Poštnina platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK m SOBOTO. 'M Cena posamezni Številki Din 150. TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovlno, industrijo in obrt. Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din,, za Vi leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlžtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 19. junija 1934. štev. 68. &SMH/H& !zaUUve- {uCf&stovansUe-fra tc^ovstva Prva seja Centralnega predstavništva jugoslovanskega trgovstva v Beogradu Dne 15. in 16. t. in. je bila v prostorih Zveze trgovskih združenj v Beogradu prva seja Centralnega predstavništva jugoslovanskega trgovstva. Med drugimi predstavniki Zvez se je udeležil seje za našo Zvezo trgovskih združenj, predsednik Josip J. Kavčič. Po obširnih razpravah o gospodarskem položaju in ob polni udeležbi vseh članov predstavništva v vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih, je Centralno predstavništvo sprejelo te sklepe; 1. Razna tolmačenja zahtev, ki jih je stavil kongres v Skoplju, da se izvrši nujna reforma gospodarske politike, so vzpodbudila predstavništvo, da objavi to pojasnilo: Vsi gospodarstveniki v najširšem smislu, odnosno vsi delovni stanovi morajo opravljati svoje državljanske pravice sa-mo po svojih obveznih stanovskih organizacijah. Z v postavitvijo te stanovske demokracije se bo dosegla popolna soglasnost interesov vseh družbenih slojev, a istočasno obvarovala osnovna načela demokracije, ki so neobhod.no potrebna za najzdiravejši razvoj vseh narodnih sil. 2. V zvezi s težnjo, da se ustvari v naši državi gospodarstvo po načrtu, je trgovstvo na podlagi izkušenj, katere ima v^ nekaterih poizkusih te vrste, na stališču, da je treba čim preje izdelati gospodarski načrt ob sodelovanju vseh gospodarskih organizacij, katerega izvršitev se naj prepusti svobodni tekmi gospodarstva. Gospodarstvo po načrtu z definicijo: JDa se mora celokupno gospodarstvo pre-dati raidii organizacije in izvirševitve razčlenjenim samoupravnim telesom«, je utopija, ker nima osnovnega elementa: svobodne tekme, strokovnega zanimanja, ka- or ne osebne materialne odgovornosti. *ako ( tatizacijo gospodarstva je treba v osnovi zavrniti. Interes naše države in našega naroda je: svobodna, z ničimer ovirana razme-njava dobrin, ki jo je treba prepustiti trgovskemu stanu. 3. Trgovci, stoječ na stališču, da je svoboda dela in tekme nujna v gospodarskem življenju, v načelu niso proti ustanavljanju zadrug, temveč smatrajo, da so te kot proizvajalne in kreditne organizacije celo potrebne in jih je treba zato podpreti. Nabavljalno-konzumne zadruge, pa četudi Poslujejo s člani, ali kakor to delajo sedaj, da poslujejo z nečlani, se morajo smatrati kot trgovine, ki morajo nositi vse fiskalne obremenitve in izpolnjevati vse pogo-le> ki so predvideni za opravljanje trgovskih poslov. Narodna trgovina občuti jako veliko potrebo po pospeševanju izvoza kmetijskih pridelkov. Gojiti bi bilo treba tipizirane proizvode, za katere povprašuje inozemstvo in za katere nudi naša država ugodnosti za njihovo gojenje. Poljedelstvo more v tem smislu organizirati dobro premišljeni in smotreni zadružni sistem ■osnovan na zasebni pobudi in vezan z interesi zadružnikov. Poslovanje teh zadrug naj bi se podprlo s cenenimi krediti, da se s tem vzbudilo živahno delovanje zadružnikov za proizvajanje. Dosedanji sistem subvencioniranja je dosegel baš °')ratno, ustvarjajoč zadruge, korumpira-Joč zadružno zavest. . V resnici pa vodijo danes nabavljalne Jn konzumne zadruge nestrokovnjaki in °d merodajnih oblasti privilegirane zadruge, 50 preobrnile zadružni sistem, ki je v Svoji osnovi lep in idealen, v škbdljivo, z Ugodnostmi obdarjeno in nelojalno trgovi-n°' Najvažnejše dejstvo pri velikem šte- vilu teh zadrug je, (la zadružniki sami niso imeli nikakih koristi, nego so utrpeli veliko škodo, poleg splošne škode, ki iz tega privilegiranega sistema izhaja. V poslednjem času so bile na posameznih zadružnih skupščinah burne razprave, v katerih so sodelovali tudi državni uradniki. Pri tem so se nekateri spozabili celo tako daleč, da se je na zadružnem kongresu v Sarajevu izrekla težka žalitev vseli trgovcev v državi s tem, da je predsednik kongresa, ki je visok državni čimitelj, v pokoju, jasno nazval trgovce naše države za nepotrebne služkinje. To je najjasnejši dokaz, kako privilegirani nabavljalno-konzumni sistem negativno vpliva na zadružno zavest. Stališče kongresa v Skoplju proti na-bavljalno-konzuminemu zadružnemu sistemu je bilo načelno in objektivno', pa kot tako ni dalo niti najmanjšega povoda za kakršenkoli nekulturni izpad nasprotne strani, ki je sedaj v pomanjkanju dokazov uporabila težko žalitev trgovstva. 4. S pooblaščenjem industrijskih prodajaln v naši državi, je bila naša trgovina težko oškodovana. Zato zahteva predstavništvo od odločujočih činiteljev, da se smatrajo vse te prodajalne kot samostojni trgovski obrati, in kot taki takoj obremenc z vsemi davščinami, kar je tudi v interesu državnega fiskusa. Ta neenakost izziva upor v trgovskih vrstah, ki bi mogel dovesti do težkih posledic. 5. Odločujoči činitelji se opozarjajo, da zahtevajo razna društva za posredovanje med upniki in dol/jniki plačilo nekaterih taks, stroškov in nagrad, kar je v nasprotju z odredbami zakona o prisilni poravnavi izven stečaja. Predstavništvo zahteva zato strogo kontrolo nad poslovanjem teh društev v tem pravcu, da ta svoje poslovanje prilagode zakonu in svojim pravilom. 6. Predstavništvo zvez ponovno apelira na odločujoče činitelje, da se v predlogu uredbe o zaščiti kmeta izpremeni odredba o izvzetju dolgov za blago na ta način, da se vsi dolgovi za blago, brez ozira na vrsto in znesek, izločijo iz zaščite. Te sklepe so podpisali vsi predstavniki in predsedniki trgovskih združenj v Jugoslaviji. hoti Ca*e*nU fnOt^U V staroslavni prestolnici Tirnovo. — Nekaj podatkov iz bolgarske zgodovine Mraz je bil in deževalo je, ko so se jugoslovanski gostje pripeljali nekako ob 10. dopoldne na postajo Timovo. Tu sta jih pozdravila v imenu občine kmet Efremov in kot zastopnik gospodarskih slojev g. Karačorov. iMed prisrčnimi pozdravi domačinov so se gostje vsedli v pripravljene avtomobile in vozove ter se odpeljali v mesto, ki je polno zgodovinskih in staro cerkvenih spomenikov. Timovo ima edinstveno lepo lego. Leži ob severni steni Balkana, ob obeh bregovih deroče Jantre, ki se vije v velikih lokih skozi dolino. V obliki amfiteatra se vzdiguje mesto na visokem pobočju, da se temelji višje ležečih hiš skoraj dotikajo istreh nižjih hiš. Iz vsake strani se odpira drug pogled na mesto, da se odkrivajo potniku vedno nove lepote. V glavnem leži mesto na štirih višinah, od katerih ima vsaka svojo 'Zgodovino. Na platoju Carevac ali Hisarju je bila nekdaj stara prestolnica s carskimi palačami; na Sveti gori so bili v srednjem veku daleč slavni samostani, na Trapezici je bilo v drugem bolgarskem carstvu predmestje plemstva in na Orlovskem griču pa je sedanje novo mesto. Ze pred prihodom v mesto napovedujeta samostana Preobraženski in sv. Trojice, s krasnimi starimi slikami, da gre itu pot v mesto stare bolgarske zgodovine. In v resnici je mesto Tirnovo naravnost simbol za sijaj nekdanje bolgarske zgodovine. Po kratko trajni slavi prvega bolg. carstva pod Borisovim sinom Simeonom, ki je ustanovil tudi bolgarski patriarhat in s tem samostojno bolgarsko cerkev, je začelo bolgarsko carstvo pod njegovim sinom propadati in prišlo 1. 972 pod nadoblast Bizanca:. Z v-so silo se je boril bolgarski narod proti tej nadoblasti, dokler se ni posrečilo bratoma Petru in Ivanu Ase-nu, da sta ustanovila II. bolgarsko carstvo v Timovem, ki je obstojalo od 1. 1186 do 1393., ko so Turki osvojili Tirnovo. Pod Asenom II. je doživelo II. carstvo svoj največji obseg in obsegalo tudi ves Epir ter segalo do Drača. Pozneje je začelo vsled notranjih prepirov propadati, doživelo poraz od Srbov in prišlo prehodno tudi pod oblast Iatarov. Zadnji car Ivan šišman III. je bil od Turkov premagan in ubit. V svoji največji slavi pa je razvilo II. carstvo silno delavnost v kulturnem oziru in uspešno tekmovalo tudi z Bizancem. Ko pa je prišel pod turško oblast še Vidin, je bilo konec bolgarske svobode za dolgo vrsto let in začela se je doba suženjstva, ki je nanesla bolgarskemu narodu neizmerno gorja. A ne samo od Turkov, temveč tudi Grkov, ko so Turki uničili bolgarski patriarhat in je prišla bolgarska cerkev pod oblast carigrajskih fana-riotov, ki so z nasiljem preprečevali vsako gibanje za duhovno osamosvojitev Bolgarske. {Bolgarska inteligenca se je heleni-zirala, velik del kmetskega prebivalstva pa je prestopil v islam in se čutil eno s Turki. Konec bolgarskega naroda se je zdel neizbežen. A vendar je prišlo vstajenje. Oče Paj-s*je je začel prepovedovati bolgarsko zavest, in njegove besede je sprejemal narod s polno dušo. Nastajala je zopet bolgarska inteligenca in 1. 1806. je izšla prva bolgarska tiskana knjiga. Obenem pa se je začel boj za osvobojenje. Krvav in brezobziren je bil ta boj in zahteval od bolgarskega naroda na desettisoče žrtev. Toda zanetene iskre svobode ni bilo mogoče več udušiti in v balkanskih gozdovih so kmalu postali gospodarji bolgarski borci za svobodo svojega naroda. Še enkrat so skušali Turki z največjo krvoločnostjo udušiti bolgarsko osvobodilno gibanje in organizirali so pokol j krščanskega prebivalstva, ki je bil tako grozen, da je povzročil osvobodilno ru-sko-turško vojno, ki je dala Bolgarski svobodo in z mirom v San Štefanu celo vse ozemlje do Nauma ob Ohridskem jezeru. I akrat je ustvaril ruski veleposlanik grof Ignatijev y.<■_>•> ■/: \ » t, r. ' *”• 1 ' • Vi-1- je krivo, da ni že tolikrat proglašeni cilj od Jadranskega do črnega morja uresničen. Berlinski kongres je sicer bistveno premeni! sanstefanski mir, toda spomin je ostal in 1 , 'A r< ,• 'i , 5 v. ' • " '■>. Pa vrnimo se nazaj k jugoslovanskim gostom v Timovem. Tu so bili povabljeni na banket v salon turističnega hotela in izgovorjena je bila marsikatera krepka »dravica za utrditev bolgarsko-jugoslovan-skega zbližanja. Nato iso s© jugoslovanski gostje vrnili v vagone in pot je šla na vzhod proti obali Črnega morja. Na vseh postajah pozdravljajo jugoslovanske gost« Pot od Timovega do Varne je bila en sam triumf. V programu sicer ni bil predviden niti en oficialni sprejem, toda kjer je vlak čakal le par minut, tam je pozdravljala jugoslovanske goste velika množica ter navdušeno klicala bolgarsko-jugoslovanskemu zbližanju. Posebno lep sprejem je bil v šumenu. »Vamenska Pošta« je poročala v svojem telefoničnem poročilu o tem sprejemu: »Pri prihodu vlaka z jugoslovanskimi gosti je postaja počrnela od naroda. Takoj po prihodu vlaka je pozdravil goste oblastni direktor Kazan!*j®v v imenu vlade. Dejal je: ,Toploto in prisrčnost, s katero, kakor vidite, vas sprejema naš narod, odnesite s seboj, da naj priča o nas v vaši deželi. To je naša želja.* Zastopnik gostov je odgovoril z navdušenim govorom ter zagotovil, da poneao s seboj najprijetnejše spomine na bolgarski narod. Takoj nato je potegnil vlak med ovacijami množice goste proti vzhodu.« V Prodariji In dalje pravi telefonsko poročilo »Var-nenske pošte«: Tudi tu se je tisočglava množica zbrala na postaji in pozdravila goste s »hura«. Kmet mesta je imel pozdravni govor. Eden gostov je odgovoril. Oba govora ista bila sprejeta z največjim navdušenjem. Gostom pa so dali šopke cvetja. Zabeležiti je treba, pravi list, da so na vseh postajah od Gabrova pa do Varne, tudi na najmanjših, množice naroda pozdravljale goste in jim prirejale prisrčne ovacije.« In po tein triumfu po vsej dolgi trams-balkanski železnici je nato prišel največji triumf — sprejem v Varni, ko so se vsa srca jugoslovanskih gostov in 'bolgarskega naroda združila v eni želji, da bi ista skupnost zavladala od Jadranskega do Črnega morja. 0 tem pa prihodnjič. Nov zvezek trgovskega leksikona Izšel je 4. zvezek Trgovsko-gospodar-skega leksikona za vsakogar, ki ga izdaja Umetniška propaganda. Novi zvezek vsebuje geselca od »Begluške obveznice« do »Bojkota«. Poseben pomen daje četrtemu zvezku obširno obdelano geslo »Bilanca«. Celih 12 strani je posvečenih temu poglavju in so zato podrobno razložene vse vrste bilance in podani tudi praktični primeri, kako se sestavljajo bilance. Za gospodarskega človeka so nadalje posebnega pomena razna geselca o vseh vrstah blagajn, kakor: državna blagajna, pomožne blagajne, kontrolne, sirotinjske, blagajniške knjige, blagajniški računi itd., ki so vsi zelo nazorno pojasnjeni. Mnogo je v 4. zvezku tudi zemljepisnih podatkov. Tako je objavljen cel članek o Belgiji (zakaj niso navedena tudi franc, imena mest), o Beogradu, Berlinu, Benetkah, Bergenu, Bernu itd. Zelo aktualen je nadalje spis o betonu, ki bo še izpopolnjen s posebnim opisom cementa. Seveda je v 4. zvezku še cela vrsta dimgih geselc, ki so vsa obdelana enako vestno in natančno. Kakor vsi drugi zvezki Trgovsko-gospo-darskega leksikona, tako ima tudi 4. to veliko prednost pred vsemi tujimi, da je čisto naš in da vedno upošteva naše domače razmere, da je res namenjen našemu človeku. Prepričani smo zato tudi, da ne bo večjega, ne manjšega gospodarskega podjetja v Sloveniji, ki ne bi bilo naročnik na Trgovsko-gospodarsko leksikon, osobito, ko je naročnina nizka. Za veliko leksikalno delo, ki je trajne vrednosti, znaša celoletna naročnina le 300 Din, posamezni zvezek pa velja 25 Din. Zavod za pospeševanje obrta pri zagrebški obrtni zbornici Na 2. plenarni seji zagrebške obrtniške zbornice je bil sprejet pravilnik o zavodu za pospeševanje obrta. Zavod je že pričel z delom in bo zaenkrat otvoril te tečaje: 1. pripravni tečaj za kandidate mojstrskih izpitov, 2. pripravni tečaj za kandidate pomočniških izpitov in 3. posebni tečaj «a mojstre, ki so člani izpraševalnih komisij. (Namenjen za lunch ob priliki otvoritve letošnjega velesejma) Naša država ima samo en trgovski cen- ter, kateri je poleg navadnih prometnih kopnemih sredstev zvezan z ostalim svetom tudi s pomočjo vodnih prometnih •‘sredstev, in to je Beograd. S to ugotovitvijo, da smo Jugoslovani, se moramo sprijazniti vsi brez razlike, Srbi, Hrvati in Slovenci. Meni osebno se zdi potrebno preiti iz te ugotovitve k naslednjemu zaključku: Naša' država, posebno v današnjih prilikah, ne umore prirejati, tako rekoč, luksuznih razstav, kot se mi zdijo posamezni pokrajinski sejmi, ki imajo po mojem mnenju več ali manj le samo ožji pomen in namen: ljubljanski — za interese prvenstveno slovenske, zagrebški za hrvat-ske, —i marveč bi po mojemu mnenju treba bilo združiti vse te sejme in prirediti v Beogradu skupen jugoslovanski velesejem. Zdi se mi, da bi ravno bilo v interesu slovenske industrije, posebno lesne, da bi set razstavila v Beogradu: Balkan se prebuja in se tam skoraj več ne more govoriti o »kozjih stezah«; stekle so že mar-sikod železnice in napravljena so že lepa pota. Radi tega bi ravno ta, najbolj razvita slovenska industrija menda veliko pridobila, če bi bila razstavljena bližje tem masam, ker so minuli turški časi, ki so ta narod naučili ležati na golii zemlji, namesto na higienski in modemi opravi, ki jo ravno slovenski kraji izdelujejo. S tem bi se največ kubisti:le njim, kakor tudi onim krajem doli, že s samim razvažanjem te oprave v oddaljenejše kraje od železnice. Kar pa zadeva turizem v Sloveniji in korist od tega v času velesejma, se mi zdi naslednje važno: z razstavljanjem svojih produktov v Beogradu bi slovenski proizvajalen prav nič ne škodovali svojemu turizmu: Kajti, če je trgovec iz Male Azije, Le-vanta«, Bolgarije, Rumunije ali Grčije namenjen priti k nam po čisto trgovskih poslih, bo veliko lažje in rajši prišel v Beograd, kakor da bi hodil še toliko naprej Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša: Po določilih odstavka 11. § 12. finančnega zakona za leto 1934./35. se morajo zamenjati obveznice 2 in pol odstotne loterijske državne rente za vojno škodo z novimi obveznicami. Izza 1. avgusta 1934. se bodo žrebale le nove obveznice in obresti se bodo izplačevale le za kupone novih obveznic. Državna in samoupravna oblastva ne smejo po 1. avgustu 1934. sprejemati starih obveznic niti kot kavcije niti kot depozit. Ker izgube po 1. avgustu 1934. stare obveznice razen pravice do zamenjave vse druge pravice, je v interesu lastnikov obveznic, da jih čimprej, najpozneje pa do 31. julija 1934. predlože v zamenjavo ali davčni upravi svojega bivališča ali pa neposredno oddelku državnih dolgov in državnega kredita v Beogradu. Kdor hoče zamenjati obveznice pri davčni upravi, mora izročiti osebno: 1.) prijavo, 2.) seznam obveznic. V prijavi mora navesti nominalni znesek obveznic in število obveznic po po-enih. V seznamu obveznic mora navesti po aritmetičnem vrstnem redu serije in številke vseh obveznic, ki jih predloži v zamenjavo. Tudi obveznice mora urediti po istem vrstnem redu. Prijava in seznam morata biti spisana čitljivo in razločno, podpisana s polnim imenom in priimkom. V obeh se mora navesti tudi poklic in točen naslov. Ako se predlože v zamenjavo obveznice, ki pripadajo iraznim lastnikom, se mora v prijavi navesti vsak lastnik in nominalni znesek njegovih obveznic. Davčna uprava *bo zamenjavala le nepoškodovane obveznice s taloni in še ne-izžrebane obveznice. Poškodovane obveznice in dbveznioe brez talonov se morajo predložiti radi zamenjave naravnost oddelku za državne dolgove in državni kredit v Beogradu. Serije in številke izžrebanih obveznic so razvidne iz seznama, ki je razglašen na tuuradni deski. Podrobnejša navodila se dobe pri blagajni davčne uprave. v Ljubljano; če pa ima priti semkaj le radi tega, da vidi prekrasno pokrajino Slovenije, ali na oddih, pa bo itak prišel. Mirko B. Mijuškovič, finančni svetnik, v. d. upravnika Glavne carinarnice v Ljubljani. Dostavek uredništva: Zvesti načelu svobodne diskusije objavljamo govor upravnika glavne carinarnice v Ljubljani g. Mijuškovič a, ki se zaradi bolezni ni megel udeležili lunoha olb otvoritvi ljubljanskega velesejma in je ostal zato njegov govor neizgovorjen. Smatramo pa za potrebno, da k njegovemu govoru dostavimo to-ile: Ljubljanski velesejem se je izkazal skozi vsa leta kot vseskozi uspešen in pozitiven. Staro pravilo pa je, da uspešnih in pozitivnih prireditev ni odpravljati. Zlasti ne, če te prireditve koristijo tudi vsej državi, kar more ljubljanski velesejem reči o sebi z vso. pravico. Pozabiti se namreč ne sme, da- je ljubljanski velesejem ob vhodu v Jugoslavijo in da izpričuje gospodarski napredek Jugoslavije tudi tujcem, ki jih pot ne bi zanesla v vzbodnejše dele države. Zato pa ima ljubljanski velesejem tudi važno posredovalno vlogo, lci že sama po sebi ne 'e opravičuje njegov obstoj, temveč ga naravnost zahteva. Ni pa seveda s tem rečeno,da bi ne bil potreben tudi redni velesejem v Beogradu in razlogi, ki jih navaja g. upravnik Mijuškovič drže popolnoma. Nobenega dvoma tudi ni, da bi se Slovenci beograjskega veselej-ma tudi udeležili v največjem številu. Toda zaenkrat tega velesejma še ni, kar pa seveda ni kriivda ljubljanskih krogov. Mislimo zato, da je mogoč zdrav in ustvarjajoč kompromis v smislu predloga g. Miju-škioviča in nadaljnjim uspešnim delom ljubljanskega velesejma. Na podlagi doseženih uspehov iti naprej k novim uspehom, to bodii naš cilij in v tem smislu so delali, delajo in bodo delali slovenski gospodarski ljudje. Za območje davčne uprave Ljubljana-mesto se bodo zamenjavale obveznice v dopoldanskih uradnih urah od 18. junija 1934. dalje pri blagajni Dravke finančne direkcije v Ljubljani, Krekov trg 1, pritličje desno. Davčna uprava za mesto Ljubljana. Za popolno gimnazijo v Murski Soboti Prekmurski akademiki so pričeli živahno akcijo, da vendar že enkrat dobi Prekmurje svojo gimnazijo. Njih akcija je tako vsestransko utemeljena, potreba slovenske gimnazije v Prekmurju tako evidentna, da človek strmi, kako je sploh mogoče, da po 15 letih svobode ni popolna gimnazija v Prekmurju že davno uresničena zadeva. Zakaj se to še ni zgodilo, tudi o tein so prekmurski akademiki dali dovolj pojasnil, ki zopet potrjujejo ono žalostno resnico, kako vsled neprestanih upravnih napak ne napreduje naša država tako, kakor bi mogla. Slovenska krajina mora dobiti svojo popolno gimnazijo, ki bo trdnjava nacionalne misli in ki bo dala Prekmurju ono nacionalno domačo inteligenco, brez katere je nacionalna preroditev Prekmurja nemogoča. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 16. junija objavlja med drugim: Uredbo o kmetijskem posvetovalnem odboru — Uredbo o udeležbi nameščencev pomorskih parniških podjetij in lekarnar-skih sotrudnikov in dispenzantov v zboru Pokojninskega zavoda v Ljubljani in o udeležbi predstavnikov članov iz Dalmacije v upravnem odboru — Uredbo o iz-premembah v zakonu o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za pospeševanje narodnega gospodarstva — Pravilnik o gradbenih taksah . mestne občine ljubljanske — Razglas o letni vrednosti naturalnih prejemkov nameščencev, zavezanih pok. zavarovanju v Dravski banovini — Odredbo o postavitvi komisije za izpit kinooperaterjev — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. II. seja predsedstva Zveze trgovskih združenj Dravske banovine, bo v Mariboru dne 26. junija 1934 v Mestni hranilnici, v sobi bivšega kreditnega društva ob pol 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o razvoju organizacije jugoslovanskega trgovstva. 3. Določitev dneva zvezne skupščine. 4. Razprava o predlogih združenj. 5. Slučajnosti. Predsednik: Tajnik: Josip J. Kavčič s. r. Igo Kaiser s. r. Adolf Hauptman — 75 letnik Kar preveč se že praznujejo pri nas jubileji, da so že izgubili mnogo na ceni. Ne velja pa to za jubilej Adolfa Hauptmana, ki ga pozna vsa dežela in zlasti Ljubljana kot gospodarskega moža, ki je v polni meri postavil svojega moža. Ze pri svojem očetu se je izučil v barvarstvu in izdelovanju lakov, barv in fimežev, kot 201etni mladenič se je že osamosvojil in nato je šla njegova pot nevzdržno naprej, da je postalo njegovo podjetje v kratkem vodilno podjetje v Ljubljani in dalo podlago za silni povojni razmah te stroke. Kot uspešen pionir gleda lahko Adolf Hauptman nazaj na svoje življenje, ki je bilo izpolnjeno z delom, z zvestobo do naroda in z ljubeznijo do vsega lepega. Zato pa mu izreka ob njegovi zaslužni petdesetletnici vsa slovenska javnost svoje čestitke ter mu kliče: Na mnoga leta! Stenografske in stroiepisne tekme »Hermes«, enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru je priredil v sredo predpoldne svojo vsakoletno tekmo iz stenografije in strojepisja kot uvod h končnim izpitom, ki se prično dne 18. junija. Poleg komisije pod vodstvom vodje tečaja prof. Strune sta prisostvovala tekmam še podpredsednik Slov. trg. društva Ferdo Pinter in ravnatelj trg. akademije M. Dolenec. Tekmo je vodil prof. Rakuša. Razen v slovenski stenografiji so letos kandidati tekmovali tudi v nemški stenografiji in sicer s tako dobrim uspehom, da so popolnoma ovrgli v nekaterih krogih razširjeno mnenje, kakor da za nemško stenografijo ne bi imeli dovolj domačih ljudi. Zmago v vseli treh predmetih si je priborila učenka gdč. P. Vitko, takoj za njo zopet v vseli treh predmetih pa učenka gdč. D. Vrečko. Obe učenki bosta nagrajeni ob sklepni svečanosti. Tretji v vrstnem redu so: Zugman (slov. stenografija), •Tuchart (nem. stenografija) in Košuta (strojepis). Tekma je dokazala dvoje. V zmoti so tisti, ki odrekajo današnji mladimi vsak smisel za naporno in vztrajno šolsko delo. Treba jo je le navdušiti, treba jo je le dobro voditi. V zmoti so pa tudi tisti, ki domnevajo, da se umetno ustvarja nadprodukcija pisarniškega osebja. Imamo nadprodukcijo reflektantov na te službe, toda ni govora o nadprodukciji resnično dobro izvežbanih moči, za katere je in bo v našem gospodarskem svetu vedno velika potreba. Izvoz zdravilnih rastlin V naši izvozni trgovini dobiva izvoz zdravilnih rastlin vedno večji pomen. Mogla bi pa ta trgovina še znatno narasti, če bi se bolj pazilo pri nabiranju rastlin in če bi so rastline v večji meri izvažale kot pol-fabrikati in gotovi izdelki. Mnogo pa je trpela trgovina z zdravilnimi rastlinami vsled padca cen. Tako ie cena teh rastlin narasla od 1. 1925 do 1928 od 4302 Din za tono na 8237, a potem padla, da je znašala v 1. 1932 le še 4242. V 1. 1933 pa se je zopet popravila na 5290 Din. Mnogo naših zdravilnih rastlin gre v Italijo, ki je še vedno ena glavnih posredovateljic za naše zdravilne rastline, dočim sta glavni odjemalki Nemčija in Amerika. Tudi Madjar-islca samo posreduje prodajo naših zdravilnih rastlin. Nova razstavna zgradba v Ankari V Ankari je zgrajena nova velika razstavna palača.V njej bo vsako leto pet velesejmov, in sicer: industrijski, poljedelski, dekorativni, umetniški in prosvetni. Turška vlada pričakuje, da bodo pri teh velesejmih sodelovali tudi tujci, kar bi oživilo zunanjo trgovino. Zasedanje Male antante se je začelo v ponedeljek v Bukarešti. V sredo prispe v Bukarešto tudi francoski zunanji minister Barthou. Še pred njegovim prihodom pa bo zasedanje Male antante zaključeno. Albanska vlada je odpovedala službo vsem italijanskim vojaškim inšpektorjem, ki so bili doslej zaposleni v Albaniji. Bolgarska vlada je prepovedala vse komemoracije ob priliki lOIetnice Stambo-lijskijeve smrti. Po izjavi bolgarskega ministrskega predsednika, Georgijeva Hristo Stojanovu, bivšemu Stambolijskijevemu ministru, bo sedanje stanje v Bolgarski trajalo še eno leto. Potem pa bo obnovljen parlament, ki bo sestojal deloma iz voljenih poslancev, deloma pa iz zastopnikov gospodarskih organizacij. Stranka Cankova je na tajni seji sklenila, da prične boj proti sedanji bolgarski vladi in pozvala prosvetnega ministra Mo-lova, ki velja kot njen pristaš, da odstopi. Molov pa je to odklonil. Novo zasedanje rumunskega parlamenta je bilo otvorjeno v četrtek s prečitanjem kraljevega ukaza. Mussolini in Hitler sta na svojih sestankih razpravljala o razorožitvi in vrnitvi Nemčije v Društvo narodov, o avstrijskem vprašanju in o splošnem evropskem položaju. O razgovorih ni bil sestavljen noben protokol in oficialno poročilo pravi le, da sta oba državnika razpravljala o vseh teh vprašanjih zelo prisrčno. Kot plod teh razgovorov se poroča, da je Hitler za zapetni vstop Nemčije v Društvo narodov, če se prizna Nemčija popolna enakost v oboroževanju. Baje je Hitler tudi za neodvisnost Avstrije. Mussolini je v svojem govoru na Markovem trgu v Benetkah dejal, da Hitler in on nočeta spreminjati evropskega zemljevida, temveč razpršiti oblake, ki so zatemnili evropsko politično življenje. Evropa je samo pred eno alternativo: ali doseže vsaj minimum sporazuma ali pa bo neizbežno-dozorela usoda Evrope. Nemcem na južni Tirolski je zopet dovoljen zasebni pouk nemščine in to je prvi uspeh sestanka med Hitlerjem in Mussolinijem. Hitler zahteva izpremembo avstrijske vlade in naj bi postal podkancelar dr. Ha-bicht, ki se je proslavil s svojimi proti-avstrijskimi govori v monafcovskem radiu. Le v tem primeru bi bil Hitler pripravljen prevzeti jamstvo za mir in red v Avstriji. Vest smo zabeležili le kot kronisti. Barthou obišče v kratkem tudi London. V francoskih diploma,tičnih krogih so zelo nezadovoljni s politiko Poljske. Zlasti pa zamerjajo, da je bil Gobbels sprejet od . Pilsudskeiga v istem času, ko sta se sestala Hitler in Mussolini. Priprave za vstop Rusije v Društvo narodov so že tako napredovale, da se govori že o finančnih vprašanjih, ki so zvezana z vstopom. Tudi v Parizu so začeli v zadnjem času eksplodirati peklenski stroji. 34 držav je dosedaj pristalo na prepoved pošiljanja orožja v Južno Ameriko. Piisudski je vendarle sprejel nemškega propagandnega ministra Gobbelsa, in sicer na opetovano intervencijo poslanika von Moltkeja. Nemški veleposlanik v Moskvi NadoIny je odstopil, ker se ne strinja z nemško politiko napram Rusiji. Nadolny je odločen zagovornik čim ožjega sporazuma Nemčije z Rusijo. Evangeljski škof Miillor bo moral odstopiti, ker kljub vsemu vladnemu pritisku ni bilo mogoče zlomiti odpora nemških evangeličanov proti hitlerjevskim novotarijam v cerkvi. Narodno-socialistični atentati v Avstr'ji se nadaljujejo kljub Hitlerjevi izjavi, da je Nemčija za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Vsak avstrijski železničar, ki odkrije poizkus atentata na železniške objekte ali ki prime atentatorja, bo avtomatično avanzi-ral za en razred in dobi 1000 silingo, nagrade. Ta odredba najjasneje dokazuje, kako nevaren obseg so že zavzeli železniški atentati v Avstriji. Perzijski šah je prispel v Ankaro, kjer mu je bil prirejen veličasten sprejem. Atentat je bil izvršen na predsednika republike v Havani. Predsednik je bil le lahko ranjen, dočim je bil ubit stenograf, ki je zapisoval njegov govor. dcžcu/a. Ut delavska Pris« društvo s. o. j., Split. Drinska banovina: Baris Rebeka soproga Altera trgovka Zavidoviči; Rabasovič Dragutin trg., Valjevo; Vaskič Miodrag, trg., čačak. Zetska banovina: Čirkovič G juro lastnik firme Špiro Čirkcfvič, Kotor. Dunavska banovina; Pavišič Gustav, trg. z vinom, Vršac. * Podatke o Dravski banovini smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, 'kakor o narokih, kvotah itd. se tizvedo v tajništvu Društva industrijcev in veletrgovcev. 7a v 9/1 liroli barva’ple8ira ‘n ke' fiC V bi Ul ul! mično snaži obleke, klobuke itd. SkroM in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monca in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ni. 3. Telefon št. 22-72. Dtnaosb/b Francija in ustavitev nemških plačil Francoska vlada je razpravljala o nemški noti o ustavitvi transfernih plačil ter sklenila, da ne sprejme nobene spremembe glede izplačevanja Youngovega in Da-vvesovega posojila. Francoska vlada bo skušala doseči v eneni mesecu sporazum z nemško vlado glede izplačevanja plačil po teh posojilih. Če pa do sporazuma ne bi prišlo, potem bo francoska vlada izdala potrebne ukrepe, da si zagotovi plačilo obeh teh posojil. * Angleški Usti pišejo, da je plačilna nesposobnost Nemčije samo navidezna in da Nemčija sama nalašč pritiska navzdol tečaj svojih obveznic, da bi s tem prepričala svet, da v resnici ne more zadostiti svojini obveznostim v tujini. Tudi Združene države Sev. Amerike bodo protestirale proti odložitvi nemških transfernih plačil. Bolgarska vlada je sklenila, da ustanovi s sodelovanjem Narodne banke in države novo banko, ki se bo imenovala Bolgarska narodna banka in katere glavna naloga bo, da kreditira bolgarsko gospodarstvo. Anglija — otok svobode Aprila meseca je izdelala angleška vlada zakonski načrt, po katerem bi smela policija po naredbi sodnika-poedinca izvršiti hišne preiskave pri ljudeh, za katere je upravičen sum, da skrivajo letake in pamflete proti angleški vojski. Ko pa je bil te dni ta zakonski načrt predložen parlamentu, je nastal v vsej Angliji, tudi med vladnimi pristaši tako silen odpor, da bo zakonski načrt skoraj gotovo propadel. Angleži pravijo, da nasprotuje zakonski načrt angleškemu pravnemu čustvovanju, zlasti pa staremu načelu: »my house is my castle« (moja hiša je moj grad) in zato mora ostati pri starem, da je hišna preiskava dovoljena le, če jo odredi sodnijski kolegij. Dr. Pi rčeva sladita kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Yaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Vpisale so se te tvrdke; A. Cimerman, komanditna družba, strojno mizarstvo, Dev. Marija v Polju. Obratni predmet: nabava sirovin, izdelava pohištvenih, stavbnih in splošnih mizarskih izdelkov na drobno in na debelo. — Osebno jamčeči družabnik je Avgust Cimerman, mizarski mojster, Dev. Marija v Polju. »Multiplar«, komanditna družba Gjuro Eger. Obratni predmet: komisijska trgovina z uvoženimi stroji in tehničnimi predmeti. Osebno jamčeči družabnik je Gjuro Eger, trgovec v Beogradu, Karadjordjeva ulica 67. »Slord«, gradba radio-aparatov, Marjeta Mlaker. Obratni predmet: gradba radio-aparatov, ojačil, tonfilmskih aparatur, mikrofonov in v to stroko spadajočih predmetov. Imetnica Marjeta Mlakar, prokura se je podelila inž. Albinu Mlakerju v Mariboru. Vpisale so se te izpremembe; Tovarna lepenke in lesovine grofa Thurna, Prevalje. Izbriše se prokura, podeljena Petru Skutlu, vpiše pa ona podeljena Dauglsu Thurn-Valsissina, veleposestniku v Ravnah in dr. Otokarju Thurn-Valsassina, zasebniku v Ravnah pri Guštanju. Cinkarna, d. d. Gaberje pri Celju. Izbrišejo se člani upravnega sveta: ing. Ranka Despič, Anton Knips, Alojzij Mihelčič, vpišejo pa se novi člani: ing. Dragotin Zahradnik, ing. Viktor Gostiša in Milutin Gojkovič, viš. svet. min. za gozdove in rudnike v Beogradu. Zabeležita se: kot predsednik dr. Alojz Goričan, župan v Celju, kot podpredsednik pa Todor Lazarevič, industrialec v Celju. Eksekutivni odbor tvorijo: dir. Hugo Roth, industrialec iz Prage, Todor Lazarevič, ind. iz Celja in Dragotin Zahradnik, inšpektor iz Beograda. Lesna industrija »Vintgar«, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Ivo Lavrič, vpiše pa poslovodja dr. Ivan Karlin, bančni svetnik v Ljubljani. Singer šivalni stroji, d. d. sedež glavne družbe mesto Elisabeth, v državi New Jersey, podružnica v Mariboru. Vpiše se glavni zastopnik Branko Bošnjakovič, ki je upravičen družbo samostojno zastopati. Izbrisala se je tvrdka: Gaspari & Faninger, trgovina z manufakturo, galanterijo, drobnino in pletenino na debelo v Mariboru — zbog opustitve obrata. Iz zadružnega registra. Vpisale so se te zadruge: »Jugocksport«, r. z. z o. z. v Celju. Zadruga kupuje in prodaja za svoje člane razne vrste blaga in preskrbuje za svoje člane tržišča za vnovčevanje teh predmetov. Načelnik zadruge je trgovec Slavko Molan v Celju, člana načelstva pa Stanko Bezenšek, ekonom v Celju in Anton Gol-čer, posestnik in trgovec v Oplotnici. Kmetijska prodajna zadruga v Mokronogu, r. z. z o. z. Gospodarska zadruga na Prevaljah, r. z. z o. z. Zadruga ima predvsem namen pospeševati kmetijsko produkcijo svojih članov. Razdružilo se je in prešlo v likvidacijo Gospodarsko društvo »Ljudski dom« v Mariboru. Likvidatorja: Grčar Viktor in Kranjc Matko, oba v Mariboru. Razdružila se je nadalje in prešla v likvidacijo Jugo-zadruga za vnovčevanje kmetijskih pridelkov v Mariboru. Likvidatorja: Salomon Karel, Kramberger Franjo, oba v Mariboru. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Bogojni se je razdružila in prešla v likvidacijo. Zadružna elektrarna v Stanežičah se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva. Tiskovna zadruga v Ljubljkni. Izbriše se član načelstva dr. Ivan Prijatelj, univ. prof., vpiše pa svetnik drž. žel. Miroslav Gregorka. Ptujsko predujemno društvo, r. z. z o. z. Izbriše se član načelstva Tognio Julij, vpiše pa Herbert Blanke, knjigotržec v Ptuju. Zaposlitev delavstva večja Po statističnih podatkih SUZOR-a je bilo v vsej državi v aprilu zavarovanih delavcev 535.152, to je za 12.082 več ko v marcu in za 18.627 več ko v aprilu lani. Absolutni prirastek zavarovanega delavstva je največji v Os jeku (za 4660), v Banji Luki (za 3270), v Ljubljani (za 3205), v Zagrebu (za 3018) in v Novem Sadu (za 2240). V odstotkih pa je prirastek največji v Banji Luki (22-46 %), v Sušaku 16-47 %, Osjeku 11‘27 % in v Karlovcu 9-86 %. Padlo pa je število zaposlenega delavstva pri okrožnih UTadih v Skoplju za 2.663 ali za 8‘98 % ter v Beogradu za 2378 članov ali za, 3 %. Pri zasebnih bolniških blagajnah je zopet padlo članstvo pri »Merkurju« v Zagrebu (za 599 članov), dočim je naraslo članstvo tako pri Trgovački omladini v Beogradu in še zlasti pri Trg. bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani, kjer se je povečalo za 608 članov. Še nadalje pa so se znižale dlavske plače in je padla povprečna dnevna mezda za 1-26 Din na 22‘33 Din. Ta padec je nastal, ker se je znižalo število uslužbencev v višjih razredih z dnevno plačo nad 24 Din za 16.622, dočim se je povišalo število članov s plačo pod 24 Din za 35.249. Od vseh zavarovancev je bilo vajencev z dnevnim zaslužkom do 8 Din 68.733, s plačo od 8—24 Din 245.176, s plačo od 24 do 34 Din 89.370 in z zaslužkom od 34—48 60.806 ter z zaslužkom nad 48 Din 71.067 članov. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. junija ponudbe o dobavi 1850 kg žičnikov, 100 kg črne pločevine, 1 električnega ročnega stroja in strokovnih knjig; do 5. julija o dobavi 50 kub. m lesa in 55 kg gumijastih plošč; do 12. julija o dobavi 1 kompletnega agregata in raznega električnega materiala. Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 27. junija ponudbe o dobavi kopalne kadi, 54 kosov profilnega železa, 23 plošč bakrene pločevine, 7 plošč medeninaste pločevine; do 4. julija o dobavi 3000 žag za železo ter raznih kemikalij. Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 25. junija ponudbe o dobavi avijonskega platna; do 3. julija o dobavi 1150 žarnic in drugega električnega materiala ter o dobavi ca. 1000 čopičev; do 9. julija pa o dobavi raznega orodja. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 4. julija ponudbe o dobavi 70.000 kg krompirja, 8000 ščetk, 4000 1 kisa, 1000 kg kvasa, 150 kg solne kisline, 4 kg ferociankalija, Vs kg srebrnega nitrata, 100 kg boraksa, 200 kg klorkalcija, 50 kg kalijeve lužine, 25 1 alkohola in 80 kg acetona. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu bodo naslednje licitacije; dne 21. junija za dobavo 20 omar za instrumente, dne 26. junija za dobavo 500 žimnic in 250 blazin, dne 3. julija za dobavo 40 stolov, 10 miz, dne 7. julija za dobavo 100 železnih umivalnikov, 100 vrčev za vodo in 30 zidnih ur, dne 12. julija za dobavo 10.000 kg vate, 100.000 m hidrofilne gaze in 150.000 m kaliko-platna, dne 17. julija za dobavo 100 termoforov, 50 garnitur gumijastih cevi, 100 kg gutaperče, 400 m gum. drenaže; dne 21. julija za dobavo 2000 rjuh, dne 26. julija za dobavo 50 emajliranih loncev, dne 28. julija za dobavo 600 vreten kirurgičnega sukanca, dne 31. julija za dobavo 700 zdravniških plaščev in 4000 bolniških plaščev. (Pogoji so na vpogled pri istem skladišču.) Dobava drv. Dne 25. junija bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 4500 kub. metrov drv. Dne 27. junija bo pri Dravski stalmi vojni bolnici v Ljubljani licitacija za dobavo mesa, mleka in žemelj za čas od 1. julija do 31. septembra 1934. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti bolnici.) Los se proda potom licitacije dne 27. junija t. 1. pri Direkciji ‘šum kr. Jugoslavije v Ljubljani. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Gradba šupe za vozove se odda potom ofertne licitacije dne‘ 2. julija t. 1. v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Zakup prostorov »Ktaa Ljubljanski dvor« se odda potom licitacije dne 16. julija pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Dne 3. julija bo pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija za dobavo Taznega lesa. Konkurzi in prisilne poravnave Odpravljeni so konkurzi: Ahčana Rudolfa, trgovca v Zagorju ob Savi, trgovca Franca Černeta v Ljubljani, Antona Dogše, trgovca Josipa Jelovška v Celju, imetnika tiskarne »Jadran« v Slo-venjgradcu Franca Korenčina, ker je bila razdeljena vsa masa. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini trgovca Josipa Urana v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Jakob Antloga. Narok za sklepanje poravnav© dine 11. julija ob 10., rok za oglasitev do 5. julija, poravnalna ponudba 40 odstotkov. Občni zbori AGA-RUŠE, udružene jugoslovenske tvorniee acetilena i oksigena, d. d. Ruše, imajo IV. redni občni zbor v torek, dne 3. julija ob 14. v prostorih Zadružne go-gospodarske banke, podružnice v Mariboru. Tvornica za dušik, d. d., Ruše pri Mariboru ima XVII. redni občni zbor v lo-rek, dne 3. julija ob 16. v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru. Proračun Anglije za 1. 1934/35 Zaradi precejšnega suficita priznava no- vi proračun brezposelnim zopet isto višino podpore, kakor je bila 1931. 1., odtlej je bila znižana za 10%. Državnim uradnikom, katerim so bile 1931. 1. plače za 10 odstotkov znižane, bodo spet zvišane za 5%. Povprečni dohodninski davek se zniža od 5 s na 4 s 6 d; davek 1 funta za konjsko silo pri motorjih bo znižan na 15 s. Splošno bodo ti ukrepi večja pomoč za velikega davkoplačevalca in mali davkoplačevalci bodo najbrž© občutili to kot krivično. Z©lo dobrodošlo j© znižanje davka na gonilno silo. Brezposelni bodo dobili iz suficita, ki ga preračun ja finančni minister z 29 milijont funtov7, samo 3,600.000 £. Kljub suficitu pa ni govora o plačevanju dolga Zdiruž. državam. Industrijska delavnost Anglije Produkcija angleške industrij© se je v prvem četrtletju 1934 povečala za 3-8% v primeri z zadnjim četrtletjem 1938 in za 15% v primeri z lanskim prvim četrtletjem. Po indeksu leto 1924 = 100, bi bil dvig indeksa označen postopno s 94’8, 105, 109; to je najvišje stanje po 1. 1930. Močan dvig se kaže tudi v industriji barvil, ki je po Trade Joumalu dosegla v desetih kategorijah 52,944.866 liber. S tem je ta panoga dosegla rekord nasproti vsem 12 zadnjim letom, razen nasproti 1. 1929., ko je znašala njena produkcija nad 55 milijonov liber. Za rektorja ljubljanske univerze je bil izvoljen prof. dr. Fran Ramovš, ki je znan v vsem znanstvenem svetu kot eden najodličnejših islovanskih jezikoslovcev. K svojima prvima dvema ustanoviteljema, R. Kollmanu in Alojziju Vodniku je odbor Narodne galerije pridružil kot tretjega še dr. Fr. Windischerja vsled njegovih velikih daril slik, s katerimi se je bistveno spopolnila zbirka Narodne galerije. Bolgarski »Junaki« pridejo v večjem številu na sarajevski sokolski zlet. Pripravljajo jim slovesen sprejem. Minister za telesno vzgojo je ustanovil poseben posvetovalni odbor za šport in telovadbo. Za generalnega inšpektorja v notranjem ministrstvu je bil imenovan dr. Franjo Goršič. Bata doseže vse in odslej bodo letala na progi Zagreb—Beograd pristajala tudi na Bafinem letališču v Borovem. Število porok v Beogradu stalno pada in in beograjski listi pišejo, da bo kmalu padlo na nič. Industrialec Vlad. Arko zgradi novo tvornico za predelavo kmetijskih proizvodov. Prometni minister je dovolil za udeležence mednarodne parlamentarne trgovinske konference v Beogradu, ki bo dne 16. septembra, na vseh železnicah 75 odstotni popust. V interpelaciji na m*nistra Ulmanskega je navedel posl. Mita Dimitrijevič, da 850 delavcev v rudniku »Bogovdna«, ki je dan zasebnikom v eksploatacijo, že 8 mesecev ni prejelo plače in da jim rudnik samo na plačah dolguje 1,300.000 Din. Japonska vojna industrija je ponudila tumunski vladi, da zgradi v Rumuniji tvor-nioo orožja, ki bo za 25 % ceneje dobavljala orožje, kakor ga pa dobi sedaj Rumu. nija. Novo tvornico bi plačala Romunija s petrolejem in lesom. Theodor Daubler, eden najpomembnejših reprezentantov nemške ekspresionistične literatur©, ki v svojih spisih opisuje tudi Ljubljano, je umrl v Nemčiji. Ker je ‘bil nasprotnik narodnosocialističnega izenačenja,- je izstopil iz nemškega PEN-kluba. Bivši nadvojvoda Jožef toži pred mešanim madjarsko-rumuusfcim sodiščem Ru-munijo za 46 milijonov šv. frankov kot odškodnino za njegovo razlaščeno veleposestvo na Sedmograškem. Rumunijo zastopa Paul Boncour, bivši zunanji minister Francije. Gdbor Mednarodnega urada za delo v Ženevi je sprejel s 50 proti 8 glasovom načrt konvencije o 40urniku. Delegati delodajalcev so pred glasovanjem zapustili dvorano, kar jemlje sklepu ves pomen. Na sovjetskega poslanika Ste^a v Hel-singforsu je bil poizkusen atentat, ki pa se je ponesrečil. 5000 Japoncev se je prostovoljno prijavilo za krmarje živih torpedov. Ti torpedi se izstrele in krmar v njem uravnava torpedo na cilj, kjer eksplodira. Krmar j© pri tem seveda ubit. Kljub temu — 5000 do-brovoljcev! 2000 metrov visok stolp, na katerega bo vodila avtomobilska cesta, nameravajo zgraditi v Parizu za svetovno razstavo v 1. 1937. Če ni vest le pobožna želja! Mine so hoteli potegniti iz morja estonski kadeti. Pri tem je ena mina eksplodirala in sta bila dva kadeta takoj ubita, nad 20 pa jih je bilo nevarno ranjenih. V bližini egiptskoga mesta Bilbesa je zgorela vas. 10 ljudi je našlo smrt v plamenih, nad 40 pa je nevarno ranjenih. TOVARNA ZA DUŠIK D. D. RUŠE PRI MARIBORU Upravni isvet tovarne za dušik d. d. Ruše je imel dne 11. junija t. 1. bilančno sejo za leto 1933 in je sklenil, da predlaga občnemu zboru, ki se vrši dne 3. julija 1934 v Mariboru, naj za preteklo poslovno leto doseženi dobiček v znesku 41.498T9 dinarjev skupaj s prenosom dobička iz prejšnjih let prenese na nov račun za leto 1934. Program Ljubljanske radio-postaje Sreda, dne 20. jun. 12.15: Reproduciran orkestralni koncert — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, razni zbori na ploščah — 18.00: Komorna glasba, radijski-kvintet — 18.30: O verstvih (Fr. Terseglav) — 19.00: Radij-sfci-orkester — 19.30: Literarna ura: Revijalni knjižni pregled (Anton Podbevšek) — 20.00: Vokalni ‘koncert Roberta Primožiča s spremljevanjem Radijskega orkestra — 20.45: Gdč. Jadviga Poženeilova izvaja Franckcve klavirske variacije s spremije-vanjem radijskega orkestra — 21.15: Slovenski vokalni kvintet — 22.00: Čas, poročila, odlomki iz zvočnih filmov (plošče). Četrtek, dne 12.15: Operne fantazije na ploščah — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reproducirane pesmi iz isoinČne Španije — 18.00: 0 človeku (dr. Božo Škerlj) — 18.30: Srbohrvaščina (dir. Mirko Rupel) — 19.00: Plošče po željah — 19.30: Pogovor -s poslušalci (prof. Prezelj) — 20.00: Koncert pevskega zbora »Ljubljana« s spremljeva-njem radijskega-orkestra — 20.45: Radij-ski-orfcester — 22.00: Čas, poročila 22.15: Koračnice in valčki na ploščah. kupimo dobro ohranjeni in malo rabljeni parni kotel sistema Tischbein ali Wasscrrohr s 55—60 ni2 ogrevalne površine 10—11 Atm. s pregrejeval-cem. — Nadalje kupimo malo rabljeni stoječi Diesselmotor od 110—120 HP. — Ponudbo z obširnim opisom poslati na »Slavija« paromlin, Vukovar, Savska banovina. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.