MtŠTMUia PLAČANA ¥ aOTO¥TML
GLASILO NEODVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo: Karl Marksa (preje Turjaški trg 2, priti. — Naročnina za mesee 6, četrtletno 18 Din. — Dopisi se ne vračajo.
LJUBLJANA, sobota, 28. aprila 1924.	Leto	II.
Posebna Izdaja,
Posamezna številka Din P—.
»PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEP*
Ljubljanski proletariat obsodil amsterdamske in soclalpatriotske
razbijači delavskih vrst!
Nameravani shod reformistov v testnem dsmu. — Govoriti sta imela Sassenbach iz Umsierdama in Oivac ii Beograda. — Na shod je prišlo revolucionarno delavstvo v ogromni večini. — Svetek ja Izzival poldrugo uro in ni hotel dati volit predsedstva niti ni dal nikomur besede. — Delavstvo v pol minute napodi razbijače iz dvorane. — „lociolisti“ poklicali na pomoč policiste. — Delavstvo za skupno proletarsko proslavo 1. majnika 1924.
Birokrati okrog SSJ in Strokovne komisije so vršili vedno očividnejšo proti-delavsko politiko. Odklonili so skupno proslavo letošnjega 1. majnika. Kot v zasmeh ogromni večini ljubljanskega proletariata so sklicali potom velikih plakatov svoj shod v Mestni dom na 24. april, obletnico zaloških dogodkov, in hoteli na ta način izzivati revolucionarno delavstvo Ljubljane. Ker so domači so-cialpatrioti in reformisti neznansko osovraženi od delavstva, zlasti potem, ko so odklonili skupno praznovanje 1. maja 1924, so se hoteli rešiti iz blata s pomočjo Amsterdamca Sassenbacha in Beograjčana .Divača. A mesto Divača je iz neznanih razlogov prišel Radoševič. Sami si ne upajo več govoriti pred delavstvom, mislili so, da se bo dalo delavstvo preslepiti po internacionalnih birokratih.
In na shod je prišlo mnogo delavstva. Že ob 7. uri, kot je bilo določeno, se bi lahko pričel shod, ker dvorana je bila polna delavstva. Svetek je otvoril shod, a mesto, da bi dal voliti predsedstvo, je hotel kar sam prevzeti mesto predsednika iti brez povoda je začel izzivati zbrano delavstvo z besedami, da so prišli nekateri na shod, da bi povzročili nemire in onemogočili shod in da bodo socialisti vračali klin s klinom. Na to njegovo izzivanje je sledilo burno klicanje: Čemu izzivaš? Zahtevamo volitev . predsedstva! Hočemo, da govori Sassenbach, da nam pove, kako je dal na strokovnem kongresu v Bukarešti zapreti voditelje opozicije, ki je tvorila večino kongresa! Predlagamo za predsednika s. Makuca! Mi nismo prišli gledat zlatih Svetkovih zobov, ampak smo prišli poslušat! — Večina je že odgiasovala, da je predsednik -s. Makuc, ali Svetek je stopil na mizo in zvonil neprestano kot mežnar in upil, da noče volitve predsednika, da je predsednik sam, ker je shod sklical. Delavstvo je upilo: Dol s Svetkom! Ali te ni sram, da še stojiš na mizi, ko smo ti dali nezaupnico. S. Marcel Zorga naj govori! — Ali Svetek je s svojo »lajbgardo« — Udarniki, ki so bili zbrani okrog odra, delal še dalje nemir, zvonil in izjavljal, da ne bo nihče govoril. Delavstvo je razburjeno vzklikalo: Dol z izdajalci! Dol z razbijači! Živela skupna proslava 1. maja! Živela sovjetska Rusija! Proč z Amsterdamom! Zapomnimo si, kdo ne da besede delavcem, kdo hoče terorizirati večino! Tri tretjine so za s. Makuca kot pred-
: sednika, a ta se le reži s svojimi zobmi j in zvoni kot mežnar! Fuji itd. Se bo-i jite glasu ljudstva! Živela skupna proslava 1. maja!...
Skupina delavcev je zapela »Internacionalo«. Vsi so sneli pokrivala in poslušali revolucionarno delavsko himno. Burno ploskanje je sledilo in gromoviti klici: Proč z izdajalci! Živela III. internacionala! Slava Leninu! —
A Svetek je zvonil, Udarniki so delati nemir in začeli izzivati: Če bi bilo nas toliko kot vas, bi vas že davno iznesli iz dvorane! — Delavstvo se ni dalo Izzivati, ampak je zahtevalo, da prevzame s. Makuc predsedstvo in da potem mir. Delavstvo ga je hotelo spraviti na oder, a Svetek je ukazal Udarnikom, da to preprečijo. Udarniki so začeli izzivati s stelkenicami in stoli. Istočasno so dali poklicati policiste. Razburjenje je doseglo svoj višek: Žvižganje in kriki: Dol s policajsocialisti! — so se razlegali po dvorani. — Poldrugo uro že ne pusti delavcev do besede, ne pusti, da bi se shod mirno vršil! Dol s Svetkom! Pfuj! Živel s. Makuc! Živel 1. maj! — so sledili ogorčeni klici.
Delavstvu je bilo dovolj amsterdamskega izzivanja, terorizma in izigravanja. Svetek je še upil, da bo rajši zaključil shod, kot da pridejo delavci do besede. — Istočasno pa je neki social-birokrat opozoril Sassenbacha: »Ani besten ist, »venii sie verschwinden!« (Najbolje je, da izginete!) Sassenbach je odgovoril: Teh glaube auch!« (Tudi jaz mislim) in jo je pobrisal iz dvorane, med klicanjem
delavstva: Abzug, Amsterdam!
De-
lavstvo je pridrlo na oder, obmetalo so-cialpatriotske birokrate in razbijače s stoli in v pol minute so bili vrženi iz dvorane. Delavstvo jih je zasledovalo še po stopnicah.
Zbrano delavstvo, ki je napodilo zalego iz dvorane, je hotelo imeti shod, a
v	tem momentu je pridivjala policija, ki je izpolnila dano nalogo od reformistov: Če ne smejo govoriti Svetki, tudi delavstvo ne sme govoriti. — V dvorani so nato ostali le še polmljeni stoli, klopi in predsedniška miza.
Tako je pokazal ljubljanski proletariat, da se ne da terorizirati po par birokratih, ki se v interesu buržuazije bore proti enotni fronti proletariata in ki hočejo preprečiti tudi skupno proslavo proletarskega praznika 1. maja. In tako
bo obračunalo delavstvo z izdajicami , povsod in proti njihovi volji ustvarilo j močno	j
enotno bojeyno fronto vseh izkoriščanih.
Jutro" laže.
Kapitalistično časopisje operira s samimi lažmi. Ali »Jutro« prekaša vse.
Jutro« piše, da so revolucionarne delavce na shodu v Mestnem domu podpihovali prisotni klerikalci. To je naj-poalejša laž! Uredništvo »Jutra« naj vzame na znanje, da v bodoče iz zdravstvenih ozirov ne posije nobenega poročevalca na delavski shod, če misli še tako lagati' Ker sicer boste okusili, kaj je delavska pest.
Isto »Jutro« piše v svojem uvodniku, ki se peča s socialpatriotsko polomijo v Mestnem domu, da je delavstvo razbito. Ne, »Jutrovci«, delavstvo ni razbito, ljubljanski proletariat ni razbit, ljubljansko delavstvo je razbilo le birokrate in izdajice, ki bi hoteli komandirati proletariatu in ga terorizirati — v interesu kapitalistov!
Proletariat zbira svoje moči in se pripravlja, da v enotni fronti nastopi proti buržuaziji. In tedaj bo naklepal tudi vas, ki ste izdali proti njemu Zakon o zaščiti države«.
Proč z avtorji »Zakona o zaščiti države!
Proč z ar-junci!
Proč z reakcijo!
Proč z razbijači delavskih vrst!
Živela enotna fronta proletariata!
Klerikalci molči.
V :: Glasu Svobode« smo obsodili klerikalce in njihovega voditelja, božjega maziljenca Korošca, ker so onečaščeni z delavsko krvjo, prelito na Zaloški cesti 24. aprila 1920.
Klerikalci molče, ne upajo se odgo-1 varjati.
Razkrinkali smo njihova početja v današnjem političnem položaju, razkrinkali njihovo koketiranje z monarhijo in pri-\ pravljenje novega izdajstva nad avto-■ nomijo Slovenije. — In oni moleč. Z j molkom samo dokazujejo, da se ne ‘ upajo odgovarjati pred ljudstvom, ker so j izrazita protiljudska stranka.
Žalobno zborovanje v Mariboru.
Dne 24. t. m. se je vršilo v Mariboru žalobno zborovanje povodom obletnice 24. IV. 1920. Na njem je govoril tudi s. Jaka Zorga, katerega izvajanja je živahno odobravalo mnogoštevilno zbrano delavstvo.
Jutro" si hoče kovati
kapital.
Jutro: skuša kovati iz dogodkov 24. IV. 1920 kapital zase, češ da so krivi za prelito delavsko kri samo klerikalci.
Gospodje, pokolj delavstva je pripravljala celokupna buržuazija in predvsem
vi	Obznanaši in belogardisti.
Padle delavske žrtve kričč po maščevanju nad celokupnim kapitalističnim razredom in njegovimi strankami, predvsem pa nad Obznanaši.
Pod režimom vašega poglavarja Pri-bičeviča ubije policija nedolžno 18 letno delavko. — Ljudstvo ne bo pozabilo ničesar!
Fabjančič je korajžen.
Fabjančič je tudi prišel na shod v Mestni dom in se je skrbno skril v kotiček dvorane, da ga ne bi delavci opazili. Ko je pa videl, da delavstvo ne dopusti več, da bi kdo bril norca iz njih, jo je mož hitro pobrisal pri zadnjih vratih.
Dober tek!...
■Eli
Samo »GLAS SVOBODE'1
vzgaja proletariat za razredni boj proti izkoriščevalcem!
Lastnik in izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton Šušteršič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
i. maja vsi na proletarski prvomajski manifestacijski škod na Karla Marksa trgu, pred Delavskim domom ob 9. uri dopoldan. (Natančnejši spored prvomajske proslave na
posebnih letakih!)