Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Oi*ožen.) N. Solstvo. 1. Nekoliko o razvoju šolstva. ^eprecenljive važnosti za narodno oraiko je šolstvo. Do Marije Terezije je bilo ljudsko šolstvo v naši državi še zelo zanemarjeno. Razmerno najbolje uravnane šole je imel oni del Gorenje Avstrijske, ki je pripadal Salzburškemu, kjer je tedanji nadškof grof Schrattenbach zelo zboljšal ljudsko šolsfcvo. Pasovski škof Firmijan je opozoril cesarico na korist dobrih šol in ji pri- poročal zboljšanje šolstva. Leta 1770. je ustanovila Marija Terezija dve stalni šolski komisiji za Dolenjo in Gorenjo Avstrijsko in pozneje tudi za druge dežele. Leta 1774. pa je iraenovala na Dunaju osrednjo šolsko komisijo za vso državo, katera bi iraela oskrbovati šolstvo. Blaga cesarica si je pridobila nevenljivih zaslug v prospeh šolstva in je ustanovila raalone 4000 novih ljudskih šol, v katerih so poučevali učitelji po novi in boljši raetodi nad 200.000 učencev in učenk. Dotlej je le raalo odstotkov za šolo godnih otrok zahajalo v šole, še celo na Dunaju je jedva četrtina takih otrok obiskovala ljudske šole. Cesarica je poklicala na Dunaj slavnega opata Pelbigerja, ki je že prej mnogo storil za šolstvo v pruski Šleziji in preustrojil avstrijsko šolstvo ter izgojeval boljše učiteljsko osebje. Nove ucne knjige so bile spisane po takozvani ,,saganski rnetodi". Po cesaričinem naročilu je Pelbiger izdelal nov šolski zakon, po katerern so ustanovili troje vrst šol in sicer trivijalne šole, glavne šole in normalne šole. Trivijalne šole so bile slične sedanjim ljudskim šolara, glavne šole sedanjim meščanskim šolam in normalne šole vadnicam na učiteljiščih. Po pravici nazivljejo cesarico ,,mater avstrijskih ljudskih šol." Tudi za gimnazije in vseučilišca je mnogo storila Marija Terezija. Ustanovila je terezijanišče na Dunaju za dečke plemenitašev, nje slavni zdravnik Gerhard van Swieten pa je preustrojil vseučilišca, katera so kmalu po svetu zaslovela in dobila izvrstne profesorje. Tudi cesar Jožef II. ima velike zasluge za zboljšanje Ijudskih šol. Učitelji so imeli slabe plače in so bili navezani na stranski zaslužek. Učiteljem je zboljšal plače in kot nadzornike nastavil izkušene učitelje. Ustanovil je učni zaklad iz premoženja onih saraostanov, katere je odpravil. V vsaki župniji bi morala biti vsaj ena šola; a tudi v krajih, kjer stanuje na pol ure daljave na razne strani 90 do 100 za šolo godnih otrok, so ustanavljali šole. Šolnino so plačevali le otroci premožnih starišev, siromašni otroci pa so bili šolnine oproŠčeni. Strogo so pazili na to, da so vsi za šolo godni otroci zahajali v šole; za bolj odrastle učence in rokodelske ucence so pa ustanovili nedeljske šole. S presledki nad dvajset let trajajoče francoske vojne niso bile ugodne daljnjemu razvoju ljudskega šolstva, in tako je šolstvo nekaj časa zopet hiralo. Po dunajskera shodu pa je cesar Franc I. dobro uporabljal čas dolgega miru tudi v povzdigo šolstva in ustanovil tudi večje šievilo kmetijskih šol. Po tem se pa ni ninogo več storilo za šolstvo do novejšega časa Za dobe absolutizma je dobila cerkev velik vpliv na šolstvo po konkordatu, sklenjenem s papežem Pijem IX. (glej str. 42.). Državni šolski zakon z leta 1869. pa je bistveno preustrojil ljudsko šolstvo, katero od tedaj vodi in nadzira država, duhovske oblastnije pa imajo vodstvo in nadzorstvo veronauka. Zakon z dne 25. vel. travna 1868. leta ima načelne določbe o razinerju mod šolo in cerkvijo. Po točki 1. gre najvišja voditev in najvišji nadzor glede vsega šolstva in odgojstva državi ter se izvršuje po organih, zakonito za to postavljenih. Brez kvare za to nadzorno pravico je prepuščeno dotioni cerkvi ali verski družbi, da verski pouk in pa bogoslužje za različne vernike v Ijudskih in srednjih šolah oskrbuje, vodi in neposrednje nadzira. Učitev ostalih učnih predmetov v teh šolah je nezavisna od vpliva katere si bodi cerkve ali verske družbe (§ 2). Državne, deželne in občinske šole in vzgajališča so pristopne vsem državljanom brez razločka. Vsaki cerkvi ali verski družbi je na voljo, napravljati in vzdrževati šole, ki so pa podvržene šolskim zakonom in dobe pravice javnega učilišča, če se je zadovoljilo vsera dotičnim zakonitim pogojera. Zakon z dne 14. vel. travna 1869. leta ustanavlja načela za poueevanje v ljudskih šolah ter se zove državni ljudskošolski zakon. Omenjeni zakon je deloraa izpremenjen po zakonu z dne 2. vel. travna 1883. leta. Ljudski šoli je naloga, otroke nravno pobožno vzgajati, jim razvijati duševne moči, jih oskrbovati s potrebnimi znanostmi in zvedenostmi v nadaljno izobraževanje za življenje in jim dajafci pravo podstavo, da bodo enkrat vrli Ijudje in državljani (§ 1.). § 2. določuje: Vsaka Ijudska šola, katera se je ustanovila ali se vzdržuje do cela ali deloma ob državnih, deželnih ali oboinskih troških, se šteje za javno napravo ter sme vanjo kot takšno hoditi mladina katere si bodi vere: Ljudske š«le, drugače ustanovljene in vzdrževane, so zasebni zavodi. Za duševno življenje v aaši državi je državni šolski zakon velike važnosti. Osemletno šolsko dolžnost, novo šolsko nadzorstvo, zgradbo ninogih novih in pripravnih šolskih poslopij, višje učiteljske plače, ustanavljanje šolskih vrtov in otroških vrtov, šolskih knjižnic in telovadnic je uvedla vlada našega presvetlega cesarja. _. Našaučilišča. 1. Občna ljudska šola. 0 namenu teh šol srno že govorili. 0 učnern jeziku in o poučevanju v drugera deželnem jeziku razsoja, zaslišavši tiste, kateri šolo vzdržujejo, deželno šolsko oblastvo, držeč se pri tem mej, ustanovljenih v zakonih (§ 6.). Število ljudskih šol (vštetih 600 meščanskih šol) po vsi državi znaša sedaj nad 37.000 z 146 izobraževališči za učitelje in učiteljice. Za šolo godnih otrok je 6*2 milijona, šolo pa obiskuje 5 milijonov otrok, torej 80 od 100 za šolo godnih otrok. Seveda je razrnerje različno; v Alpskih in Sudetskih deželah obiskuje šolo 90—96°/o, na Hrvatskem in v Bukovini pa le nekaj nad 5O°/o. šolska dolžnost se začenja v obeh državnih polovicah z dovršenirn šestim letom (na Hrvatskem in v Slavoniji z dovršenim sedrairn Letom) in traja v Avstrijskih deželah do dovršenega štirinajstega leta (v Istri, Dalmaciji in Bukovini do dovršenega 1_. leta), v Ogerskih deželah pa do dvanajstega leta in za ponavljalne šole do petnajstega leta. Ljudskošolska statistika kaže glede na število šol, učiteljev učencev in učenk: O troc i: LjiiitsKe šole Užiteljstvo Zašologodni Šoto obiskujoči Avstr.dežele (1.1894.) . 19.146 68.038 3,807.376 3,312.530 Oger. dežele (1. 1893.) . 18.310 27.990 3,051.586 2,416 681 Skupaj . . 37.456 96.028 6,858.962 5,729.211 Število šolo obiskujooih otrok po posameznih deželah je kaj različno. Od 1000 za šolo godnih otrok obiskuje šolo v Avstrijskih deželah 870, na Ogerskem 806, na Hrvatskem in v Slavoniji 639. V naši državni polovici najslabše obiskujejo šolo v Bukovini in sicer le 586 od 1000 za šolo godnih otrok, največ jih hodi v šolo na Gorenjem Avstrijskem in sicer 99*3°/o. Na Koroškem je šolo obiskujočih otrok 96*7°/o, na Štajerskem 94*4°/o in na Kranjskera 85°/o. Po učnem jeziku je bilo leta 1894. v lostranski državni polovici 7380 nemških šol, 4667 čeških, 1961 rusinskih, 1850 poljskih, 822 italijanskih, 650 slovenskih, 362 hrvatskih in 100 rumunskih šol. Ena šola torej pride pri Italijanih na 821 prebivavcev, pri Nemcih na 1145, pri Čehih na 1173, pri Rusinih na 1582, pri Hrvatih na 1781, pri Slovencih na 1810, pri Poljakih na 2015 in pri Rumunih na 2090 prebivavcev. 2. Meščanska šola. Meščanski šoli je namen dajati učni zmoter občne ljudske šole presezajočo izoiniko zlasti z ozirora na potrebe obrtnikov in kmetovavcev. Ista posreduje tudi izoraiko, pripravljajočo na učiteljišea in na take strokovne šole, za katere ni treba poprejšnjega izobraženja na kaki srednji šoli (§ 17.). Meščanska šola šteje tri razrede, kateri se stikajo s petim letnira tečajem obče ljudske šole. Meščanskih šol itnamo sedaj približno 600. Pred novimi šolskimi zakoni nisrao imeli meščanskih šol. Tudi mešoanske šole so različno uravnane, natančneje določujejo deželni zakoni. 3. Učiteljišče. Potrebni učitelji in potrebne učiteljice se izučujejo v učiteljiščih, razloeenih po spolu. (§ 26.)- Da se gojenci lahko praktično omikajo, obstoji pri vsakem učiteljišču po ena ljudska šola kakor vadnica in vzornica in pri ženskih učiteljiščih tudi otroški vrt. Za poučevanje in za vajo v kmetijskih delih se vsakemu učiteljišču odkaže tudi kos zeinlje na pripravnem mostu in v primerni velikosti (§ 27.). Izobraževalni tecaj traja štiri leta. Učni jezik, v kolikor deželni zakon ne določuje kaj drugega, ustanavlja po nasvetu deželnega šolskega oblastva naueni rainister. Kjer se kaže potreba, naj se gojencem da tudi prilika, da se izobrazijo v katerem drugem deželnem jeziku, da dosežejo usposobljenost, eventualno poučevati tudi v tem jeziku (§ 31.). Nadaljno izobraževanje učiteljev v pedagogičnem in znanstvenem oziru je pospeševati s šolskimi časopisi. učiteljskimi knjižnicami, perijodičnimi konferencijami in z nadaljevalnimi učnirai tečaji (§ 43.). Pravno razrnerje učiteljev so natanko določene po točkah 48 do 59 državnega ljudskošolskega zakona. Služba v javnih šolah je javen urad in zadobiti jo raore enakomerno vsak državljan, kateri je svojo usposobljenost za to zakonito izkazal. Od učiteljstva so izključeni taki, kateri vsled kazensko-sodne obsodbe ne morejo biti izvoljeni v občinski zastop. Učne moči za ljudske in meščanske šole vzgaja 146 izobraževališč, od katerih je v Avstriji 70 in 10000 gojencev, na Ogerskera pa 76 in 4000 gojencev. 4. Srednje šole. Srednje šole so uvršoene raed ljudskimi in višjimi šolarai ter pripravljajo učence za vstop v višje šole in so razdeljene v gimnazije in realke. Srednjih šol je okoli 460, ki iraajo 126.000 dijakov. V gimnazijah prevladuje jezikovni ponk in podajejo bolj humanistiško omiko. V Avstriji je 180 gimnazij, 57000 dijakov, 3663 učiteljev; na Ogerskem je 163 gimnazij, 38000 dijakov, 2530 učiteljev. Realke so novejšega izvora; prve realke so ustanovili leta 1848. in 1851. Realke podajejo bolj realistiško omiko. Realk je na Avstrijskem 79 in 23000 dijakov, 1600 učiteljev; na Ogerskem pa 38 in 8000 dijakov, 690 učiteljev. Leta 1863. so tudi ustanovili realne gimnazije, v katerih se poučujejo v štirih razredih nižje gimnazije učni predmeti nižje gimnazije in poleg tega večinoma še risanje, kemija in francoščina kot realni predmeti. Realne gimnazije omogocijo torej vstop v višjo giranazijo in višjo realko. V zadnjih letih so pa večinoraa preustrojili realne giranazije v navadne gimnazije. Na Avstrijskem ima eno srednjo šolo 95000 prebivavcev, na Ogerskem pa 88000 prebivavcev. 5.Vseučiliščeintehnika.Vseučiliščaso prave višje šole, v katerih poučujejo razne vede po sistematičnem redu in podeljujejo najvišja akademična dostojanstva. Prva vseučilišča so ustanovili v 12. in 13. stoletju v Italiji, Franciji in na Angleskem; v našem cesarstvu je najstarše vseučilišče nemško vseučilišče v Pragi, ustanovljeno po Karolu IV. leta 1348. Najmlajše avstrijsko vseučilišče se je ustanovilo za cesarja Franca Jožefa I. v Crnovicah leta 1875. Popolno vseučilišče ima štiri fakultete ali oddelke in sicer bogoslovsko, pravoslovsko, modroslovsko in zdraviloslovsko fakulteto. Višješolska statistika kaže glede na število učiteljev in dijakov na vseučiliščih leta 1893/94. (na Ogerskera leta 1892/93.): Dunaj 407 učiteljev, 6625 dijakov Budapešta 245 ,, 3602 j nemško vseučilišče 157 „ 1431 j, Praga ^ češko vseučilišče . 159 „ 2815 Gradec 140 „ 1560 Krakov 131 „ 1363 „ Levov 78 „ 1337 „ Innsbruck ¦ . . 107 „ 920 Kološvar 60 „ 627 Zagreb 48 „ 410 Grnovice 39 „ 358 „ Skupaj . . 1571 učiteljev, 21048 dijakov Tehnike imajo realistiško smer in so kaj različno uravnane. Najstarejšo tehniko ima Praga, ustanovljeno leta 1806. za cesarja Franca I. Vsaka tehnika se deli v strokovne šole. Tehnike na Dunaju, v Pragi in Levovu imajo šole za zgradbo cest, vodno stavbo, visoko stavbo, za stroje in tehnično kemijo. Druge tehnike pa nimajo vseh naštetih strokovnih šol. Tehnična statistika kaže: Dunaj 96 uoiteljev, 1016 dijakov Budapešta 86 „ 810 f češka tehnika . . 71 „ 540 „ Fraga [ nemška tehnika . 46 „ 268 Levov ...*.... 59 „ 254 „ Gradec 59 „ 213 Brno . 45 „ 207 Skupaj . . 462 učiteljev, 3308 dijakov 6. Strokovne in specijalne šole. V to vrsto spadajo one šole, ki pripravljajo za kak določen poklic s posebnim ozirom na praktiono zmožnost. Nekaj teh šol je uvrščenih med višje šole, večina pa je v vrsti srednjih šol. Take šole iraarao za katoliške bogoslovce in tnnogo bogoslovnih šol za drugovernike, pravoslovne akademije, orijentalsko akademijo, šole za mornarstvo, trgovino in obrt, kmetijske in gozdnarske šole, rudarske šole, živinozdravniške šole, šole za babice, šole za urnetnike, vojaške šole, dekliške šole, šole za slepce in gluhoneme in dr. 3. Šolsko nadzorstvo. Ljudske šole nadzorujejo: Krajni šolski svet, okrajni šolski svet in deželni šolski svbt. Delokrog in sestavo teh oblasti določujejo na podlagi državnih zakonov posebni deželni zakoni za vsako kronovino. Ozirali se bodemo v tem odstavku na deželne zakone, veljavne za vojvodino Kranjsko. 1. Kr aj n i šolski svžt. Krajni šolski svet nadzoruje ljudske šole, popolnoraa ali deloraa vzdržane po državnih, deželnih ali občinskih pomočkih (brez vadnic združenih z učiteljišči) in obstoji iz zastopnikov cerkve, šole in občine. Tudi šolski patron je ud krajnega šolskega sveta in ima pravico, poslati v krajni šolski svet tudi zase namestnika. Zastopniki cerkve so samostojni dušni pastirji mladine, katera obiskuje šolo, in oe bi teh ne bilo, njih namestniki. Šolo zastopa nje voditelj (učitelj, in če je na isti šoli postavljenih vec učiteljev, ravnatelj ali prvi učitelj). Zastopnike občine volt občinski zastop, ali, če bi bilo isti šoli pridruženih veo županij ali podoboin, skupščina dotičnih občinskih, oziroraa podobčinskih zastopov. Število teh zastopnikov znaša najmanj tri, največ pet, kar določuje okrajni šolski svet. Udje krajnega šolskega sveta izvolijo izraed sebe predsednika in namestnika na tri leta. Kraji, kjer obstoji vec šol, se sraejo razdeliti z dovolitvijo okrajnega šolskega sveta v več šolskih okolišev. V tem slučaju se postavi za vsak tak šolski okoliš poseben krajni šolski svet. Krajnega šolskega sveta dolžnost je, zastopati šolsko občino v vseh šolo zadevajočih oskrbovalnih in pravnih rečeh, zlasti pa pri obravnavah o napravljanju in razširjanju šol m zidanju šolskih prostorov. Dolžan je skrbeti, da se izpolnujejo šolski zakoni in ukazi višjih šolskih oblastev, in da se šolstvo primerno uredi po teh zakonih in ukazih. Krajni šolski svet se shaja vTsaj edenkrat na mesec k redni seji; za sklepčnost treba, da so najmanj trije udje pričujoči. V zadevah, katere so tako nujne, da se ne more čakati do najbližnje redne seje in ne sklicati izredne seje, srae predsednik samostojno ukreniti odredbe, pa rnora vendar brez zamude in najdalje v najbližji seji dobiti si privolitev krajnega šolskega sveta. Za nadzor o didaktično-pedagogičnih zadevah v šoli se postavi od okrajnega šolskega sveta eden ud izvedenec krajnega šolskega sveta kot krajni šolski nadzornik. Udje krajnega šolskega sveta iraajo pravico, v šole priti, da se prepričajo, v katerem stanju da so šole. Na tistih šolah, kjer je več učiteljev, ima krajni šolski nadzornik pravico, pričujoč biti pri učiteljski konferenciji. (Dalje prih.)