nižji gimnaziji. Številnim rodovom je nesebično razdajala svoje znanje. Delala je v mnogih društvih, bila pa je tudi med ustanovnimi člani Belokranjskega muzejskega društva in njegova prva tajnica. Smrt je povzročila še eno veliko vrzel v vrstah aktivistov NOB Dra-garske doline: umri je Jože Knavs iz Podpreske 22. Rodil se je pred 71 leti na Travi. Že v rani mladosti mu je umrl oče, zato je moral zgodaj služiti kruh s priložnostnimi deli. Nato seje zaposlil pri občini Draga kot kurir, delal je tudi na tamkajšnji pošti pa zopet na občini do svoje aretacije (29. junija 1942). Kot občinski uslužbenec je imel stik z vsemi vaščani in je vedel, kaj se dogaja na območju občine Draga od Glažute do Novega kota in Črnega potoka. Zato jc bil kmalu vključen v terenski odbor OF, kjer jc bil kurir in obveščevalec. Poverjen je bil tudi za zbiranje hrane za partizane. Ob eni izmed preskrbovalnih akcij, ko je s sodelavci peljal hrano na dogovorjeno mesto na Travo, je padel v zasedo italijanske vojske. Nato jc prestal na raznih zaslišanjih Priljubljene prosvetne delavke, ki je v resnici poznala le skrb za mladino in skupni blagor, se bodo hvaležno spominjali predvsem njeni nekdanji učenci. veliko hudega. Končno je bil pred fašističnim vojaškim tribunalom na Reki obsojen na 24 let strogega zapora. Po sodbi je bil Knavs v zaporih v Padovi, Firencah in Parmi, nato pa je bil odpeljan v Nemčijo na prisilno delo (Hommberg), odkoder seje vrnil šele 12. julija 1945. Po vojni se jc zaposlil najprej na žagi v Podpreski, nato pa pri bivši Gozdni upravi Podprcska kot mezdni knjigovodja, vodja matične evidence in skladiščnik. Poleg poklicnega dela ga jc čakalo obilo opravil v SZDL, ZZB NOV in še posebno v sindikatu, kjer jc bil ves čas tajnik. Zaradi bolezni jc bil 1960 leta invalidsko upokojen. Bilje dober in vesten uslužbenec. Kot takega ga bomo dolgo ohranili v častnem spominu. FRANC KALIC SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA Odbor za gradnjo stanovanj razpisuje na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje IV. NATEČAJ za posojila pri zidavi stanovanjskih hiš v zasebni lasti v razpisni vsoti 1.000.000,00 din Delavec organizacije ali zasebnega obrtnika, ki združuje svoja sredstva po določilih samoupravnega sporazuma pri stanovanjski enoti Ljubljanske banke v Metliki, lahko dobi posojilo za gradnjo nove hiše ali nakup stanovanja v bloku. Prednost pri najetju posojila po tem razpisu imajo delavci, ki: — želijo kupiti stanovanje v družbenem objektu — imajc* nižji povprečni osebni dohodek na družinskega člana — zidajo hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda in na področju občine Metlika v urbaniziranih sredinah — imajo družinsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze — bodo s preselitvijo v novozgrajene hiše takoj izpraznili družbeno stanovanje. Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem natečaju zaradi pomanjkanja sredstev ni uspel. Po navedenih prednostnih kriterijih lahko dobi delavec največ 100.000 din z odplačilnim rokom do 15 let. Obrestna mera je 4 % letno. Obrazec za prošnjo in vsa podrobnejša navodila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti, Metlika, CBE 23, kjer se zbirajo tudi prispele prošnje. Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti še: — dokazila o družinskem dohodku na člana družine v skupnem gospodinjstvu — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja — dokument o morebitnem dologoročnem stanovanjskem varčevanju pri banki — fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, ki so bila ze odobrena za gradnjo iste hiše. Rok prijave za natečaj je 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. Prošnje, ki bodo prispele po tem roku, ne bodo upoštevane, prav tako tudi ne tiste, ki bodo pomanjkljive. Datum: 4. 11.4982 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA 723/44-82 V. ah metalna strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. o. Maribor TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, n. sol. o., SENOVO Za delo v proizvodnji potrebujemo mlade, strokovne delavce za opravljanje delovnih nalog: n 1. KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA I., II. in I stopnje -10 oseb 2. STRUŽENJE - I, II. in III. stopnje - 1 oseba 3. REZKANJE — I. stopnje — 1 oseba POGOJI: pod 1: — KV delavec kovinske stroke, 3, 2 oziroma 1 let0 delovnih izkušenj (za III. st. je.lahko tudi začetnik) P°d2: ■ ,,i KV strugar, 3, 2 oziroma 1 leto delovnih izkušenj (za st. je lahko tudi začetnik) pod 3: KV strugar ali rezkalec, 3 leta del. izkušenj na rezkalnih delih. 90 dni poskusno delo Izbrani delavci združijo delo za nedoločen čas, s polm^1 delovnim časom. Za samske delavce imamo zagotovljena samska stanovanja-Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh P° objavi na naslov: METALNA - tozd Tovarna gradbene opreme, Senovo, Titova cesta 106. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh P° dnevu objave. _ on 701/43-82 NOVO MESTO KRKA - TOV. ZDRAVIL - NOVO MESTO Komisija za ocenitev in odprodajo sredstev izven uporabe razpisuje JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO RABLJENIH SREDSTEV m KRKA 1- Osebni avto MERCEDES 220— S—karamboliran 2. Stabilni Diesel motor, tip — ARAN a — 7 — KS 3. Brusilni stroj za krožne žage 4. Mizarska delovna miza Licitacija bo v soboto 6. 11. 1982 ob 9. uri v Ločni. Avtomatiko za enostezno kegljišče 2- Kitarski ojačevalec, tip — FBT — 100 W 3. Pevsko ozvočenje, tip — SHURE — 180 W Licitacija bo v soboto 6. 11. 1982 ob 12. uri v Zdravilišču Dol. Toplice. 729/44—82 avtopromet, gostinstvo in turizem ..GORJANCI'' NOVO MESTO - STRAŽA vabi k sodelovanju 1-SKLADIŠČNIKA 2. AVTOMEHANIKE 3- VOZNIKE AVTOBUSOV - 3 delavce za izhodiščne postaje: Novo mesto, Brežice, Šentjanž 4-STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ALI VARILCA 5- avtokleparja 6- VZDRŽEVALCA ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV V TOZD GOSTINSTVO Pogoji: Pod 1: končana šola v blagovnem prometu in po možnosti praksa Pri prodaji tehničnega blaga ter tečaj za skladiščnike; pod 2., 4. in 5: Poklicna šola ustrezne smeri. Dela in naloge pod št. 4., 5. In 6. se opravljajo v Novem mestu. Pod 3: vozniški izpit „D" kategorije. Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim prebivališčem v bližini izhodiščne Postaje. Za vsa dela in naloge je določeno trimesečno poskusno delo. Vsi kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja v Straži do zasedbe prostih del. Delavski svet delovne organizacije ,,LABOD" Novo mesto ponovno razpisuje v skladu z določili Zakona o združenem delu in Statutom delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije ..LABOD" •Jela in naloge I|njDJVIDUALNEGA poslovodnega organa - D|REKTORJA dsss 2a opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa - direktorja delovne skupnosti skupnih služb Morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: V|soka ali višja izobrazba pravne, ekonomske ali druae Ustrezne smeri, _ naif0anj 5 let delovnih izkušenj, Ustrezne organizacijsko samoupravne in moralne kvalitete *a uspešno vodenje delovne skupnosti. ^andat traja 4 leta. r>jave sprejemamo v zaprtih kuvertah na naslov: k.^ABOD" — tovarna oblačil £OVO MESTO esta herojev 29, z oznako „Za razpisno komisijo", in Cer 15 dni po objavi razpisa. Isnim prijavam naj kandidati priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. plavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh Po sprejemu sklepa. OPTIČNI Sa« ..ghetal-^us MARIBOR je ^ 3. 11.1982 odprl Av_ optični servis v KASTELČEVI ULICI V NOVEM MESTU. K*udirno vam: orekcijska očala 6pt'n brez njega "Srn3*!0 optičnih _ Pomočkov ~ Sl"3 in sor|čna očala oči Vrste zaščitnih Pr Dool. t?ko. boste v naši ostal 3 niC' labl<0 nabavili e optične pripomočke Priporočamo! 724/44-82 na re- pri- SVET OSNOVNE ŠOLE ADAM BOHORIČ, BRESTANICA razpisuje dela in naloge HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA OSNOVNIH SREDSTEV za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji: kandidat mora poznati in vsaj delno obvladati področje elektrotehnike, vodovodnega in-stalaterstva, kleparstva in mizarstva. Poskusna doba 3 mesece. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po preteku razpisne ga roka. Na podlagi drugega odstavka 95. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov (Uradni list SRS št. 24/79 in 12/82), Odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS št. 7/80 in njegovih sprememb ter dopolnitev z dne 21. 10. 1982) ter 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na 30. seji dne 26. 10. 1982 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih skupščine občine Novo mesto 1. Ta odredba določa začetek, trajanje, konec in razporeditev delovnega časa ter uradnih ur v upravnih organih skupščine občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: upravni organi). 2. Upravni organi delajo pet dni v tednu, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. 3. delovni čas upravnih organov traja: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 16.00 ure. — v sredo od 8.00 do 18.00 ure. 4. Ne glede na določbo prejšnje točke te odredbe traja delovni čas v sekretariatu za notranje zadeve za zadeve vozniških izpitov v referatu za promet; — v ponedeljek in sredo od 12.00 do 20.00 ure — v torek, četrtek in petek od 8.00 do 16.00 ure. 5. Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov, za delovne ljudi in občane, za OZD, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter druge pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) trajajo: — v ponedeljek in petek od 8. ure do 15.30, — v sredo od 8. ure do 17.30. 6. Ne glede na določbo prejšnje točke te odredbe trajajo uradne ure: a) v sekretariatu za občo upravo: I. Sprejemno informacijska pisarna — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. ure do 15.30, — v sredo od 8. ure do 17.30, b) v sekretariatu za ljudsko obrambo: I. prijava in odjava vojnih obveznikov — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. ure do 15.30, — v sredo od 8. ure do 17.30, c) v sekretariatu za notranje zadeve: I. referat za promet in referat za matične prijavno odjavne zadeve — v ponedeljek in petek od 8. ure do 15.30, — v torek in četrtek od 8. do 13. ure, — v sredo od 8. ure do 17.30, razen zadev vozniških izpitov v referatu za promet, ki trajajo — v ponedeljek in sredo od 14. ure do 19. ure, — v torek in petek od 8. ure do 15.30, d) v upravi za družbene prihodke: I. izdaja potrdil o premoženjskem stanju in registracija računov — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. ure do 15.30, — v sredo od 8. ure do 17.30, II.zadeve obračuna prometnega davka na motorna vozila — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. ure do 15.30, — v sredo od 8. ure do 17.30, e) v geodetski upravi: I. izdaja potrdil o višini katastrskega dohodka — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. ure do 15.30, — v sredo od 8. ure do 17.30. Glede na potrebe delovnih ljudi in občanov se lahko doiočijo uradne ure za opravljanje določenih upravnih zadev zunaj sedeža upravnega organa. O tem odloči funkcionar, ki vodi upravni organ. 8. Delovni čas za opravljanje pomožnih tehničnih opravil se določi s samoupravnimi splošnimi akti upravnega organa. 9. Temeljno sodišče, enota Novo mesto, Temeljno javno tožilstvo, enota v Novem mestu. Občinsko javno pravobranilstvo Novo mesto. Sodišče združenega dela Novo mesto, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Novo mesto. Organ za vodenje postopka o prekršku Novo mesto, Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto ter samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, morajo z dnem uveljavitve te odredbe uskladiti delovni čas in uradne ure z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov določenimi s to odredbo, razen če ni za posamezne organe, samoupravne organizacije in skupnosti z zakonom ali z drugim predpisom na podlagi zakona drugače določeno. 10. Delovni čas in uradne ure, določene s to odredbo, se v času od 1. aprila do 30. septembra začnejo, oz. končajo eno uro in pol prej, razen zadev vozniških izpitov v referatu za promet sekretariata za notranje zadeve, če s posebnim zakonom ne bo urejeno računanje časa v poletnem oz. zimskem obdobju. 11. Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/80). 12. Ta odredba začne veljati 1. novembra 1982 in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 14-03/80-2 Datum: 26. 10. 1982 PREDSEDNIK izvršnega sveta: FRANCI BORSAN, I. r. Ali želite spoznati sebe, svoje sorodnike in prijatelje? Ali želite imeti spomin na mlin, v katerem ste delali? Ali želite videti mlin, v katerega ste nosili mlet žito? To in še mnogo več boste našli v knjigi Janeza Bogataja „Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke". NAROČILNICA Ime in priimek ............................... ••• Točen naslov ..................................... Št. osebne izkaznice ....................................................... Zaposlen(a) ...................................... Nepreklicno naročam .... bvod(o*; knjige „MIinarji in žagarji v dolini zgornje Krke" po ceni 600 din za izvod. Obvezujem se, da bom knjigo plačal v 15 dneh pc prejemu računa. Kraj in datum Podpis 4. novembra 1982 DOLENJSKI UST (TELEVIZIJSKI SPORED 5. XI. petek 1 8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Nemščina, Odmor, Sebastjanova babica, Poročila, R. Marinkovič: Kiklop 10.35 TV V SOLI: Namesto odmora, Risanka, Svet okoli nas, Mali program. Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 17.20 POROČILA 17.25 PRVI CVETOVI 17.55 CEZ TRI GORE: OKTET SLEPIH LOUIS BRAILLE 18.25 OBZORNIK 18.40 BISTRE VODE: NERETVA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME '20.00 FANTJE S HILL STREETA 20.55 ZRCALO TEDNA 21.15 NOČNI KINO: SOJENJE STRAHU John H. Faulk je bil svojčas eden najbolj obetavnih ameriških scenaristov za televizijo in radio. Na svoji koži je skusil McCarthyjevo strahovlado, gonjo zoper vse napredno, njegovo ime se je znašlo na t.i. črni listi, njegova kariera je bila ogrožena. A bil je eden redkih, ki so se upirali, in ob pomoči advokata je možak zmagal na sodnem procesu, ki so ga zoper njega sprožili, da bi ga do kraja ponižali. 1'ilm o tem je Lamont Johnson posnel z Williamom Devanejem, Georgom C. Scottom, Dorothy Tristan in drugimi igralci. 22.50 POROČILA 17.25 Dnevnik - 17.45 Plavica - 18.15 Namesto top liste 18.45 Gledalec urednik 19.30 Dnevnik 20.00 Mesec knjige 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Glasbeni trenutek 21.10 Nočni kino: Spirala (poljski film) 6. XI. sobota 8.00 POROČILA 8.05 LOLEKIN BOLEK 8.15 MLADI VIRTUOZI: POZAVNA 8.30 PRVI CVETOVI 9.00 SAMO KATKA 9.30 PISANI SVET: NE ME FAR-BAT! 10.00 POVEZAVE 10.50 POZDRAVLJENA, MAKEDONIJA 11.05 VČERAJ - ZA JUTRI: PLODNA JESEN 11.40 POROČILA 13.25 BUDUCNOST : HAJDUK, rrenos nogometne tekme 5.20 POROČILA 15.25 TATICI, angelski mladinski film 16.55 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME 18.30 NAŠ KRAJ: METNAJ NA DOLENJSKEM 18.45 CICIBAN, DOBER DAN: PEKARNA 19.00 J. Ribičič: MIŠJI SOVRAŽNIK 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 ŽIVLJENJE IN CASI SODNIKA ROYA BEANA, ameriški film Zgodba se odvija 1890 v Teksasu. Naslovni junak je baraba, zaradi ropa razpišejo za njim tiralico. Možak se nekaj časa uspešno skriva, ker pa ne more iz svoje kože, ga v nekem mestecu pretepejo skoraj do smrti. Reši ga neka Meksikanka, preskrbi mu pištolo in junak se odpravi na pot maščevanja. Proglasi se za sodnika in po svoje deli red in pravico. Mestece, v katerem se naseli, postane varno, saj možak prežene vse lopove. Zato gre spet po svetu, in ko se čez dve desetletji vrne, so stvari spet narobe, zato spet teče kri. .. Poznavalci Divjega zahoda pravijo, da je lik Royja Beana resničen, filmu pa očitajo, da izkrivlja pravo podobo. Delo je 1972 posnel John Huston, igrajo pa Paul Nevvman, Ava Gardner, Stacy Keach, Victoria Principal in drugi. 22.05 VEČER S KARUJEM ARHARJEM 22.00 POROČILA 15.50 Pusti me pri miru 16.50 Dediščina za prihodnost: Skrivnosti srca 17.45 Kapelski kresovi 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbeni oder 20.30 Poezija - 21.00 Poročila - 21.05 Feljton - 21.35 Športna sobota 7. XI. nedelja 1 8.30 POROČILA 8.35 ŽIVŽAV 9.20 Človekova glasba: OBDOBJE POSAMEZNIKOV 10.15 SKAG 11.05 KAŽIPOT 11.25 SLOVENSKI PIHALNI ORKESTRI 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 14.45 POSADKA, sovjetski vilm Film z gornjim naslovom je Ale.vanker Mitta posnel po vzoru zahodnjaških filmov, ki govorijo o težavah letal pred pristajanjem, pri čemer gre za napete in usode polne stvari. Igrajo Georgy Janov, Anatoly Vassiliev, AIexandra Yakovleva in še kdo. 17.00 POROČILA 17.05 OPERA NARAVE: PO VSEH VETROVIH 17.35 ŠPORTNA POROČILA 17.50 625 18.20 ČLOVEK BREZ MEJA: SKRIVNOSTNI VTISI 18.50 NE PREZRITE 19.05 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 8. XI. ponedeljek 1 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Etnografska zbirka v Prugovcu, Slovenščina, Odmor, Povej mi, povej, Poročila, Zgodovinska pripovedka 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute 17.00 POROČILA 17.05 POVEZAVE , 17.55 KRUH SKOZI STOLETJA: 9. XI. torek 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Vremenska napoved, Bavarska, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Književnost v NOB 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute KDOR IMA KRUH, JE ZMAGOVALEC 18.25 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 REKORD Po humoreski Karla Capka je gruzinski režiser Guram Pataraja posnel televizijsko dramo, ki govori o miličniku. Ta nima dela, ljudje zlepa ne prekršijo zakona, moža postave pa močno srbijo prsti, da bi koga vendarle spravil pod ključ. Izve, da je neki šofer vrgel kamen v vrtno 15.55 ŠOLSKA TV: Športna gimnastika, Brez računalnika ne gre, Vinogradniki, Valovanje in energija 17.15 POROČILA 17.20 LOLEKIN BOLEK 17.30 PUSTOLOVŠČINA 18.00 PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE 18.25 OBZORNIK 18.40 MOSTOVI - HIDAK 18.55 KNJIGA s. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK ograjo in že je tu priložnost w skrbnega varuha pravice . . . Ig7aj° Goven Ceišvili, Koba Gviaiašvil), Manučar Šeryanidze in drugi. 21.00 KULTURNE DIAGONALE 21.40 V ZNAMENJU 17.25 Dnevnik 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno 18.00 Narodne pravljice 18.14 Zaščita pri delu - 18.45 Škotski ansambel dud " 19.00 Športna oddaja Dnevnik - 20.00 Raziskovanja ' 20.45 Zagrebška apnorama - 21 -05 Dober večer, 4 m 19.55 VREME 20.00 SKUPNO 20.50 BERLIN ALEXANDtK PLATZ 21.50 V ZNAMENJU ( 17.25 'Dnevnik - 17.45 Pustoti' na - 18.15 Cas knjige -■ Ansambel Renesans - 19.30 Dn ^ mk - 20.00 Večer za tamburico 20.50 Cas podvigov - 21-40 grebška panorama 10. XI. sreda 1 19.55 VREME 20.00 ANTE ALI PRISPEVKI ZA ŽIVLJENJEPIS A. JEREBA 21.15 ŠPORTNI PREGLED 21.45 POROČILA 9.00 Oddaje za JLA — 15.30 Lovce je treba ubijati (ameriški film) - 17.30 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Soimenjaki 18.35 TV V ŠOLJ: Koledar, Pot v neznano, Baranja, Odmor, Poštni nabiralnik, Poročila, Odprava izpred hišnih vrat 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telcsna_ vzgoja, Zadnje minute 17.25 POROČILA 17.30 CICIBAN, DOBER DAN: DARILO ZA TINO U. XI. četrtek 1 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Odprava izpred hišnih vrat, Jedrska revolucija, Odmor, Matematika, Poročila, Človekovo telo 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmo- 17.40 SAMO KATKA 18.10 OKROGLI SVET 18.40 NAŠA PESEM: SREBRNI V MARIBORU 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: POROČNIK MORANT Avstralci so film z gornjim naslovom posvetili dogodkom v vojni med Buri in Angleži, v vrstah slednjih se je borilo tudi veliko vojakov z najmanjše celine. Zgodbe ne bomo povzemali, dodajmo le, da je film dobil več festivalskih priznanj, po- ra, Risanka, OZN, Kaj naj. . ..Risanka, Zadnje minute 15.40 SOLSKA TV: Športna gimnastika, Brez računalnika ne gre. Vinogradniki, Valovanje in energija 17.00 POROČILA 17.05 V. Jeraj: BAJKE MED ROŽAMI 17.20 ZAPISI ZA MLADE: VILKO UKMAR 17.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA: PLAVANJE DOJENČKOV snel ga je Brube Beresford, Edward Woodward, Jack son, John Waters, Bryan ■„ Charles Tingsvell, Terence Dono in še kdo. 21.45 V ZNAMENJU 17.25 Dnevnik - 17*45 Evrope - 18.15 Obramba in s* J zaščita - 18.45 Narodna v 19.30 Dnevnik - 20.00 Kult"*, objektivu - 20.30 Zagrebška P* j rama - 20.50 D. Krencer. (televizijska drahia) • UMIRAŠ 18.25 OBZORNIK 18.40 SVATBA 19.00 SPEKTER GOZDOV 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME ^oja 20.00 MEDNARODNA OBZOj^ 21.10 PORTRETI: FERDO Vb3^ 21.50 V ZNAMENJU in KRON|M KONGRESA ZSJ /O Gospodarska banka Ljubljana Za pospeševanje obrti in kmetijstva Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana, nudi občanom različne možnosti pridobitve posojil za proizvodno ali storitveno obrt, za kmetovanje in za pridelavo hrane. Naj vam jih predstavimo: Kratkoročna posojila za občasna obratna sredstva Kdor ima samostojno obrt, gostinstvo, avtoprevozništvo ali se ukvarja z brodarstvom, s prodajo na drobno, z domačo ali umetno obrtjo in potrebuje kratkoročno posojilo za občasna obratna sredstva, ga lahko dobi za naslednje namene: — za nakup materiala za poslovanje — za osebne dohodke delavcev, vključno s prispevki, če dobivajo osebni dohodek na hranilno knjižico ali na tekoči račun pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki Ljubljana. Da lahko dobite posojilo v navedene namene, morate poslovno sodelovati z Ljubljansko banko, Gospodarsko banko Ljubljana, tako, da imate pri njej svoj žiro račun. Če niste dolžan imeti žiro računa, morate imeti pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki Ljubljana, dinarski ali devizni hranilni račun. Višina posojila je lahkonajveč šeststo tisočdinarjev in je odvisna od vaše kreditne sposobnosti. Posojilo lahko črpate takoj, ko ste sklenili pogodbo o posojilu. Banka nadzoruje namensko uporabo posojila, zato ji morate ob črpanju posojila predložiti ustrezno dokumentacijo. Posojilo, ki ste ga dobili za nakup materiala za poslovanje, morate vrniti najkasneje v dvanajstih mesecih, posojilo za osebne dohodke s prispevki pa najkasneje v treh mesecih. Posojila za poslovni prostor, opremo, stroje Občanom, ki imajo samostojno proizvodno ali storitveno obrt, nudi Ljubljanska banka. Gospodarska banka Ljubljana, posojila za: — nakup poslovnega prostora (delavnice) od organizacije združenega dela ali od fizične osebe, — graditev, dograditev, rekonstrukcijo ali adaptacijo poslovnega prostora, — nakup nove ali rabljene opreme, strojev, orodja za opravljanje obrti. Načini priddbitve tovrstnih posojil so naslednji: — namensko dinarsko varčevanje, — vezava dinarskih sredstev ali - vezava dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. Pri namenskem dinarskem varčevanju se lahko odločite in pogodbeno dogovorite z banko, da boste varčevali z enakimi rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Najkrajša varčevalna doba je dve leti. Tovrstno posojilo ne more biti manjše od tridesettisoč dinarjev in ne večje od osemsto tisoč dinarjev, odvisno od vaših potreb in od vaše kreditne sposobnosti. Po končani varčevalni dobi in nepreklicni vezavi privarčevanega denarja dobite posojilo, kot je razvidno iz pregleda, ki je natisnjen na koncu sestavka. Vezan denar vam banka povrne po odplačilu posojila. Pri vezavi dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz dobite takoj posojilo v višini: — 250 odstotkov od vezanega zneska, če vežete dinarska sredstva, — 300 odstotkov od vezanega zneska, če vežete dinarsko protivrednost banki prodanih konvertibilnih deviz. Banka vam vrne vezan denar po odplačilu posojila. Doba vračanja posojila je odvisna od namena posojila in amortizacijske dobe kreditiranega osnovnega sredstva ter je največ dvanajst let za nakup, graditev, rekonstrukcijo ali adaptacijo poslovnega prostora in največ šest let za nakup nove ali rabljene opreme, strojev in orodja. Posojilo lahko (črpate takoj po sklenitvi pogodbe o posojilu in ga morate porabiti v dvanajstih mesecih. Banka nadzoruje namensko porabo posojila na podlagi ustrezne dokumentacije. Pogodbeno se lahko dogovorite, da boste posojilo vračali v enakih mesečnih, trimesečnih, polletnih ali letnih zneskih. Kdor ima obrt kot postranski poklic, ne mere dobiti posojila v te namene. Posojila za pospeševanje kmetijstva in pridelave hrane Kmetovalcem, ki so se usmerili v določeno kmetijsko pridelavo, občanom, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetovanjem in svoje pridelke prodajajo ter so se usmerili v določeno pridelavo, občanom, ki se šele nameravajo ukvarjati s kmetijstvom ali drugo dejavnostjo za pridelavo hrane, občanom, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z ribolovom ali gojenjem rib, namenja Ljubljanska banka. Gospodarska banka Ljubljana, posojila za: — na kup, strojev in opreme, — nakup osnovnih sredstev za čebelarjenje, — nakup, graditev, dograditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij in drugih objektov za kmetovanje, — nakup ali melioracijo zemljišč za kmetijsko pridelavo, — nakup živine za vzrejo ali zakol, — ureditev objektov za pridelavo vrtnin in sadik, — nakup osnovnih sredstev za ribolov, — preureditev in opremo prostorov za kmečki turizem. Posojila v navedene namene lahko dobite: . — z namenskim varčevanjem, — z vezavo dinarskih sredstev ali — z vezavo dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. Če ste se odločili za namensko varčevanje* imate dve mozn ^ Namensko lahko varčujete z enakimi rednimi mesečnimi P« ^ z enkratnim pologom. Varčevalna doba ne more b(t;i kiraj ^. arjevi*1 let, posojilo v te namene pa ne manjše od trideset tisoč a ne večje od osemsto tisoč dinarjev. ^ fe Privarčevan denar po končani varčevalni dobi, za katero odločili in pogodbeno dogovorili, nepreklicno vezete ■ ^e?an posojilo, kot je razvidno iz pregleda na koncu tega sestavK -denar banka vrne po odplačilu posojila. V primeru, da ste se odločili za vezavo dinarskih sre^{®jhde',iZ vezavo dinarske protivrednosti banki prodanih konvertiDiii za pogodbeno dogovorjeno dobo, dobite takoj posojilo v - 250 odstotkov od vezanega dinarskega zneska ali orodan — 300 odstotkov od vezane dinarske protivrednosti banK konvertibilnih deviz. Banka vam vrne vezan denar po odplačilu posojila. Posojilo lahko začnete črpati takoj po sklenitvi -NafTiep>--posojilu, porabiti pa ga morate v dvanajstih mesecih. . trez<1.r porabo odobrenega posojila banka nadzoruje na P°^la9,JOgov0ri' dokumentacije. O načinu vračanja posojila se pogodbeno o°^nih/1 te, ali boste posojilo vračali v enakih mesečnih, trih1*’ polletnih ali letnih zneskih. . . arf°rtl Cas vračanja posojila je odvisen od namena posojila in ^j i zacijske dobe osnovnega sredstva, ki ste ga nabavili ali ur najetim posojilom. ajjteV Najdaljši čas vračanja posojila je dvanajst let za graditev, ali adaptacijo gospodarskih poslopij in drugih objektov z eV »H vanje, za preureditev prostorov za kmečki turizem in za obnovo dolgoletnih nasadov. Za vse druge namene je Cas posojila največ šest let. O vseh podrobnostih se pozanimajte v enotah Ljubija Gospodarske svetovali. banke Ljubljana, kjer vam bodo tud' Posojilo, izraženo v odstotku na privarčevan znesek brez obresti Varčevalna Redni mesečni Enkratni doba v letih pologi polog 2 300% 350% 3 350% 400 % 4 400% 450% 5 450% 500% 6 550 % 600% 7 600% 650% 8 650% 700% 9 700% 750 % 10 in več 750 % 800% <3 <3 •mm Po bu7iii poti7o izgub7: Res avtorska P***" razstave ____________ ■ ^ 1 7animi\/a ra7Cfawa lil^nuniLrou i*7 Qouorno Primnrcl/o . MoucaUrianSa 7acnnun nnctav/it j _______________________________________________________________________________________________ l| Izvozni sporazum ,,zasegel" presežke že po znižani prispevni stopnji — Očitno gre za hud nesporazum — Kaj meni o tem Miha Burgar, tajnik novomeške OIS? V letošnjem drugem polletju se je med izgubarji v novomeški občini znašla tudi'občinska izobraževalna skupnost. V njeni tričetrtlet-ni bilanci je pod izgubo že knjiženih okoli 13,8 milijonu dinarjev. Kako bo ob zaključnem računu, še še ne ve, kakor pa kaže zdaj, končni obračun za leto 1982 primanjkljaju ne bo mogel uiti. Razloge za ta pojav, ki je Prišel povsem nepričakova- Milia Burgar: „Takle primanjkljaj, pa še tako nepri-čakovan!“ tajnik skupnosti Miha burgar takole pojasnjuje: »Primanjkljaja ne bi bilo, če bi dosledno izvajali samo zakon o načinu razpolaganja s Presežki. V skladu z določili tega zveznega dokumenta smo v naši občini ravnali bilo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza. Ta sporazum je namreč presežke v višini 13,8 milijona dinarjev preusmeril za izvozne potrebe združenega dela, ker pa se je to zgodilo potem, ko je izobraževalna skupnost že opravila poračun z znižano prispevno stopnjo, je to pomenilo za skupnost čisto izgubo. Temu bi se mogli izogniti samo tako, da bi obdržali stopnjo iz prvega polletja, se pravi, da bi morali ponovno razpravljati in sklepati .o zvišanju. Vsakomur pa mora biti jasno, da bi bilo iskanje rešitev v tej smeri ne samo nesprejemljivo, ampak spričo razmer vnaprej obsojeno na neuspeh.11 Izgube v občinski izobraževalni skupnosti se posredno kažejo tudi v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki jih ta skupnost financira. Tako kar v celi vrsti osnovnih šol tožijo, da so se jim bistveno zmanjšala sredstva za sklade, da morajo skopariti pri delitvi osebnih dohodkov in sploh skrajno varčevati pri najrazličnejših neizogibnih stroških. Tajnik Burgar ugotavlja, da so nove k j”?0 v naši občini ravnali razmere najhuje pritisnile na > izkava Sm° 23 Pre*ež^e’ tiste osnovne šole, ki imajo fazane v prvem polletju, ustrezno znižali prispevno stopnjo od 1. julija dalje. Z novo stopnjo bi v drugem Polletju varno zvozili kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in bi sploh ne govorili o izgubi, če ne bi podružnice. To sta predvsem osnovna šola v Žužemberku s podružnicama v Šmihelu in Ajdovcu ter osnovna šola Janeza Trdine v Stopičah, ki ima podružnici v Dolžu in Podgradu. Zanimiva razstava likovnikov iz Severne Primorske - Nevsakdanja zasnova postavitve razstave — Antična misel in sodobna umetnost Maloštevilni Novomeščani, ki so se v petek, 29. oktobra, udeležili otvoritve razstave del desetih članov Društva likovnih umetnikov Severne Primorske v Dolenjski galeriji v Novem mestu, so ■- imeli po ogledu razstavljenih del priložnost prisluhniti besedam Marka Pogačnika, kije na neposreden in živ način govoril o zasnovi razstave. Tako so oblikovalci lahko globje ugledali zasnovo •predstavitve, kot jo posameznik sicer lahko sam razbere iz razstavljenega koncepta. Marko Pogačnik je razstavo zasnoval in postavil tako, da je vsakemu umetniku odrejen del prostora, vendar pa sc vsa razstavljena dela združujejo v celoto, ki naj bi sintetično govorila o sodobnem umetniškem ustvarjanju. Avtorja razstave, morda prvikrat lahko uporabimo ta naziv v polnem pomenu besede, je vodil pri postavitvi premislek o človeku kot štiridimenzionalnem bitju, ki misli, čustvuje, razsoja in čuti. Takšen model so poznali že antični misleci, ki so človeka in svet utemeljevali v štirih kozmičnih elementih. Pogačnik je po tem, kako se v ustvarjanju avtorjev bolj poudarjeno izraža bodisi intuitivni, konstruktivni, psihološki ali miselni pristop k oblikovanju dela, razporedil likovne stvaritve po razstavnem prostoru. Postavitev v Dolenjski galeriji je od dosedanjih še najbolj uspela, kot je dejal Pogačnik, zaradi značilnega prostora velike razstavne dvorane. Ko torej gledalec sprejema razstavljena dela ne več ločeno po avtorjih, marveč v tvornem odnosu med seboj, ustvarja v sebi sintezo različnih hotenj in poti, ki kljub različnosti predstavljajo tisto, čemur pravimo sodobna umetnost. VABIJO NOVE PEVCE Mešani pevski zbor Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu bi se rad okrepil z novimi glasovi oziroma člani. V ta namen je povabil na avdicijo pevce od štirinajstega do tridesetega leta starosti. Prvi preizkus je bil v petek, 29. oktobra, drugi pa v torek, 2. novembra. c o izguui, ce ne ur I Z S Iz načrtov naše obnovljene založbe - _ — : ---------------------------------------------------- prvt polovici leta 1983 naj bi izšla knjiga: antologija „Pesmi o dolenjski deželi" in ^oreške Tonija Gašperiča — V pripravi je še več drugih pomembnih knjižnih novosti jjS{ 0j, vse|, tradicionalnih nalogah, ki so mu jih dali |cnjjnovRelji, uspešno oije ledino na področju založništva. Tri da m’ m°l!kor i je do zdaj izšlo, najzgovorneje dokazujejo, da se je tJt5 j napraviti tudi ob skromnih možnostih. Resnici na ljubo P0<*črtat‘’ da je obnovljena Dolenjska založba, kakor za nič \° ra^° 'menujerno založniški oddelek, začela tako rekoč iz kaplt | z kakršnegakoli denarnega sklada oziroma začetnega °rRan» iT° Pa ne mot’ članov založniške komisije, kot posebnega videi n Se v °Rv*ru časopisa ukvaija s to dejavnostjo, da ne bi Prišlo ' *n načrtoval novih edicij. Sicer pa poglejmo, kaj naj bi lz te založbe v prvi polovici leta 1983 in kaj kasneje. sten* pesmi, sprva za-čih 2‘f 1 skupna knjiga žive- je Pa , enJskih pesnikov, kasne-na, 0 °nceptualno spremenje-je 'tak,!'0?13 tematsko ubrana, l’Pk°pisni literarni almanah „Haiucina- marsikje, kjer poteka program dvomljive kultur- J ne vrednosti, celo otepati obiskovalcev. (To 0 0l Revk je bil za najboljšega avtorja izbran na kajpak ne velja za koncert, ki je bil le dober J z;igVločnem srečanju pesnikov in pisateljev teden pred omenjenim literarnim večerom v 0 v' e‘”ikov za Dolenjsko, ki je bilo 29. oktobra bližnji trebanjski cerkvi. Ljudje od blizu in * Pot ,rebnjem- Literarna žirija ga je predlagala daleč so drli poslušat Slovenski oktet in organi- * pis.eiri’k° je pretresla prispevke vseh petnajstih sta Huberta Berganta, čeprav jih je na to t sr«(fV ■iz desetih'krajev, sodelujočih na tem prireditev vabilo le kakih pet plakatov. In 0 lj(,.aniu- Z njegovimi verzi se je začel tudi poslušalci so spoštljivo vztrajali do konca, ako-£ lr,tlarn'yečer, ki ga je po pomenku za okroglo ravno jim v nezakurjeni cerkvi ni moglo biti 0 n,]20. Pripravila trebanjska ZKO v Galeriji likov- prav prijetno.) { samorastnikov. Pesmi in prozo za to priredi- 1. Z. 4) 4. novembra 1982 Vsekakor se splača razstavo pogledati in slediti Pogačnikovemu konceptu pri ogledu. Morda bo tako obiskovalcu galerije uspelo prest > piti mejo običajnega doživetja razstave. MiM KAKO GLEDATI RAZSTAVO — Marko Pogačnik je neposredno razložil svojo zasnovo postavitve razstave umetnikov Severne Primorske. V precepu pomanjkanja Kulturna skupnost Slovenije denarno prekratka — Krčenje programov ne sme biti linearno — Kako v letu 1983? Iz okvirnega načrta za leto 1983 lahko povzamemo, naj bi iz založbe Dolenjskega lista izšla še naslednja dela: zbirka novel Jožeta Dularja, zgodbe o gradovih na Dolenjskem izpod peresa Iva Pirkoviča in zbirka pesmi enega ali več avtorjev. Pri slednjem so mišljeni besedni ustvarjalci, ki so bili do zdaj predstavljeni v javnosti kot dolenjski pesniki. Poleg tega je predvideno, naj bi prihodnje leto spet začel izhajati Dolenjski zbornik, za kar skrbi poseben uredniški odbor, ki že zbira gradivo. Začele naj bi se tudi priprave na monografijo Novega mesta, monografijo Vladimira Lamuta in druga dela, ki so v okviru založniškega oddelka sicer načrtovana za več let naprej. Predvidenih in načrtovanih je torej več knjig, kdaj in kako bodo ugledovale luč sveta, pa bomo poročali sproti. i.Z. Spremenjene razmere gospodarjenja, ki so jih stabilizacijski ukrepi še zaostrili, so povzročile zaskrbljive motnje tudi na področju kulture. Pomanjkanje denarja, ki je zavladalo v drugem polletju, je zamajalo letne in srednjeročne načrte kulturnih skupnosti. Povsod vidijo zasilno rešitev v nujnem krčenju programov, vendar pa zarezi ne bi smeli biti pregloboki in prebole-či. Gre za to, da bi z lažjo mošnjo ohranili vsaj raven, ki je bila v kulturi do zdaj dosežena. Se bo to posrečilo, ali bo morda potreben tudi kak korak nazaj? Kar zadeva republiško kulturno skupnost, so stvari po nedavni seji njene skupščine dokaj jasne. Za potrebe, ki jih financira, bo lahko zagotovila le milijardo in enajst milijonov dinarjev. Če bi hotela ustreči vsem prošnjam, ki so prideževale na njen naslov, bi potrebovala še najmanj sedemnajst milijonov. Tega denarja pa preprosto ni kje vzeti, zato seje skupščina morala zateči k nepopularnemu ukrepu in spremeniti oziroma dopolniti letošnji program republiške kulturne skupnosti. Seveda bo nekaj več denarja dala valorizacija, s čimer bo marsikaj pokrpano, velika „luknja“ pa bo še naprej ostala nepokrita. Vrsta kulturnih ustanov se bo znašla v kritičnem položaju. Krčiti bodo morale svoje programe, nekatere celo do minimuma, sicer bodo zagotovo zašle v izgubo. Vendar bi to krčenje ne smelo biti linearno, saj ne Iji bilo prav, če bi morali enako globoko zarezati tisti, ki so gospodarno ravnali in kvalitetno delali, kot drugi, ki so se vedli manj gospodarno, povrhu pa ..proizvajali” nekvaliteto. Tako pa bo težko napraviti, saj nihče ne ve, po kakšnih kriterijih naj bi bil ta prizadet bolj in oni manj. Za zdaj je določeno, da bo republiška kulturna skupnost zavrnila vse vloge, ki so prispele po 1. septembru. V ustanovah, ki so se znašle v kritičnem položaju, bodo takoj ocenili oziroma analizirali stanje in vzroke. Drugim je naloženo, da do 20. novembra sporočijo, katerih programov ne bodo mogle izpeljati in zakaj ne. Tričetrtletne bilance pa morajo vsi, ki jih financira ali sofinancira republiška kulturna skupnost, poslati že do 15. novembra. Spremeniti bi morali tudi odnos. Povsem nerazumljivo je, da 23 ustanov, ki jih v glavnem preživlja republiška kulturna skupnost, tej ni poslalo niti zaključnih obračunov za leto 1981, kaj šele letošnjih periodičnih poročil. Ob vsem tem je že zdaj jasno tudi to, da bodo morali biti programi za leto 1983 izrazito stabilizacijsko naravnani in da bo nujno kar največ kulturnih akcij uresničiti z neposredno menjavo dela v okviru občinskih kulturnih skupnosti. Neobhodna bo torej še tesnejša naslonitev na združeno delo. 1. Z. Šentjernejski vzorec Osnovna šola Martina Kotarja bo oskrbela Šentjernej več kulturnimi prireditvami — Vrsta dogovorov Osnovna šola Martina Kotarja v Šentjerneju prav te dni dokazuje, daje pomembno kulturno žarišče v krajevni skupnosti, in to ne samo na papirju., Začenja cikel najrazličnejših prireditev, ki jih pripravlja v sodelovanju s kulturnimi organizacijami iz Novega mesta. S slednjimi je v ta namen prejšnji teden podpisala poseben dogovor, na enak način pa si je zagotovila sodelovanje krajevne skupnosti. Prvi sad omenjenih dogovorov je razstava šolskih glasil, ki je ta teden na ogled v prostorih šole, pripravila pa jo je Študijska knjižnica Mirana Jarca. Kasneje bosta dve likovni razstavi, postavljeni v sodelovanju z Dolenjsko galerijo.^ Glasbeno šolo Matjana' Kozine je podpisan dogovor, po katerem bo njen šentjernejski oddelek nastopal v okviru kulturnih prireditev na osnovni šoli in drugih, ki bodo potekale v krajevni skupnosti. V dogovoru s krajevno skupnostjo je med drugim povedano, da bo ta pomagala šoli in Dolenjskemu muzeju pri zbiranju gradiva in postavitvi stalne zbirke NOB. Zbirka bo dobila prostor v šoli in bo zajemala območje celotnega šolskega okoliša. Poleg tega bodo na šentjernejski šoli za letošnji dan republike v sodelovanju z Mladinsko knjigo iz Novega mesta odprli že drugi (mali) knjižni sejem. Na ogled bodo nekatere knjižne novosti slovenskih založb. Z vso to dejavnostjo šentjer-nejska osnovna šola dokazuje, da je lahko tudi taka ustanova eden tistih dejavnikov, ki razblinjajo kulturno mrtvilo, seveda če je v hiši dovolj pravšne volje. I.Z. Od junija brez nove knjige Valvasorjeva knjižnica ob mesecu knjige 15. novembra bo sklenjen mesec knjige, vsakoletna prireditev. ko se lahko novi bralci ! brezplačno vpišejo v Valvasorje-;i vo knjižnico. Y sodelovanju s j | krškimi filatelisti, ki so še zmeraj med najboljšimi društvi v Sloveli niji, so pripravili posebno razstavo o besednih ustvarjalcih na znamkah. Samostojno iskanje zaželene literature marsikomu še vedno povzroča precej preglavic, in da bi imeli težav manj vsaj učenci prvega in četrtega letnika | Šolskega centra, so zanje zasnovali ure knjižnične vzgoje. Mesec knjige je najprimernejša prilož-j nost za predstavitev pesniške ; zbirke Silva Mavsarja „Samo-I beg“, ki je prvenec izdal v samo-I založbi. Valvasorjeva knjižnica si zaradi denarnih težavvse od junija ni mogla privoščiti nakupa niti ene nove knjige. Zato štejejo med pomembnejše uspehe vsaj novo odprto izposojevališče v osnovni šoli Milke Kerinove v Leskovcu, čeprav je denar dala šola in krajevna skupnost. Do konca leta pa bodo strokovno uredili podružnično knjižnico v Kostanjevici. P. P. „N0B na Slovenskem” RTV Ljubljana bo 40-letni-co osvoboditva počastila z novo nanizanko Ljubljanska televizija je začela pripravljati dokumentarno nanizanko „NOB na Slovenskem". To bo serija petnajstih 50-minutnih dokumentarnih filmov, s katerimi nameravajo televizijci leta 1985 počastiti 40-lctnico osvoboditve. Za pripravo serije, ki bo zajemala predvojno obdobje in leta od 1941 do 1945, bodo potrebovali veliko dokumentarnega filmskega, fotografskega, muzejskega in drugega gradiva. Pri zbiranju tega gradiva bodo sodelovali muzeji, zgodovinarji in drugi. Televizija je za to priložnost naprosila vse, ki imajo še kakršnokoli neobjavljeno, a zanimivo gradivo, naj ga posodijo Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani. Na tem zbirnem mestu” bodo dokumente proučili in jih odbrali za vključitev v serijo, po uporabi pa proti ustrezni nagradi vrnili. TAMBURAŠI POJDEJO NA SREČANJE V RETEČE V Retečah v škofjeloški občini bo v nedeljo, 7. novembra, že tretje srečanje tamburaških skupin Slovenije. Nastopilo bo dvanajst skupin, ki delujejo v okviru šol ali kulturnih društev. Prijavljena je tudi tambura-ška skupina, ki deluje na osnovni šoli Dragotina Ketteja v Novem mestu. Za nastop je pripravila pet skladb, ki jih je za tamburice priredil vodja Silvester Mihelčič (starejši) iz Metlike. To so: Titovo kota, Zagorski zvonovi, Cula jesam, da se dragi ženi, Ustal sem sc rano jutro in Venček belokranjskih. j Šentjernejski oktet slavi I 20-letnico ustanovitve bo oktet 27. novembra proslavil s koncertom v domačem kraju - Prireditev z gosti Šentjernejski oktet bo ta mesec proslavil 20-letnico ustanovitve. Slavnostni koncert bo 27. novembra v Šentjerneju, na njem pa bodo poleg jubilantov nastopili še Briški oktet, Oktet bratov Pirnatov, Oktet Jelovica in Gasilski oktet iz Gornje Radgone. Težave z bencinom so znatno zavrle priprave Šentjernej ča-nov na jubilejni koncert. Oktet je skoraj prenehal vaditi program, s katerim se namerava predstaviti občinstvu na proslavi jubileja, saj jih vodju Janko Avsenak, ki.se mora v Šentjernej pripeljati z avtomobilom Iz Brestanice, zaradi pomanjkanja bencina ne more redno obiskovati in z njimi vaditi. n a mummmammmmmmmmmmmmmmMmmmmmmmummmmmmmammauanaaamatiaeiam **T / 1»«TA m šiit / dežurni tone® j Tudi šušmarji s bodo poslej I plačevali davek ■ Takšen je predlog nove-J ga zakona o davkih — S Legalizacija črnih obrtnikov? VLOMILI V AVTO - V noči na minuli petek je nekdo vlomil v osebni avto Janka Opaličkega iz Ilovca pri Ozlju. Vlomilec je najprej vdrl skozi trikotno okence, iz vozila ri odnesel radiokasetofon, vreden 500 din. ODNESEL TELEVIZOR - V nedeljo je bilo ugotovljeno, da je nekdo vlomil v hišo Ljubljančana Darka Zvonca v Zburah. Storilec je odnesel televizor in radijski aparat. RAZGRAJAL V GOSTILNI -Na dan mrtvih je v gostilni v Straži razgrajal 52-letni Anton Gašperšič iz Dolenje Straže. Možakar je poleg tega še razbijal steklenino, umirili pa so ga šele miličniki. UMIRILI SO GA MILIČNIKI -Črnomaljski miličniki so 1. novembra pridržali do iztreznitve 41-letnega Crnomaljčana Mileta Vidnje-viča, ki je potem, ko mu v restavraciji Grad niso hoteli postreči z alkoholom, razgrajal. Dodatne razloge za takšno početje bo moral razložiti sodniku za prekrške. UKRADLI DEL VOZA - Vinku Hočevarju iz Zaloga so tatovi prejšnji teden izpod gospodarskega poslopja ukradli prednji del gumi voza. Hočevar je tako oškodovan za 15.000 din. DRUŽINO PODIL OD DOMA -Trebanjski miličniki so 25. oktobra zvečer pridržali do iztreznitve Franca Hrena iz Biča. Možakar je vinjen razgrajal na domu, pri tem pa grozil družini in jo podil iz stanovanja. O takšnem početju bo kakšno rekel tudi sodnik za prekrške. PONOVNO SNIDENJE Istega večera pa so imeli novomeški miličniki opravka s \Stefanom Mitrovičem, ki mu je prostor za pridržanje potekal že kar drugi dan. Tokrat je Mitrovič vnovič razgrajal v restavraciji Pri vodnjaku. Zakaj, bo razložil sodniku. PRETEPAL DOMAČE - Trebanjski miličniki pa so 27. oktobra vnovič imeli opravka z nasilnežem. Ivan Staniša z Vrhtrcbnjega je pijan razgrajal doma, pretepal družino in jo podil iz hiše. Tudi on bo mora1 k sodniku za prekrške. IZGINILI KOLESI - Prejšnji teden sta dva lastnika koles z motorjem ostala odvisna le od lastnih nog. Najprej je kolo pogrešil Franc Kotar iz Blata, nekaj kasneje pa še Peter Sever iz Velikega Gabra. Ta je kolo pustil na tamkajšnji železniški postaji. S TOVORNJAKOM V MIRNO Aden Ramič iz Ljubljane je prejšnjega torka peljal tovorni avto Mercatorja iz Sevnice proti Trebnjemu. V Zapužah se je srečal z drugim tovornjakom, ki pa je pred zoženim delom ceste ustavil. Remič tega ni storil, pač pa je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal naprej in se umikal na bankino, ki se je pod težo vozila vdrla. Tovornjak, naložen s prehrambeni izdelki, se je prevrnil v reko Mirno. Škode je nastalo za 350.000 din. TOVOR SE JE ZVRNIL NA VOZNIKA V nedeljo popoldne je Janez Sluga z Vrhpeči vozil manjši traktor z vprežnim vozom, na katerem je imel naložena drva, po kolovozni poti. Med vožnjo po klancu navzgor se je zaradi preobremenjenosti dvignil prednji del traktorja, voz seje prevrnil, tovor pa padel na Slugo. Voznik se je pri tem teže poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Z NOVIM AVTOM V SMRT V petek nekaj čez poldne je 67-letni Franc Slapnik peljal še nov osebni avto s preizkusno tablico iz Novega mesta, kjer je vozilo prevzel, proti Brežicam. Pri križišču magistralne ceste z regionalno v Drnovem ni upošteval prometnega znaka „stop” in je zapeljal v križišče, ko je po njej s tovornjakom pripeljal Jože Cvelbar iz Kostanjevice. V silovitem trčenju je Slapnik dobil tako hude poškodbe, da jim je podlegel že na kraju nezgode. Na pločevini je nastalo za 180 tisočakov škode. Vse kaže, ds bodo dnevi za črne obrtnike od decembra dalje še bolj črni. Tako vsaj menijo predlagatelji novega zakona o davkih občanov, ki bo decembra pred delegati na seji zborov skupščine SR Slovenije. Mnenja o tem pa niso enotna, kar je konec koncev tudi razumljivo, saj predlog zakona na neki način legalizira doslej prepovedano popoldansko zaslužkarstvo. Komentar prihranimo za konec. ..Zavezanec za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti je tudi občan, ki dosega dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti brez obrtnega dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi, če takšna dejavnost ni z zakonom izrecno prepovedana." Dobeseden prepis predlagane novosti v omenjenem zakonu je dovolj jasen. Takšna obdavčitev predvideva, da bodo dohodki, ki jih sedaj dosegajo šušmarji, naj- manj enako obremenjeni kot dohodki tistih, ki svoje delo opravljajo po predpisih. Nobena skrivnost ni ugotovitev, ki smo jo tudi omenili nekaj številk nazaj v zapisu „Crni dnevi za črne obrtnike", da vse več občanov v čedalje večjem obsegu opravlja razne gospodarske dejavnosti brez ustreznega dovoljenja in priglasitve, na tak način pa seveda dosegajo visoke dohodke. .Toda, mar takšna zakonodaja potemtakem ne pomeni hkrati legalizacije dejavnosti, ki jo obrtni zakon strogo prepoveduje in sankcionira0 Predlagatelji zakona pravijo, da ne. To utemeljujejo z dopolnilom uredbe, ki pravi, da gre za obdavčitev tistih črnih obrti, ki z zakonom niso izrecno prepovedane. Predlog novega zakona določa najnižjo osnovo za davek obrtnikov brez dovoljenja, ta pa je 25 odstotkov od letnega osebnega dohodka. Delovno besedilo je ob tem govorilo o uvedbi poslovnih knjig, ki naj bi jih šušmarjem predpisali davčni organi, vendar je bila ta določba na pripombo republiškega komiteja za zakonodajo (ta je opozoril, da bi to vnovič pomenilo legalizacijo takšne dejavnosti) iz predloga zakona črtana. Pomislekov ob uvajanju davčne obveznosti za šušmarje je bilo, kot vidimo, veliko že ob pripravljanju zakona, nekaj jih pa ostaja še sedaj. Predvsem ta, da takšen ukrep vendarle pomeni prizadevanje ,,črnih" obrti, četudi le takih, ki z zakonom niso izrecno prepovedane. Hkrati pa predlagana ureditev obdavčevanja dohodkov gospodarskih dejavnosti, ki se opravljajo brez ustreznega dovoljenja, zahteva spremembo obrtnega zakona. Hudo enostranski pa bi bil zapis, če ne bi omenili tistih dobrih strani predlagane novosti, ki so tudi v javni razpravi dale zeleno luč novi uredbi. Gre predvsem za to, da tudi formalno zadostimo tistemu ustavnemu načelu, ki govori, da so delovni ljudje in občani, ki dosegajo večji dohodek, dolžni več prispevati tudi za zadovoljevanje družbenih potreb. Nenazadnje pa nov člen predlaganega zakona pomeni tudi novo obliko boja proti črnim zaslužkarjem. Gre za to, da teh po predlogu zakona ni možno obdavčiti v pavšalnem letnem znesku. Kajti takšna obdavčitev pomeni obdavčitev v naprej, kar pa je v primeru nedovoljenih obrti skoraj nemogoče izvesti. Zato bo obdavčitev zaslužkarjev po dejanskem dohodku tudi v primerih, ko so po zakonu izpolnjeni pogoji za pavšalni davek; spodbujala zavezance, da za svoje delo dobe ustrezno dovoljenje in s tem seveda pravico do pavšalne obdavčitve. B.B. ■ ■ ■ ■ ■ m m taur TAKO IZGINJA NAFTA - Posnetek je iz ene od akcij novomeških miličnikov, dovolj zgovorno pa kaže, kako ob nepravilno uglašenem motorju nafta v obliki dimne zavese puhti v zrak. Poleg bolj praznih cest si lahko poslej obetamo tudi čistejši zrak. (Foto: B. B.) Čevlji na črno v trgovine Novomeška Tovarna obutve prodala blizu 30 tisoč parov čevljev po cenah, za katere še niso imeli soglasja Takole pravi obtožni predlog, ki je bil letošnje poletje vložen zoper Tovarno obutve Novo mesto, tozd Obutev in njeno odgovorno osebo: ..Tovarna obutve je prodajala proizvode po višjih cenah od tistih, ki so jih oblikovali ukrepi neposredne kontrole cen. To je delala tako, da je cenik svoje jesensko-zimske kolekcije, ki ga je republiška skupnost za ene potrdila 30. septembra 1982, uporabljala pri prodaji že pred tem datumom in tako v avgustu in septembru lani prodala skupno 29.595 parov različne obutve različnim kupcem. S prodajo po cenah, ki niso bile potrjene, je pridobila 2.461.560 din premoženjske koristi." Obravnava pred senatom novomeškega sodišča pred nekaj dnevi ni imela očitanemu kaj dodati. Mogoče le to, da sodišče ni vztrajalo pri višini predlagane premoženjske koristi, saj ji v Tovarni obutve ugovarjajo in bo o njej končno besedo izrekel izvedenec. Seveda pa to na odmero kazni ni prav nič vplivalo. Sodišče je namreč upoštevalo tudi, da je šlo v danem primeru za kršitev izredno pomembnega zakona, ki ga je potrebno v današnjih stabilizacijskih prizadevanjih le še podpreti. Mogoče še to, da se v Tovarni obutve zagovarjajo, da so cenik, ki so ga sprejeli delavski sveti DO, poslali republiški skupnosti za cene že junija, vendar se je vsa zadeva zaradi poostrenega nadzora pri oblikovanju cen zavlekla do konca septembra. Senat sodišča, ki mu je predsedovala Marija Kastelic, je naložil tozdu Obutev plačilo 120.000 din denarne kazni, Francu Košmrlju, direktorju tovarne obutve, ki je za kršitev neposredno odgovoren, pa plačilo 8.000 din. Izrečen je bil tudi varnostni ukrep odvzema premoženjske koristi, višina zneska (tožilec govori o 246 starih milijonih!) pa bo naknadno ugotovljena. B. B. Iz avtov kradla bencin Stanovalci zalotili dvojko, ki je pretakala dragoceno gorivo v svoj avto O krajah bencina iz avtomobilov je zadnje čase vse pogosteje slišati. Tudi stanovalci bloka na Cesti herojev so bili v nedeljo ponoči priča tovrstnemu primeru. Pri skupnih garažah ob blokih so okoli polnoči po zaslugi občana, ki je bil že nekajkrat prikrajšan za kakšen liter bencina, zalotili 20-let-nega Marjana B. in leto starejšega Bojana K. Mladeniča sta iz dveh osebnih avtomobilov pretakala dra- _ ___ DAVEK TUDI ZA ŠUŠMARJE - Predlog novega zakona o davkih predvideva plačila davkov tudi za vse tiste, ki se z obrtjo ukvarjaj brez vsakega dovoljenja ali priglasitve. Zagotovo pa ženička ® posnetku ni ena tistih, ki bi na račun takšnega dela la»k - obogatela. Pred njo je še dolga vrsta takih, ki jih bodo m oran ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■ davkarji popreje obiskati. ' Prodajali dražje, kot bi smeli Na zatožni klopi Novolesov tozd Industrija gradbene keramike in njen direktor — Nizke kazni zaradi težkega položaja Kar nekaj nadaljevanj v časopisu bi potrebovali, če bi hoteli dati prostor vsem kršiteljem cep na Dolenjskem. Tokrat izdvajamo dva primera, ki sta danes še posebno hudo aktualna in bi ju lahko prenesli še v kakšno sredino. Na tem mestu govorim o Novo-lesovem tozdu Industrija gradbene keramike v Trebnjem. Na zatožni klopi novomeškega sodišča je sedel tudi takratni direktor omenjenega tozda Marjan Umek. premoženjske koristi, Marjanu ku, ki je obravnavi sicer trdil, da ° za kršitev sploh ni odgovoren, P plačilo 4.000 din kazni. Tožilec po razsodbi menil, da je ^ prenizka in je vložil pritožbo. Pregled faktur je pokazal, da so Trebanjci letošnjega februarja prodali mariborski Smreki in zagrebškemu Kerametalu vsakemu po 480 kvadratnih metrov rdečih ploščic „klinker“ po 250 din za m2. Pokazalo se je, da je ta cena za 20,7 odstotka višja od veljavne cene 207 din, napisane na ceniku, ki je nosil datum 12. marec 1981. Na tak način so si v Industriji gradbene keramike pridobili skoraj 40.000 din premoženjske koristi. Na obravnavi predstavniki Novolesa kršitve niso zanikali, pač pa so pojasnili, da so se s Trebanjci združili ob koncu lanskega leta, ko je izguba kerami-čarjev za vsega osem mesecev znašala že 150 milijonov, kar sedaj solidarno pokrivajo vsi tozdi Novolesa. Prav zaradi takšnega finančnega položaja so bili v Novolesu PEŠAKINJA PO TREH DNEH PODLEGLA POŠKODBAM 39-letni Gabrijel Cvetkovič iz Mosteca se je v četrtek ob 15.30 peljal z osebnim avtom od Brežic* proti Dobovi. Med vožnjo po Dobovški cesti se je pri pokopališču izogibal koloni stoječih vozil, takrat pa je izza enega na cestišče stopila 69-letna Ana Krašak iz Zakota 48. Cvetkovič je pešakinjo zadel in zbil po cesti, pri čemer je Krašakova dobila hude poškodbe, prepeljali so jo v brežiško bolnišnico, od tam pa v ljubljanski Klinični center. Tam je poškodovanka v nedeljo poškodbam podlegla. prepričani, da bodo v republiškem izvršnem svetu skupaj s skupnostjo za cene ustregli njihovi vlogi za dvig cene. Ploščice so bile po njihovih trditvah že takrat dejansko dražje, kot pa je bila cena, po kateri so jih prodali. Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je pri izreku kazni upošteval težak finančni položaj v trebanjsm tozdu Novolesa in mu zato naložil le plačilo 50.000 din kazni in odvzem 36.392 din PRISTALI NA TRAVNIKU Miha Vidmar iz Krmelja je 24. oktobra zvečer peljal osebni avto od Čateža proti Trebnjemu, pri Veliki Loki pa zaradi neprimerne hitrosti zavil iz ceste. Avtomobil je trčil v več dreves, nato pa končno pristal na travniku. Pri nezgodi sta se teže poškodovali sopotnici Dragica Vidmar iz Krmelja in 4-letna Marjeta Dornik, laže pa še Martin Dornik iz Govejega dola. Na pločevini so ocenili za kar 350 tisočakov škode. MOTORIST ZBIL PEŠCA IN ODPELJAL Anton Pancar iz Čateža je v nedeljo zvečer pešačil ob desnem robu ceste na Čatežu. Med hojo mu je nasproti pripreljal motorist, 17-letni F. A., ki je pešca zadel in zbil po tleh. Pancar je bil pri tem ranjen in bil kasneje odpeljan v novomeško bolnišnico, medtem ko je motorist po dogodku pobegnil. Miličniki so predrznega mladoletnika že kmalu izsledili in prijeli. ZADEL MOTORISTA Novomeščan Jože Kastelic je v soboto med vožnjo z osebnim avtom pri Šentjoštu zadel domačina Jožeta Mavsarja! 'ki se je nasproti pripeljal s kolesom z motorjem. Pokazalo se je, da je Kastelic vozil po levi. Mavsar se je pri nesreči hudo poškodoval, gmotne škode pa je za 15.000 din. PO DOLENJSKI DEŽELI • Dolenjsko je obsedla Pral? kokošemanija. Kraje slastna' bedres se kar vrstijo, tokrat je bi na vrsti kurnik Novomeščanke Justine Cvelbar. Mesna kriza ne katerim pač ne more do živega; • S hrano ima opraviti tu naslednja notica. Iz nedograjen hiše Semičana Stanislava Kat0. _ je namreč izginila šunka, p° ^ nje pa še več klobas. Izkazalo je, da sta si mesnine P°^ Marjan Tunija in Bojan Hudo vac z Gavgen hriba pri MetH • Res škoda, da Romi niso Pr^ vzeli nekaj muslimanskih naV3ta • Konec prejšnjega ted”a* se v hotelu Metropol sprla N° meščana Bogomir Špiletič in ograd Dujakovič. Spiletič Je j tel spor rešiti po najkrajši P^ razbil je steklenico in se s pinjo spravil nad Dujakovica-tem pa je bil zelo ,,fer‘> **J enako število urezov kot sprotniku privoščil še sebi, skupaj pa ni bik) za kako res še zdravniško posredovanje- • Miličniki iz Toplic so imeli v soboto n. vadnega gosta. Prijeli so na‘ 23-letnega Novomeščana .j, Avbarja, ki je plezal P°.“,gluči. javne razsvetljave in raztnjf‘ gjjj Sodobnega Tarzana so 1 sodniku za prekrške gocene kaplje goriva v svoje vozilo. Fanta so prijeli kar občani sami, nato pa na pomoč poklicali še miličnike. Besedo, dve o tem bo rekel še javni tožilec in nazadnje sodišče. Ob dejstvu, da pa ta primer rii osamljen, saj so delavci novomeške UNZ zabeležili že blizu 8 podobnih primerov, velja dodati še nekaj. Predvsem opozorilo vsem, ki puščajo avtomobile kar na parkirnih prostorih, da rezervoarje za gorivo zaklepajo in da so pozorni na vse, ki sc brez vzroka motovilijo okoli vozil. Z AVTOM TRC1L V HIŠO V ponedeljek zgodaj zjutraj seje Igor Mirtič iz Učakovcev peljal z osebnim avtom od Vinice proti Pri-banjcem. Pri mostu čez Kolpo je v križišču zavil proti Sečjemu selu, takrat pa ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na travnik, kjer je trčil v bližnjo hišo. Pri nezgodi se je Mirtič huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na pločevini je za 5 tisočakov škode. KOLO BREŽ LUČI - Milica Rajakovič iz Doljanov pri Ozlju je 22. oktobra zvečer pešačila s sodelavkama proti domu. Pri Bušinji vasi je pešakinjam pripeljal nasproti kolesar Franc Stefanič iz Bušinjc vasi. Kolo je bilo brez luči, zato Stefanič pešakinj ni 'opazil in je Rajakovičevo zbil po tleh. Morala je po pomoč v metliški zdravstveni dom. PRELOMIL TELEFONSKI DROG 25. oktobra zvečer se je Anton Gokšič s Potov vrha peljal z osebnim avtom od Rateža proti Novemu mestu. Vožnja je bila prehitra, zato je avtomobil pred Malim Slatnikom zaneslo s ceste, kjer je treščil v telefonski drog in ga prelomil. Pri tem sta se poškodovala voznik in sopotnik Silvo Zonta, prav tako iz Potov vrha. Na pločevini je bilo za 30 tisočakov škode. TRČIL V AVTOBUS - Bexet Voci iz Šentjerneja se je 26. oktobra okoli poldneva peljal z g^t-avtom od Mokrega polj* Pr je v jerneju. Na mokri cesti g je Orehovici zaneslo na levp,.. j na-trčil v avtobus, ki je PrlPb[)o sproti in v katerem j® v0d f šolarjev. Skupila sta jo 1® jgo-njegov sopotnik Melit. Gm do so ocenili na 80.000 din- V pet® ZAPELJAL S CESTE ' gfivn* zvečer je Novomeščan Jan* on) p® med vožnjo z osebnim _kein n»d' Smihelski cesti pri železn, tr£il v vozu zapeljal s ceste se je parkirani Tovornjak. v?r škode laže poškodoval, materialne pa je bilo za 25.000 din- An*°|! NEPREVIDEN PEŠEC je v Gašperšič iz Dolnje SdBr&ji; uaspersic iz - jjfsij' soboto dopoldne pešaj511 prot proti mestu, pred od'; ^dno Pr^ železniški postaji pa neP _jU ga J čkal cesto. Navzlic zaviranj zadel avtobus, ki ga je y. -t,crši|-r mir Aleksič iz Medvod. Ga v bil laže ranjen. Tudi proti novincu težko V 4. kolu II. zvezne odbojkarske lige zmaga Pionirja nad Lučkjm radnikom s 3 : 1 — Mokronog še brez točke v SOL Na gostovanju v telovadnici oršljinske osnovne šole so od-bojkaiji novomeškega Pionirja v 4. kolu II. zvezne lige zabeležili ^ojo drugo zmago v prvenstvu: Toda tudi tokrat, čeprav proti novincu v ligi, niso prikazali Pričakovane igre in so si privoščili celo spodrsljaj v tretjem nttu, ki so ga dobili gostje. PIONIR LUČKI RADNIK 3:1 ~ 4) - Čeprav so Novo- roescani na trenutke z igro pokazali, 08 so za razred boljši nasprotnik od Igralci niso vedeli, kdaj so rojeni (Ne) nogometni pripetljaji iz dolenjske mladinske . Javnost je s številnimi zgo-oami in pripetljaji v jugoslovanskem nogometu dodobra seznanjena. Edina pomanjkljivost Je morda v tem, da napake čestokrat pripisujemo le poklicnemu nogometu. En sam pogled v zapisnik dela komisije za verifi-Kacijo rezultatov dolenjske mla-tunske nogometne lige pa po-j^ze, da se tudi pri nas doma a°pjajo stvari, ki z žogo in .*er,o površino nimajo skorajda nic skupnega. Zapisnik omenjene komisije z datumom 25. oktober prinaša naslednje zanimivosti: _ v. II. kolu mladinske lige seje zgodilo, da je imel NK Ribnica na obrazcu za vpis igralcev tudi nogometaše, ki se na poziv sod-™ka ‘n delegata niso pravilno odzvali (!)_ niti niso vedeli last-lh rojstnih podatkov. Takšnih pormh igralcev je bilo kar 8 in ■ter so Ribničanom tako ostali ^ga trije nogometaši, se tekma •V. 0(iigrala Tekmovalna komi-'Ja jo je registrirala s 3 : 0 za jvocevce. Tudi nogometaši ama-dvoj 'h d m*ad'nci povrhu imajo . Iz tega kola je tudi novica, da mirenski Partizan bojda ni mogel • srečanje v Šentjernej, ker je mel vsega 9 igralcev. Komisija opravičilu ni ugodila, saj je me-'.d® bi lahko Mirenčani na-V n!Udi z 9 'gralci. t0 ‘II- kolu je bilo nekaj zaplove nHZar®di zdravniških potrdil, Ur(.??.r sc je vsa zadeva vendarle a ln so bili registrirani do- SSh rezultati- 7jxx° F ie J' kolu t ney^nosti prišlo v na t ^entjernejčanov ni b tekmo v Črnomelj. Gostje „ Drevr. v. zagovor potrdilo avto-| poeiiaZmk?>da mu je na kombiju i mn-,,, zadnja os, zaradi česar so ■ OnraviViOStaU doma- Komisija niia .■'Prejeto.. saj je me- Zararti ■ I®'1*10 Sentjernejčam druo maibne razdalje uporabili ®Vtoh,PieVoz Imorda celo javni n!“US. Qp p ) slednjihu^,0 pripetljajih v u"J>h kolih nismo prejeli. je do v 5. bilo so gostov, niso dosegli pričakovane gladke zmage. Po dokaj dobri igri v prvih dveh setih so v nadaljevanju zaigrali lagodno in nepovezano, kar so gostje izkoristili in si v dosedanjem prvenstvu priigrali prvi set. Tudi to po svoje kaže ne le na slabšo formo novomeških odbojkarjev, pač pa tudi na odnos do igre, o katerem se v lanskem prvenstvu ni bilo ne duha ne sluha. Prav borbenost je bila vseskozi odlika novomeške vrste. Pionir: Vernig, Prah, Žnidaršič, Pečar, Škrbe, Brulec, Kolarič, Černač, Babnik, Graberski. Lestvica po štirih kolih: 1. Novi Zagreb 8 točk, 2. Karlovac in Salonit 6, 4. Uljanik, Pionir, Kamnik in Šempeter po 4, itd. V petem kolu bodo skušali pio-nirjevci slab točkovni izkupiček na startu popraviti na gostovanju pri Ini Mlaki. MOKRONOG - ŽELEZAR 0:3 (-6, -T, -4) - Tudi po treh odigranih kolih v slovenski odbojkarski ligi ostajajo Mokronožani brez osvojene točke. Tokrat so nepričakovano gladko klonili doma z Zelezarjem, ob igri, ki so jo prikazali, pa boljšega izkupička tudi v prihodnjih srečanjih ne morejo pričakovati. MOKRONOG: Hrovat, Pejovič, Dvornik, Florjančič, Žlajpah, Ku-račin. Lestvica: 1. Brezovica 6,. .. . 7. Mokronog in Salonit (ml) V 5. kolu potuje ekipa Mokronoga v Črnuče. PO PETIH KOLIH ELAN IN KOČEVJE V dolenjski kadetski nogometni ligi je bilo doslej odigranih pet kol. Rezultati - 1. kolo: Kočevje -Šentjernej 7 : 1 (1:1), Ribnica -Bela krajina 4 : 0 (2:0), Črnomelj -Elan 0 : 6 (0:4) in Partizan (Straža) Partizan (Mirna) 5 : 7 (1:4); 2. kolo: Elan Partizan (S) 10 : 2 (6:2), Bela krajina - Črnomelj0 : 8 (0:2), Kočevje Ribnica 3 : 0 (bb) in Šentjernej - Partizan (M) 3 : 0 (bb); 3. kolo: Ribnica - Šentjernej 2 : 1 (2:1), Črnomelj Kočevje 2 : 4 (2:1), Partizan (S) - Bela krajina 4 : 6 (0:2), Partizan (M) - Elan 2 : 7 (1:1); 4. kolo: Šentjernej Elan 1 : 2 ( 1:0), Bela krajina - Partizan (M) 1 : 0 (1:0), Kočevje - Partizan (S) 10 : 0 (5:0), Ribnica - Črnomelj 10 : 0 (4:0); 5. kolo: Črnomelj - Šentjernej 3 : 0 (bb), Partizan (S) - Ribnica 1 : 6 (1:2), Partizan (M) Kočevje 1 : 3 (1:1) in Elan Bela krajina 7 : 1 (5:1). Lestvica po petih kolih: Elan in Kočevje 10 točk, Ribnica 8, Črnomelj in Bela krajina 4, Šentjernej in Partizan (M) po 2 ter Partizan (S) brez točke. NEZASLUŽENO KLONILI - Ob 60-letnici NK Elan je prejšnji teden v Novem mestu gostovala enajsterica zagrebškega Dinama. Prvoligaši so v Novo mesto pripotovali z rezervno postavo, kije dokaj srečno ugnala borbene domačine s 4:1 (0:0). Posnetek je iz prvega polčasa, ko so Zagrebčani nekajkrat nevarno ogrozili vrata Jermana. (Foto: Budja) Krčani prevzeli vodstvo v SRL II. zvezna liga: vnovičen poraz Inlesa od slabšega nasprotnika — Zmaga Novomeščank — Derbi ženske SRL Iskri — Zmaga Krčanov v Veliki Nedelji Dolenjska predstavnika v rokometnih drugoligaških konkurencah sta tokrat nastopila s spremenljivim uspehom. Ribničani so namreč nepričakovano klonili in tako potrdili izredno nihajočo formo. V Karlovcu jih je premagal Dubovac s 27:26. Pomembno zmago so dosegle Novomeščanke z Zadrom. Bolj kot točke je namreč razveseljivo spoznanje, da so prebolele krizo, ki jih je po nekaj zaporednih porazih potisnila povsem na rep lestvice. Še vest iz republiške ženske lige: v derbiju je šentjernejska Iskra presenetljivo gladko ugnala doslej vodilno moštvo kočevskega Itasa. DUBOVAC - INLES 27:26 (13:12) - Čeprav poročila iz Karlovca govore, da sta bila sodnika tokrat osmi in deveti igralec domačinov, opravičila za poraz inlesovcev ne more biti. Nasploh je za igre Ribničanov v letošnjem prvenstvu značilno, da dobivajo tekme proti najtežjim nasprotnikom in kandidatom za vrh lestvice, medtem ko proti lažjim tekmecem praviloma ostajajo praznih rok. Dokaj izkušeni ekipi, kakršna je e Inles, se to ne bi smelo dogajati. Inles: Gelze, Lukič, D. Ilc, J. Ilc 9, Tanko 2, Čirovič, Karpov 4, Mikulin 3, Ambrožič 4, Mate 3, Fajdiga, Kersnič. Pogled na lestvico po 8. kolih: 1. lstraturist 14 točk, 2. Split 13, 3. Moslavina 12; 4. Inles 11,5. Šoštanj 10, itd. V naslednjem kolu igrajo inlesov-ci doma proti zadnjeuvrščeni ekipi Kvarnera. NOVO MESTO - ZADAR 25:23 (13:13) Novomeščanke, ki so morale zaradi zasedenosti športne Oddolžili so se s porazom Črnomaljci prejeli plaketo NZS — Nogometaši odgovorili s slabo igro — Elan vse bliže vrhu SE BORBE V vurorv . ratkem bodo pod lesi n i. nov°meškega Novo-rnorale j 3 Nove»a mesta bi Salonitom V Jsoboto i8rati s preloženi’ v ar Je b‘*a te*cma BELA KRAJINA -ELAN vc 2:1(1 :1) skuDihV?°?liu sta se v okviru 4 metne Zy„0VaoI]ia 23 P°kal "ogo~ enajsterici ? s*ovenije pomerili Elana PomM™ Bele krajine in i' dohir, • ieni moštvi sta prikaza-pripadb ,w\Zmaga F je srečno » nam?J m,ačl vrsti- Novomeščani nja zavtr i,nf j Pred koncem sreča-skunini k-J 1 enaisimctrovko. V tej 'n Ko(W moraIa igrati tudi Slovan Preložena ’ vendar ie bila tekma n'oltvo°8|ilt*-.v 5- skupino, kjer je Litj;- > ■ - - doma izgubilo z V obeh skupinah slovenske nogometne lige je bilo v nedeljo odigrano 9. kolo. Rezultati zahodne skupine: Elan — Usnjar 2 : 0 (0 : 0), Bela krajina -Jadran Lama 0 : 5 (0 : 2), Kočevje - Piran 1 : 2 (0 : 2); vzhodna skupina: Brežice — Steklar 4 : 1 (0 : 1); Najbolje seveda preseneča visok poraz Črnomaljcev doma z ekipo Jadrana. Še toliko bolj, ker je pred srečanjem predstavnik NZS predal domačinom plaketo ob 50-letnici uspešnega dela kluba in so vsi pričakovali, da se bodo nogometaši oddolžili z dobro igro. Tako pa se je celo zgodil«, da so Črnomaljci ob petih prejetih zadetkih končali srečanje z vsega 8 igralci: dva sta zapustila igrišče zaradi poškodbe, Terziča pa je zaradi neprizadevnosti trener poslal v slačilnico. Presenetljivo so ostali praznih rok tudi Kočevci doma s Piranom, medtem RIBNICA - BORAC 1 : 2(1:1) V zadnji tekmi ljubljanske nogometne lige sta se v Ribnici pomerili prvouvrščeni moštvi. Zmaga je zasluženo pripadla nogometašem Borca. Dva zadetka je dosegel Opruc, za, Ribničane pa je bil uspešen Rovan. Vodi še zmeraj Ribnica, Borac pa je s tekmo manj drugi. M. GLAVONJIČ ZMAGA KK RUDI KEPA V petem krogu zasavske kegljaške lige so v jesenskem delu tekmovanja kegljači sevniške KK Rudi Kepa premagali KK Litija s 4.753 : 4.639. Za Sevničane so kegljali: Bcdek 849, Levičar 813, Pešec 799, Fajfar 787, Glavan 777, Povhe 728. V četrtek čaka Sevničane težak nastop v sfečanju s trboveljskem Rudarjem, ki so ga spomladi edini ugnali. J. BLAS ko so elanovet zabeležili dragoceno zmago in se vodilnim Vozilom približali na vsega 2 točki. V naslednjem kolu sc obeta derbi srečanje med vodilnimi Vozili in drugouvrščenim Elanom Bela krajina gostuje v Piranu, Kočevci pa v Ljubljani. Še lestvica: Vozila 14 točk, Elan, Ilirija, Ljubljana in Domžale 12, Jadran Lama in Kočevje 10, Jesenice 7, Piran 6, Bela krajina 5, itd. dvorane ponovno gostovati v Šentjerneju, so zasluženo osvojile dragoceni točki. Dekleta so vodila skozi celo tekmo, le ob koncu prvega dela je uspelo borbenim gostjam izenačiti. Dve zaporedni zmagi sta dolenjskim ligašicam povrnili izgubljeno zaupanje. Novo mesto: Udovč, Godler 4, Jakše 2, Uičin 5, Blažič, Murn, Sitar, Mikec, Kastelic 2, Mršnik 12, Janškovec. S to zmago so se Novomeščanke pomaknile po lestvici navzgor. Ta je sedaj takale: 1. Zrinski in Ina 13, točk, 3. Dl Trokut 12, 4. Djakovo 10, 5. Mlinotest 8, 6. Zadar 8, 7. Koka in Novo mesto 7, itd. V naslednjem kolu potujejo Novomeščanke na vroč teren k ekipi Dl Trokuta. DERBI SRL ISKRI - Dolgo pričakovani derbi ženske republiške lige med dolenjskima ekipama šent-jernejske Iskre in kočevskega Itasa je nekoliko presenetljivo pripadel domačinkam. Lestvica je tako ponovno dobila negotovo podobo, najresnejši kandidati za jesenskega prvaka pa so Itas, Iskra in Burja. Srečanje v Šentjerneju je bilo izredno kakovostno, domačinke pa so žc po prvih povedle s 6:1 in tako povsem razorožile tekmice. Najboljše pri domačih so bile M. Kovačičeva z 10 in Turkova s 6 zadetki, pri Kočevkah pa M. Jeričeva z 11 in Deličeva s 6 zadetki. Lestvica je po 9. kolu takšna: 1. Burja in Itas Kočevje po 14 točk, 3. Iskra 13,4. Izola 12, itd. V naslednjem kolu igrajo Kočev-ke doma proti ekipi neugodne Radgone, Šentjernejčankc pa bodo sku- šale dobro formo potrditi v srečanju z Dupljami. KRČANI PREVZELI VODSTVO V SRL! - Res škoda, da so Sevni-čani izgubili derbi srečanje tega kola z Minervo, sicer bi po 9. kolu inteli v slovenski moški rokometni ligi kar dvojno vodstvo dolenjskih ekip. Krčani so namreč na gostovanju v Veliki Nedelji zmagali z 2Š:26 (10:14) in jjo spodrsljajih Rudarja in Izole prvič v letošnjem prvenstvu zasedli vrh lestvice. Sevničani pa so, kot smo že omenili, izgubili v Žalcu z Minervo z 28:32 (15:16). Lestvica po 9. kolu je sedaj takšna: 1. Krško 12, 2. Rudar 12, 3. Izola 12, 4. Sevnica 11, itd. V naslednjem kolu se obeta zanimiv posavski derbi med Krškim in Sevnico. Zaradi zanimivega razpleta v tem kolu je dobro pogledati še druge pare prihodnjega kola, ki lahko vplivajo na razpored pri vrhu lestvice. Drugouvrščeni Rudar igra doma s Pekom, tretja Izola z Minervo, medtem ko vsi ostali ne morejo resneje vplivati na podobo razpredelnice. DANES INLES PROTI ŠOŠTANJU V polfinalu rokometnega pokata na območju Slovenije se bodo rokometaši Inlesa danes ob 18. uri v dvorani ribniškega športnega centra pomerili z ekipo Šoštanja. Domačini so v tem srečanju favoriti, zmaga pa bi pomenila njihovo uvrstiev v finale. M. G -č. PREDDVOR -KOČEVJE 22 : 23 V srečanju II. slovenske rokometne lige so igralci kočevskega Itasa igrali v Preddvoru in zasluženo osvojili obe točki. Najboljši strelec gostov je bil Križman z 8 zadetki. Po tem kolu so kočevski rokometaši na 4. mestu. M. G č. 2AGAR ZMAGOVALEC KRAJEVNEGA TURNIRJA Mladinska organizacija iz Sodražice je pred dnevi pripravila krajevni šahovski hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 12 igralcev. Zmagal je domačin Žagar pred klubskim kolegom Češarkom in Prijateljem iz Žimaric. J. TURK V SOBOTO IN NEDELJO KEGLJAŠKI VIKEND NA LOKI Novomeško kegljišče Na Loki bo v soboto in nedeljo gostilo najboljše kegljače in kegljačice dolenjskih klubov. Revija kegljanja bo na steze privabile vse, ki v dolenjskem kegljanju karkoli pomenijo. Težko je govoriti o favoritih. Pri moških je to kateri izmed novomeških kegljačev, morda trebanjec Goleš, pri ženskah pa bosta glavno besedo verjetno vodili Vebrova in Flisarjeva. N.G. Mlade rokometašice šentjer-nejske Iskre (na sliki s trenerjem Kalinom) so lani v republiški ženski rokometni ligi osvojile drugo mesto. Tudi letos so dobro začele. (Foto: S. Dokl) Nogometaši igrali burke Le da ne na igriščih, kot je to običaj danes - Zapis ob 60-letnici NK Elah iz Novega mesta Čeprav je do osrednjega dogodka, svečane skupščine, ki bo obeležila 60-letnico nogometnega kluba Elan iz Novega mesta, še nekaj tednov, je bilo nogometno srečanje z zagrebškim Dinamom minulo sredo pravzaprav vse, kar so lahko elanovci ob svojem jubileju ponudili širši javnosti. In prav zato je tokrat verjetno najprimernejši čas, da vnovič obudimo pot, po kateri se je v teh desetletjih kotalila nogometna žoga v Novem mestu. pripravili in odigrali burko „Kakr-sen gospod, tak sluga", ki je svojo ost naperila zoper takratne razmete v družbi. Se po eni gesti, takšne v današnjem športnem življenju zagotovo ne bi našli, so zanimivi prvi koraki novomeškega nogometa. Člani kluba so ob ustanovitvi deponirali iz klubske blagajne v novomeško mestno hranilnico 100 din od članarine. Na- vojne. Zapisnik zadnje seje odbora nogometnega kluba z datumom 6. oktober 1941 prinaša sklep, da se zaradi slabih časov preneha tudi z nogometom. Po izjavah danes še živečih odbornikov se je veliko članov s celotnim odborom kluba takoj vključilo v narodnoosvo: bodilno gibanje. Po osvobodit vi so Aovomeški nogometaš) nastopali s spremenljivim uspehom v ljubljanski nogometni podzvezni ligi, bili so dvakrat člani druge in enkrat tudi prve slovenske lige. Novi stadion Bratstva in enotnosti, ki je bil zgrajen leta 1958, je pomenil za razvoj in množičnost nogometa še korak naprej. Danes nogometaši Elana nastopajo v II. slovenski ligi. Klub je tudi organizator občinskih lig, v katerih nastopa 42 ekip v osmih ligaških tekmovanjih. Danes je nogomet v novomeški občini zagotovo šport, ki združuje največ mladih. Le podatek, da danes v klubu ali ob njem dela poleg članov in mladincev še 270 pionirjev. Ze to je številka, ki zagotavlja, da borno imeli Novomeš-,cani že v bližnji prihodnosti vrsto, ki se bo lahko postavila ob bok današnjim ligašem v enotni republiški ligi. B. B. Leta 1922 je nekaj odbornikov takratnih nogometnih klubov v Novem mestu, Soče in Vidaška, prišlo do spoznanja, da tako majhno mesto ne potrebuje dveh športnih kolektivov. 22. februarja so zato sklicali ustanovni občni zbor, na katerem je nastal iz omenjenih dveh klubov SK Elan. Ob ustanovitvi je klub štol 54 članov, kar je bilo za tiste čase izredno veliko, ln vsega pet mesecev je potekalo, ko so elanovci odigrali svoje prvo srečanje, v Novo mesto pa je prišla enajsterica Primorja. Ustanovitev novega športnega društva je imela v mestu ob Krki velik odmev. Konec koncev se je športnemu življenju v klubu že kmalu pridružilo tudi politično delo. V več deset let starih in orumenelih dnevnikih najdemo podatek, da so člani društva sami men? Če bi moralo društvo iz kakršnihkoli vzrokov prenehati z delom (prepoved, itd.), bi tmel nov odbor, ki bi se odločil društvo ponovno oživiti, vsaj začetni kapital. Športno društvo Elan je od svoje ustanovitve poleg nogometašev vključilo v svoje vrste še tenisarje pa ljubitelje lahke atletike, plavanja, namiznega tenisa in smučanja, in v takšni sestavi je društvo živelo vse do pričetka DANES V II. REPUBLIŠKI LIGI - Nogometaši novomeškega Elana, ki letos skušajo dati praznovanju kluba svoj delež -morebitno uvrstitev v enotno slovensko ligo. (Foto: B. Budja) MS foto slišal Milan Markelj mm HM, V OGLASU JE PISALO: MALO RABLJENA BARKA. * r 1 - ■ fllil F i &a 1 DOLENJ mil IjIajI 1 jfPjl /1! ■ a S Socializem je blaginja Bistvo socializma je v večji blaginji — Protisocialistični izpadi kmetov — Prenos posmrtnih ostankov DOJELI SMO, da je bistvo socializma v večjem blagostanju, to pa hkrati pomeni večjo in cenejšo proizvodnjo. Komunisti morajo prav zato povsod iskati najsodobnejše koncepte razvoja in proizvodnje, takšne, ki bodo sposobni delovati v tržnih pogojih. Gospodarsko povezovanje ali intengracija zato ni trenut na kampanja, ampak dolgoročni razvoj našega gospodarstva. Iskati moramo poti za boljšo delitev dela in večjo proizvodnjo, oboje pa nam omogoča prav integracija. Ne čimveč velikih podjetij, zato ker je to moda, ampak čimveč velikih podjetij, ki bodo omogočila večjo produktivnost. MORAMO OMENITI nekatere izrazito negativne izpade posameznikov. Tako sta razpravo a osnutku ustave v Zabukovju onemogočila kmeta L. Povodnik ter M. Gane, ki sta že dalj časa znana, da prihajata na sestanke edino zato, da z nekulturnimi, zlonamernimi in protisocialističnimi izpadi onemogočita izvajanja slehernega predavatelja. t' V NEDELJO so se prebivalci Mirne in okolice trumoma zgrnili na Roje k spomeniku padlih junakov in h grobnici, kjer je bilo doslej pokopanih 68 partizanov in žrtev fašističnega nasilja. Tokrat so položili v skupno grobnico še izmučena trupla 28 tovarišev, padlih borcev za svobodo. Kako spoštuje ljudstvo heroje naše borbe, je pokazala velika udeležba, saj se je prenosa posmrtnih ostankov udeležilo skoraj tisoč ljudi od blizu in daleč. PRED KRATKIM je kostanjeviška mladina dobila iz Zagreba pismo, s katerim tehniška šola vabi v goste ob priliki ustanovnega občnega zbora Kluba prijateljev likovne umetnosti. V pismu je rečeno: „Prema onome što smo doznali od posjetilaca Kostanjevice Vi ste Vašu školu pretvorili u pravi hram likovnih umjetnosti. Sljedeči Vaš primjer osnovali smo Klub prijatelja likovnih umjetnosti. ..“ (Iz DOLENJSKEGA LISTA 31. oktobra 1962) Računalniki iz živih snnvi? w jm. ILvi E SVETU OKOLI ODVEČ STRAH - Kdor se še boji, da ga bodo živega položili v grob - tovrsten strah niti ni tako redek, kot bi morda kdo mislil ima poslej na voljo zanesljivo sredstvo, ki bo to preprečilo. Gre za najnovejši izum nekega Mehičana, ki gaje pod nazivom detektor življenja bilo mogoče videti med množico potrebnih in nepotrebnih izumov na razstavi v New Yor-ku. Izum je preprost; šop žic, povezanih z različnimi napravami, v nekaj sekundah pove, ali gre še za živo bitje ali ne, če se seveda vse skupaj pritakne na dozdevnega mrtveca. Med predmeti, ki jih ni mogoče uvažati, detektorja življenja še ni vpisanega, torej, veliki dvomljivci, še je možnost! REVŠČINA IN STAROST - Kdor se boji, da mu bo varčevanje in občasno pomanjkanje — -menda je takih pri nas več, kot bi bilo prav — načelo življenjske moči, naj se potolaži ob tejle vesti, ki prihaja iz Bangladeša. Tamkaj je v 124. letu starosti umrl Mulavi Mak-bul Ahmed. Možakar je živel v provinci, ki slovi predvsem po siromaštvu. In ni bil edini stoletnik. Toda ob revščini je za dolgo življenje potrebno delo.' Brez dela tudi pomanjkanje ne bo primaknilo nekaj let življenja. No, če bi dovolj delali, bi tudi pomanjkanja ne bilo. In krog je sklenjen. SMRT BACILOM! - Kdor se boji bacilov in kdo se jih ne? bo z veseljem sprejel novico, da so francoski strokovnjaki izdelali napravo, ki s pomočjo ultra vijoličnih žarkov uničuje klice vseh vrst. Naprava je uporabna tudi v gospodinjstvih. OBNOVLJENA SFINGA Egiptovska Sfinga, ki že tisočletja skrivnostno molči na robu puščave ob piramidah, bo dobila nazaj kamnito brado. Ob ta okras so jo spravili najemniški vojaki, ko so vadili streljanje s topiči tako, da so merili v Sfingo. Najbrž niso plačevali prispevkov za kulturo, pa jim je bilo vseeno, kaj se s kiuturno znamenitostjo zgodi. ] Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice, j Razgrajanje v državnem zboru Zmerjanje, kričanje in razbijanje je na dnevnem redu državnega zbora na Nemškem — Sola je bila takorekoč v zastave ovita (Državni) zbor se je pričel v znamenju razpora in razgrajanja. Česar so se bili poslanci naučili v minolih zasedanjih, to še vedno znajo ter kažejo svojo veliko neotesanost ter malo skrb za svoje volilce. Zmerjanje, kričanje, tudi razbijanje je na dnevnem redu. Čehi so se zares postavili po robu, ker jim ministerski predsednik glede jezikovnega vpr ašanja ni govoril po godu. Treba tudi Nemce opominjati k spravljivosti in odnehanju, ne samo Čehe. Če se Čehom ne ustreže, bodo napravili resno obstrukcijo in potem bo ali zbornica razpuščena ter spet nove volitve ali pa mora sedanje ministerstvo iti. Ako bo državni zbor za kako pametno delo, predloži mu vlada v kratkem zakon proti pijančevanju. Zakon je potreben, to uvidi vsakdo, ki pozna za več rodov pogubo-nosne posledice pijančevanja. (Na Nemškem) vlada velika draginja. Cene mesu so silno poskočile. To-pa zaradi tega, ker so nemške meje za živino zaprte. Sedaj se tudi posvetujejo, kako bi obdavčili uvoz žita, potem jim bo pomanjkovalo tudi še kruha. Oj, blažena Nemčija, ki si bo morala vrh tega še nakopati nov državni dolg 2000 milijonov kron. (G. M a k s o) Koželj je vsprejet v akademijo upodabljajočih umetnostij na Dunaju. Imenovani je sin g. slikarja Matije Koželja, kije lam prenovil prezbiterij kapiteljske cerkve, a letos pravkar dovršuje preslikavanje samostanske cerkve. (Na Hrvaškem) brodu pri Kostanjevici je bilo lepo slavje. Bila je blagoslovljena tamošnja nova jednorazredna ljudska šola. Zgradba je v lepem kraju in kaj lična. Šolski voditelj g. Krištof je celo zgradbo jako okusno okrasil. Bilo je polno mlajev, cvetja in zelenja. Šola je bila takorekoč v zastave zavita. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. novembra 1902) Se bo v računalništvu izvršila še ena revolucija? — Biološki čip kot temeljna enota desetmilijonkrat zmogljivejših naprav, kot so sedanje Računalniki, brez katerih si danes že skoraj ne moremo več zamisliti delovanja premnogih življenjsko pomembnih sistemov, so se po petdesetih letih tega stoletja pričeli manjšati in postajati vse močnejši ter sposobnejši. Zmogljivost silikonskega lističa, bistvenega računalnikovega dela, se je vsake tri leta početverila. Danes je mogoče na običajen mikročip shraniti 260.000 e ned informacij, že prihodnje leto pa lahko pričakujemo, da bo mikročip sposoben sprejeti milijon enot. Kljub temu pa so zelo zmogljivi računalniki še vedno razmeroma veliki in za opravljanje izračunov s področja kvantne mehanike, metereologije in za izgradnjo umetne inteligence še vedno prešibki. Strokovnjaki bi rabili močnejše računalnike, zato ni čudno, če v raziskovalnih laboratorijih in na papirju nastajajo naravnost fantastične naprave bodočnosti. Med najbolj vznemirljivimi zamislimi je organski molekularni računalnik, ki bi imel namesto silikonskih in kovinskih čipov biološki čip. Zamisel je revolucionarna, saj bi se z njeno uresničitvijo približali sanjarijam piscev znanstvene fantastike, ki pišejo o živih računalikih. Po sedanjih teorijah naj bi biočip tvorila tanka plast proteinov na stekleni podlagi. Organske molekule bi v sestave družili kristalčki. Ko bi skozi mikročip spustili elektriko, bi se organske molekule obnašale podobno, kot se zdaj silikonska integrirana vezja. Toda ker so molekule zelo majhne in tesno skupaj, bi to pomenilo strašansko hiter potek računalniškega procesa in pa seveda neprimerno večje zmogljivosti računalnikov. Še več. Zapleteni in za računalništvo dragoceni biološki čip bi ne nastajal v elektronskih tovarnah, marveč bi ga poceni in v velikih množinah proizvajale bakterije. Primerna bi bila poznana bakterija E. coli, ki bi Velika draginja Evolucija je pozabila nanje 6 milijonov Jet so preživele brez sprememb v „žepih" Paleobiologi Smithsono-vega inštituta so v Karibskem morju odkrili nekaj presenetljivega: skupine preprostih živali, predvsem mehKužce, spužve in plank-tonsKe živalce, ki so ostale nespremenjene celih šest milijonov let in so jih imeli znanstveniki za že dolgo izumrle. Kar težko si je zamisliti strahovito veliko časovno obdobje šestih milijonov let. V tem času so premnoge živalske in rastlinske vrste izginile, pojavile so se nove, večina ostalih pa se je bolj ali manj spremenila. Tudi obličje našega planeta je doživelo burne spremembe, saj Tihi ocean in Karibsko morje tistikrat še nista bila ločena z ameriško ožino. „To je skoraj tako, Kot da bi danes našli živega dinozavra,“ pravi strokovnjak za mehkužce Edvvard Petuch, ko komentira najnovejše biološko odkritje. Nenavadno je, da so te skupine živali preostale v nekakšnih „žepih“, kjer se je okolje ohranilo skoraj nespremenjeno, medtem ko je povsod drugod val sprememb preoblikoval življenje. V te „žepe“ bodo zdaj natančneje pogledali še mnogi znanstveniki; saj upajo, da bodo v njih našli odgovore na vprašanja, ki begajo paleo liologijo, razvojno biologijo, zoogeografijo in druge vede. jo genetiki seveda nalogi primerno preprogramirali. „Račuhalniška vezja postajajo vse manjša in manjša," pravi raziskovalec Foerrest Carter. „Lahko predvidimo dan, ko se bodo približala velikosti molekule. Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti kar molekulo samo? ” Zamenjava silikonskih čipov z organskimi molekulami bi imela odločilne prednosti. Predvsem bi takšni čipi zavzeli bistveno manj prostora, kar bi pripeljalo do manjših, a zata mnogo bolj zmogljivih računalnikov. V prostorskem centimetru bi bilo mogoče hraniti desetmilijonkrat več spominskih enot, kot jih je mogoče danes v najnovejših računalnikih. Manjša velikost bi prinesla poleg tega še prihranek pri energiji, saj bi takšen molekularni računalnik potrošil precej manj energije. Te očitne prednosti, ki so razvidne iz teoretičnih raziskav, so spodbudile raziskovalce, da so se lotili nekaterih osnovnih raziskav. V laboratorijih Genexa, mladega pojetja, ki je bilo ustanovljeno po silovitem in nenadnem prodoru genetskega inženiringa v prakso, nekaj znanstvenikov išče najbolj primerne organske molekule za biočip. Še posebno zanimiv se jim zdi hemoglobin, torej beljakovina, ki se nahaja v človeški krvi. Molekule te beljakovine izpolnjujejo bistveno zahtevo za uporabnost v računalniških sistemih. Nahajajo se namreč v dveh stanjih, z vezanim atomom kisika ali brez njega. Ta dvojnost v obliki je kot nalašč za binarni računalniški jezik. Seveda strokovnjaki ne mislijo, da bodo uporabili za izdelavo biočipa kar hemoglobin, temveč jim bo ta naravna beljakovina pomagala pri oblikovanju še primernejše organske molekule. Ko bodo zlomili ta trdi oreh, jih bo čakalo še veliko drugega dela. Verjetno bodo morali najti še primerne prevodne molekule, ki bodo omogočile vez med električnimi kontakti in molekulami v biočipu, saj je nanje nemogoče direktno pritakniti električne stike, so pač mnogo mnogo premajhne. Vezno verigo bi sestavljale prevodne molekule, ki bi bile vse večje in večje. Tilko bi od malih prišli do zadosti velikih, na katere bi priključili kovinske vezi m pr; ko njih lahko speljali elektn tok v miniaturno osrčje mikr C1Pporeteini kot bodoče gradivo za računalniške elemente so z znanstvenike zanimivi še zara ene njihove lastnosti. Imajo v liko sposobnost povezave, pogledamo preprosti virus, predstavlja v bistvu samo g sko snov, ovito v beljakovi plašč, opazimo izredno spos nost teh sestavov. V labora jih so jih razcepili in nato po vice „vrgli” skupaj. BelJa ° ske molekule so se lepo po le in se strnile v cel plašč. Če bo mogoče pnd*®® uporabiti tudi to lastnost J kovin, potem bomo morda koč imeli računalnike, bodo sami dograjevali do ca. Človek bo izdelal g okvire, ga programiral, me ko bo računalnik svojo no jost gradil in sestavljal iz do ljenih delov kar sam. je Prenekatera zadeva, ki ^ nam je zdela nemogoča, se J znanosti že uresničila. Za* J ne bilo tako tudi z mole nimi računalniki? Več je stvari, ki dajejo upanj3, takih, ki upanja zanikujejo. (Vir: Dise°ver) Odsotnost dokaza ni dokaz odsotnosti c saG0 Ljubezen ne ve ničesar sramu. ^ jpESSE Vsa človeška kultura je pr^ zaprav samo zarodek za ne nedoseženega. ^ Korenine naših popačenih medsebojnih odnosov so pog sto v našem neiskrenem odn do sebe, v našem notranje neredlL v grmič Najstarejše je tisto, česar ne poznamo. ^ Ne moreš ljubiti stvari, kHe F M. DOSTOJEVSKI Najmodrejši je tisti, ki j spoznal, da je njegova mo VOtelnič' i PLATON Otrokom rastejo prsi Kaj povzroča rast prsi dveletnim deklicam v PortoriLJ-— Meso in mleko ali prah v delovnih haljah? Rast prši pri deklicah, starih komaj pol leta, je redek pojav, zato so zdravniki iz Portorika toliko bolj zaskrbljeni, saj so v zadnjih letih imeli že preko 700 primerov prezgodnjega spolnega dozorevanja, večinoma pri otrocih, starih manj kot dve leti. Veliko preveč, kot bi bilo običajno, je tudi primerov, ko sedemletne deklice že dobe menstruacijo in nasploh dajejo videz spolno dozorelih deklet. „Nekaj je narobe," pravijo strokovnjaki, „razvoj otrok je pospešen, in to ne samo telesni." Ko iščejo vzroke za ta pojav, se portoriškf zdravniki z velikim sumničenjem ozirajo na prehrano, predvsem na goveje in perutninsko meso ter na mleko. Rejci živine in perutnine v želji po hitrejši in večji prireji uporabljajo za krmljenje nedovoljene dodatke, kot so estrogen in njemu podobne snovi, ter celo dietilstilbestrol, ki ga je znanost obsodila, da je rakotvoren. Uživanje hrane iz tako krmljenih živali naj bi povzročalo rast prsi in pojav znamenj spolnega dozorevanja pri otrocih. Zdravniki so svoj sum potrdili že s tem, da so dosegli lepe uspehe pri zdravljenju, ko so otrokom prepovedali uživati sporno hrano. - ^ Portoriški problem n* Pr'?ne vrste. Pred časom so p° pojave opazili v Italij1 1 ,• Bližnjem vzhodu, kjer so> odkrili krivce: mleko in .g krav, ki so dobivale do dietilstilbestrola. - V Še en možen vzrok JP to-Portoriku so farmacevtske ^ Sedemletna deklica nikak ne po videzu. varne, ki izdelajo 90 odst' !S K tjui_ S P e L A V K A r A R /j 1 K R €. V A o /K z A / ■ A £ AJ C i M 5 K 1 or & 0 N i KS? O T O K or a* %. f L e 3 .J A S A or K e P A k A r 2S& T T TO« 3 2 e L € » "SS! f R A Z b 0 V i D fa A L K A' V"B*. 1 v A el s A L C 1 .S O P 0 L u R A L N l K R. S R A str 6- mi tfubezen na eni oni okrutnost in m drugi fl-an' Ponižanje, potem je bolje Zlve‘i brez ljubezni H. HESSE °Snju oči se kujejo Kupi-u°ve puščice. H. de BALZAC Prava sreča je darovanje. M. SELIMO VIC VRSTA KONJ- DLAKE 3RAVA| DL VEČA- NJE GR. ČRKA AM. DRŽAVA MAJHB BOGINJ , MODRO" REP STI VRAG DL REDKEJŠE M.IME DELEC ŽENSK? Z GRIČ« m RASTUNfr KRAJ NA DO LENJ. Glas- bilo LAKOTA RIM.PO' ZDRAV % STRUP BULDO ŽER ZGODNJf SADJE PREB VALI« D L ZEMLJA) PUJS K •vaZTl7 ■■a HI OSNOVA ORG Barvil ČIMČ8C/ Mii RUS. Z.IMF HLOD GL.M. JEMBJA ATL. KLUB Nil ... TMOSTI PRfTlSl D L GR. OTOK DL VAŠA ZGODBA I In hromi bodo shodili Še bolj drzni so poskusi strokovnjakov J. Petroskyja in R. Lazglarja. Poskušata izdelati elektronsko protezo, ki bo omogočila hromim hoditi. Sedanja naprava paraliziranim dopušča dviganje uteži in vožnjo na mestu stoječega kolesa, te vaje pa krepijo paralizirane mišice, ki tako postajajo sposobne nositi telo in hoditi, seveda ob pomoči računalniške naprave, ki pošilja potrebne stimulacijske impulze mišičevju. Paraliza zaradi poškodb hrbtenjače ni več brezupen primer - Nova zdravila in elektronske proteze Ljudje, ki" so utrpeli hujše poškodbe hrbtenice in hrbten-,ce’.so bili do konca življenja sojeni na invalidski voziček, J več jim zdravniki niso mogli 8° to vi ti. Sčasoma pa se je ekaj strokovnjakov začelo spo-Padati z brezupnostjo takšnih kv Akrili so dva načina, ®k° premagati ohromelost za-. 1 poškodb hrbtenjače: s tako imenovanimi bypassi, ki obi-eJ0 poškodbo in prenašajo pogone živčne signale v sicer Mravo mišičevje udov, in z novimi zdravili, ki preprečujejo •Hmkanie poškodovane hrbten-j“ce- Nekaj upanja je celo, da o v bodočnosti mogoče poškodovano tkivo hrbtenjačnih '-'Vcev obnoviti. „ tragika paraliz zaradi po-kodb hrbtenjače je prav v tem, a ima bolnik zdrave ude, pa vendar jih ne more uporabljati, er j« glavni vod, ki prenaša poročila iz možganskih središč mišičevje udov in organov Prekinjen s poškodbo. Ta vod je * tenjača, splet živčnih vla-„1 j'. posebno hude so po-šV^aCe’ kadar se močno po-t . uJe tisti del hrbtenjače, ki d: e v vmtnih vretencih; posle-nna takšnih poškodb je lahko gina paraliza rok, nog, Škrvtu revesja in mehurja. Podeli, hrbtenjače v prsnem j7o, P°vzroči le paralizo nog in p spolnih funkcij, Va,„i Pokusi na živalih razisko- nairazi?A ^0’ da Je m°g°če z ma c- j^mi zdravili oziro- šknHK°ymi Preprečiti hujše po- zaraH-6 hrbtenjače, ki nastanejo slahe' P^dtue poškodbe in pre- horm pr.ekrvavljenosti. Nekateri žali e*°ni-S0 Presenetljivo izbolj- terim 3 P°skusnih živali, ka- Vaii , s.° namenoma poškodo- neta- *^henjačo. Živali so čez ob i fhnov shodile, čeprav bi zdra„i- - h poškodbah brez Dar.,]-Jenja s hormoni ostale vaiCp Zlrane- Po mnenju razisko- PrišU -S° s Poskusi na živalih uBotn„7f do tako zanesljivih mogočl k bo nova zdravila pri ljudeh uporabiti tudi v ^dar.Pa so uspehi največji ■Hov v računalniških siste-1 _ stimulirajo paralizirane Potresni soj Razlaga skrivnostnih sojev, ki spremljajo hude potrese Bolnica s hromimi nogami vozi kolo. Na sliki se lepo vidijo elektrode na mišicah. Ko bodo zdaj še nerodne elektrode, transmiterji in ostalo, kar sodi k elektronskim protezam, manj vidni in vsajeni v telo, bodo hromi zaživeli čisto novo življenje. MiM ' (Vir: Newsweek) Janez Trdina Že dolgo ljudje govore, da se med velikimi potresi na nebu prižigajo skrivnostni soji, vendar so prvi znanstveni dokazi, da gre za resnično dogajanje, stari dobrih 20 let. Leta 1960 so japonski znanstveniki fotografirali prve skrivnostne odbleske med potresom. A vse do danes smo morali čakati na dobro razlago tega pojava. Gre za električna praznjenja, ki jih povzroča močno električno polje, torej za podoben pojav, kot je sloviti mrzli ogenj sv. Elma, ki so ga večkrat videli mornarji na jabmorih med nevihtami. Kot meni geolog in geofizik James Byerlee s sodelavci, se med velikimi potresi podzemna voda zaradi trenja segreje in shlapi iz sklanih gmot, zaradi česar postanejo prvovrsten izolator. Sproščeni elektroni se zgnetejo znotraj takšnih izoliranih območij in tako stvorijo močno električno polje, v katerem vsak ion iz ozračja izgubo foton. To je v osnovi dogajanje, ki se našim očem kaže kot vidna svetloba, soj ali pob liska vanj e. Pošastna luč nad tresočo se zemljo je torej nekaj naravnega. Do slik brez fleša Kodak se je v zgodovino fotografije zapisal z nekaj pomembnimi izumi, ko so fotografiranje približali najširšim množicam. Vse od leta 1900, ko so možje pri Kodaku poslali na tržišče t.i. boksovko, pa do začetka letošnjega leta, ko se je na tržišču pojavila kamera s filmom v obliki diska, je Kodak utiral nove poti v svet fotografije, predvsem za, amaterje. Pred kratkim je med svoje izume postavil še enega — super občutljiv barvni film. Novi film za barvne negative, iz katerih delajo barvne fotografije v Kodakovih laboratorjijih, lahko jih pa amaterji tudi sami razvijajo, ima občutljivost 1.000 ASA oziroma 31 DIN. Tako je stopil na najvišje mesto med barvnimi negativnimi filmi v svetu. Tako občutljiv film naj bi omogočil, fotografiranje brez bliskavice, torej še poenostavil fotografiranje. Za tem navidezno enostavnim izumom se skriva revolucionarna tehnologija obdelave filmske emulzije. Da so posnetki dovolj ostri in nezrnati, so dosegli tako, da so spremenili obliko za svetlobo občutljivih kristalčkov. Kar je čez mero, ni dobro. J. TRDINA Prihodnosti ni mogoče graditi na neresnici o sedanjosti in preteklosti V R US Dušimo sc v lastni civilizaciji J. JAVORŠEK S I S * N 5 ■S NOČNI „IZLET” MOJEGA MOŽA Slonim ob oknu ter gledam na prazno ulico. Nenavadno mirna je, če jo primerjam z dnevnim truščem, čeprav je ura šele deset zvečer. Dušana še ni domov. Na žalost me vedno skrbi, če se zamudi, vidim strahove tudi tam, kjer jih ni. Vsak moški si privošči včasih večer s prijatelji, se tolažim. Obenem pa vem, da Dušan ni tak. Ne zato, ker ne bi hotel, temveč preprosto zato, ker mu vedno pripravim pravi pekel, kadar se vrne domov samo za spoznanje kasneje, kot je obljubil. Le redkokdaj se zavem, da strune ne smem napeti preveč; a ne morem pomagati. Popoldne je klical iz službe. Rahlo natreskan je bil; takoj sem ga spoznala po glasu. Kadar je natreskan, govori z menoj nčnavadno ljubeznivo. „Ljubica, zvečer te pridem čakat. V redu? “ „Ne!“ sem zavpila v slušalko," pojdi domov in se prespi! Zjutraj morava na pot, si pozabil? “ Potem je klical še enkrat, čez dobro uro. V njegovem glasu je bilo še za trohico več ponižnosti, kar pa ni pomenilo, d se je vdal mojim željam, temveč da ga je za korajžo spil še kozarček na poti proti domu. ,,Si zmešan, da boš sedel v avto v takem stanju? “ sem rekla. Tokrat nisem vpila, temveč sem se oglasila z mirnim, nevarno mirnim glasom, kar je pomenilo, da bom vsak trenutek izgubila živce. Predobro je poznal ta ton, zato je takoj rekel: „Dpbro, te bom počakal doma." Nisem utegnila reči niti besedice več, kajti preden sem zajela sapo, je odložil slušalko. Zvečer ga seveda ni bilo. Skuhala sem večerjo, spravila spat Nuško ter se prisilila, da sem ostala mirna. Hodila sem po stanovanju, ki je bilo brez njega strahovito tiho in prazno. Nuška je spala, rahlo je stiskala k sebi velikega plišastega medvedka in nekaj mrmrala v sanjah. Kako nenavadno mu je podobna! Enake črne lase, zvite v rahle kodrčke, enake poteze obraza, enako trmasto ukrivljene ustnice. Tiho sem zaprla vrata, da je ne bi zbudila.. Ulica je bila še bolj pusta kot zvečer. Prisluškovala sem korakom, neubranemu petju nekoga, ki je pregloboko pogledal v kozarec. Pomislim na leta, ki so minila. Lepo sva se razumela, posebno, odkar se je rodila Nuška. Tako sva navezana nanjo in drug na drugega, da bi si težko predstavljala življenje brez obeh. Ne morem si razložiti, kaj se je zgodilo zadnje mesece, da se kar naprej prepirava. To niso več malenkostni prepiri, ki sva jih včasih poravnala s poljubi, preden sva zaspala. Zasačim se, da ga po teh prepirih sovražim, njegova bližina mi postaja neznosna, komaj čakam, da odide v službo. On pa vse bolj išče izgovore, da lahko ostaja dalj časa v službi ali na službeni poti. Spet me pograbi bes. Še enkrat pogledam k Nuški. Mirno spi. Nato se v trenutku odločim: vzela bom avto in pogledala k vsem njegovim prijateljem ter tudi v zadnje beznice, kamor mislim, da bi se lahko zatekel. Oblečem se, zaklenem stanovanje ter tiho stečem po stopnicah. Zunaj me sprejme hladen jutranji zrak. Stresem se, preden se mi posreči odkleniti avto. Nisem pretirano dobra voznica, čeprav imam ^ že dolgo časa izpit. Toda strah za moža je hujši kot strah pred ^ vožnjo. S Sedem za volan ter vžgem motor. Nekam čuden zvok ima. ,,Morda ^ je pokvarjen? “ pomislim. Nato mi prodre do zavesti, da to ni motor, ^ da to čudno brnenje spominja na smrčanje. Prestrašena se obrnem: ^ na zadnjih sedežih pod odejo mirno spi Dušan, izpod odeje mu 2 gledajo samo svetli, skuštrani lasje. 2 MARINA I VASA V e Črtke in povesti DVANAJST LASTNOSTI Za pik • ’ potrebni signali škodboanjA obidf->° (bypass) p°-ie ' J^rner>škim zdravnikom f ze usek' ro«skinii •RIduI i ,iaHiavaiT mmetf6;, nastaiaj° pri gibanju rok p v.ratu> na mišičevje Dom«xarabz'ran* bolniki so s vladai; J° teb naprav toliko oblimi i!u,er hrome roke» da so z se ilr pobirali predmete, r*robna”in fa °Pravljali dmga vila manj zahtevna opra- uspelo z ustreznimi elek-napravami prenesti ratT™’ ki Sa mora podpi-sv',V±da’ 'e vl“čuga, ki °)ega posla. ne zna Včasi so prav globoko zdihnili, enkrat se razjokali, ali grajali in zmerjali me niso nikoli. Enkrat greva v zidanico njihovega brata pokušat mošt. Tudi drugih znancev seje bilo dokaj zbralo, mladih in starih. Ujček nam napravi dobro južino in veli: .Najbolj prav se mi zdi, da se usedemo tako, da pride skupaj to, kar se ljubi ali se je ljubilo vsaj nekdaj: stari k starim, mladi k mladim, možje k ženam, fantje k ljubicam. Midva z Nežo — mojo materjo — ostaneva zase, ker sva vdovca.' Ujček je dobro poznal svoje goste in je posadil mladino prav tako, kakor si je sama želela. Nazadnje pogleda mene in Rončevo Katrico, se nasmeja in pravi: ,Ni drugače, vidva morata sedeti skupaj. Kolikor vem, vaju še nobeden ni vklenjen. Poskusita; vesel bom, če naredita prijaznost v mojem hramu.' V hramu smo ostali in se veselili, kakor je navada, do kasne noči. Dokler so mi oče živeli, bog ne zadeni, da bi se bil menil s kako žensko. Pravzaprav sem se jih bal tudi sam. Sosebno mladim, lepim dekletom nisem mogel pogledati v oči. Držal sem se pri njih kakor štor, zijal sem v tla in najrajši molčal, če me je katera kaj vprašala, sem odgovarjal, kakor bi otrobe vezal. Sedeč pri Katrici, oziraje se ji v čedni obražček, pijoč kupico za kupico, sem se prvikrat, kar pomnim, nekako ugrel in oživil- Jezik se mi je odvezal in tekel še skoraj bolj hitro kakor njej. Dobro sem zapazil, kako so se nama moja mati muzali. Precej drugi dan mi reko: ,Kaj, če bi šel ti Katro snubit? Meni se zdi, da je bratova beseda nekaj pomenila.’ — Jaz se prestrašim in ne rečem ne besede. Za snubača še nisem bil dozorel. Minilo je poldrugo leto. S Katrico sva govorila vsako nedeljo in tudi ob drugih prilikah, ali nikakor ji nisem mogel povedati, da jo imam rad. Močno na me je skrbelo, da se ji ne bi zameril. Ljubezen me je res poboljšala, da se nisem več klatil tako zmerom brez dela. Pijančeval sem še dosti, ali le bolj skrivaj in nikoli ne vso noč ali več dni zaporedoma kakor prej. Mati me primejo: .Urban, če te je sram in strah, da bi šel sam snubit, pojdem pa jaz sama. S Katrino materjo se poznava, mislim, da se bomo kmalu pogodili.' Jaz, ves vesel, prosim mater, naj gredo. Še zdaj vem, kako sem se bal, da se jim ne bi posrečilo. Katrica se je obnašala proti meni prav prijazno, ali ne tako, da bi se bil mogel nadejati kake ljubezni. Mati so prišli domov šele zvečer;držali so se na smeh. To je bilo dobro znamenje. Dejali so mi: ,Jutri pojdi k Rončevim, da se pomenite. Vsi so se jako čudili, zakaj pošiljaš mene. To sem nekako čutila, da se te ne branijo. To so pač vedeli, da si preveč postopal, ali zdaj mislijo, da si se ves predrugačil. Mati mi je povedala, da te je Katrica vselej zagovarjala, če so te drugi grajali. Če se ne motim, si ji všeč. Ali veš, če jo dobiš, boš moral biti res bolj pameten. Moral se boš držati bolj doma kakor doslej. Včasi jo le popelji na kak poliček, da te bo rajši imela. Fantovanje pa bo moralo nehati. Jaz prav zelo želim, da se oženiš. Ostarela sem že, hiša potrebuje bolj čvrste podpore, kakor so moje roke. Če pa misliš ti zanaprej okrog rojiti, je pa stokrat bolje, da ostaneš samec. To leto si se precej umiril, ali to še ni dosti. Če se oženiš, se boš moral prijeti gospodarstva, delati, paziti, varčevati.' In takih reči so mi mati še veliko napridigali, ali njihova beseda bi bila malo izdala, da me ni ukrotila Katrica. Rončevi so me sprejeli prijazno. Ker so bili skoraj vse že mati opravili, mi ni bilo treba dosti nagovarjati in prositi. Svatovali smo po stari šegi tri dni in noči. Za ženina, ki ima četrt kmetije, je to preveč. Morali smo načeti Katrično doto. Prinesla mi je sto petdeset goldinarjev. To se vam zdi malo, kajne? Jaz pa vam pravim, da je bil pred petdesetimi leti to lep denar. Dobilo se je zanj več kakor zdaj za štiri sto goldinarjev. Tako, vidite, sem se oženil. Zdaj pride na vrsto tistih dvanajst lastnosti, katere je omenil krmčar Jože in se je prikupila z njimi Katrica za celo življenje mojemu srcu. Prva. Priljubila mi je domačo hišo. Komaj so se svatje razšli, je sedla k meni in rekla: ,Urbanček! Nekaj bi te precej zdaj prosila; upam, da se ti bo videlo pametno in boš rad ubogal. V vaši hiši, vem, da se da živeti. Prostorna je dovolj, ima vse potrebne shrambe, orodje in vso pripravo. Ali nekoliko jo bova vendarle morala očediti. V kuhinji bo treba prebiti okence, da bo svetla. Jaz bi rada snažno kuhala. Jed ne diši, če je zmešana z muhami in drugim mrčesom.'Ještrleh se nahaja po kmečkih hišah skoraj sploh v tem kraju. Drugje so se ga že močno znebili. Moj oče, rojen Gorenjec, ga ne morejo videti, pri nas so ga hitro odpravili in prav hvaležni smo jim za to. Ti ne veš, kako bolj prijetno se prebiva v hiši z lesenim podom. Dajva napraviti še midva takega! Pač, sam vidiš, da ni več za rabo. Mora se postaviti nova, trdnejša in lepša. Naj ti ne bo žal za krajcarje, katere bo več stala dobra in lična peč od slabe in grde. Pri vas žgete leseno luč, zato so stene vse okajene. Napraviva si rajši lampico. Laneno olje ne velja bogvekaj, gori pa svetleje od trsk. Zid bo ostal lepo bel in kašljalo se tudi ne bo toliko. Dim dela tvoji materi veliko nadlego; paziti morava na njeno zdravje. V kot bom obesila svojega pozlačenega Kristusa. Na obe strani pa naj pride nekoliko novih podob. V mestu se dobivajo kaj lepe in prav dober kup. Vaše so že tako potemnele, da se svetniki več ne poznajo. Take pošati je grdo videti v krščanski hiši. R. HEINLEIN INTERVJU I * r i 2 r novembra bodo postopoma novi umik uvedli še v večini drugih delovnih organizacij, ki imajo opravka s strankami in celo v združenem delu. Na zadnjem zasedanju zbora združenega dela 27. oktobra je bil v občini imenovan tudi koordinacijski odbor, ki bo sproti spremljal in pomagal reševati raznotere težave, katerim se najbrže ne bo moč ogniti. Odbor vodi članica izvršnega sveta dipl. pravnica Marjeta Potrč, ki je odgovorila na nekaj vprašanj: Maijeta Potrč: „Posebno potrebno je, da čimprej izpolnimo in vrnemo anketo.' * - Nova občinska odredba o premiku delovnega časa velja samo za občinske urade, kaj pa ostali? „Po tej odredbi so dolžne deiovni čas uskladiti z novim urnikom vse delovne skupnosti in samoupravne organizacije in institucije, ki opravljajo posle z javnimi pooblastili, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Sem sodijo sodišče in tožilstvo, pravobranilstvo, sodišče združenega dela, pravobranilstvo samoupravljanja, inšpekcijske službe, sodniki za prekrške itd. Ti se morajo prilagoditi odredbi, medtem pa je skupščina sprejela še priporočilo za celotno združeno delo v občini, naj se skuša vključiti v novi urnik." - Kot je bilo rečeno, novi delovni čas v občinskih uradih ni isto kot uradne ure za stranke. Kako je s tem? sprejemajo stranke do 17.30, medtem ko traja delovnik pol ure dlje. Malce drugače poslujejo po novem le v občinskem referatu za promet in matična služba. Ti imajo zaradi narave dela več uradnih ur za stranke." - Posebej ste v priporočilu združenem delu navedli, naj podaljšan delovnik uvedejo po možnosti vsi ob sredah - zakaj? „Predvsem gre za organizacijo otroškega varstva in podaljšano delo v teh ustanovah in v šolah, ter pri zasebnih varuškah. Laže je en sam dan v tednu - predvsem pa z manj dodatnimi stroški, ki se jim ne bo moč ogniti -organizirati otroško varstvo, podaljšano bivanje v šolah in tudi prevoze." - Ali velja priporočilo o premiku delovnega časa tudi za gostince, trgovine in podobne delovne organizacije? „Ti in pa storitvene dejavnosti naj bi svoj delovni čas usklajevali po dogovoru s potrošniškimi sveti. Vsekakor bodo morali le-ti bolj zaživeti kot doslej." - Mar bo delovna organizacija Gorjanci sposobna na hitro spremeniti vozne rede in organizirati prevoze za vse interesente? ..Poslovodni delavci .Gorjan- SLAVJE V AJDOVCU - Okrasitev, številni krajani in mladina so v soboto, 30. oktobra, v suhokranjskem Ajdovcu pripomogli k slovesnemu vzdušju ob otvoritvi nove poslovne stavbe in odkritju spominske plošče. (Foto: R. Bačer) Ajdovec: dočakali veliki dan Nova, sodobna zadružna trgovina, zbiralnica mleka in prostor za gasilce, to je svečano odprtega družbenega objekta, prvega v tej vasi v vsem povojnem času del Velike zaloge nedokončanih proizvodov V IMV zaradi pomanjkanja materiala ob 30103 delovne ure _________________ V odročni suhokrajinski vasi Ajdovec so imeli 30. oktobra slavje, ki ga bodo vaščani pomnili. V okviru praznovanj za letošnji občinski praznik je bila odprta poslovna stavba, na njej pa so odkrili tudi ploščo 4 padlim članom rajonskega odbora OF Mirna peč. cev' so nam zagotovili, da bodo ^ v primeru, če bo vsaj 1000 delavcev pričelo delati ob 8. uri, zagotovili primeren prevoz za vse, ki bodo prihajali na delo med 6. in 8. uro. V tovarnah z dvoizmenskim delom bo seveda premik delovnega časa krajši." Kaj se vam zdi še posebej pomembno poudariti ob tej novosti, ki bo bistveno spremenila vsakdanjik delovnih ljudi? »Mnogim težavam se bomo lahko ognili, če bodo v združenem delu takoj izpolnili anketo, ki jo je razposlal komite za urbanizem in s katero bomo ugotavljali, koliko delavcev se ob določenem času vozi na posameznih relacijah in s kakšnim prevoznim sredstvom. Čim prej bomo imeli podatke, tem prej bo možno javne prevoze zadovoljivo organizirati." V vasi je bila sicer tudi doslej skromna zadružna .»trgovina, vendar nesodobna, slabo založena in brez reprodukcijskega materiala. V novem lokalu imajo občani na voljo razne prehrambene in gospodinjske predmete, najpotrebnejši tekstil in tudi reprodukcijski material, ki ga kmetovalci potrebujejo. Zraven se lahko okrepčajo, poleg pa je tudi sodobno urejen prostor za zbiralnico mleka. mesto Lojze Ratajc in Boris Škedelj, predsednik občinske konference SZDL, v imenu domačinov pa France Brulc, predsednik sveta krajevne skupnosti Žužemberk. Na novi stavbi so ob tej priložnosti svečano odkrili spo- minsko ploščo, na kateri so navedena imena štirih padlih članov rajonskega odbora OF Mirna peč. Ploščo je odkril Franec Somrak, takratni sekretar rajonskega odbora OF. Objekt so začeli graditi že pred leti in je bil do tretje faze pred dvema letoma gotov. Občani so precej pomagali s prostovoljnim delom, 5 milijonov din pa je prispevala kmetijska zadruga. Manj, kot so pričakovali V spodnjem delu stavbe, ki je bil tokrat odprt, imajo svoj prostor še gasilci. Le-ti so doslej svoje orodje in opremo shranjevali v najemni zasebni kleti. Gornje nadstropje pa vaščani in društva še urejajo. Tu bo sodobna dvorana s pripadajočimi prostori, da bo kulturno in družabno življenje Ajdovca z okolico lahko zaživelo. Dela bodo v kratkem končana. A;iketa je pokazala, da v dveh mestnih krajevnih skupnostih potrebuje pomoč in nego na domu vsega 12 občanov R. BAČER ^ Ob otvoritvi, ki so ji poleg številnih krajanov prisostvovali tudi mladi mirnopeški pohodniki, šolarji ter predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja in zadruge, so govorili direktor KZ Novo Na široko o javnih prevozih Pred uvedbo zimskega delovnega časa je v združenem delu največ pomislekov glede prevozov — Zbor združenega dela je za 3 delovne organizacije ukinil ukrepe družbenega varstva 2/. oktobra so delegati zbora združenega dela novomeške občinske skupščine med sicer pomembnimi točkami duevnega reda kot dodatno obravnavali spremembo delovnega časa, prav ta pa je sprožila vrsto razprav in pripomb delegacij, češ da mestni in primestni promet že v zdajšnjih razmerah ne ustrezata. Odgovor je bil dan takoj. Delegacije tovarne Krka in Iskre pa tudi Laboda so imele vrsto pripomb o organizaciji avtobusnega prometa, ki ga opravlja podjetje „Goijanci“. Pritoževali so se, da ob prenatrpanih avtobusih mnogi potniki ostajajo 'na cesti. Pri Labodu so izračunali, da jih na ta račun vsak dan 10 manjka. Krkaši so predlagali uvedbo nekaterih novih prog za delavske prevoze, kot tudi sodelovanje s šolskimi prevozi, kjer avtobusi vozijo nepolno zasedeni, krajani pa morajo čakati redne avtobusne zveze. Ob vrsti predlogov in pripomb je delegatom nemudoma dajal pojasnila Marjan Smrke, direktor tozda Avtobusni promet Gorjanci. Očitno je, da ob precej izrabljenem avtobusnem voznem parku, kije brez rezervnih delov, in s prometnim režimom, ki je v Novem mestu nemogoč, ni možno izpred vsake tovarne odpeljati takrat, ko bi želeli. Dogovarjanje o omilitvi tovrstnih težav pa traja že od leta 1980. Na tem zasedanju je zbor združenega dela sprejel tudi sklep o odpravi začasnih ukrepov družbenega varstva, sprejetih 30. junija letos, ki zadevajo Komunalo Novo mesto, tozd Skladišča in delovno skupnost stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, ker so za osebne dohodke dotlej več izplačali, kot bi jim šlo. Ugotovljeno je, da so navedeni delovni kolektivi do tričetrtletja poračunali, kar so glede na dogovor prej dobili preveč, medtem pa začasni ukrepi še veljajo za SGP Pionir, kjer poračun še ni opravljen. Skrb za občane, stare nad 65 let, se očitno v novomeški občini ne kaže samo enkrat na leto, ko po krajevnih skupnostih organizirajo srečanje s starostniki. Letos so v Centru za socialno delo izvedli tudi anketo z obiski na domu pri občanih, starih nad 65 let, v krajevni skupnosti Center in Kan-dija-Grm. Skupno sta bila anketirana 302 občana, pri katerih so ugotavljali, kako živijo, ali potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, pri negi, in podobno. Analiza je pokazala, da je v teh dveh osrednjih mestnih območjih kar 109 občanov starih od 64 do 75 let, da je 70 ljudi starih blizu 80 let, med 80. in 90. letom starosti je 19 krajanov, nad 90 let pa imajo samo 4. Od teh je samskih 42, poročenih 141, ovdovelih 112, razvezanih 7 občanov. Med anketiranimi ostarelimi je 249 upokojencev, 37 je gospodinj, 3 imajo kmečko pokojnino, 3 prejemajo denarno družbeno pomoč, 1 je čelo še zaposlen. Tako imajo vsi zagotovljena osnovna sredstva za preživljanje. Huje je, kar zadeva počutje in osamelost, saj 77 anketiranih nima otrok, 225 pa jih ima otroke in več kot polovica teh skrbi za starše. Kar 97 ostarelih živi samih, s tujimi ljudmi 3, s sorodniki 20, z otroki 65 in z zakoncem 118 starejših ljudi. Ugotovljeno je bilo, da potrebuje pomoč pri negi in oskrbi samo 12 ostarelih, od teh jih ima že 9 urejeno pomoč preko svojcev, 3 pa za zdaj plačujejo pomoč tuji osebi. Pričakovali so, da bo število pomoči potrebnih znatno večje, pač pa je veliko anketiranih izrazilo željo po pomoči pri pranju, pripravi kurjave, nabavi prehrane le nekajkrat na mesec. Prav v teip je torišče dela za organizacije, ki v svoje programe vključujejo skrb za ostarele, od Društva upokojencev do RK, patronažne službe itd. Strokovna služba Centra za socialno delo meni, da bi morale krajevne skupnosti imeti točno evidenco nad ostarelimi ljudmi, ta spisek pa naj bi dostavili patronažni službi, pri kateri naj bi bila ekipa za strokovno pomoč na domu. Ker pa prenekateri oskrbovanci potrebujejo pomoč pri pranju, pripravi hrane in vzdrževanju osebne higiene, naj bi v Domu starejših občanov organizirali dnevni oddelek. Svojci bi lahko ob odhodu na delo starejše odpeljali v dom, popoldne pa bi prišli ponje. Prav tako bi veljalo razmisliti o razvažanju hran'e iz Doma starejših občanov starostnikom po domovih. R. B. Pomanjkanje raznovrstnih n>a terialov. in delov je bilo edini krivec, da je septembrska izvodnja avtomobilov v L spet v večini ostala nedokonca na. Od planiranih 22311 voz R -4 je bilo izdelanih sicer 21115, toda h kupcu je sl° lahko le 86,6 odst. vseh izdelanih, medtem ko je 2576 voz ostalo nedokončanih. Pri ten J celo nad 1500 vozil izvozni* modelov. . Tudi v proizvodnji R-H> J 3-odstotni zaostanek za pian0IT^ v nedokončani proizvodnji pa J ostalo 68 teh vozil. Težave proizvodnji avtomobilov se z' radi pomanjkanja materialov n kažejo le v tem, da vozila oStala jo nekompletirana, ampak tudi tem, da so na proizvodni linij izdelali vsega 8,1 odst. komple nih vozil, vsa druga pa so mor-naknadno voziti h traku m s bile izgubljene 30.103 delovn ure. To pa pomeni toliko časa, da bi lahko medtem v rediu montaži poslali iz proizvodnje 1718 vozil. V proizvodnji prikolic pra' tako štejejo spremembe za enega najslabših mesecev. V prodajo je šlo le 932 prikolic ali samo 36,4 odstotke planirane proizvodnje-Konec septembra je bilo v *e ._ končani proizvodnji 1518 pri’ kolic, od teh jih je 273 namenjenih domačemu trgu. radi pomanjkanja vezanih P105 - predvsem le teh, manjkalo p je tudi umivalnikov, tekstila »n zavese in prevleke, avtoplascev, pohištvenih vrat itd. - se m bu moč ogniti velikim zastojem proizvodnji. Razporejali so de lavce na druga dela, nekatere p poslali na redni dopust OSVETLJENO Z VSEH STRANI Kakšna je zakonodaja na P0^0^ ju kmetijstva, kako je ta uveljavljen in kakšna je na drugi strani domača praksa, je lepo in obširno prikazan v poročilu za nedavno zaseda j novomeške občinske skupščine, pa bi morali k-iskanju najbolj™ možnosti za spremembo razmer p spevati svoje predloge zlasti km® J zadružniki, zadruga in kmetijs** zemljiška skupnost poleg sekcij za kmetijstvo pri SZDL, bo gradivo Predlogi sklepov javm razpravi. ..v—D-bodo še enkrat pred delegati, po pa mora slediti akcija. -^na . razprav o kmetijstvu tudi dos bilo malo. Novomeška kronika Črpalkarji si oddahnejo Odkar so uvedeni bencinski boni pred črpalkami, niti dva ne čakata v vrsti na gorivo, Pako si lahko prodajalci goriv oddahnejo po napornih dveh tednih, ko so od zore do noči trdo delali. Tudi dokaz, da so si lastniki motornih vozil napolnili bencinske tanke in zdaj še nimajo kam bencina točiti. križišča - gre za Zagrebško':esto da so stanu*" AKUPUNKTURA 1 JUTRI SLAVJE V ISKRI 5. novembra ob 12. uri bo v Iskrini tovarni - tozd napajalnih naprav v Bršljinu slovesnost v počastitev 20-letnice dela tovarne. Hkrati bo otvoritev novih proizvodnih zmogljivosti, vse do 15. ure pa bodo tovarniška vrata odprta za ogled občanom. Prireditve v Iskri sodijo v program praznovanj za letošnji občinski praznik. Ob informaciji na nedavni skupščini novomeške zdravstvene skupnosti, da so v Zdravstvenem domu Novo mesto začeli izvajati akupunkturo (uporabnik bo to storitev v celoti plačal sam), je eden od delegatov hudomušno pripomnil, da »kogar premalo zbadajo, naj se gre še malo”. PREVEC MEČKAJO V Straži so spomladi začeli delati pločnike v dolžini 600 metrov, vendar dela še niso končana: O že kar neverjetnem zavlačevanju izvajalca del so (kot o primeru slabega poslovanja) spregovorili tudi na zasedanju delegatov zbora združenega dola. Ali bo kaj zaleglo? NOVI LOKAL V nekdanjem butiku Bože Podrgajsove tik Ceste komandanta Staneta pospešeno urejajo lokal za optično obrt družbenega sektorja. Tako bosta dva lokala iste stroke drug tik drugega. je tunu jamasta, u« — .zp0r tega predela ob vsakem nah stavljeni javni kopeli. Marsika ■ že prišel domov zares moker v glave do pete. PESEK NA POKOPALIŠČU - Mnogim, ki imajo . ze[0 na ločenskem pokopališču,, j . ustreženo, odkar pogrebna slu? kraju samem prodaja pesek. i pred Dnevom mrtvih, so - - ■ veliko dela, ™ gi tovorili pesek od datev in so mnogi . TA TEDEN TRIJE PAR OKI Sest novorojenčkov je prišlo na svet pretekli teden v mestni porodnišnici, doma z območja mesta. Rodile so: Cirila Surina s Ceste herojev 64 Roka; Danica Drenik iz Bršljina 29 Ribano; Anica Štine iz Paderši-čeve 5 deklico; Cvetka Petrič iz Segove 20 Nadjo; Suzana Vovko iz Segove 11 Primoža in Nadža Kulenovič iz Jerebove 20 Ajdina. V ZNAMENJU KRIZANTEM Konec prejšnjega tedna je bila novomeška tržnica zasedena na obeh NOVA TOVARNA V ŽUŽEMBERKU - Ogrodje nove velike Iskrine tovarne v Žužemberku je že vidno. Graditi so začeli letos poleti, julija 1983 pa je v tem poslopju že predvidena poizkusna proizvodnja večslojnih keramičnih kondenzatorjev, namenjena predvsem izvozu. (Foto: R. Bačer) delih, predvsem z raznovrstnim cvetjem. Ikebane in cvetni aranžmaji so veljali 250 do 600 dinarjev, velike krizanteme ga so bile večinoma po 50 din ena. Tudi zelenjave in sadja kupci niso pogrešali, cene pa so bile enake kot teden dni prej. BREZPLAČNA KOPEL? Cesta, ki vodi od tovarne IMV do Ena gospa je rekla, da občani lahko lepo meso in iz}°^n0 mesnico pri mesaiju v Mačkovcu samo vidijo, kupijo pa ga lahko samo stalne stranke lokala. Zgodilo se -je tik pred prazniki, ko je mesar stranki zabrusil: »Gledate pa lahko ...‘ ‘ od delegatovi za delegate Denar ovira za sporazume Spora zurni o svobodni menjavi dela v zdravstvu za letos še niso podpisani, ker ni dovolj denarja dn Prav sta k še dva meseca ,j_q _°nca kta’ novomeška sko VjtVena skupnost in izvajal-, ravstvene delovne organi-linr n‘so sklenile samo-Pravmh sporazumov o svo- |pt^n' ,aienjav> dela za letošnje nnm yzro.k za to je seveda P tkanje denaija. V celot-ve- znesku sicer res dajemo zdravstvo, a ob veliko zdra lm naraščanju stroškov v lem dejansko dobi iz leta et0 manj sredstev. mo^nndfnar’ ki Jim ga glede na 0stl m dovoljeno višino po- "ANALIZOMANIJA”? stvar?^k°r drži’ da le mnoge niaf / razmeie težko spremi-1.* (seveda na bolje), če ni nfe l poznano dejansko State™ i-1 tes sk°raj vedno zahteva temeljite anaUze. A kako daleč zah* 2?,htevami PO takih anali-„ ' 3 zadnji seji skupščine novomeške zdravstvene skupno- zaht° ?legat‘iz različnih okolij ^evah kar precej podrobnih Sbn; razmer; čakalne dobe, meti* V zob°zdravstvu in novo-škiii em zčravstvu sploh, bolni-D(,,v,Zaradi nesreč pri delu in hodu6J- Zaradi nesreč ob pri-Nelcat m °dh°du z dela itd. delov 616 nal bi naredile posebne V skupine ali komisije, se v i° .P01":316- ni kaj- Ža* Pa ten,S JUle misel, da nihče pred čat .m pomislil, da zna biti ti n "f d°*3a še daljša in nekate-Zrira emi še večji, če bodo nife delavci namesto bol-ja.,v »obdelovali” tovrstne po-■ - e’ da dela raznih odborov in služb niti ne omenjamo. rabe »ponina" občinska zdravstvena skupnost. Zdravstveni dom in Splošna bolnišnica Novo mesto ne moreta zagotoviti takšne ravni in obsega zdravstvenega varstva, kot ga imamo in kot ga uveljavljamo sedaj. Tako kljub vsem prizadevanjem grozi, da bomo letos ostali brez sporazumov o svobodni menjavi dela, ki naj bi določili, kakšen obseg dela in stroškov v zdravstvenih delovnih organizacijah bo krila občinska zdravstvena skupnost. Da pa ne bi vse obviselo v zraku, morajo v Zdravstvenem centru Dolenjske na podlagi ugotovitev o finančnem položaju po devetih mesecih v vsaki temeljni organizaciji narediti izračun potrebnih sredstev za zaposlovanje brez izgub za vse temeljne organizacije. Po tem pa naj bi skupaj z zdravstveno skupnostjo pripravili nove sporazume o svobodni menjavi dela, ki jih bo moral čimprej obravnavati zbor uporabnikov skupščine zdravstva. Toda kljub vsemu iskanju rešitev za poslovanje brez izgube v celotnem zdravstvu je vendarle jasno, da bo zdravstvena skupnost verjetno zaključila letošnje leto z izgubo, prav tako pa tudi Zdravstveni dom in Splošna bolnišnica. Konkretni sporazumi o svobodni menjavi dela bodo zato vsebovali člen o pričakovani izgubi pri posameznem izvajalcu, iskanje sredstev za kritje primanjkljaja pa bo brez dvoma terjalo še veliko naporov. PO NOVI CESTI SE MLADI VRAČAJO — Asfaltirana cesta Vinja vas—Podgrad, ki jo je slovesno odprl predsednik skupščine krajevne skupnosti Podgrad Jože Gazvoda, bo v teh krajih zadržala precej mladih ljudi. Ko pa bo v vasi dograjen velik družbeni dom, napeljan telefon in vodovod, bo tam v Gorjancih morda prijetnejše kot v mestu. (Foto: J. Pavlin) V zdravstvu finančni infarkt? V novomeški zdravstveni skupnosti spet izguba — V težkem položaju so tudi izvajalci, saj obsega storitev ne morejo manjšati, denarja pa manjka — Ob koncu leta še slabše Ob pregledu sklepov iz zajetnega zapisnika s septembrske seje skupščine novomeške zdravstvene skupnosti so delegati uporabnikov ui izvajalcev na seji 28. oktobra ponovno govorili o številnih problemih in težavah, ki pestijo tako zdravstvo kot uporabnike zdravstvenih storitev. Naj gre za dolgo čakalno dobo, očitno naraščanje izostankov z dela, premalo različnega zdravstvenega kadra, pomanjkanje denarja in izgube itd., vse to so problemi, ki bodo zahtevali še veliko strpnosti, predvsem pa drugačnega ravna- Delegatski molk zavira delo Občinski odbori sindikatov dejavnosti zelo slabo delajo — Popolna neaktivnost nekaterih ^___^delegatov — Slabo kadrovanje — Tudi delitev dela in informiranje še šepata Občinski odbori sindikatov dejavnosti v novomeški občini še osnovnih organizacij do odbo- ne delujejo tako, kot bi morali, temu primerna pa je tudi rov in ohčinskera sveta obrav- žira°Va ,UveUavljenost. Kljub dolgoletnemu dopolnjevanju organi-nosti je še vedno veliko vrzeli v vsebinski in organizacijski w»edtZan°St* tek otD>orov z osnovnimi sindikalnimi organizacijami, svet • k° ie sodelovanje odborov z občinskim sindikalnim not0??? *n posameznim republiškim odborom sindikata dejavnosti 'ek°hko boljše. .Osnova sindikalne orgam- zaciie 0 ne vin- 0 še ne razumejo in vani '1° vsebine in ciljev delo-°b4e Omskih odborov kot sindikata sploh ne zanima. Neaktivnost in neseznanjenje svoje osnovne organizacije z delom in sklepi odbora je seveda posledi-P°iha i*n met°de dela, ki bi ca tega. Delo sindikatov dejav- cifjgn a hitreje razrešiti spe- nosti pa je omejeno tudi zaradi san,eze Pr°hleme znotraj po- tega, ker občinski odbori in Za R ne dejavnosti, pa naj gre osnovne organizacije posvečajo d°b,v..Spodarjenje, pogoje pri- premalo pozornosti specifičnim vanje n^a dohodka, nagraje-pOvezP° de*u ah dohodkovno n j h °vanje znotraj posamez-skih e-iavn°sti in reprodukcij- našniiifri^ Vse 10 Pa je v da-lcako gospodarskih težavah še problemom in usklajevanju interesov znotraj dejavnosti. Tako pogosto na vseh ravneh sindikalne organiziranosti od rov in občinskega sveta obravnavajo in pripravljajo enake aktivnosti, specifična problematika osnovnih organizacij, ki se povezujejo v ustrezen občinski odbor, pa tako ostaja neizražena in pobud za usklajeno in vsebinsko načrtovano delo od spodaj navzgor ni. Zaostrene gospodarske razmere vsekakor zahtevajo tudi drugačno delo odborov sindikatov dejavnosti, ki bi morali imeti veliko večjo vlogo pri hitrejšem razreševanju posameznih problemov, težav in neskladij. Za to pa bo poleg ustreznejših, bolj aktivnih delegatov treba doseči tudi boljšo delitev dela in popolnejše medsebojno informiranje. rekoč S° Vzrokl> da odbori tako slabo Brez dvoma gre za terna w0vanie delegatskega sis-b°tih °8i delegati so v od-Nitj P°polnoma neaktivni, tako a? Sestanke ne prihajajo, Že v drugačno delo odborov bilo v^0skus*h zamre. Tako je jo no P_feteklih letih, z izvolitvi- P°k>Ža delegatOV letos pa se nalogami, ki jih je pred sindikate Septg l n' prav nič popravil. Od postavil nedavni kongres slovenskih °dbo Skih sklicev vseh 10 sindikatov in sprejem ukrepov ” občini’ k°likor jih deluje pri zadnjem času je 'kem sindikalnem svetu, s'ndik t Uspel 'e sklic odbora Prede| delavcev kovinsko naibnl0valne industrije (ta tudi druoi*6 dela), nekateri pa niti Ofi- ne' ^•tie*!!1? zatajilo že kadro- Potnembno. Naloge, ki ne smejo čakati Sindikati morajo storiti vse, da bo steklo delo po spremenjenem delavniku — Prevozi, preskrba, varstvo Občasni posveti s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij v novomeški občini postajajo stalna oblika usposabljanja. Na takem posvetu pretekli teden so se seznanili z Med stalnimi nalogami kaže orne-1 niti sprotno ocenjevanje razmer med delavci v kolektivih ter razširitev alLdele8atov- saj so bili iz-tudi taki, ki jih delo Slušateljev? •le ačetku oktobra so vse osnov-10v0ni!v'ka*ne organizacije v do u občmi dobile zadolžitev, Vsaj e °nca meseca vsaka predlaga °tčjn.,ega kandidata za 120-urno 'Črio hr° P°btično šolo, saj je mno-vSe ,Uzbenopolitično usposablja-v bilo |tC!ega pomena. Kljub temu ^idat0 r°ka ev*čentiranih vsega 8 BONI VSAKO SREDO Obveščamo občane, da se bodo delili boni za gorivo za registrirana motorna vozila, kolesa z motorjem in registrirane traktorje v občini Novo mesto od 10. novembra dalje vsako sredo od 12. do 17.30 v sekretariatu za notranje zadeve skupščine občine odsek za promet (Novi trg 6). Sekretariat za notranje zadeve aktivnosti iz vodstev sindikalnih organizacij na vse člane, takojšnja ocena razmer in razpoloženja v lastnem okolju pa bo podlaga za pripravo konkretnih načrtov nadaljnjega delovanja. Po usmeritvah nedavnega kongresa predstavljajo temeljni program dela osnovnih organizacij v prihodnjih štirih letih prizadevanja za stvarno odločanje delavcev o dohodku v tozd, za uveljavljanje načela delitve po delu, za stabilnost na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja, za zakonitost itd. V osnovnih organizacijah morajo zato čimprej določiti odgovorne za izvedbo konkretnih nalog z roki vred. In tekoče naloge? Najprej je to ocena gospodarjenja in razporejanja dohodka, kjer je treba posebej pogledati izgube, doseganje izvoza, usklajenost vseh vrst porabe z dohodkom. Nujnost povečanja izvoza, boljše nagrajevanje proizvodnega in ustvarjalnega dela, odgovornost itd. je treba vpeti v resolucijo za prihodnje leto. Poleg tega morajo tudi sindikati narediti vse, da bo delo po spremenjenem delovnem času kar najbolje steklo, pa tudi prevozi, preskrba itd. nja izvajalcev in uporabnikov zdravstvenega varstva, če nočemo, da se že tako slabi oz. kar kritični položaj v. zdravstvu še poslabša. Delegati so obravnavali tudi poročilo o devetmesečnem poslovanju novomeške zdravstve-' ne skupnosti. Od skupno 613 milijonov planiranih prihodkov za vse leto je skupnost v devetih mesecih zbrala 422 milijonov ali 68,8 odstotkov letnega plana. Manj denarja od načrtov je zbrala predvsem zaradi nižje mase bruto osebnih dohodkov, iz katere delavci dajejo prispevek za zdravstveno varstvo. V devetih mesecih je skupnost „porabila“ skoraj 431,3 milijone ali 70,67 odst. letnega plana. Prekoračitve so bile pri nadomestilih osebnih dohodkov zaradi večje odsotnosti z dela, izdatki za pogrebnine in posmrtnine pa so zaradi valorizacije teh stroškov že presegli celoten plan za 5 odstotkov. Prekoračen je bil tudi plan preventivne dejavnosti, za kar je vzrok ZA ČLANE TREH DRUŠTEV Pretekli teden so v sklopu programa praznovanj za novomeški občinski praznik organizirali tradicionalni troboj v kegljanju, udeležili pa so se ga člani medobčinskih društev slepih in slabovidnih, slušno prizadetih in civilnih invalidov vojne. Tričlanske ekipe so se 22. oktobra pomerile v Domu JLA. Pokal so letos odnesli slepi in slabovidni kot najboljša ekipa, medtem ko so pri posameznikih dosegli najboljše rezultate: Ludvik Markovič in Branko Murn, oba s Podturna, ter Jože Klančar iz Prečne. Tekmovanja se je udeležilo 22 športnikov vseh treh društev. večje število zavarovancev v domovih za ostarele in več opravljenih patronažnih obiskov na domu, ter izdatki za zdraviliško zdravljenje zaradi višjih cen. Novomeška zdravstvena skupnost je tako zaključila devetmesečje z nekaj nad 9 milijoni izgube, pa ne zaradi več izplačanih stroškov, temveč le zaradi manjšega dotoka sredstev. Dejstvo pa je, da bi bila izguba še večja, če bi bili z izvajalci že sklenjeni sporazumi o svobodni menjayi dela. Tako pa se z izgubo otepajo tudi izvajalske delovne organizacije, saj svojih dejavnosti ne morejo krčiti. Delegati so sprejeli dopolnjeni program ukrepov za odpravo izgube v Zdravstvenem domu Novo mesto ter sklep, da se 2 milijona, ki jih je dobil Zdravstveni dom za izvajanje fizioterapije, ne vzameta Splošni bolnišnici, ki to dejavnost še vedno opravlja, čeprav ne več na posebnem oddelku. Z. L. -D. ■ I w ■ w ■ _■ Hočejo živeti bolje in lepše Otvoritev asfaltne ceste Vinja vas—Podgrad — Letos že tretja delovna zmaga ,Naše vasi bi se kmalu izpraznile. Še pred leti so se mladi-množično izseljevali, danes pa se vračajo. Zaselki postajajo vasi, mladi v njih pa hočejo živeti boljše in lepše,“je ob otvoritvi asfaltirane cestne povezave Vinja vas -Podgrad dejal predsednik skupnosti krajevne skupnosti Podgrad Jože Gazvoda, ki ima za akcije in zmage v krajevni skupnosti največ zaslug. Nedeljska otvoritev 2 kilometra dolge cestne povezave je ena največjih povojnih dosežkov prebivalcev v teh gorjanskih vaseh, ki se še vedno otepajo z zaostalostjo. Da jim prostovoljno delo in prispevki ter požrtvovalnost in solidarnost niso tuje, so letos dokazali že tretjič. Spomladi so slovesno odprli razširjeno makadamsko povezavo Koroška vas Jurna vas, pod streho pa so spravili tudi velik dom družbenih organizacij in društev v Podgradu. Zadnjo delovno zmago so dobili v štirinajstih dneh. Toliko dni je namreč poteklo od tedaj, ko so dobili ..zeleno luč” pri komunalni skupnosti do otvoritve. Predračunska vrednost del je bila ocenjena na 5,5 milijona din. Komunalna skupnost je prispevala 3,2 milijona, 1 milijon so zbrali krajani, pomagala pa sta tudi Gozdno gospodarstvo in KZ „Krka”. Nedeljska slovesnost na Podgradu, za katero so kulturni program pripravili mladi krajevne skupnosti, je bila posvečena tudi praznovanju občinskega praznika. J. P. POPRAVEK V poročilu s seje skupščine novomeške komunalne skupnosti, objavljenem na tej strani v prejšnji številki Dolenjskega lista, je prišlo po krivdi tozda Grafika do neljube napake. Ne drži, da prejšnja skupščina komunalne skupnosti v skoraj petih letih niti enkrat ni bila sklepčna, kot je bilo zapisano v časopisu, temveč da skupščina niti enkrat ni bila nesklepčna. Priznanja raziskovalcem Ob letošnji podelitvi nagrad in diplom inovatorjem ponovno poudarili tudi družbeni pomen znanstveno raziskovalnega dela — Posebno priznanje prof. dr. Japlju NAGRADA TUDI ARHEOLO GU — Eno letošnjih nagrad novomeške raziskovalne skupnosti je dobil tudi arheolog Danilo Breščak iz enote za varstvo naravne in kulturne dediščine pri Zavodu za družbeno planiranje v Novem mestu, in sicer za arheološke raziskave. (Foto: I. Z.) Novomeška raziskovalna skupnost je letos že petič podelila nagrade in diplome za dosežke na področju inventivne in raziskovalne dejavnosti. Na slavnosti, ki je bila 28. oktobra v prostorih Zavarovalnice Triglav, sta predsednik novomeške občinske skupščine Uroš Dular in predsednica občinske raziskovalne . skupnosti Stanka Florjančič izročila nagrade enaindvajsetim dobitnikom. Letošnji nagrajenci so: Janez Adamlje in Stanislav Gorše iz Novolesove Tovarne ploskovnega pohištva. Janez Alič iz Iskrinega tozda Hipot v Šentjerneju, prof. Daniel Bezek iz srednje šole tehniških usmeritev, arheolog Danilo Breščak iz Zavoda za družbeno planiranje v Novem mestu, Jože Henigman iz Novolesove Tovarne drobnega pohištva, Marjan Lenart iz Iskre Ele; Lado Lavrič, inž. Jože Majes in inž. Jože Malenšek iz Pionirja; Leopold Mihelič iz Iskrine Tovarne napajalnih naprav v Novem mestu, inž. Stana Molan iz Krkinega inštituta, Vinko Mikec in Boris Piletič iz IM V, Franc Rabzelj iz Iskre tozda Upori v Šentjerneju, inž. Feliks Strmole iz Pionirja, Marjan Šuštaršič in Pavel Šuštaršič iz Tovarne zdravil Krka ter inž. Vjenceslav Viceič iz IMV. Posebno nagrado novomeške izobraževalne skupnosti je dobil prof. dr. Miha Japelj za svojo več kot dvajsetletno znanstveno in razvojno-raziskovalno delo. Dr. Japelj je objavil nad 40 znanstvenih in strokovnih publikacij, je avtor ali soavtor 80 izumov in 14 tehničnih izboljšav, znan je tudi kot eden najbolj vnetih zgovornikov raziskovalno ustvarjalne dejavnosti v novomeški občini, poleg tega pa je bil eden glavnih pobudnikov za ustanovitev sklada Krkinih nagrad. Ob podelitvi je predsednica raziskovalne skupnosti prof. Florjančičeva poudarila, da so riagrade in diplome le skromna oddolžitev za vse, kar so trajno koristnega prispevali inovatorji in drugi dobitniki letošnjih priznanj. Obžalovala pa je, da v novomeški občini še vedno ni dovolj denarja za znanstveno in raziskovalno delo in da je ta dejavnost ustrezno razvita le v nekaterih organizacijah združenega dela. O pomenu inventivnega dela v proizvodnji in na drugih področjih sta v luči zaostrenih gospodarskih razmer spregovorila podpredsednik republiške konference SZDL Jože Knez in predsednik občinskega sveta ZSŠ Janko Goleš. Slednji je poudaril, da je dobilo raziskovalno področje močno poli-tičnb podporo tudi na letošnjih partijskih in sindikalnih kongresih. I.Z. NOVO V BREŽICAH SPREHAJALIŠČE OB SAVI? Brežiški upokojenci in člani ZZB NOV so se obrnili na Vodnogospodarsko podjetje v Novem mestu z željo, da bi na savskem nasipu med mostovoma uredili sprehajalno stezo. „To dokazuje, da je novi varovalni objekt zelo hitro postal del Brežic in da ga ljudje sprejemajo kot nekaj svojega, ne kot tujek," je na otvoritvi prve faze dejal direktor Roman Rajer in dodal, da so sc v Novem mestu prav zaradi tega razveselili brežiškega sporočila. RAZPRODANA VOZILA Pomanjkanje goriva za vozila je posredno prizadelo tudi Rudnik Globoko, ker zanj veliko prevažajo zasebniki. Brežiški Prevoz je Rudniku pred leti ponujal svoje prevoze, vendar se z Rudnikom niso mogli sporazumeti in je avtopark za te namene razprodal. Razlog za to, da so se razšli, so bile cene. Prevoz je za kubik prepe- ljanega gramoza zahteval PJeCy0 je kot zasebni prevozniki, in 10 n prekinilo pogovore. ,,Zelo navLo' primer za neresno poslovno d #jj varjanje," tako pripombo so dclj®jp-slišali na nedavni seji občinske s ščine. neg ,ščlf» KMETJE KUPUJEJO V CAH Odkar občinska skupno primakne za kilogram mesa .P°.u(ii dinarjev, ga na veliko kupujejo . kmečki ljudje in polnijo sta Jj-Zaradi tega izvršnemu svetu ne P e ostaja drugega, kot da omeji na.v tako, kot je storil pri moki, olj . pralnem prašku. Poraba mesa namreč nenormalno povečala- DNEVI V LETU BREZ P00?,-BOV V Brežicah po novem v ku odpadejo pogrebne svečano ^ štirih prazničnih dneh. To SP 3f november, 29. november, 1- J®n in 1. maj. W BREŽIŠKE VESTI Za milijon več premoga Ikrtipi za preskrbo z gorivi in mesom Delegati občinske skupščine so na zadnji seji 25. oktobra na predlog občinskega izvršnega sveta podprli spremembo občim skega proračuna. Tako so za sovlaganje v premogovnike izločili milijon dinarjev, Preskr ba pa bo tako lahko dobila več premoga. Senovskega premoga bo naenkrat moč dobiti, kot smo že poročali, le dve toni, velenjskega lignita pa tri tone. Tudi enkratna dobava kurilnega olja je omejena na tisoč litrov. Zdaj že pregledujejo spiske naročnikov za kurja- vo. in da si ne bi kdo ustvaril zaloge, drugi pa pozimi zmrzoval, bo lahko vsak naročnik le na enem spisku. Za kompenzacije za delno oskrbo z mesom je bilo iz občinskega proračuna že porabljenih 5 milijonov dinarjev, za vsaj polovično oskrbo pa bodo do konca leta porabili prav tak znesek. Pisali smo že o tem, da poslej vsak kupec lahko dobi le kilogram govedine in kilogram svinjine. Ozimnica naj bi bila izvzeta. DRAŽJI ZREZKI? Kompenzacije za meso v krški občini so zavoljo oskrbe individualnega potrošnika. Denarja ni več, da bi kompenzirali še meso i za družbeni sektor. Prizadete so i menze in gostinstvo, seveda ne | zasebniki. Hotel Sremič je imel j samo v letošnjih treh mesecih t zaradi takega položaja za 430 tisočakov večje stroške. Predlagajo, naj bi bil kompenzacije deležen rejec živali, da bi dolgo- j ročno rešili problem preskrbe z mesom. Zaenkrat menda ni druge rešitve, kot je podražitev hrane, vprašanje pa je, kdo si bo še lahko privoščil dober zrezek, premočno zasoljen s ceno! Le s trdim delom iz gospodarskih težav Z Brežičani so minuli teden delile zadovoljstvo nad dosežki ob letošnjem prazniku pobratene občine Velika Plana, Gevgelija in Zelina, obe posavski sosedi ter hrvaške občine Samobor, Zaprešič in Velika Gorica. Mirko Kambič je delegatom, predstavnikom DPO in gostom v svojem nagovoru na svečani seji prikazal najpomembnejše pridobitve leta in možnosti za nadaljnji razvoj občine. Omenil je tudi nesrečo, ki je letos prizadela vinogradnike na Bizeljskem. Toča je uničila 2400 hektarov nasadov vinske trte. Povzročila je za 280 milijonov dinarjev škode in tako prikrajšala občino za 8 odst. družbenega bruto proizvoda. Predsednik Kambič je ob tej priložnosti poudaril izjemno solidarnost Posavja, kjer so vsi zaposleni z enodnevnim zaslužkom pomagali zaceliti rane po tej veliki katastrofi. ----------------------------- Bo Dom učencev v Brežicah nosil Titovo ime? Mladi so svojo željo posredovali naprej Stanovalci Doma učencev v Brežicah so na zboru učencev, dne 4. oktobra, predlagali, da bi se njihov dom poimenoval po maršalu Titu. Predlog so poslali na občinsko konferenco SZDL in ga podkrepili z obljubo, da bodo z delom in znanjem dokazali, da so vredni imena največjega voditelja jugoslovanskih narodov in velikega prijatelja mladine. Učenci brežiškega dijaškega doma so pokazali letos izredno zagretost za urejanje okolja. Delu so žrtvovali veliko, prostih ur. Pred domom je njihova delovna brigada ves teden kopala na zelenici, ki je zdaj spominski park tovariša Tita. Štiriinpetdesetim brigadirjem so se po treh dneh pridružili novi prostovoljci. Sodelovalo je 131 učencev. Mladi iz doma obljubljajo, da bodo za park skrbeli tudi vnaprej. god hrup zaradi železnice, ceste in industrije premočan. Krajani Vrbine in Spodnjega Starega grada, ki živijo v neposredni bližini jedrske elektrarne, se pritožujejo. da je hrup iz nuklearke že kar neznosen. Doslej je Kostak odvažal smeti na sanitarno deponijo le iz Brestanice, Kostanjevice, Krškega, Leskovca in s Senovega. Da pa bi zajezili „črna smetišča", bodo organizirali odvažanje odpadkov še od drugod. Inšpekcije bodo v vseh primerih onesnaževanja okolja neizprosne do onesnaževalcev, prej ko slej pa bo potrebno za izboljšanje razmer tudi več družbenosamozaščitnega obnašanja. p p Naložbe najedajo osnovni program V. Ban o varčevalnih ukrepih na šulah Zaostrene razmere terjajo varčevanje tudi v šolstvu, zato so se, skladno s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi, v skupščini občine izobraževalne skupnosti v Krškem lotili iskanja notranjih rezerv na osnovnih šolah v občini. Toda kje vzeti tam, kjer že sicer manjka in je stabilizacijsko obnašanje še bolj v odvisnosti od trga kot drugje? Tajnik občinske izobraževalne skupnosti Vida Ban, ki je pred letom prevzela to dokaj nehvaležno delo, pojasnjuje težave izvajalcev osnovnega izobraževanja toliko bolj doživeto, saj je poprej učila na koprivniški šoli. „Naš letošnji finančni plan 161 milijonov dinarjev sploh ni stvaren. Letošnja investicijska stopnja pozna indeks 151,1, materialne stroške pa bi lahko povečali za 15 odstotkov. Naložbe močno zajedajo v osnovni program, kajti letošnjih anuitet je za 27 milijonov dinarjev. Mi jih moramo plačevati, to pa pomeni, da ne moremo hkrati redno nakazovati dvanajstin. Sole si niso mogle valorizirati osebnih dohodkov v skladu z lanskim planom." Sole prerazporejajo delo pod svojo streho in marsikje so močno zmanjšali število nadur. Med Vida Ban: „Nadur skorajda ! ni več!" ; ukrepe dolgoročne narave pa spada spodbujanje vseh oblik koristnega dela; učenci bodo še bolj kot doslej sodelovali pri zbiranju odpadnih surovin, obiranju poljščin, pogozdovanju in podobnih akcijah. Zanimivo je, da so starši sami podprli odločitev, da bi poslejjjrispevali več za otroke v oddelkih podaljšanega bivanja. Stiska pač nemalokrat sili k večjemu pov-i ezovanju ljudi in solidarnosti. P. P. Onesnaževalci smo bili ljudje Od nas je odvisno, če bodo vode in zrak manj onesnaženi — Preveč je tudi hrupa V MESTU ZA PRAZNIK DELAVNO. Letos so se občani Brežic večinoma odpovedali prostei"“ dnevu, ki so ga v mnogih delovnih organizacijah že uveljavili v samoupravnih aktih. Delali so v vs? uradih in tudi trgovine so bile odprte kot običajno. Glavno mestno ulico so na praznični dan pre".. novim asfaltom, dijaki pa so s sajenjem okrasnega zelenja zaključili enotedensko delovno akcij0-(Foto; Jožica Teppey) Kašče za 30 tisoč ton žita Okolje v krški občim je močno onesnaženo. Krčani občasno celo vdihavajo zrak, v katerem škodljive snovi presegajo dovoljene meje, Sava, že tako bolj podobna industrijskem kanalu, pa pod Krškim zdrkne še za razred niže. Naj večji onesnaževalec zraka in vode, tovarna ,J)juro Salaj", bo s čistilnimi napravami, ki veljajo okrog 720 milijonov dinarjev, resda največ storil za boljši zrak, res pa je tudi, da ostajajo krški papirničatji s to naložbo skoraj edina svetla točka pri uresničevanju družbenega dogovora o skupnih akcijah občin in mest pri preprečevanju onesnaževanja vod v porečju Save. Precej večjo pozornost bodo posvetili največjemu viru pitne vode v občini in med največjimi v Sloveniji — podtalnici Krškega polja. Zdaj jo ogroža neposredna bližina magistralne ceste in pa gramoznice, ki pri svojem obratovanju ne upoštevajo vodnogospodarskih razmer. Občinski izvršni svet je že naložil IGM „Sava“, da se, skladno s predpisi, loti sanacije, tako da bo na nekdanjih obdelovalnih površinah spet moč pridelovati hrano. Rezultati meritev, ki jih je opravil republiški Zavod za varstvo pri delu, so pokazali, daje na področju mesta Krškega le Plošča za zdaj primerna za stanovanjsko gradnjo, saj je dru- Postavili jih bodo Žitni silosi, ki so jih 26. oktobra začeli graditi v Brežicah, obetajo kmetijstvu v občini in Sloveniji boljše čase. Zaloge v njih bodo omogočile enakomernejši razvoj živinoreje in perutninarstva, ki ju motnje pri dobavi krme ter z njimi povezano skokovito nihanje cen, močno ovirajo. Žitne kašče bodo stale v industrijski coni Brežic in Opekarne v Brežini. Sprejele bodo lahko 30 tisoč ton žita. To bo dvajset ogromnih kovinskih posod in v vsaki od njih bo prostora za 1500 ton zrnja. Silosi bodo najsodobneje opremljeni, zato ne bodo potrebovali več kot deset delovnih moči. Investitoiji so; Univit iz Ljubljane za 10 tisoč ton zmo- Brežicah in jih napolnili z zr gljivosti, Materialne rezerve SR Slovenije za 7500 ton, Agrokombinat Krško za 5000 ton, Agrotehnika Gruda iz Ljubljane za 3000 ton. Kmetijski kombinat Sevnica za 1000 ton ter Agraria Brežice za 3500 ton. V silose Agrarie so vključene tudi potrebe materialnih rezerv brežiške občine. Predračunska vrednost investicije je 256 milijonov dinarjev. Denar zanjo zagotavljajo investitoiji iz lastnih in bančnih virov. Do novih silosov bo speljan industrijski tir, ki je vštet v investicijski vsoti. Zemljišče je odkupila brežiška občinska skupščina in ga brezplačno od- am prihodnjo jesen „ stopa investitorjem. S temp0? pira in hkrati daje P1*2*1*?1-!, obetajočemu združevanju °e in sredstev v kmetijstvu. _ Investicijo bo vodil Univit šl Ljubljane. Gradbena dela s0 prevzele Slovenija-ceste, komunalna dela Komunalno obrtno podjetje iz Brežic, opremo Pa bo dobavljal in montiral Itas JZ Kočevja. Silose bodo napol011 prihodnjo jesen. V njih bod° kmetijske organizacije hra°Ue lasten pridelek žit skupaj z °°' datniini zalogami, ki jih bodo nakupili oziroma prevzeli hrambo iz dogovoijene slovenske proizvodnje in drug01 območij Jug„s,™&ATEppEY .GREŠNIKOV" JE VEČ - Tovarna Djuro Salaj (na sliki) bo s čistilnimi napravami največ storila za bolj zdravo okolje v Krškem in okolici. Pozimi pa bi za čistejši zrak veliko naredili, ko bi številna individualna kurišča zamenjala toplarna. Zdaj se o tem govori še v pogojniku, toda časi se spreminjajo ... (Foto: P. P.) KAKO PREŽIVETI? Plina ni, kurilnega olja ni, premoga ni, zdaj nam pa preti še blok tarifa pri elektriki! Kako ukrepati, da bomo sploh preživeli, če se to zimo še greti ne bomo smeli ali mogli? Pravzaprav bi nam bilo lahko ves čas vsaj toplo, če že ne vroče, ko bi nas ob razmišljanju o pomanjkanju grela zastonjska jeza. NAMESTO POSOD - KONTEJNERJI Stanovalci Ceste 4. julija opozar jajo, da je okolica blokov v bližin Delavskega doma Edvarda Kardelji zelo neurejena. Predlagajo, da b namesto številnih posod za smet namestili kontejnerje. Res pa je, dl bi vsaj včasih lahko s kakšno akcije .sami počistili vsaj zelenico. Na Gti ču pa ljudje pogrešajo kontejner zi papir, ki gre zdaj v smeti. KRŠKE NOVICE Za nekatere uspešno, za druge nesrečno leto zadnjem zasedanju oočinskega zbora združenega dela povedal, da mora biti pred izpustom v Savo voda, ki jo uporabljajo v nuklearki za hlajenje reaktorja, manj radioaktivna, kot pitna voda. Razne meritve radioaktivnosti, ki jih opravljajo pooblaščene organizacije, neodvisne od nuklearke, doslej niso pokazale odstopanj od dovoljenih meja. Od 1. oktobra 1981 do 15. maja letos se je le 5. maja letos ob 18. uri Sava segrela za 2,2 stopinje Celzija preveč. Takrat je elektrarna obratovala pri moči 563 megavatov. KJE DOBIJO DENAR „ŠVER-CERJI"? Mišljeni so pravzaprav prekupčevalci z živino z one strani Sotle, ki našim kmetom preplačuje-jo živino; zato prihaja do paradoksa, da je mesa v Zagrebu dovolj, v Posavju, kjer je živinoreja dokaj razvita, pa se vse pogosteje postimo. Seveda prisilno! Odgovor na začetno vprašanje pa je takle: ..Turisti, ki pridejo na naš sinji Jadran, morajo jesto meso in naša soseda zaradi deviznih gostov ne sprašuje za ceno živine ori nas! ZAČELO SE JE. Dve leti je tega, odkar so v Brežicah podpisal* sporazum o združevanju sredstev za gradnjo žitnih silosov. . tem so nekateri partneiji odnehali in namesto njih so pr*st%j novi. Investitoijem sta ponudili roko dve banki, Gospoda .j banka iz Ljubljane in Temeljna posavska banka iz Krškega. Nas ^ direktor brežiške Agrarie Stanko Rebernik med govorom začetku gradnje. Slovesnost so združili s počastitvijo praž*1 brežiške občine. (Foto: J. Teppey) TOPL111KAC1JA LE POBOŽNA ŽELJA? Tako se je vprašal eden izmed razpravljalcev na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL, ko so razpravljali o varstvu okolja. Namreč o tem, da seje treba lotiti toplifikacije, je bil že marsikdaj govor, vprašanje pa je, kako in kdaj uresničiti tako vizijo. Še to zimo bomo bolj ali manj kurili vsak zase . . POČITNICE VSAK.K) SVOJE Osnovne šole dobro vedo, kdaj bodo učenci odšli na zimske počitnice, saj o tem odloča republiški komite za vzgojo in izobraževanje. Povsem drugače je na srednjih šolah, oziroma v usmerjenem izobraževanju, kjer se o zimskih počitnicah lahko odločajo v občinah in regijah. Zdaj se prava zimska radoživost v nekaterih dolžinah pričenja dvotirno in staršem je prepuščeno usklajevanje, ki bi ga lahko opravil kdo drug. 17. NUKLEARKI MANJ RADIOAKTIVNA VODA, KOT PITNA Predstavnik jedrske elektrarne je na Ne trezni šele udarec nesreče Uspela problemska konferenca SZDL o požarni varnosti — Zaščita najboljši gasilec V sevniški občini vsekakor lahko še kaj več kot potrkajo po lesu, er vrsto let niso imeli res katastrofalnega požara. Je bila to zgolj sreča ali je bilo tako tudi zaradi preventivnega dela gasilcev, miličnikov in drugih? Ne samo to, so lahko ugotavljali m problemski konferenci SZDL o Požarni varnosti minuli četrtek. To sejo so koristno združili z letošnjo a cijo NNNP in tednom požarne varnosti.. Že v pripravah na zanimivo gradivo je bila vrsta pogovorov po , aJ®vmh skupnostih in delovnih olektivih. V živahni razpravi na ami konferenci je sodelovala vrsta razpravljalcev, vsekakor pa ne le gasilci, temveč mnogi, tudi odgovor-m za protipožarno samozaščito. komandir postaje milice Viktor '-opije podal analizo letošnjih poža-°v ® nesreč. Letos je do nedavnega darila strela petkrat, samo v eni "oci je povzročila troje požarov. toči z vžigalicami so podnetili , ..e ek* petelina dvakrat, obakrat so 11 to mestni otroci na obisku na podeželju! En osebni avto je pogorel r„° , a' drugega je podobne usode voznik tovornjaka, ki se je ■ Vno pripeljal mimo (tovornjaki t , i°’ k°t je znano, gasilne apara-• Med pohvalne akcije so na n e.r®.nci ocenili vlogo štaba civil-, a v.if,e v krajevni skupnosti Loka bencinski krizi. Ločani so ohč!f Sam' pričeli opozarjati lo 3116 na nevarn°st kopičenja za-nnt ynet^'v'k snovi in na nujno PO rebne varnostne ukrepe pri tem. h Ji ^aso™ smo tudi poročali o evredni akciji sevniških gasilcev skupnosti ob lanskem so h i itrš. Gospodarji, kjer na h uSotovljene pomanjkljivosti, 1J bodo pozorni, saj bodo gasilci osnjo zimo akcijo ponovili, kr, SC n’ hvalevredno. Medtem ima Jutranjka v nekdanjem ribni-v . naimanj 500 kubikov požarne i f’ '^^no izpostavljeno območ-Lisce, bencinske črpalke in še esa nima na voljo niti nujne P°zarne vode. Postavljeni hidranti j nezadostni, to so gasilci nazorno .kazali ob lanski vaji. Podobno je v ntjanžu, kjer so celo neodgovorno rpali vodnjak. Nerazumljivo je, r niti iz Lisce, kjer imaio za to tudi Že pred konferenco so imeli izoblikovan predlog sklepov. V bogati razpravi so ga v marsičem dopolnili. ALFRED ŽELEZNIK plačano službo, na konferenci ni bilo predstavnika. Ni ga bilo tudi iz Šentjanža. • V Sevnici se zavzemajo za dopolnitev republiškega zakona o varnosti cestnega prometa, da bi bila tudi za osebna vozila obvezna oprema priročni gasilni aparat. Izkušnje sevniških miličnikov in gasilcev potrjujejo, da je z njim tako rekoč mogoče pogasiti ob samem začetku vsak požar na avtu! • Med katastrofe v zadnjem času je mogoče prištevati eksplozijo v Jugotaninu 12. septembra, ko je vetji zamašek lesne mase v kotlu povzročil eksplozijo in veliko škodo. « Šole in celo novo usmeije-- no izobraževanje posvečajo premalo pozornosti požarni varnosti. Janezki, preden postanejo Janezi, če npr. niso aktivni pri gasilcih, si tako nimajo kje pridobiti ustrezno varnostne osveščenosti. ŠOLARJI NADALJUJEJO S POMOČJO Poročali smo že, da so sevniški šolarji pomagali Kunškovi mami pri spravilu obilne sadne letine. Ni ostalo le pri dvakratni akciji. Šli so tudi v tretje, čeprav so obveznosti pouka drugačne. Na šoli imajo tudi stalno pionirsko brigado, ki je šla v akcijo še v prostem času. BELA TEHNIKA NA ODPAD Še ene koristne akcije so se lotili sevniški šolarji. Ne zbirajo le starega papirja in steklenine, o čemer so od Surovine dobili tudi lepo priznanje, temveč tudi stare štedilnike, hladilnike, pralne stroje in podobno staro šaro, ki običajno ,Jerasi" struge potokov in rek. . • V Jutranjkf ugotavljali’ da bi največ privarčevali, bi ob delovnih sobotah delali tudi v popoldanski Krneni. Delovni prostori so namreč ogreti že za dopoldansko prvo izmeno, za dnt-8® izmeno bi bilo treba pro-,ore ie dogrevati, kar pome-n« občuten prihranek kurilnega olja. • .Presenetljivo je, kako navkljub prizadevanjem za m večjo uporabo javnih Pf® metnih sredstev avtobus-nj prevozniki pravzaprav ni-"U0 uporabnega voznega ®da. Pred časom se npr. medrepubliško dogovo-Nov izgovor je slovenski estni križ. Zato ni čudno, • ljudje hodijo peš ali se ®ztjo z lastnimi avtomobili JT* seveda imajo bencin), za •y*mi pa pelje še prazen avtobus. V Sevnici se s pojasnili prevoznikov niso za-oljili. Menijo, da je mo-6°ce poceni vsaj ciklpstirati °zne rede lokalnih pre-°zov, če prevozniki že ne Pmmorejo voznih redov na Postajališčih. ŠTANJ £ TOKRAT BREZ KAZNI — Miličnik in gasilec morata dostikrat delati z roko v roki, Minuli petek so izvedli še nočno akcijo o budnosti in znanju vrataijev. O ugotovitvah bomo še poročali. (Foto: A. Železnik) Avtobus tudi na Primož Izletnik bo sporočil, kdaj - Pretehtali prevoze Na zadnjih zborih občanov so krajani KS Primož, roba boštanj-ske in tržiške krajevne skupnosti ponovno izrčkli svoje ogorčenje, ker v te hribe še vedno ne vozi delavski avtobus. Da bi presekata že pravi gordijski vozel okrog te (že nekajkrat obljubljene) proge, je vodstvo občinskega sindikalnega sveta v Sevnici 27. oktobra pripravilo sestanek za direktorje. Vse kaže, da je bil sestanek uspešen in da se torej približujejo SEVNIŠKI PABERKI Srno(iRlSTNE ..BOMBE” - Ker ho nImesecu požarne varnosti, ne tteovr opozorilo, da je v izložbi Sevn'ne 8 tehničnim materialom v točnih Ustavljenih več gasilnih v . jJP^atov iz gasilskega servisa * niškem gasilskem domu. Prilo-na- '\ene pomenijo tudi, da so tam tledu J' tam iih tud‘ Pre" U J0 in polnijo za ponovno J*™. Da so dragi, porečete? v Lr ce*° nekaj starih stotisočakov Poža s škodo, ki nastane ob Drnio Sioer.pa, koristna pobuda s bj J®niške konference je tudi, da Ostre a slruPnost in drugi v takih Cnm deležu regresirali nabavo n aparatov za gospodinjstva. *aKIS™0. ZRNO - Občinski opoza7" ne zavzemajo za ostre kaznovalne ukrepe, ki bi lahko povzročali samo še večje skrivanje in torej nevarnosti. Republiški štab so opozorili, naj bi gledano TV zrno uporabili za prikaz, kako varno spraviti manjše količine goriva. KR VODA J ALG, NA PLAN - V sredo, 24. novembra, bo v Sevnici redna krvodajalska akcija. spet Krvo civilno zaščito v Sevnici ge hJavse’ ki so si pripravili zatoneva enc'na in podobnih goriv, na rnost tega početja. Vseeno s na se rvodajalci in tisti, ki to še niste, ste vabljeni na to človekoljubno akcijo. SLEPA RAZSVETLJAVA - Varčni starejši občan nas je opozoril, da razvejena javna razsvetljava po Boštanju ob malo bolj mračnih dopoldnevih gori, da je veselje, da o zgodnejšem večernem mraku ne govorimo. Fotocelica pač krmili po svoje, če pa hočemo varčevati, bi lahko pri teh urah občasno, pač letnim časom primernp, ukrepal električar. skvniSki vestnik koncu skoraj enoletnega natezanja okrog te proge. Predstavniki Jutranjke so uvodoma pojasnili, da oni niso krivi, če te proge vse doslej ni bilo. Jutranjka pač ni mogla sprejeti sporazuma, ki je pomenil za to delovno organizacijo kar za 650 tisočakov večjo obveznost. Kljub temu so sedaj pristali tudi na to in navedli, da se bo vozilo tod 18 njihovih delavcev. ,Jzlctnik“ pa je prišel na dan z novo ceno - 3.650 dinarjev za mesečno karto. Pogovor je nakazal vrsto lukenj in celo slabo izkoriščenih voženj (delavci in šolarji), kar bi kazalo v duhu sedanjih varčevalnih ukrepov z gorivi ponovno prevetriti. Očitno bi namreč lahko ob sodelovanju krajevnih skupnosti, šol in tovarn še našli boljše rešitve za dokaj drage prevoze. Kdaj bo torej končno zapeljal delavski avtobus tudi proti Primožu, Lazam in Tel-čam, je odvisno od še nekaj nadrobnosti, vsekakor pa bo peljal že pred 15. novembrom. V številnih sevniških kolektivih tudi tehtno razmišljajo o premikih delovnega časa. V novembru je začela z novim delovnim časom samo občinska uprava (od 7. do 15. ure), drugod pa bi premik, kot so dejali nekateri direktorji, povzročil več sitnosti kot koristi. Položaj namreč otežuje ravno dokajšnje število vozačev. Naposled pa, pravijo, smo sc sedanjega delovnega časa pač navadili. a.Železnik NAJVEČ SO PRISPEVALI VAŠČANI - Za okoli poldrugi kilometer asfalta v vasi Rihpovec so najbolj zaslužni tamkajšnji vaščani. Za udobnejšo hojo in vožnjo so prispevali okoli 300 milijonov starih dinarjev v delu in denarju. Kje so kmetove devize? Franc Hočevar iz Dobrave je letos oddal dve toni pšenice — Vsako leto proda po 10 glav živine — Najbolj pereče je pomanjkanje rezervnih delov Kot vsak kmet iz Suhe krajine tudi Franc Hočevar iz Dobrave pri Dobrniču ne pozabi omeniti škode, ki jo dela divjad na poljih. Kljub tej težavi, za katero ni zdravila, in občasnemu pomanjkanju rezervnih delov za kmetijske stro- Franc Hočevar: „Na leto oddam po 10 glav živine in okoli 15 ton krompirja. Žal je bil letos pridelek precej slab, ker sem dobil zanič seme. Kljub temu bom izpolnil pogodbene obveznosti.’ ’ je, gnojil in zaščitnih sredstev zemlje ne bi nikoli zapustil. Kot je dejal, seje nanjo navezal že v mladosti, ljubezen do nje pa ga ni zapustila niti na stara leta. In v Suhi krajini mora biti kmet resnično močno navezan na zemljo, saj je večina v hribovitem predelu. Zato je obdelovanje 17 hektarov velikega posestva in še šestih hektarov zemlje, ki jo ima v najemu, vse prej kot lahka naloga. Čeprav je Hočevar bolj rejec živine kot na poljedelec, je samo letos oddal dve toni pšenice in okoli 13 ton krompirja. KMALU SPET SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK " Na šesti seji občinske konference ZK Trebnje, ki je sklicana za 8. november, bodo člani obravnavali ocene o zmanjševanju družbene režije v trebanjski občini in oceno o idejno-političnem usposabljanju. Na sestankih osnovnih organizacij ZK v trebanjski občini naj bi še posebej temeljito pregledali uresničevanje zaključkov s tretje in pete seje OK ZKS. ZBIRALI BODO STAR PAPIR Občinski odbor Rdečega križa Trebnje pripravlja v novembru akcijo zbiranja papirja po B in C programu, to je v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Papir bodo začeli zbirati v ponedeljek, 8. novembra, od 12. ure dalje v krajevnih skupnostih Sela-Šum-berk, Veliki Gaber, Šentrupert, Čatež, Velika Loka, Dolenja Nemška vas, Svetinje, Dobrnič in Štefan. V torek, 9. novembra, pa bodo papir ob isti uri začeli zbirati v krajevnih skupnostih Trebnje, Račje selo, Mirna, Mokronog in Trebelno. Papir bodo odvažali od 9. in 10. novembra dalje, občinski odbor Rdečega križa pa prosi vse sindikalne aktiviste po organizacijah združenega dela, da spodbujajo zbiranje papirja. Občinski odbor Rdečega križa Trebnje Toda naslednje leto ne bo oddal v eč toliko pšenice, saj je pogodbo podpisal samo za eno tono, čeprav jo bo posejal na enem hektarju. Pravi, da je mora imeti nekaj tudi za svoje potrebe. Do prve trgovine je namreč daleč in tako mu ne preostane drugega, kot da kruh pečejo doma. Tudi z letošnjo letino krompirja ni bil zadovoljen, saj bi ga moral pridelati najmanj 18 ton, a ga je le 13 ton. Vzrok za tako slab pridelek je bilo slabo seme, kljub temu pa bo Hočevar izpolnil pogodbene obveznosti do zadruge. Sicer pa se v glavnem ukvarja z živinorejo. V njegovih dveh hlevih je vedno 20 do 25 glav živine, vsako leto pa odda zadrugi po 10 glav. Dela je vedno dovolj, še težje pa bi bilo, če mu ne bi pomagala sin in hči. „Je že res, da nas kmete najbolj jezi prenizka odkupna cena za govedo, saj ob njej komaj shajamo. Se težje pa je, če ne moremo delati tako in toliko, kot bi hoteli. Kar naprej manjka rezervnih delov in ni mi jasno, da mi , ki z izvozom živine ustvarjamo devize, ne dobimo del teh za nabavo rezervnih delov. Tako ni čudno, da prihaja tudi do tega, da ti ne opravijo tehničnega pregleda za traktor, ker imaš zlizane gume. Toda gum ni dobiti nikjer, čeprav bi jih rad kupil.’ Hočevar je vse dohodke, ki jih je prinašala kmetija, vlagal nazaj vanjo. Morda gaje k temu sililo širše poznavanje kmetijskih problemov, saj je bil dolga leta občinski odbornik, pa tudi v samoupravnih organih trebanjske kmetijske zadruge še deluje. Prav zato popolnoma trezno gleda na vse težave, ki se kažejo v kmetijstvu, le tega ne rezume, da kmetom ne preskrbijo dovolj repromaterialov. J. S. Dobili asfalt Vaščani Rihpovca v krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas so pretekli teden presrečni dočakali polaganje asfalta na poldrugi kilometer dolgem odseku ceste, ki so ga poprej, sami temeljito obnovili in popravili. Predsednik gradbenega odbora Ivan Sebanc je povedal, da so večino denarja prispevali krajani sami, prav tako pa so opravili veliko število prostovoljnih delovnih ur. Vsako gospodinjstvo v vasi je prispevalo po 25 tisoč dinarjev. Seveda krajani sami ne bi zmogli vseh stroškov pri asfaltiranju ceste, ki je veljalo skoraj 500 milijonov starih dinarjev. Skoraj 160 milijonov starih dinarjev je prispevala krajevna skupnost Dolenja Nemška vas, Novolesov tozd iz Trebnjega 10 milijonov, Trimo 5 milijonov in trebanjsko Gozdno gospodarstvo milijon starih dinarjev. Odrezali so se tudi vikendarji, katerih vsak je primaknil po milijon ali poldrugi milijon starih dinarjev. Da se je vse srečno izteklo, ima zasluge tudi novomeško Cestno podjetje, ki je kljub slabemu vremenu opravilo vsa dela. Zato je bilo ob likofu kot na svatbi JANEZ PLATIŠE Res samo denar? Več kot polovica krajevnih skupnosti v trebanjski občini, predvsem večjih, ima svoje kulturne domove. Nekaj so jih zgradili že pred vojno, nekaj pa po njej. Zdaj pa je usoda vseh po vrsti precej žalostna, saj je le redkokaterega mogoče uporabiti za prirejanje kulturnih priredi tev. V njih manjka ali sploh ni odrske opreme, električna napeljava je slaba, nekaterim manjka tudi denarja za kurjavo in podobno. Skratka, v nobenem v teh domov ni mogoče organizirati kolikor toliko spodobne kulturne prireditve. Na Mirni nimajo denarja, da bi kupili kurilno olje za sicer prenovljeni Dom TVD Partizan, v trebanjskem Domu kulture se ne sme pojaviti požarni inšpektor, ker bi dom takoj zaprl, itd. Skratka, domovi, v katere je bilo v času gradnje -vloženega bržkone veliko denarja in truda, so zdaj prepuščeni svoji nemili usodi. Ne glede na to, da kulturna skupnost nima denarja za obnovo domov, je treba omeniti, da so v preteklih letih po krajevnih skupnostih precej gradili. A v domove kulture niso vložili niti dinarja, z izjemo Mirne. Kako je mogoče v krajevnih skupnostih voditi tako mačehovsko politiko do kulture, se človek nehote vpraša. Zakaj v tem primeru ne gre samo za to ali v neki dom pušča vodo ali ima stole in odrsko opremo. Gre za nekaj bistveno večjega. Po krajevnih skupnostih, kjer ne sme nobena proslava miniti brez kulturnega programa, namreč niso nič vlagali v kulturo človeka. Ir. tako se pogosto dogaja, da na kulturne prireditve, ki so v domovih organizirane, nihče ne pride, ker ljudje preprosto niso več vajeni hoditi nanje. A ne peša samo obisk kulturnih prireditev, vse manj je tudi amaterskega kulturnega delovanja, sig večina teh zanesencev niti nima kje vaditi. Res se zdi 20 milijonov, kolikor naj bi bilo zadosti za osnovno obnovo kulturnih domov, precej visoka številka. A morda bi se dalo kaj narediti tudi z manj denarja, zato pa s temveč dobre volje. Morda tudi ob pomoči krajevnih konferenc SZDL! IZ KRAJA PO PRSTU ŠE ROKA? - Komaj je bila zaključena slavnostna otvoritev novega asfaltnega traku proti dobmiški krajevni skupnosti - praznovanje je bilo menda kar precej veselo - že so se med tamkajšnjimi krajani porodile nove želje. In jasno, spet je v središču teh želja cesta, vendar tokrat oni odsek proti Žužemberku in novomeški občini Krajani si namreč žele, da bi bilo tudi v novomeški občini tako uspešni „asfalteiji“ in da bi dobili asfalt tudi na tej cesti. Toda v sedanji stiski z denarjem ni verjetno, da bodo uslišani. LE KAKŠNA BO VODA? -•Znane in toliko premlevane omejitve pri porabi bencina so šele zdaj pokazale svojo moč. Skoraj ni dejavnosti, ki je ta omejitev ne bi tako ali drugače prizadela. Med temi, ki jih je ukrep zvezne vlade tudi prizadel, je delavec trebanjske komunalne skupnosti, ki ima nalogo nadzirati vodovod, črpališča, čistilne in druge naprave. Zdaj iščejo hitro rešitev, saj mora biti ta nadzornik vsak dan na teh napravah. Vprašanje je le, kako bodo v primerjavi z lani prihranili 40 odstotkov bencina, ko pa so objekti še vedno enako daleč, kot so bni doslej. BONOV SO BILI VESELI GOSTILNIČARJI - ;Med tem ko so v večjih krajevnih skupnostih bencinske bone delili v njih prostorih, se je v manjših zgodilo, da so jih delili kar v eostilni. Tako so bili pri viru ..energije” delilci, prav tako pa je bil vesel take delitve tudi gostilničar, ki je tako nekaj več prodal. Kljub veliki letini v domačih vi- j skoraj hi Dolenjca, ki še dva deci, če je že v nogradih, ne bi zvrnil gostilru. KAJ BI ŠELE BILO, CE BI BIL PREDOR! - Velestopnice, ki bodo vodile proti najnovejši osnovni šoli v Trebnjem, še niso čisto do kraja zgrajene. In ob tem človek nehote, pomisli koliko časa neki bi trajala gradnja predora ali mostu, ki sta bila v starih, dobrih, nestabilizacijskih časih tudi še v načrtu. TREBANJSKE NOVICE NOV DELOVNI ČAS / Od torka, 2. novembra, je delovni čas v upravnih organih in krajevnih uradih občinske skupščine Črnomelj ob ponedeljekih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure, ob sredah pa od 8. do 18. ure. Uradne ure za stranke so v ponedeljkih, sredah in petkih. Novi delovni čas, ki bo trajal do konca marca, velja tudi za občinske družbenopolitične organizacije. sodišče, skupne službe interesnih skupnosti, občinske irišpekcijske službe ter knjigovodski center. »Ija V > STELJE JE DOVOLJ — Zadnja leta so kmetje precej opuščali košenje steljnikov. Štrekljevi iz Vranovičev pa vedno poskrbijo, da je za hlev dovolj stelje, saj si tako priskrbijo tudi gnoj. „Če bo šlo tako naprej,“ pravi Štrekljev oče, „bomo steljnike ne samo kosili, ampak tudi preorali in spremenili v njive.” Pri hrani notranje rezerve Črnomaljska kmetijska zadruga lani odkupila dobre 4 milijone litrov mleka — Živine bi lahko spitali bistveno več — Zagotovljen odkup po dnevnih cestah? Slovenija si je zadala, da bo 85 odstotkov hrane pridelala sama. Seveda tako zastavljeni cilji obvezujejo tudi črnomaljsko občino oziroma nosilca razvoja kmetijske proizvodnje, črnomaljsko kmetijsko zadrugo. O razvojnih vprašanjih kmetijstva v črnomaljski občini je tekla beseda tudi na zadnji seji zborov občinske skupščine, predtem pa so o tem razpravljali že na seji občinske konference Zveze komunistov. Ena od pomembnih usmeritvenih nalog kmetijske zadruge so naložbe v izboljšavo zemlje, popravilo in gradnjo novih hlevov za pitance ter silosov, pri čemer ima njihova hranilno-kre-ditna služba pomembno vlogo. Prav sed^3 v zadrugi teče akcija, da bi .'poslej izplačevali kmetijske '{tridelke in les na hranilne knjižice te službe, prav tako naj bi zaposleni v zadrugi osebne dohodke dobivali preko hranilno kreditne službe. Tako bo precej več denaija za kreditiranje, kajti kreditni sklad naj bi se '^povečal od 3 milijonov dinarjev ^.>na kakih 30 milijonov dinarjev. & Črnomaljska zadruga je v zadnjih letih dosegla lepe uspehe na področju mlečne proizvodnje; leta 1968 so na primer OČIŠČENE NJIVE V okviru matih melioracij so prejšnjo zimo v krajevnih skupnostih Semič, Petrova vas in Butoraj izkrčili in očistili kamenje na okoli 20 hektarjih njiv ter jih tako usposobili za obdelavo s kmetijskimi stroji. Poleg tega so v občini v tem času izkrčili še približno en hektar gozda in ga spremenili v kmetijsko zemljišče. NALOŽBE V DRUŽBENO KMETIJSTVO V črnomaljski občini za letos načrtujejo za 12 milijonov dinarjev naložb v družbenem sektorju kmetijstva. S tem denarjem bodo po planu začeli graditi skladišče za Belsad, zgradili silose na Lokvah in v Dragatušu, kupili kmetijsko mehanizacijo za KZ, tozd Živinoreja ter zgradili dve zbiralnici za mleko. odkupili 750.000 litrov mleka, lani pa več kot 4 milijone litrov. Da bi na tem pomembnem področju zadruga še naprej dosegala dobre rezultate, bodo morali še več pozornosti posvetiti zlasti pridelavi kvalitetne osnovne krme, izboljševati tehnologijo krmljenja in graditi hladilne naprave. Čeprav so dosegli uspehe tudi na področju prireje mesa, pa se v občini zavedajo, da bi lahko bistveno povečali pitanje goveje živine, zato si mora zadruga prizadevati za uveljavljanje dogovorjenega načina kreditiranja na tem področju, za zagotovljen odkup po dnevnih cenah, ki morajo biti take, kot « V črnomaljski občini ni proizvodnih skupnosti, v katerih bi kmetje in zadruga združevali zemljo, delo in sredstva, da bi tako povečali in hkrati pocenili proizvodnjo. -Očitno pa kmetje vidijo neposredno korist pri skupni uporabi kmetijske mehanizacije, zlasti traktorskih priključkov in kombajnov, saj je v občini že več kot 20 strojnih skupnosti. V kratkem ga naj bi v obratu Blatnik — Črmošnjice ustanovili pašno skupnost za plemenske telice; zadruga bo dala travnike, hleve in opravljala strokovna dela, člani pa bodo dali v pašo telice. so uradno dogovorjene, z ustanavljanjem pašnih skupnosti za plemenske telice na zadružnih površinah nameravajo povečati hlevske in krmske kapacitete. ČRNOMALJSKI DROBIR DAVKARIJA NAD KUHINJO Črnomaljska davkarija ima prostore tik nad kuhinjo grajske restavracije. Stara in dotrajana tla so bila že tako zdelana, da bi lahko kakšen davkar padel v kuhinjski kotel (za tako „malico“ bi bil marsikateri obrtnik pripravljen odšteti precej denaija), zato so se lotili obnove. Nasploh je bilo zadnje dni v stavbi črnomaljske občine kar živahno: pred časom so popravili stopnice, prejšnji teden so belili notranjost, da o vsakdanjem prometu sploh ne govorimo. DISKO PIJAČA Črnomaljski disko v grajski kleti je med belokranjsko mladino očitno zelo priljubljen, saj se v njem vedno tare ljudi, kar ob velikem pomankanju možnosti za zabavo mladih ni nič čudnega. Ker p zaradi točenja alkoholnih pijač prihaja tudi do neljubih in mladih ljudem neprimernih scen, je vodstvo občinske mladinske organizacije pred kratkim predlagalo, naj v disku razen piva ne bi točili alkoholnih pijač. Čeprav je bil na sestanku, kjer je bil govor o tem, tudi predstavnik organizatorja diska, je bilo naslednjič vse po starem; češ da niso dobili nič pismenega. Bolj verjetno pa je posredi skrb za izkupiček. EDINA GOSTILNA Od prejšnjega meseca imajo tudi v Crmošnji-cah spet gostilno oziroma bife. Skoraj leto in pol je bil kraj brez tega lokala, sedaj pa je zasebnik od lastnika, črnomaljskega planinskega društva, vzel lokal v najem za pet let. Medtem ko sedaj v bife zahajajo v glavnem domačini , pa pričakujejo pozimi, ko se bo začela smučarija, večji obisk. Takrat bo moč dobiti tudi kaj za pod zob. SOSEDNJA PROČELJA Medtem ko je črnomaljska enota Ljubljanske banke pred dnevi na novo prebarvala pročelje svoje stavbe sredi mesta, pa sosednje, enota temeljnega sodišča, že več let zaman moledujejo, da bi se našel denar za ureditev zunanjosti te stavbe. Sedaj je razlika še toliko vidnejša in še bolj bode v oči. Vsekakor je za nadaljnji hitrejši razvoj kmetijstva v črnomaljski občini potrebno vzpostavljati in krepiti dohodkovne odnose, saj je ravno na tem pomembnem področju še veliko ,.notranjih rezerv”, ki jih kaže dobro izkoristiti. A. B. NAJVEČ ZA GRADNJO HLEVOV Hranilno kmetijska služba deluje pri črnomaljski Kmetijski zadrugi od 1971. Do leta 1978 je bilo razmerje posojil za nakup kmetijske mehanizacije in gradnjo hlevov 60 : 40 v korist kmetijske mehanizacije, po tem letu pa se je razmerje povsem spremenilo in je 65 : 35 v korist gradnje hlevov. V letošnjem letu znaša skupna vrednost naložb 36,7 milijona dinarjev, od tega 28,6 milijona za gradnjo hlevov in le 8,1 milijona za nakup kmetijskega mehanizacije. „Višja sila” ni vedno le izgovor Kaku se je v Beltu zaple tlo in spet razpletlo s ključnimi surovinami Kljub temu da je črnomaljski Belt naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi si zagotovil zadostne količine potrebnih reprodukcijskih materialov za nemoten potek proizvodnje do konca leta, sc je zataknilo pri vseh treh ključnih surovinah: koksu, sivem surovem železu in furanskih smolah. Za sivo surovo železo je Belt že spomladi železarni Store dal 15 milijonov dinarjev sovlagatelj-skega delaža in si tako zagotovil 4.000 ton tega železa, največ v drugem polletju. Koksarna Lu-kovac se je obvezala, da bo Beltu letos dobavila dobrih 3.000 ton koksa, Belt pa je s pomočjo Tama zbral še 75.000 dolarjev za dodaten uvoz premoga za koksi-ranje, tako da bi morali dobiti še 800 ton koksa, kar bi zadostovalo do konca leta in še zajanaur. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo vsak mesec do konca leta dobili cisterno furfuril alkohola, surovine za furanske smole. Se po obravnavi 8-inesečnih poslovnih poročil je kazalo, da bo vse v redu. Nato najprej železarna Store ni dobivaila železa, čet da jim je železnica podrla industrijski tir, koksarna Lukovac je ustavila. dobavo koksa, ker ni dobila deviz, ki so jih zbrale slovenske livarne. Pri oskrbi s furanskimi smolami je zatajil Tam. V Beltu so morali zaradi pičlih zalog ukrepati in 23., 25. in 26. oktobra oddelek težke linije v livarni ni delal. Kaže pa, da sc zadeva ureja, saj so v Štorah popravili industrijski tir in je proizvodnja železa stekla konec prejšnjega meseca, zbrane devize za koksarno v Lukovcu naj bi tudi že nakazali, tako da bodo slovenske livarne spet redno dobivale koks, preko Tama pa si je Belt zagotovil tudi najnujnejše količine furanske smole, zbrali so tudi že devize in/ si zagotovili pravice za dodatni uvoz te surovine. Vse kaže, daje kriza mimo in da ne bo pustila resnejših sledov v sicer letos zelo uspešnem Bellovem poslovanju. A. B. Počasnejši, a uresničljiv razvoj Srednjeročni plan je treba uskladiti z dejanskimi možnostmi občine — Manjše stopnje rasti, večji izvoz, manjši uvoz — Precejšnje obveznosti kmetijstva Na petkovi seji vseh skupščinskih zborov v Metliki je osrednja pozornost veljala družbenemu planu občine za to srednjeročno obdobje oziroma spremembam in dopolnitvam tega temeljnega srednjeročnega dokumenta, ki gaje glede na zaostrene gospodarske razmere pač treba prilagoditi resničnim možnostim in sposobnostim občine. Seveda pa v občini s tem, ko Dohodek naj bi sp se tako ali drugače odpovedali nekaterim prej zastavljenim nalogam za to srednjeročno obdobje, nanje niso pozabili, se jim niso odpovedali enkrat za zmeraj. Ne, tistega, kar ni zaradi objektivnih razlogov moč izpeljati v tem srednjeročnem obdobju, bodo prenesli v na-’ slednje plansko obdobje, saj je jasno, da prvotno sprejeti plan ni bil spisek neuresničljivih želja. Po prvotni oceni naj bi družbeni proizvod v metliški občini rasel kar po 5,5-odstotni stopnji, v sedanjem dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana pa je zapisana 2,6-odst. stopnja, medtem ko, republiški plan predvideva 1,3-odst. rast. Ostri pogoji za gradnjo zidanic Iz delovnega osnutka metliškega odloka prostorskega plana občine Na zadnji seji vseh zborov metliške občinske skupščine je beseda tekla tudi o prvem, delovnem osnutku odloka o načelih izvajanja prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine. Med drugim bo ta odlok zahteval, da je v občini zagotovljeno varovanje kakovostnih kmetijskih zemljišč, gozdov ter zavarovanih območij, naravne in kulturne dediščine, krajinskih in estetskih značilnosti naselij in območij;govoril bo o prenovi in oživitvi starega mestnega jedra in vasi, o varovanju človekovega delovnega in bivalnega okolja in ne nazadnje tudi o obrambi in zaščiti prebivalstva. Čeprav v glavnem tudi do sedaj v metliški občini ni bilo s tem težav, stoji v osnutku zahteva, naj bi nove industrijske objekte gradili na za kmetijstvo manj vrednih zemljiščih, kar velja tudi za nova stanovanjska naselja v mestu, hkrati pa bi bilo potrebno pridobiti nove kmetijske površine kot nadomestilo za pozidano zemljo. Tudi v razvijajočih se vaseh je poglavitna skrb za ohranjanje plodne zemlje. Seveda pa je treba poskrbeti za možnosti za izboljšanje bivalnih razmer, hkrati pa zagotoviti varstvo pokrajine in arhitektonsko-etnoloških značilnosti. Tako naj bi nove hiše na vaseh rasle predvsem na robovih naselij, ne pa med starimi hišami. Novi odlok naj bi določal tudi pogoje za gradnjo zidanic; osnutek predvideva, da bi zidanice lahko gradili le na za to posebej določenih območjih, opredeljenih v kmetijskem prostorskem planu, pri čemer pa naj ne bi bila dovoljena drobitev zemljišč, poleg tega naj bi bilo poleg zidanice najmanj 20 arov zemlje, od tega vsaj 15 arov urejenega nasada. Seveda naj bi bile zidanice arhitektonsko prilagojene značilnostim območja. Očitno zaradi slabih dosedanjih izkušenj in samovolje namenja ta delovni osnutek precej prostora in pozornosti gradnji zidanic. Največja dovoljena tlorisna površina naj bi bila 40 kvadratnih metrov, smer slemena bi morala obvezno potekati vzporedno s pobočjem, streha naj bi imela čopa, kritina bi morala biti rdeče ali temno rjave barve, salonitna kritina naj ne bi bila dovoljena. Zidanice naj bi bile pritlične s povsem vkopano kletjo, kolenčni zid pa mora biti skrit pod napuščem. Garažna vrata naj ne bi bila dovoljena, v okolici pa ne bi smeli lastpiki postavljati železnih in betonskih ograj ter betonskih opornih zidov, priporočajo pa lesene ograje, živo mejo in škar-po iz lomljenca. V kakšnem besedilu bo pripravljen predlog tega odtoka, je precej odvisno od pobud in pripomb v razpravi, vsekakor pa drži, da gre za občutljive in pomembne stvari. A. B. naj bi namesto po prvotno planirani 5.5-oast. stopnji rasel po 2,5-odstotni; jasno je, da bo tudi zaposlovanje naraščalo počasneje kot so prvotno predvidevali, izvoz pa naj bi bil večji kot so v občini prej načrtovali in naj bi rasel po stopnji 8,8 odst., tako kot je to predvideno za Slovenijo. Ker se uvoz naj ne bi povečeval, bi moralo biti pokrivanje uvoza z izvozom večje, tako da bi metliška občina namesto prej načrtovanih 75 pokrila 85 odstotkov svojega uvoza z izvozom. Precejšnje obveznosti ima kmetijstvo, vendar so prepričani, da bodo glede na prednostni' položaj te pomembne veje, dodatne stimulacije in združevanje sredstev za pridobivanje več hrane zmogli dodatna bremena. Medtem ko so najprej načrtovali, da bo v tem srednjeročnem obdobju v občini zraslo 333 novih stanovanj, sedaj ocenjujejo, da jih bo 234, in sicer 94 družbenih in 140 zasebnih, deset stanovanj pa naj bi pre" novili. Da bi to dosegli, bo treba zagotoviti za družbeno gradnjo 85,4 milijona dinarjev in devet milijonov dinarjev za prenovo, stanovanj, skupna vrednost stanovanjskih naložb, vključno z zasebno gradnjo, pa naj bi po ocenah v tem srednjeročnem obdobju znašala več kot 205 milijonov dinarjev. Vsak, ki bo dobil družbeno stanovanje, bo moral prispevati lastno udeležbo, in sicer od 1 do 20 odstotkov vrednosti stanovanja, odvisno od socialnega stanja. A. B- KLJUB BONOM VRSTE IN POMANJKANJE Kljub uvedbi bencinskih bonov na metliški bencinski črpalki pogosto zmanjka bencina, kadar ga pa imajo, so pred njo take vrste kot pred uvedbo bonov. Na metliškem izvršnem svetu trdijo, da so glavni krivec za tako stanje neurejeni odnosi med Ino in Jugopetrolom; Ina namreč noče točiti bencina v Jugopetrotove cisterne in zato v Ozlju že 30 dni niso dobili bencina. Tako skuša velik del tamkajšnjih prebivalcev dobiti bencin v bližnji Metliki, kar povzroča tako vrste kot pomanjkanje bencina NOV DELOVNI ČAS S prvim delovnim dnem tega meseca so metliška občinska uprava, družbenopolitične organizacije in interesne skupnosti prešle na nov delovni čas, ki traja od 8. do 16. ure, ob sredah pa od 8. do 18. ure; hkrati priporočajo tudi skupnim službam delovnih organizacij in tozdov, naj bi začeli delati po tem delovnem času. V občini se pripravljajo ttidi na tako imenovani „zamik“ delovnega časa za eno uro. Na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine so imenovali poseben koordinacijski odbor, ki mora uskladiti prevoze na delo (tudi s sosednjima občinama Črnomelj in Ozalj), otroško varstvo, prehrano itd. Računajo, da bodo delovni čas za eno uro lahko premaknili sredi tega meseca. SPOMIN GRE IZ RODA V ROD - Pred dnevom mrtvih sta pred spomenikom na Primostku ustavila učenca 1. razreda P(K\ zemeljske osnovne šole in si izpisala besedilo. Za njima pa je , spomin na umoijena aktivista Osvobodilne fronte spoštljivo p°st njun mladostni vrstnik in znanec. SPREHOD PO METLIKI ZA DAN MRTVIH pa tudi sicer bi bilo to kdaj res potrebno- Z* je metliško pokopališče lepo ureje- poučevanje skrbita varnostnik in F°v no. Le redko je videti zapuščene in s klicni gasilec. Prikazi gašenja s0 travo poraščene grobove, ljudje Beti že ustaljena oblika izobražuj skrbe, da je v vazah vedno sveže nja in so na vrsti vsako leto. cvetje, da so stezice posute z belim zato, da se osveži znanje, nekaj Rj peskom in da na grobovih gorijo tudi zaradi na novo zaposlenih- sveče. Ce bi bila tako urejena tudi slabo biti pripravljen tudi na nesi okolica pokopališča, ne bi imel če. nihče nič proti. Tako pa je dovoljeno metati odpadke kar čez pokopališki zid v grmovje, ki raste pod njim. Enkrat bo treba narediti red tudi na tem koncu Metlike. V TOREK SO IMELE učenke srednje tekstilne šole naravoslovni dan. Polovica jih je bila v Črnomlju, v tamkajšnjem centru srednjih »1,-kjer so v laboratorijih delale poskuse ter si nato ogledale Belsad, druge pa so obiskale prebivalce Križevske vasi, Rosalnic in Radovičev. Med vaščani so izvedle anketo o življenju na vasi. Zanimalo jih je na primer tudi to, kdaj so ljudje nazadnje sejali lan, koliko vaščanov je odšlo na tuje, iz kakšnega materiala so zgrajene posamezne hiše itd. Učenke bodo svoje ugotovitve objavile v naslednji številki šolskega glasila Zvita nit. V BETI POTEKAJO TE DNI prikazi uporabe gasilskih aparatov, da bi ljudje znali ravnati z njimi, če ZGODOVINSKI PREDMET? — Metlika j'e zelo staro mesto, čemer priča tudi tabla pri vh° du v mesto z gjabrovške s|ralV: Po komaj razberljivem napisu | popotnik lahko sklepal, da stoji tam že od takrat, ko so Metu J podelili mestne pravice. metliški tednik Združevanje deviz je uspešno V Kočevskem Melaminu je proizvodnja najbolj padla v tozdu Laminati — Komeloni _______________________________________ uspešnejši deviz 6 P° naS^ ^delkih so velike, toda zaradi pomanjkanja vali f,nismo ,mogli nabaviti toliko surovin, kolikor bi jih potrebo-devj fP™v je res, da nas je letos precej prizadela omejena uporaba tozd 1 ■ refemo’ d3 je bilo najhuje za nas prav lani. ko smo v 1980* t?minat» dosegli le 92 odst. proizvodnje v primerjavi z letom svoi 8e Posebej prizadelo, ker smo prav lani razširili dgjjj? „zmogljivosti od 5 tisoč ton na 12 tisoč ton laminatov," je tane Remžgar, glavni direktor kočevskega Melamina. naJ„e.^ave se v tozdu Laminati SSUje10 še letos, saj v deve-deno 6SeCl n*so dosegli p red vi-gr,» Pr0*^v°dnje, medtem ko bolje v , Komeloni precej Sh Zr0k 23 zmanjšanje pro-«vodnje v tozdu- iiminati je p-««« tk°'£ b“ pikanje deviz dih surovin, pa tudi doma- «n ■fenolnih smol : cih !! S° v P™b devetih mese= melan°IZVe<^*i *e tisoe ton S sto Psaon\n,ameSt° miliJ°n dve- zmooir • tudi proizvodne ■' riščeneV^Stl ^natno mani izkc> neka; ev®da se je zaradi tega 1 n°st nSH tudi zaP°sle' kocevskf*, felavcev Pa v tei Prav zarlfti Vn* organizaciji |nisozapostvTJŠe pr°iZVOdnje ■Ker si ra vito ne želimo, da bi dvajsetletnico prve ba°VneTnŽPr: 'Najtežje je •tvedli . ’ ko smo Pr°- kot viy, precei manj laminatov, tSn* načrtovali." manfle]dene rnelapan plošče Poskus Proizvodnjo, seveda devj^ 0 na vse načine dobiti za uvoz najnujnejših !!jjjiči v Celju rihijfV'0 so kočevski Kur '^'skali celjske — kuwy «m«i«java iz-*J ~ Porodila se je -SSHlisel o ribniku irku^33‘.Za ribiče je izmenjava seje ooi^ kako pomembna. To ohišij u23*0 tediob nedavnem celjskjj T.ečevskih ribičev pri no sod , J® še utrdil dolgolet-Sciifia e*°Vanje med obema ribi-' linama. čens !50 Kočevskim ribi-8°jenie ?aZa“ svoJ ribnik za k>m Cer P0V' ttljub zagotovi-fle izn]J-anQV’ ča se reja krapov se Ko6p • ker 80 Krmila draga, 'bdi y , Vc* navdušujejo, da bi en ribnik013^' °bčini uredili vsaj yse yJcT K temu jih namreč sili ribaj, c Je. Povpraševanje po 0sKrbe 11 P0®!®**!« vse slabše k°če z mesom. Seveda so lov v * ^Koristili obisk tudi za Paj^ rimskem jezeru, kjer la Je bila lovska sreča nemi- _ _l J*vwu IIVIIII bili ni* .t^di domačini niso bsčevjiriu^ ‘n Je bit neuspeh Ce»-L . 111 Je ou neuspen Koiikn * ribičev zaradi tega ne-h^anj očiten, bili', «*» Pri Celjanih so dopisan,. 1 Knjižico, v kateri je *tbičev tnčesetletno delovanje nkaijL v oljski občini. Knjižica Hki* trideset let” pa bo ko-**t boa ^‘čem služila za vzor, t^nj p čez dve leti tudi Jed9j Znovali tridesetletnico. bi izdali podobno “•Kot sojo Ce«ani. JOŽE PRIMC ^STANOVNA bHJA SVETA p°trošnikov v { JčeVju'nek' oKtobra, se je v fe^niic 3 Ustanovni seji sestal svet 2 Prvi °V’ ^ doslej ni deloval, Že n š^nieSfcJl so Milani obravnavali 3 Preskrbe v mestu Kočevje, >taVni,so bili povabljeni tudi 1 dktii c tr8°vskih in drugih ,1^“* so C,'b sKrb je preskrba. ,.t* i;a- naiVcč pozornosti posveti-P ino^ r^Jbolj pereči oskrbi s surovin za nemoteno proizvodnjo. Čeprav je povpraševanje po naših izdelkih veliko tudi na domačem trgu, bomo poskušali z njimi prodreti na konvertibil-. na tržišča. Že letos smo v prvih devetih mesecih presegli plan izvoza za 2 odst., v naslednjih letih pa nameravamo izvoz še povečati. Na ustrezen odgovor čakamo tudi od zveznih organov, ki naj bi odobrili kompenzacijski posel v vrednosti milijon dolarjev. Hkrati bomo dobili tudi nekaj deviz iz italijanskega kredita, uspešno pa teče tudi združevanje deviz z domačimi kupci, saj smo na ta način že združili 14 milijonov dinarjev deviznega izvora," pravi direktor Remžgar. PRAZNIK JE, KADAR PRIDE ŽIVINA - V kočevski Mesariji tako močno občutijo pomanjkanje goveje živine, da je tam pravi praznik, kadar jim uspe dobiti v klavnico kakšno živinče. Zato ni čudno, da se tedaj ob tovornjaku zbergo skoraj vsi mesaiji. Žal gre velika večina mesa v druge kraje, medtem ko je oskrba z mesom v kočevski občini vse slabša. jj Kasnijo le v Kočevju j Evidentiranje kandidatov za vodilna telesa v KS so opravili že v vseh krajevnih skupnostih — Kasnijo le v Kočevju — Vzrok je reorganizacija „S pripravami na volitve v vodilna telesa krajevnih skupnosti smo v kočevski občini začeli že letos junija. Tedaj smo sklicali posvet s sekretarji in predsedniki krajevnih konferenc SZDL ter se z njimi dogovorili, kako bomo izpeljali volitve," je dejala Tanja Svetličič, sekretarka občinske konference SZDL Kočevje. „Na seji predsedstva občinske konference SZDL, ki je bila septembra, pa smo sprejeli še rokovnik vseh opravil. Sklenili smo, da morajo biti vsi postopki evidentiranja, kandidiranja ter same volitve opravljene do konca novembra. Ko smo potem, 14. oktobra, s predstavniki krajevnih konferenc SZDL in predsedniki svetov ter skupščin krajevnih skupnosti ocenjevali dosedanji potek priprav na volitve, smo ugotovili, da so v vseh okoljih že evidentirali kandidate za opravljanje funkcij v krajevnih skupnostih. Zdaj se seveda že lotevajo kandidacijskih postopkov, medtem ko v krajevni skupnosti Kočevje še nekoliko kasnijo s pripravami. Vzrok je v tem, da do nedavnega še niso vedeli, ali bo prišlo v tej krajevni skupnosti do reorganizacije. Zdaj so sklenili, da bodo volitve opravili še tako, kakor je zdaj, kasneje pa naj bi v skladu s potrebami namesto ene krajevne skupnosti ustanovili nekaj manjših. Gradivo o tem bodo obravnavali na referendumu, postopek evidentiranja pa se je zaradi tega zavlekel do 15. novembra.” Hkrati z volitvami za vodilne v telesih krajevnih skupnosti bodo volili tudi področne odbore SZDL v mestu Kočevje, v vaških krajevnih skupnostih pa vaške odbore SZDL. Ker doslej niso delovali sveti potrošnikov, jih bodo izvolili ob tej priložnosti. Zal se tudi sedaj dogaja, da nekateri posamezniki nočejo sprejeti nobene funkcije, kar ne-kolikoko otežuje dejavnosti pred volitvami. Še posebej, ker imajo ljudje, ki so pripravljeni delovati, preveč nalog in jih težko opravijo kvalitetno. „Če bodo vsi postopki stekli, kakor predvidevamo, potem lahko rečem, da bomo že v začetku novembra izpeljali kandidacijske konference. Na njih bodo po krajevnih skupnostih ocenili dosedanje delovanje krajevne samouprave, obravnavali pa bodo tudi programe delovanja krajevnih skupnosti v naslednjem letu. Kmalu po volitvah bomo v kočevski občini pripravili izobraževanje za vse delegate in člane svetov ter drugih teles, da bi s tem zagotovili kar najbolj kvalitetno delo v prihodnosti. Zanemarjali pa ne bomo niti osebnih stikov s funnkcionarji v krajevnih skupnostih," je dejala Tanja Svetličič. J. S. DROBNE IZ KOČEVJA JOJ, SADJE, KAM BI TE DEL? - Letos je sadja povsod dovolj: na drevju, v trgovinah, žal pa ga precej leži tudi na tleh po kmečkih sadovnjakih in vrtovih. Seveda se s tem dela velika škoda, ki pa jo najbolj občutijo kupci po mestih, kjer so cene sadja kljub veliki in obilni letini še zmeraj nerazumljivo visoke. K hitrejšemu obiranju sadja ne pomaga niti jadikovanje po časopisih, ki ugotavljajo, da bo kljub široko zasnovanim akcijam precej zgnilo. In vprašanje, ki se zastavlja samo po sebi je, zakaj pridelovalci ne ponudijo jabolk in drugega ljudem iz mest. KRAVE V HOTELU, MESA PA NI - Zelo lepa slika kočevskega hotela za krave je bila objavljena v Dolenjskem listu. Prav pa bi bilo, ko bi dopisnik slikal tudi prazne kavlje po mesnicah in se malo pozabaval tudi s tem, zakaj v kočevski občini, ki je tako velika proizvajalka, v trgovinah ni mesa. S slikami „krav-jih" hotelov namreč samo budi pobožne želje po mesu in tu in tam med potrošniki, ki čakajo v vrstah za meso, burka že tako vročo kri. BO EDINI SMETAR KOS DELU? - Te dni na veliko pečejo kostanj tudi v Kočevju. Najraje se pri utici prodajalca vročega kostanja zadržuje šolska mladež, ki na poti domov iz šole rada sprazni eno ali dve vrečki slastnega gozdnega sadeža. Toda ti mladi ljudje so brezbrižni do podobe svojega mesta in mečejo lupine kar po pločnikih. Seveda edini smetar v Kočevju temu delu nikakor ni kos, zato je mestno središče polno smeti. KOČEVSKE NOVICE Še: 0 prodaji plina OKtobra je v Ribnico prispelo le 127 plinskih jeklenk -Plin so dobili le prednostni odjemalci — Varčevanje SPOMENIK NA VELIKI GORI Na Veliki gori pri Ribnici je bila nedavno skromna slovesnost, na kateri so odkrili spominsko obeležje četi Notranjskega partizanskega odreda. V tej četi je bilo veliko borcev iz ribniške doline. Na slovesnosti je zbranim spregovoril Vinko Knol, komisar te čete. (Foto: Milan Glavonjič) NOV TURISTIČNI PROSPEKT RIBNICE Turistično društvo Ribnica je po šestih do sedmih letih spet izdalo turistični prospekt. Prvi je namreč pošel, medtem pa je bilo v Ribnici zgrajenega tudi precej novega, zato je bil nov prospekt že kar potreben. Izšel je v 30 tisoč izvodih, turistično društvo pa je veljal le 400 tisoč dinarjev, ker so porabili diapozitive, ki so jih že imeli. „Z velikim presenečenjem smo sprejeli vest, da v Ribnici prodajamo plin samo .po zvezah’ in pod pultom. In neznani Ribničan (ali Ribni-čanka) bi morala imeti toliko poguma, da bi sc bralcem Dolenjskega lista, kamor je telefoniral, da v Ribnici tako prodajamo plin, predstavi," so dejali prodjalci v ribniški prodajalni plina na Mlaki. Resnica je ' precej drugačna. Znano je namreč, da so z dobavo plina že dalj časa težave. Seveda to ne velja samo za Ribnico, ampak za vso državo. Da je res tako, kažejo tile podatki. Medtem ko so v Ribnico junija še dobili 1089 plinskih jeklenk, so jih avgusta le še 734, oktobra pa samo 127. oktobra je prišla prva pošiljka četrtega v mesecu, dobili pa so le 52 jeklenk. Druga pošiljka je prispela v Ribnico čez 10 dni in spet je bilo v njej le 52 jeklenk. Prva pošiljka je bila namenjena za široko potrošnjo in razumljivo je, da je takoj po prispetju pošla. Druga pošiljka pa je prišla na zahtevo prodajalca, ker so na plin čakali šole, vrtci, garnizon, obrtniki, gostilničarji, skratka vsi tisti, ki so imeli za nabavo ustrezno potrdilo občinskega telesa, ki skrbi za preskrbo. + V času. ko se je v skladišču mudil inšpektor uprave inšpekcijskih služb, je bilo v skladišču še 26 jeklenk, ki pa so bile namenjene prednostnim odjemalcem. Pri pregledu skladišča je inšpektor ugoto- vil, da pri prodaji plina ni bilo nobenih napak, kaj šele da bi plin prodajali po zvezah. In resnica je samo ena. Sprijazniti se je treba s sedanjimi razmerami in okoliščinami, da je plina vse manj. Zato naj občani ta važen vir energije rabijo samo takrat, kadar je to neogibno potrebno. MILAN GLAVONJIČ KAKO USKLADITI PRAVILNIKE Z ZAKONOM Pretekli teden je bil v Ribnici seminar, na katerem so se direktorji delovnih organizacij, vodje delovnih skupnosti skupnih služb in predsedniki osnovnih organizacij sindi kata• seznanili z novim republiškim zakonom o delovnih razmerjih. Na seminarju je predaval Ivan Žužek, podpredsednik sodišča združenega dela SRS in se ga je udeležilo 34 predstavnikov iz ribniške občine. Namen seminarja je bil, da se ti predstavniki seznanijo z novim zakonom in dobe temeljna navodila za prilagajanje pravilnikov o delovnih razmerjih novemu republiškemu zakonu. Žal je po mnenju teh predstavnikov rok za uskladitev nekoliko kratek, saj je to potrebno opraviti do konca leta. Ker je naloga kar težka, bodo za manjše delovne organizacije poskrbeli za strokovno pomoč v okviru občinskega sveta Zveze sindikatov v Ribnici. Med prvimi po dohodku na delavca V ribniškem Ricomagu so za 100 odstotkov presegli plan fizične proizvodnje — Prihodek v prvih devetih mesecih so že dosegli — Tri četrtine proizvodnje na zunanje trge Samo hvala, da je ribniški Ricomag ena izmed najboljših tovarn nemškega Bomaga — enega izmed največjih proizvajalcev gradbenih strojev na svetu — ne bi pomenila nič, če je ne bi potrjevali izjemni rezultati, doseženi že v prvih devetih mesecih tega leta. Fizični obseg proizvodnje so v primerjavi z lani presegli za 100 odstotkov, načrtovani prihodek za celo leto so dosegli že zdaj, sploh pa je dohodek na delavca eden izmed največjih v Jugoslaviji. Medtem ko ta znaša v poprečju v Jugoslaviji le 480 tisoč dinarjev, so Ricomagovi delavci že v prvem polletju dosegli 930 tisoč dinarjev. Nastanek tega prav gotovo najbolj uspešnega tozda v ribniškem Riku sega v leto 1977, ko je bila podpisana pogodba o sovlaganju in tehnološkem sodelovanju med Rikom. Commerceom in Bomagom. Do nje pa je prišlo zaradi tega, ker je bila Jugoslavija eden izmed naj večjih kupcev Bomagove gradbene mehanizacije. In od podpisa pogodbe do prvih valjarjev, ki so prišli iz te tovarne, je preteklo samo slabo leto, kot zanimivost pa naj dodamo, da je to ena izmed redkih kooperacij, ki je začela že prvo leto dobro poslovati. Franc Petek, 31-letni strojni inženir, ki vodi tozd že od začetka, je povedal, da gre vse uspehe pripisati velikemu povpraševanju na trgu, dosledne- proizvedli 200 cestnih valjarjev, jih bodo letos do konca leta že 400. Skoraj tri četrtine prihodka ustvarijo na zunanjem trgu. od tega 25 odst. na zahodnem. Hkrati z .večanjem izvoza zmanjšujejo uvoz, saj osvajajo nove in nove dele za svoje izdelke, samo letos pa bodo na ta račun prihranili 600 tisoč nemških mark. V tozdu nameravajo v kratkem povečati tudi proizvodnjo in jo razširiti na večje stroje, ki jih doslej niso imeli v proizvodnem programu. Tudi za 7,3 — tonske valjarje je veliko povpraševanje na trgu, sicer pa je proizvodnja za naslednje leto že vsa prodana. | ^ Franc Petek m/mm KOS SO NAiANČNEMU DELU — Čeprav mali cestni valjarji izgledajo okorni in težki, je treba biti pri njihovi izdelavi precej natančen. Toleranca se meri v tisočinkah milimetrov in ribniški kovinarji soji kos, saj reklamacij zaradi kvalitete ni. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI mu spoštovanju tehnološke zasnove in pa seveda kvaliteti izdelkov, ki prav nič ne zaostajajo za originalnimi. Vse to se seveda pozna tudi pri osebnih dohodkih delavcev zaposlenih v tozdu - zdaj jih je le 36 - saj znašajo kar 16 tisoč dinarjev. Ne da bi se spuščali v podrobnosti kooperacijske pogodbe, je res, da je nemški partner še kako zadovoljen z dobrim poslovanjem tega tozda. Če navedemo še nekaj številk, potem moramo omeniti tudi še nekaj proizvodnih in poslovnih Številk. Lani je bil prihodek 127 milijonov dinarjev letos so načrtovani celoletni prihodek 210 milijonov presegli že v devetih mesecih. Medtem ko so lani NAD STEKLINO TAKO, DA NE BO ZAMERE - V ribniški dolini se veliko govori o steklini. Vzrok za to je več kot očiten. In razumljivo je, da se vsi zavzemajo, naj bi lovci odstrelili čimveč potepuških psov in mačk ter drugih živali, ki raznašajo to nevarno bolezen. Toda pri vsem tem se zastavlja niti ne tako majhen problem. Ce bi sosed sosedu ubil mačko ali psa, bi nastala velika zamera. Zato je neki šaljivec predlagal, naj bi lovci iz Loškega potoka postrelili živali v Velikih Poljanah, ti pa v Loškem potoku. Čeprav je dal predlog šaljivec, je v predlogu kanček resnice. PRIREDITVE ZA DAN REPUBLIKE Poleg nekaj razstav, tovariških večerov in slavnostne akademije, ki jo bodo v Ribnici pripravili v čast dneva republike, se bo v občini zvrstilo še nekaj prireditev. 14. novembra bo v Ribnici že tradicionalna prireditev Revolucija in glasba, čez šest dni bo na programu večer ciganske poezije, pesmi in plesov, ki ga bo prispeval KUD Škofljica, sredi meseca pa bo še kviz tekmovanje Mladi v pesmi, besedi in spretnosti, kjer bodo sodelovali tudi vojaki iz ribniške garnizije ter mladi iz kočevske in ribniške občine. Konec meseca pa bodo mladi iz ribniške osnovne organizacije ZSMS pripravili tretje mladinske športne igre. DENAR JE POGOJ ZA OBNOVO Dela pri obnovi strešne konstrukcije Ortneškega gradu so kon čana. Zdaj je grad že od nekdij znan kot velika turistična znameni tost - veliko lepši. Kako pa be obnova potekala najprej, je v velik meri odvisno od tega, ali bo ribniška občinska skupščina lahko zagotovila denar za nadaljno obnovo. POKLONILI SO SE SPOMINU UMRLIH - Ob dnevu mrtvih so bile v vseh krajevnih skupnostih ribniške občine komemoracije, na katerih so se mnoge delegacije, šolska mladina, pripadniki garnizona in drugi poklonili spominu umrlih. Glavna komemoracija v Ribnici je bila pred spomenikom narodnega heroja Mirka ‘ Bračiča v ribniški kasarni. RESET0 TEDENS/^ Četrtek, 4. novembra - Karel Petek, 5. novembra - Sabina Sobota, 6. novembra - Lenart Nedelja, 7. novembra - Okt. soc. rev. Ponedeljek, 8. novembra - Bogdan Torek, 9. novembra - Teodor Sreda, 10. novembra - Leon Četrtek, 11. novembra - Martin LUNINE MENE 8. novembra ob 7.38 - zadnji krajec BREŽICE: 5. in 6. 11. hongkon-ški barvni film Varnost zajamčena. 7. in 8. 11. ameriški barvni film Samo dvakrat se živi. 9. in 10. 11. ameriški barvni film Salamander. ČRNOMELJ: 4. in 7. 11. hong-konški film Meč. 5. ID slovenski film Srečno, Kekec, 5. in 7. 11. ameriški film Pacifik - banana. 8. in 9. 11. ameriški film Ta Amerika II. 11. 11. ameriški film Beg na Divji zahod. KOSTANJEVICA: 6. 11. ameriški film Atlantic City. 7. 11. ameriški film Briljantina. KRŠKO: 6. in 7. 11. angleški film Zadeva Odessa. 9. 11. ameriški film Zvezdne poti. 10. 11. ameriški film Kralj droge. 11. 11. ameriški film Božanski dnevi. SLUŽBO DOBI ZASTAVO 750 de luxe, letnik 1976, prodam. Ogled v soboto in *-*- Vrl .... DEKLE z veseljem do dela v strežbi, NK ali KV gostinska delavka, takoj dobi stalno zaposlitev. Stanovanje in hrana v hiši. Informacije na tel. (064) 61 - 436. Gostilna C1RMAN, Medno 15, Ljubljana Šentvid, sprejme v redno delovno razmerje mlajše dekle za delo v kuhinji. OD 11.000 din, stanovanje in hrana v hiši . DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. OD od 12.000 do 16.000 din po delu, samska soba zagotovljena. Jože LOVRENČIČ Vipava- 29 nedeljo. Jože Vrhovec, Velika Loka 51. LADO 1200 L, letnik 1978, prodam. Informacije po telefonu (068) 71-141. R 10, registriranega do 1. maja 1983, v izvrstnem stanju, z boni, prodam. Informacije na tel. 72 621 int. 162. ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do novembra 1983, prodam. Branko Fink, Mestne njive 11, Novo mesto, telefon 22- 375. R 4, obnovljeno, letnik 1977, prodam. Jože Urajnar, Hudeje 8, Trebnje. pava. Vipava-292, 65271 Vi- TAKOJ zaposlimo skromno, čisto in pridno dekle, ki ima veselje do gostinstva. Stanovanje in hrana v hiši. HENIGMANOV HRAM, Kati Henigman, Stara cerkev 36 a pri Kočevju. STANOVANJA STANOVANJE v Novem mestu išče zakonski par brez otrok. Naslov v upravi lista (4757/82). Motorna vozila PRODAM dobro ohranjeno škodo 110 LS, letnik 1973, registrirano do avgusta 1983. Alfonz Jaki, Brinje 6, Šentrupert. Z 101, delno obnovljeno, v voznem stanju, prodam za 1,5 M. Naslov v upravi lista’(4754/82). Z 101, letnik 1979, prodam ali zamenjam za rabljen kmetijski traktor. Naslov v upravi lista (4755/82). PRODAM MOTOR SUZUKI RM 125/82 zaradi odhoda v JLA. Tel. 22 372 od 6. do 14. ure. Jože Blažič, Zdinja vas 19. FIAT 850 special, letnik 1974. dobro ohranjen, prodam. Viktor Kerine, Drska 45, Novo mesto. 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, registriran do 7. 1983, prodam. Informacije na tel. 21 -305. POCENI PRODAM Z 101. Tel. 24- 974. Z 101, ohranjeno, prodam. Mirko Fink, Meniška vas 39, Dol. Topli- PRODAM zimske gume in desni zadnji blatnik za VW hrošč. Tele- fon (068) 21 361. JUGO 45, prevoženih 6000 km, prodam. Česta brigad 10, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1976. registrirano do novembra 1983, poceni prodam. Franc Tomšič, Dobe 16, Kostanjevica na Krki. FIAT 127 prodam. Brane Uhernik, Otočec 48. MOTOR PUCH GALEB prodam. Hrastar, Kristanova 49/b, Novo mesto. Z 101, letnik 1976, prodam za 6 SM. Tel. 85 384. PRODAM KOMBI FURGON 2200 J , letnik 1978, in Z 750, letnik 1978. Anton Tomažin, Gmajna 37,68274 Raka. !SS :: |j Kmetijski stroji j[ ■■ ■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a PRODAM novo trezo Goldoni 610 diesel (10 KS). Smolenja vas 15/d, Novo mesto, telefon 25-229. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Ul I C, tozd Časopis DolenjSKi n»t. Novo mesto. USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto/Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik; Niko RihaK UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Cjjpvizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din. 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlag' mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606- Naslov uprave Jenkova 1,p. p. 33 tel. (068) 22—365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Grafika Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM FREZO s priključki (plug, koso) in frezo za ožje in širše velikosti, vse v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. (4756/82). PRODAM motor za kosilnico BCS na bencin petrolej. Tel. 21-575 po 15. uri. PRODAM dobro ohranjen traktor Tomo Vinkovič 30 KS in priključke. Vinko Kraševec, Planina pri Raki 15, 68274 Raka. PRODAM PK Kastelic, Brezova reber 9, Dvor. PRODAM novo ostrešje za hišo in prednji koš za zastavo 750. Telefon 72-453. PRODAM novo centralno peč Helios. Naslov v upravi lista (4758/82). PRODAM hlevski gnoj. Miro Kovačič, Grm 12, Trebnje, tel. 44 -297. UGODNO PRODAM 14 novih oken različnih dimenzij, od 60 x 60 do 120 x 140, z roloji znamke Jelovica. Informacije vsak dan po tel. 24 929 od 18. ure dalje. BOROVE DESKE (8 cm debeline) prodam. Tel. 23 -355. POCENI PRODAM samsko omaro s predalniki. Štefka Colarič, Cegel-nica 4,.Novo mesto, tel. 23 097. PRODAM 10 tednov stare rjave jarčke, odlične nesnice. Prodajam vsak dan. Avtobusne zveze so ugodne. Stanonig, Log 9, 64220 Škofja Loka. PRODAM globok otroški voziček. Tel. 23 -673. PRODAM zlate fazane. Viktor Richter, Dovško 13, 68281 Senovo. PRODAM kravo, 8 mesecev brejo, z drugim teletom. Janez Hrovat, Brod 16, Novo mesto, tel. 25 212. PRODAM dnevno sobo. Mestne njive blok 5, Novo mesto, tel. (068) 24 102. KUPIM KUPIM rabljeno camp prikolico IMV, do 60.000 din. Telefon (068) 61 468, Brežice. UGODNO PRODAM 10 a vinograda v Gradniku pri Semiču. Tel. 56 623 od 18. do 20. ure. PRODAM NJIVO v Zupelevem za Kapelsko cesto v izmeri 38 arov. Informacije pri Antonu Volovcu, Libna 25, Krško. PARCELO z gradbenim dovoljenjem, primerno za obrtnike, v Sentlovrencu pri Trebnjem prodam. Tel. (064) 61 179. POZOR, ZDOMCI! Prodam hišo ob cesti Tržišče 49 z vrtom in njivo (površine 18 arov). Možnost obrti. Pbkličite v večernih urah na teL (064) 25 927. PRODAM starejšo hišo v Regrči vasi. Informacije pri Vončina, Regrča vas 27 a, Novo mesto. RAZNO NUJNO potrebujem 35.000 din posojila za šest mesecev. Plačilo obresti po dogovoru. Naslov v upravi lista (4759/82). "EMO upokojenko za pomoč bolehnima zakoncema, ki se bosta za pomoč lepo oddolžila. Franc Kos, Odrga, 68210 Trebnje. IVAN L1VK, Radovlja 22, Šmarješke Toplice, se opravičujem JO- ŽETU KOPINI iz Zloganj pri ----------------- ICU Škocjanu in SLAVCU RODIČ iz Radovlje in preklicujem besede, ki sem jih govoril, za neresnične. JANEZ BAN z Zajčjega vrha opozarjam vse, ki bi kupovali les od Jožeta Bana, naj tega ne počno, ker jih bom sicer sodno preganjal. Dragi sestri ALBINI LUZAR iz Gabrja 5 želimo vse najboljše, posebno pa zdravja, za 50-letnico. Enako želimo tudi MARTINU za rojstni dan in god. Francka, Ančka in Jože z družinami. DRUŽINI TONETA in IVANA KtE I.EGARJA v daljni Uppsali lepo pozdravljajo in želijo, da bi jih Dolenjski list razveselil vsak teden. Kuhljevi. DRAGI SESTRI MARIJI STRAJ-NAR z Velike Cikave želi za njen visoki življenjski jubilej in god vse najlepše in trdno zdravje, Mimico pa lepo pozdravlja sestra Nežka z družino. (^OBVESTILA I OBVEŠČAM, da sem odprl obrt za izdelavo in popravila manjših lesenih izdelkov in oblaganje lesenih oblog. Jože Kocjančič, Paderši-čeva 21, 68000 Novo mesto, tel. (068) 24 -275. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da montiram in popravljam vse vrste žaluzij in rolet. Rolete in žaluzije nabavljam sam po izmeri oken. Priporoča se JANEZ ZAGORC, Vratno 8, Šentjernej. Ši MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO Uporablja se za peči in kotle od 4000 do lOOOOO Kcal/h Proizvaja: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 Ljubljana, Opekarska 13 Tel.: 22-113 20-641 Telex: 31 429 YU KIP Prodaja in strokovni nasveti: OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO Tel.: 21-403,22-291 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ___ n. sub. o. 68000 Novo mesto Gubčeva 15 ..Delavski svet TOZD ..Gozdarstvo"' Črnomelj razpisuje dela oz. naloge VODJE TOZD ..GOZDARSTVO" Črnomelj. Razpisni pogoji: — strokovna izobrazba gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovna izobrazba gozdarskega tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu, — strokovne in organizacijske sposobnosti, — moralnopolitične kvalitete in sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na) pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa v časopis0 na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOZD ..Gozdar stvo" Črnomelj, Pod smreko 10, 68340 Črnomelj, z dznako „za-razpisno komisijo". Kandidate bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po opravlje ni izbiri." 731/44-82 ii Občinska raziskovalna skupnost Kočevje po sklepu odbora za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti razpisuje NAGRADNI NATEČAJ za inovacijske dosežke na področju tehničnih organizacijskih in družbenih inovacij v letu 1982 Natečaj je namenjen spodbujanju inovacijskih dosežkov na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih dejavnosti- ; 1. Na razpis se lahko prijavijo 'rganizacije združenega dela v okviru svoje dejavnosti in občani z območja občin1-Kočevje. 2. Kriteriji ocenjevanja bodo naslednji: . — izdelek oz. predlog mora biti iz področja tehničnih organizacijskih oz. družbenih dejavnosti; • ■ • ■ ‘ ve si' avljaj0 lastne ro pa preč izdelek mora imeti vgrajene izvirne nove rešitve, ki so sicer že znane bistveno novost; - organizacijski predlog oz. inovacijski predlog na P°d' ročju družbenih dejavnosti mora vsebovati izvirne ' uporabne rešitve. 3. Podeljene bodo naslednje nagrade: ,.d 1. nagrada 10.000°!n 2. nagrada 8.000 W 3. nagrada 5.000 4. Izbiro bo opravil odbor za pospeševanje inovacijske raziskovalne dejavnosti Dri občinski raziskovalni sk »ošan-Sa Gazvorii'^ ^re5nj'c Nives, jan ^rija Pate'Z D°dgrada Simo' itč Pr,m*tala Bošt-l°nka a,. iz Mirne Evo, n ~ RokaUStAn iz Kočevskih Po-Bošti,... z Majda Tkave z Mirne h ' Koto Vi' . “vurnsni ro-Hjaiu d ,Jda Tkave z Mirne v. Jerr, u a, Svetič iz Crnom-•mija -.v' dragica Dinič iz »tnika Marija Gosenar . 'ga _ Hni?i a’ lvanka Kastelic e Okave c.°’- Slavka Saleliar z >da ^°čil '■uda i, \T\., deklico, Kristina r. Vitla Brusnic - dek|i- ;ta, Draei?? ??ar 'z Rovinja -‘S, vi'?3 Mavsar iz Osredka -^čka u‘ .Strahinič iz Metlike taže ’ . arija Palčič iz nnlenie EHttta , v. ----------------- - El,z Dre*:„ deklico, Jožica Nahti- lS, Ter^ yrba - dečka in .tao jn lZlJa Vidmar z Dvora Kev ... . -°]jka Petkovič iz Pri- - P . ‘mfcovic iz 1 dečka. Čestitamo! Hom« °tenjski list« ^1734) 4; BREŽICE: PRIPRAVLJENI ZA VAJO POSAVJE 82 Priprave na ukrepanje ob morebitni jedrski nesreči v jedrski elektrarni Krško so končane. Jutri se začenja dvodnevna vaja NNNP Posavje 82, v kateri bodo sodelovali komiteji za SLO, delavski sveti, organi družbenopolitičnih organizacij, štabi civilne zaščite s posameznimi enotami, krajevne skupnosti in delovne organizacije. Brežiška občina bo v teh dneh spravila v tek vse aktivnosti za hitro in učinkovito obveščanje. Izpeljali bodo priprave za zaklanjanje prebivalstva ter preverili materialno tehnična in zaščitna sredstva. Napovedan je poučen prikaz za tesnjevanje objektov, kot so hlevi, vodna zajetja ter delovni prostori. Občanom bodo predstavili tudi delovanje dekontaminacijske postaje. Med potekom vaje bo ves čas deloval aktivni center za obveščanje in alarmiranje z analitično skupino, ki bo spremljala dogajanje. USPEŠNI PRIMOŽANI Med najmlajšimi gasilskimi društvi v sevniški občini je nedvomno primoško. Ta desetina je tudi letos prestala uspešen ognjeni krst. Ko je strela udarila v novo gospodarsko poslopje v Hubajnici, so se izredno dobro znašli. Malo bolj ožganih je bilo le nekaj špirovcev blizu slemena, saj so požar hitro pogasili. Res jim je pomagal tudi hud naliv, tako da so za požarno vodo lahko zajeli kar prosto tekočo vodo. Ce gasilci ne bi bili na mestu, pa bi voda in ogenj tekla po svoje. ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče JOŽE KERC iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalj'e, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo dr. Mlačku izZD Metlika in Splošni bolnici Novo mesto za vso nego med boleznijo. Posebna hvala GD Metlika, ZB, ZI, DU Metlika, DO Novoteks, Beti in Komet iz Metlike. Hvala tudi govornikoma za pretresljive in tople poslovilne besede. Žalujoči: žena Alojzija, sinova Jože in Marjan z družino, "sestra Slavica z družino ter vnuka Zvonko in Marjetka ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 57. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC DEŽELAN iz Vel. Brusnic 43 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom za pomoč in darovano cvetje. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice v Novem mestu, Tovarni obutve Novo mesto, Novoteksu — konfekciji Novo mesto, SGP Pionir — lesni obrat Novo mesto, Osnovni šoli Grm, ZZB Brusnice, ZRVS Brusnice, Gasilskemu društvu Brusnice, župniku za opravljeni obred in pevcem. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi IZ ŠENTJERNEJA Mladi dopisniki s šentjernejske šole Simona Kos, Renata Cvelbar in Marina Vidmar so jedrnato popisali, kako je potekala akcija pobiranja koruze na Mokrem polju, kako so 21, oktobra položili venec in prižgali sveče na spomeniku v Šentjerneju, kjer so 1943 ustrelili 27 talcev, pa kako je bilo, ko so se 22. oktobra letos prvič oglasili zvočniki šolskega radia, ki je učence obvestil o uspehih na športnih tekmovanjih, o organiziranju zbiralne akcije, o kongresu mladine v Novem mestu ipd. Med poročili je tudi zapis o obisku gimnazijske gledališke skupine Šna- kanak, ki se je predstavila s komedijo ..Zaljubljenca v podzemni želez- nici RAZSTAVA DEL CEDILNIKA V počastitev občinskega praznika je Posavski muzej pripravil likovno razstavo del Vlada Cedilnika, pedagoga na brežiški osnovni šoli Bratov Ribarjev. Razstava je zanimiva, bogata in res vredna ogleda. SAMO PETELlNC OŠ Bratov Ribarjev Brežice S SENOVEGA Dopisniki Mojca Glas, Urška Gabrič, Lucija Brezovar, Helena Budna in Blaži Mirt s senovske osnovne šole poročajo, da so za športni dan odšli na Gorenji Leskovec, kjer je nekdaj stala šola, in tam nabrali ter spekli dežnikarice in kostanj, nato pa še odigrali nogometno tekmo. Lepe dneve so za sprehod in športni dan izkoristili tudi učenci 2.b razreda, ki so obiskali Brezje in Vrhe, spotoma pa so pogledali še k bolnemu sošolcu in ga obdarovali s čokolado. Med poročili je tudi spomin na pašo in n šaljiv dogodek, ko se je deklič z Mpis o ličkanju koruze, ki ponekod starem izročilu še poteka , delom in za med spomin na pašo in na ek, nosom zaril v kravjo zadnjico, pa DARILO BETI Na naši šoli deluje krožek za ročno delo, ki je dobil od tovarne Beti volno, medtem ko je trebanjska obrtnica Štepčeva podarila krožku komplet igel. Tako imamo vse pri roki za izdelavo predmetov, s katerimi bomo obdarovali osamljene. Tovarni Beti se za stilno zahvaljujemo. NATAŠA ERJAVEC Trebnje novembra 198Z DOLENJSKI LIST 19 sodišče iz direktorja, tTONČKA LOVŠE Za poklic jo je najprej izšolalo življenje, šele nato knjige. Bila je vojna in Tončka Lovše se je v tistih viharnih dneh pridružila Osvobodilni fronti. Začela je kot mladinska aktivistka v Šutni pod Gorjanci. Prihodnje leto bo štirideset let, odkar je bila delegatka na kongresu Antifašistične zveze žena v Dobrniču. Aktivistično delo je Tončka nadaljevala tudi po umiku v partizane. Bila je članica okrajnega odbora OF Kostanjevica s sedežem v Žum-berku. Z njim se je selila od vasi do vasi. Tončki so tedaj zaupali skrb za starše, žene in otroke borčev NOV in njena dolžnost je bila, da jim J* je redno dodeljevala socialno pomoč in jim tako zagotavljala najnujnejše za življenje. „ V to delo sem se vživela in ga z veseljem nadaljevala tudi po vojni, “ je pripovedovala. „ Vpisala sem se v višjo šolo za socialne delavce, da bi nadomestila manjkajoče teoretično znanje, in 1962. leta diplomirala. Poklic socialne delavke sem opravljala do upokojitve pred dvanajstimi leti. Najtežja so bila za nas prva leta po osvoboditvi. Poiskati smo morali kruh otrokom padlih borcev in sirot, ki so jim starši pomrli v taboriščih. Večkrat sem bila v hudi zadregi, saj ni bilo na voljo ne učnih mest ne zaposlitve. Danes z zadoščenjem ugotavljam, da so vsi prišli do poklica in si lepo uredili življenje. Včasih je bilo za socialne pomoči malo denarja. Spominjam se, kako me je vsakič prizadelo, če so v občinskem pro- r. računu črtali denar za te namene. Pa ne mislite, da smo ga kdaj razmetavali! Nasprotno, danes celo razmišljam, da sem bila večkrat preostra, in mi je žal, če je bil kdo upravičen do pomoči, pa je ni dobil. Bili so drugačni časi. ” Tovarišica Tončka je poleg službe in družinskih obveznosti opravljala tudi številne družbenopolitične dolžnosti. Temu delu se ni nikoli izogibala ne v krajevni skupnosti ne v občini. Največ časa je posvetila borčevski organizaciji. Devet let je že tajnica občinskega odbora ZZB NOV v Brežicah in obenem je tajnica krajevne organizacije Zveze borcev NOV v Krški vasi, kjer živi. „Otroci so mi večkrat očitali, da imam za druge več časa kot zanje," je pripomnila, „vendar sem zadovoljna, da sem jih kljub temu vzgojila v dobre in poštene delavce. Dva imata že svoji družini, najmlajša še študira. Njej sem namenila letošnjo oktobrsko nagrado. Sama nimam nobenih želja, vajena sem skromnosti, hčerki pa bom za teh deset tisočakov kupila toplo zimsko bundo in primaknila še nekaj iz svojega žepa. Dobila sem že veliko priznanj, tudi zlatih odličij, denarno nagrado pa zdaj prvič v življenju. Presenetila me je, zato sem se je še bolj razveselila. ” Odkar je Tončka upokojena, je več doma, vendar ne počiva. Čas ji hitro beži. Premalo se srečuje s soborkami, zato se že zdaj veseli svidenja ob obletnici kongresa AFŽ prihodnje leto. Spomin ji večkrat osveži vojna doživetja in včasih ji je hudo. JOŽICA TEPPEY 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 - 0 0 0 0 0 0 '0 0 0' 0 0 0 0 0 m00**0*00**0****00***********************■ POKUŠNJA ZA MUHE - Kulinarična razstava izdelkov slaščičarjev in gostincev — obrtnikov v novomeški športni dvorani je po treh dneh končala v posodah za smeti. Ali ne bi bilo v bodoče bolje tako razstavo pripraviti le za en dan, saj je hrana, ki je tri dni na krožniku, vse kaj drugega kot v ponos tistega, ki jo je pripravil. (Foto. J. P.) POSEKANA VEJA GA JE UBILA V soboto ob 11.30 je prišlo v gozdu pri Dobravi med sekanjem dreves do hude delovne nezgode, ki je terjala življenje 23rletnega Romana Abrama iz Kališevca. Omenjenega dne so pri Srečku Trupeju iz Kališevca delali Roman Abram, Ivan Peternač, Franc Planinc in Branko Abram. Podirali so drevesa, do nezgode pa je prišlo, ko je Peternač z motorno žago podiral gabrovo drevo, premera pol metra in visoko blizu 18 metrov. Pri padcu se je drevo naslonilo na bližnjo lipo, tam pa se je gabru odlomila veja, ki je padla na glavo Abramu. Zaradi možganskih krvavitev je ta poškodbam takoj podlegel KOSTANJEV ..ŽIVŽAV' Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Center v Novem mestu letos že četrtič vabi skupaj mlade in prijatelje mladih. Jesenski „živžav“ bo v znamenju kostanja in iger. Starši, pripeljite otroke v nedeljo, 7. novembra po 13. uri na stadion ..Bratstva in enotnosti". KAJ SEJNINA -BON ZA BENCIN! Ko so delegati občinskega zbora združenega dela živahno razpravljali o pomanjkanju goriva, je že kar moreče resno vzdušje porušil tale medklic delegata: „Namesto sejnine nam dajte raje bone za bencin!" Sproščen smeh je razelektril ozračje in hkrati dokazal, da imajo naši ljudje tudi v hudih časih smisel za humor. SMUČARSKA REKREACIJA Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta obvešča vse ljubitelje smučarske rekreacije, da se bo organizirana vadba danes preselila v športno dvorano. Ta bo rekreativcem na voljo vsak torek in četrtek ob 15.30 do 17. ure. Ljudstvo vsekakor ni zaman skovalo pregovora o vragu in enem kupu. Letos pozimi je pri popravilu buldožerja pod domačim kozolcem izgubil življenje Anton Bohan z Marofa. Predzadnji ponedeljek, dokaj nenavadno za ta čas, pa je med točo strela zažgala in upepelila še veliko gospodarsko poslopje Bohanovih. Od mogočnega hleva (rezljani hrastov podboj je krasila letnica 1880, obnovljen pa je bil pred ne- kako 17 leti) je ostal le načeti kamniti obod'. Pogled po okoliških strmih pokošenih bregovih kaže, da so tu doma marljivi ljudje. Večino te krme pa so požrli plameni. Enako se je primerilo tudi mlatilnici, številnim vozovom in drugemu poljedelskemu orodju. Vseh pet glav živine niso rešili gasilci, temveč prisebna gospodinja, vdova Marica, s hčerjo. Sevniški gasilci so se vseeno po- NEUPORABNO TRAMOVJE - Težko bo najti tako sloke hraste, kot so bili pred 17 leti vgrajeni v ostrešje Bohanovega hleva s podom. Vdovi je ostalo malo krme na bližnjem kozolcu. (Foto: A. Železnik) NE SAMO PLIN . . . Na zasebni slaščičarni na Cesti komandanta Staneta se je pdjavil listek za obiskovalce, kjer piše: „Zaradi ne-stašice plina lokal bo zaprt". Očitno pa ne gre samo za pomanjkanje plina, ampak tudi znanja slovenščine. Druga »zmaga” kupcev nad IMVj Neupravičeno zaračunani stroški prevoza prikolic — Politika cen v Levičnika? — Tozd Commerce leto dni brez direktorja Po številnih sodnih obravnavah, v katerih so kupci ime-vejskih vozil večidel dosegli cilj — plačilo ob podpisu pogodbe veljavne cene vozilu, je šlo novomeško sodišče še korak dlje v dokaj zajetnem svežnju obtoženih predlogov zoper Industrijo motornih vozil Novo mesto in njene odgovorne osebe. Pred dobrimi desetimi dnevi je sodilo Antonu Šepcu in tozdu Commerce zaradi kršitev pri oblikovanju cen. Čeprav je primer, ki ga tokrat omenjamo, po svoji teži mogoče pri repu kršitev, očitanih IMV, je toliko več zanimivega povedala razprava. Gre za še nekatera nova spoznanja in ugotovitve, ki so bde v preteklem poslovanju IMV povsem vsakdanje. Najprej k obtožnemu predlogu. Ta je govoril, da je IMV, tozd Commerce, prodajala proizvode po višjih cenah, kot so jih dovoljevali predpisi. Šlo je za to, da so na podlagi sklenjenih pogodb januarja 1981 za 17 prikolic in oktobra istega leta za 2 kupcem, ki so prikolice neposredno prevzeli v novomeškem skladišču, zaračunali za vsako po 1.875 din poprečnih enotnih transportnih stroškov. Jasno je seveda, da takšnih stroškov sploh ni bilo in da je šlo za neupravičeno zaslužen denar. Anton Šepec naj bi bil v tem primeru odgovoren za to dejanje, saj je poslovalnice obvestil, da vsem kupcem zaračunajo stroške za dostavo izdelkov. Senat je v celoti sledil obtožnemu predlogu, saj obravnava v tej smeri ni dala nikakršnih novih spoznanj. IMV, tozd Commerce, je sodišče obsodilo na plačilo 130.000 din denarne kazni, Antona Šepca na 8.000 din, zraven pa tozdu izreklo še varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi 31.875,00 din. Toliko o pravni plati zadeve. Že uvodoma smo omenili, da je obravnava pokazala na nekaj stvari, ki dopolnjujejo podobo o neurejenem in nesamouprav-nem življenju tega največjega dolenjskega delovnega kolektiva v preteklosti. Tako je bilo med drugim iz ust predsednika IMV slišati v zagovor, da je politika cen v tistem času spadala v delokrog generalnega direktor-ja(!). Tudi obvezno plačilo transportnih stroškov v navedeni višini naj bi bila ideja Jurija Levičnika. Nadalje je zanimiv tudi zagovor Šepca, ki je trdil, da v tistem času sploh ni bil „odgovorna oseba" v tozdu. Resda je bil na delovnem mestu vršilca dolžnosti direktorja od decembra 1979 do decembra 1980, od takrat naprej pa vse do imenovanja novega direktorja v novembru 1981 pa naj bi bil tozd brez odgovorne ose- be, bolje rečeno da tudi nihče ni opravljal vrstnih del in nalog. Vse to zahteva vsaj krate komentar. Po zakonu o zdru nem delu (in ta je takra nekaj let veljal) je oblikovanj cen pravica in dolžnost de cev v tozdu. Generalni dire v tem poglavju ni omenj • Tudi to je pokazala obravna , da so bili v tozdu Commerce resnično celo leto brez dir torja, da pa vendarle vsi dop zvezi s cenami govore, u J direktorske_ posle takrat op ljal Anton Šepec. Še dobro, da je vsega tega našlo vsem pravno pot. Ubili so dve stekli lisici Ni dvoma, steklina je dosegla Ribniško dolino • Da je steklina v resnici prisotna v višjih predelih Ribniške doline, kaže nekaj primerov, opaženih te dni. Pri Velikih Laščah so lovci ubili dve lisici, ki sta bili stekli. Prvo v Karlovici; tam se je lisica zatekla v pasjo uto, odkoder je prej gospodar umaknil psa. Drugo so ubili v Mali Slevici, kjer se je lisica zatekla pod gospodarsko poslopje. V Laščah, ki sodijo na s steklino precej ogroženo območje, je še precejšnje število psov in mačk, ki se klatijo. V prvi akciji čiščenja so lovci pobili preko 50 necepljenih psov. Pred nekaj dnevi so vaščani Gore nad Sodražico ubili lisieo, za katero trdijo, da je bila stekla. Prvi večer so jo opazili, kako se potika okoli hiš in gospodarskih poslopij. Obvestili so lovce, toda ti niso prišli, češ da nimajo bencina za tak luksus. Lisica se je pojavila tudi drugi večer. Toda vaščani so ji pripravili zasedo in jo pobili z vilami. M. G č DREVO DO SMRTI OPLAZILO DEKLETCE Stane Križan iz Kašče pri Semiču je v soboto s sorodnikom Antonijo in Antonom Ste-zinarjem iz Trate delal v gozdu. Zraven sta bili tudi hčerki Darja in Lidija. Med podiranjem drevesa sta dekletci sedeli okoli 18 metrov daleč od hrasta, ki so ga podirali. Pri tem pa je drevo padlo tako nesrečno, da je oplazilo 5-letno Darjo. Hudo poškodovano dekle so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je še istega dne umrla. PESA VELIKANKA - M««!" se je utrudil in ozntJJ1* y Šterbenc iz Ragovske u ^ Novem mestu, ko Je_n^ j3 uredništvo prinesel vec . kilogramov težko peso, 1J . na svoji njivi v Sentruper . kopal Rudi Končina, čar . svoje obilnosti in teže je < na" še danes v prostorih na*ir uredništva, saj je bil LoJz^,, 0 vesel, da se jo je pri nas znebil. Domačija ostala še brez hleva Ko da smrt gospodarja ne bi bila dovolj boleča, seje Bohanove domačije lotila še strela — Vdova s hčerko rešila živino — Gasilci niso mogli z avtom do požarišča trudili in že precej po alarmu sirene odbrzeli z avtomobilskimi cisternami in opremo proti Marofu pod Trnovcem. Žal avtomobili ne morejo do domačije. To pomlad na novo, z buldožerjem utrta pot je namreč zatrpana in neprevozna. Preden so lahko napeljali cevovod po močvirnem in strmem travniku, je ognjena ujma opravila svoje. Škode je za najmanj sto starih milijonov, za -kolikor je zavarovano celo posestvo. A. Ž. ZGOVORNE VRSTE - Na vrste smo se v zadnjih navadili, še več, ljudje so že tako navajeni, da se postavi)0 saj je vrsta znamenje, da tam nekaj bolj ali manj drag ^ prodajajo. Med te ,,dragocenosti" dandanes sodijo svinina, S e na, piščanci, kava, pralni praški, margarina itd. Takole 5,(1 ltfs stali prejšnji petek ob pol sedmih zjutraj pred zaklenjeno m P mesnico na novomeškem Glavnem trgu. ••••••••••••••••••••••••••••••+**# Proglasili so jo za neui Meta Strojnikova je bila po- Strojnikovi, imamo naslednji dobna paradižniku, ko ji je dan že pet, deset, sto Met," je rekel vratar Ključič: „Odpri našteval tretji član disciplin- torbico!" Med papirnatimi rob- ske komisije, čki, šivanko in koncem so bile tudi ženske spodnje hlačke. „Kupila sem jih v trgovini,* se je hotela izmotati. „To povej kakšnemu drugemu bedaku," je bil kot jeklo trd vratar Ključič. „Bomo videli, če bodo takšnemu zagovoru verjeli tudi člani disciplinske komisije!" „Očilno je, da je Strojnikova kradla," je rekel naslednji teden prvi član disciplinske komisije. „Hlačke pa hlačke, pa gre tovarna k vragu!" je stopnjeval Metin prekršek drugi član disciplinske komisije. ,,Res ne gre, da bi vsakdo odnašal iz fabrike, kar se mu zljubi. Če tatvin ne bomo zatrli na samem začetku, se nam lahko zgodi, da bomo prišli na kant. Popustimo pri „Nespaijietno bi bilo mižati. Le spomnite se zgodbe o Ciganu, ki je sprva ukradel navadno iglo, in ker ga za to ni nihče kaznoval, je prišel nazadnje še na vislice," je bil pedagoško poučen četrti član disciplinske komisije. ,,Meta je pljunek v morje. Spomnimo se našega bivšega direktorja. V lastni žep je pospravil nekaj deset milijonov našega denarja. In kaj se mu je zgodilo? Nič! Premestili so ga na boljše delovno mesto in mir besedi. Ali pa finančni direktor. Sle mar pozabili na to, da so mu vozili tovarniški tovornjaki cement na njegovo parcelo? Smo ga mar kamenjali, pribili na križ? Ne. Dobil je strog opomin, to pa je bilo tudi vse. Še danes je med nami. Pa cialni? Njegovega trgovanj namišljeno drugo kvalite več nihče ne sPomnl'krricu račun tega ima danes na vikend, da se ga ne bi sr val niti nihče z republike, še bi lahko našteval, Je H lili!IVvJ uaoiv— j .. * žil možgane peti član plinske komisijč. Nato so vsi molčali. „ "Kaj nam je torej storit^ je presekal tišino prvi disciplinske komisije. „Je pa res neumna ta Strojnikova," je P0I}U L kotev drugi član disciplin ^ misije, ne da bi se tega P zavedal, “samo ddonarn „ s temi prekletimi hlačkam ■ Komisija je sprejela 1 da Meta Strojnikova sp prištevna, na kar kaz Mo- štvo, da si je hotela ^ ne „i,„ prilastit^hMjjJ 80(li. veljajo več narjeV’ TONIGAŠPERIC ^ •••••••••••••••••••••••••#•••••*