BHBBnBSSMHM^ SODOBNA BASEN — Boter, na kopito poglejte, kdaj poteče moje viničarsko razmerje... ■Ml TRAGIČEN NESPORAZUM — Tukaj uredništvo ... — Tukaj Janez Glista, komercialni podjetja »Ham-hamprom«. V zadnji Številki ste objavili članek o gospodarskem kriminalu, ki nedvomno leti name, čeprav me niste v njem direktno imenovali. Jaz sem zaradi tega ogorčen... — NI treba, da ste zaradi tega ogorčeni. Ce želite, lahko v prihodnji številki objavimo Se enkrat tale članek, tokrat seveda z vaSim polnim imenom, ča želite... Halol Halo! Na drugi strani žice nema tišina. ftritnfoa ffcVuta* gotovini SREDA, 19, AVGUSTA 1953 10 dlurjn LBTO Vi. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA V SAKU aiCV. 33 ČISTO SVEŽE POTEGAVŠČINA . — Ali boste pri vaj ra** a izlet v Kočevje, *jho se ustavili v neki gostilni, da bi se telesno in duševno okrepčali, ali kot temu pravi v slovenjem žargonu, da bi se na-jjfli in nažrli. Vendar je "tia salama, ki nam jo je Prinesla natakarica v rekordnem času, četrt uri, na ^tizo, tako stara kot moja Praprababica, smrdela pa jko kot tista krava, ki se j v gnojnici zadušila in so morali potem predelati v salame. V Vinici je moj ata izvedel, da so S1‘ tamkajšnji zadružniki da študijsko potovanje v Opatijo. Iz tega sem sklepal, da mora biti v Opatiji zelo vzorno urejeno tadružno posestvo, ki se ga Splača ogledati. Ko sem to 6vojo domnevo povedal °četu, mi je pritrdil, pripomnil je le še to, da je Opatija najbrž zelo vzorno živinorejsko posestvo, kjer se ribice učijo na zadružne stroške plavati. Potem pa je moja mama Zgrešila usodno napako, fcer me je poslala po olje v Plšece, ni pa pri tem pomislila na jo, _ da nimamo v tamkajšnji zadrugi nobene bližnje ali daljne žlahte in zato ne spadamo niti v kategorijo članov niti v kategorijo nečlanov, ki so pri Prodajalkah dobro zapisali- Ko sem prišel brez olja domov, me je oče poslal v Krško. da bi si ogledal na sav-8kem mostu tisto veliko Zanimivost, ki jo strokovnjaki imenujejo »Egiptovska tema«. S seboj mi je dal tudi kovača za vstopnino. Toda k sreči je bila na mostu taka tema, da ni nihče mogel pobirati vstopnine za ogled te zanimivo-Bti- Tako sem zaslužil ko-Vača in zanj sem si kupil P°1 kilograma umetno oprasniti jabolk. Mislil sem, da so kaj boljša od navadnih, pa sem se urezal. Santo sitnosti sem še imel za-rndt njih doma, ko mi je noe hotel izprašiti podalj-!ek hrbtenice, pa se je za-nio res prašiti in se je n^e razburil in dejal, da mu n°čem metati prah v oči ~ato pa bom sedaj raje arnolknil, da ne dvignem Preveč prahu. Pa drugič kaj vei! LEPE SANJE " Očka, nocoj se mi je ,j?njaio, da si ml podaril dinarjev... * No, ker si bil zadnje Jj®* priden. Jih lahko kar °održiš. Kakor nam Javlja sodelavec agencije »Totipress« iz Ljubijane, so mu včeraj na ljubljanskem trgu zavili pol kilograma kislega grozdja v papir, v katerem je kasneje odkril fragment dnevnika počitniškega doma v Fiessi. Takojšnja kemična analiza je omogočila razbrati na listku sledeče: Dana . VIL 53: Dopu-tovala suproga tehničkog dir ek tora, ki smo ju sme-stili u zidanu staubu za mesec dana odmora. Odredila si je dobru hramu 1 razpolaganje čamcem preko ce-log dana. Dana 15. VII. o. g.: Pobu-na med rajom u baraki, ko-ja bi po pravilniku trebala priti za 14 dana u zidanu kuču. Puč ugušen. Gospa supruga ostaje u kuči. Dana istog: Doputovao direktor sa decom, suprugom i stebrom podjetja — na-šom dragom Marijom. I njih smo smestili u lado-vinu zidane kuče. Dana 16. o. mj.: Ekonom išao po vino, jer se potrošna znatno povečala. 27. o. mj.: Direktor ove noči tragično razlupa svog IZ OTROŠKIH UST..- Deklica se je hihitala, ko je učiteljica pripovedovala o možu, ki je vsak dan pred zajtrkom trikrat preplaval reko. »Menda pa ne dvomiš o tem, da treniran plavalec tega ne zmore?« je vprašala učiteljica. »Ne,« je odvrnila deklica, »čudim se samo, zakaj ni preplaval reke štirikrat, da bi se vrnil na tisti breg, kjer je pustil obleko.« — Oba na! Gens, gens — to je ja gane ajnfab un-megli! Fran Muršec! Jojojo, pa je resn, maj-narziil! Kens ina furšteln, da so nas na urlaupi ole mitanand mit maj FroncI, der bos maj mon is, holtali za auslendere. — Tašaudi on! Zobos! Za rihtik auslendere?! — Na kloar vi šubiks, za čisto rihtik auslendere! To obi s Sveckiga. — A zo bos! S Sveckiga obl! Gens, gens, kens ina jo net po švederiš nntar-holtat. — Natlrtf net — oba te ondem dolina na morji ja auh tudi net! Aro tes voar a morcgandl! — Jo, oba vt ls tes ku-man, da sta ratala tak glajh iba dl noht auslen-dara? — Na, bi ma kuraan san na urlaup to obi na morje, zecma uns zueršt v ena oštarija. Te pa je FroncI peštelal pri enem kolnari: »Ge, bring bos ram zanfn, tu olta zupfa!« bot maj olta ksokt totemu kSlnari. Toti tep nas jo po aljnik pled anštiral, nah pa anfanga! v Steuera u sudaru sa koli-ma, iz kojih je na spredni strani pogledalo žensko lice. Ova kola smo odkupili te jih burno upotreblavall kao harmoniku u odmarali-štu. Sreča u nesreči, da je bio i kiier izlupan, pa tako verovatno Milicija nije našla puno alkohola u krvi pomešani s vodom. 28. o. mj.: Same telefona-de preko celog dana iz Lub-lane, šta se dogodilo sa Spl-ritus agensom poduzeča — našom Marijom... UIMSKI~ POGOVORI — Po pariški modi? — Grazie. Po njej imamo že vlade! vsefl sortah Šprah nekaj ainikvaslat. Te nah pa hot maj FroncI gone šen ksokt: »Sau, tes vajta kimst, tep tu kšerta, rame! tu hačata, troti tu zaupleda, prig bos c um zaufn, pa šnttl aufi-heraj s totim zagamanim šfeflom!« — Jesasjesasjesas, vi en-terezant, vi enterezant Bos ba pol nah? — Niks nah! »Aha!« hota ksokt da kolna und hot grinst vira štoplciga, »gospoda su Švedi!« Te pa nah nas Je tak entelegentiš pe-dinal. da je bil frajt! I hop oba ksokt cu maj FroncI: »Tu FroncI,« hob I ksokt, »dajmo se štelajmo za eht Svedanarje,« hobi ksokt, »virst zegn,« hobi ksokt, »kak nas bojo štemali. majnarzoi!« hobi ksokt. — Jo bos zi net zogn! Testa a ide! Od tu naprej je vsebina dnevnika popolnoma nečitljiva, del dnevnika pa manjka. Ker je bilo nadaljevanje dnevnika po vsej verjetnosti uporabljeno v iste namene kot najdeni fragment dnevnika, obljublja uredništvo »Totega lista« tistemu, ki pošlje nadaljevanje dnevnika odma-ra.išta v Fiessi, naslednjo nagrado: 1. Povrnitev stroškov za nabavo grozdja (v kar so vračunani tudi stroški za papir) po najvišjih dnevnih cenah. 2. V zameno za poslani papir tri popolnoma nove papirnate vrečice. 3. Kilogram sladkorja za sladkanje grozdja. 4. Enoletno brezplačno čl-tanje »Totega lista«. 5. Plošči »2ogica nogica«, »Bye, bye my baby« v nedeljski oddaji po željah. 6. Tričetrtinske ženske hlače — zadnja modna novost! — za ženo, hčerko ali sestrično. Zato pohitite, da nc zamudite srečne prilike, ki sc Vam ponuja! DOBROTA JE SIROTA Profesor, ki je vedno rad pomagal dijakom, kadar niso znali, vpraša pri maturi dijaka: — Naštejte mi nekaj Gregorčičevih pesmi. — Jeftejeva prisega. Pogled v nedolžno oko... v nedolžno oko ... — No, spomnite se na tisto domoljubno, ki je posvečena drevesu, ki nam daje olje... — Aha! Bučnici! — FroncI se je cueršt nekaj puntal, hota ksokt, saj ne bojo unza kuhltajč meli za švedanariš špraho! Te nah je pa natirli lepo folgal — azo, tes misns ina furštoln! Te gonen lajt homs uns onkštirt und te kolna sans nur so uman-and kflict! Majnarzoi, tes voar a morchec! — Tes kenima furštoln, tak en lustik urlaup, pa vse zavolo fonvegn našiga marpurga kuhltajč! — Na jo, tak gane lustik tudi ne bio. zavolotega vaji te nah mojega Froncla skiro fast da šlog trofn hot! — Bi zo — izionet megli! — Megil, megli — vira te rehnung nah ksegn hot. »Niks popusta, niks ermc-sigunge za auslendare!« hot da kolna ksokt und hot grinst vira of. Na. ta FroncI hot ma oba n aha. vima ca us voam, tihtik durbkaut, tak da moram zaj k canarcti. da mi drgoč pogliha tiste zobe, kere mi Je maj FroncI. der bos maj mon is, paj dera gelegen-hajt in di papn ajnikaut bot... JUCA ODGOVARJA PEP1 Draga Pepa! Tokrat sem se najprej ustavila v Bovcu, kjer so mi nekateri, ki so bili pri lanskih plazovih oškodovani, potožili, da imajo še vedno porušene bajte in gospodarska poslopja, ker je občina iz fonda, ki je bil namenjen obnovi hišic in gospodarskih poslopij, porušenih zaradi plazov, raje na pot dogradila vodovod. »Kar potrpite še malo,« sem jih potolažila, »ko bo pa občina dobila kredit za gradnjo vodovoda, pa bodo vaše bajte na vrfeti!« Toda bojim se, da mi niso verjeli. Potem sem se v velikem loku izognila Ilirske Bistrice, da ne bi s truščem svoje »Lambrette« prebudila mladinske organizacije iz spanja, in sem jo raje ucvrla proti Ljubljani, Tam imam še neke neporavnane računčke z »Agrotehniko«, ki je obljubila braniškim zadružnikom pu-halnik za spravljanje krme, pa jim ga še do danes ni poslala. Ce se Ti v kratkem ne oglasim iz Ljubljane, potem vedi, da so me na »Agrotehniki« snedli, tako kot so snedli svojo besedo, ki so jo dali braniškim zadružnikom. Ce se to res zgodi, potem ohrani v blagem spominu svojo zvesto prijateljico Juco ZDRAVO! Bilo je to baje v Sežani — kmalu po osvoboditvi. In v Sežani so imeli tudi lekarnarja, ki je bil bolj italijanske sorte. Nekega jutra pa je ostala lekarna zaprta in naslednje dni tudi. Sele čez dober teden sreča nekdo lekarnarja v Trstu in ga vpraša: »Kaj pa je z vami, tovariš lekarnar?« »E, kaj bi ga bila!« jo odgovoril lekarnar. »Enga zjutraj sem ga stal pred apoteka, pa ga pride prvi, pa reče: Zdravo! Pa ga pride druga, pa tretja, pa neznana si ga kolko še, pa vsi, per oštija, samo zdravo! Zdravo! Pa sem ga reku, kaj bom z moja apoteka, če so vse zdravo, pa sem ga zapru, pa šou u Trst za videl, če ga je tu ker bulan ...« V VLAKU — Tovariš sprevodnik, ali se dobi na naslednji postaji dobro pivo? — Seveda, prvovrstno >Laško« ... — Kaj pa jedila? — Po želji Topla in mrzla. — Krasno! Koliko postanka pa ima vlak na naslednji postaji? — Na naslednji postaji se vlak sploh ne ustavil TtiJI HUMOR Zdravnik »Točno ne vem, kaj vam jc, mislim pa, da je vse to od alkohola.« Pacient: »Nič hudega, doktor, pa pridem drugič, ko boste trezni.« /0 'i »Ne smeš misliti, draga moja, da sem alpinist. Hočem le ugotoviti, če bo tvoja mati nama sledila tudi tu gor.« »Danes zvečer, ljuba, bom pozen. Eksperimentiram z dinami* tom.« :r/i,> »Boste pač morali znižati ceno - riba se mi ne zdi čisto sveža.« »No, zlezi že s kolen gospodične!« »Toda atek, jaz sem bil vendar prvi...« ,v M »Natakar, takoj ulovite to muho! Ukradla mi Je pečenko!« »PostreSček!« »Hočete, nočete — ne bom odnehal hoditi za vami!« POETU IN KRITIKU , Rešitev modro si pogruntal — nota bene! Ideja — kritik in poet — je rentabilna. Lepote tvoja pesem je sicer sterilna, a kaj zato. ko si napišeš sam — ocene! NALIJMO ČISTEGA VINA! Da je čebula psevdonim za por, ni treba, da bi še dokazoval. Zato: če Roman Drejčka bi »zaklal«, bi bil to prav gotovo — samomor! KAJ JE TO? Citatov kup, učeno besedišče, v njem bralec pot iz labirinta išče.., (No, bralec, ni lahko kot enkrat ena? To je strokovno pisana ocena!) ASOCIACIJA Ko zadnjič bral sem MTT — Razglede, sem nehote domislil se — Besede! NERAZUMLJIV »Nerazumljiv kakor jezik neznan« naši prednamci izraz so poznali, danes bi najbrž drugače dejali: »Nerazumljiv kot — podlistkov roman!« STENDHAL IN ŽENITEV Ko se je sloviti francoski pisatelj Stendhal postaral, so ga hoteli njegovi prijatelji oženiti Ko je Stendhal izvedel za to, je izjavil: — Dvoje sem ljubil na svetu: ženske in samski stan. Prvo sem izgubil. Privoščite ml zdaj vsaj še drugol STARI ZNANCI Mlad pesnik Je nekoč prosil Voltaira, če mu lahko prebere svoje pesmi in jih potem kritično oceni. Voltaire je privolil. Pesnik je čital kitico za kitico, Voltaire pa je medtem snemal čepico z glave. Končno pa je bilo pesniku tega dovolj, pa je povprašal: — Zakaj stalno snemate čepico z glave? Voltaire je odvrnil: — Veste, imam namreč navado, da se vedno odkrijem, kadar srečam kakšnega svojega znanca! MAKSIM GORKI IN MESO Maksim Gorki je bil vegetarijanec. Ko je potoval po Ameriki, je bil nekoč gost bogate dame, ki ga je hotela pregovoriti, da bi poskusil košček mesa. Maksim Gorki je odklonil. Dama pa je bila vztrajna: »Ali ne bi hoteli vsaj košček piščanca?« Gorki se je prijazno branil: »Ne, hvala lepa.« »Pa vsaj košček gnjati? Izvrstna je.« »Hvala lepa. Mesa ne maram iz principa.« »Jagnjetino pa bi le morda poskusili?« Zdaj pa je bilo Gorkemu že vsega dovolj. Grdo je pogledal gostiteljico ir. dejal: »Dovolite, da vam priznem: če bi že jedel kakšno meso, bi jedel samo človeško. Toda moralo bi biti surovo in zelo mlado!« RAZLIKA Tristan Bernard je imel pri neki prireditvi veliko smolo. Kajti za svojo sosedo za mizo je imel neko zelo zgovorno damo Ko mu je že močno presedala, je pričel stavljati ironične pripombe, ki so zgovorno damo tako užalile, da mu je ogorčeno zabrusila: »Z eno besedo — vi ste neznosen človek!« Pesnik se ji je ljubeznivo nasmehnil: »Vidite, vi ste pa neznosni - s kopico besed!« SREČEN SLUČAJ V navzočnosti Tristana Bernarda so nekoč govorili o srečnih slučajih Za zaključek je spregovoril tudi Bernard: »To vse ni nič % primeri s tem, kaj se je pripetilo gospodu Duboisu Nekoč, ko je jedel ostrige, je pojedel z ostrigo vred tudi biser Seveda je moral takoj v bolnišnico, kjer so ga nemudoma operirali. In pomislite: biser, ki so mu ga potegnili iz želodca, jc bil toliko vreden, da so z njegovim izkupičkom lahko krili vse stroške za operacijo in pogreb gospoda Duboisa!« TE2KO VPRAŠANJE Baudelaire je bil popolnoma suh. ko ga je prišel terjat krojač, zato mu je žalostno priznal, da mu »e more plačati. Krojal je milo poprosil: »Potem mi pa. drag’ mojster vsaj povejte, kdaj ml boste lahko plačali da bom mogel vsaj v miru spati?* Baudelaire se je žalostno nasmehnil: »Tega vam pa ne morem povedati. Kajti če bi vam povedal, kdaj vam bom lahko plačal račun, bi vi splob nikdar več ne mogli zatisniti očesa!« Kljun: SONCE — SOVRAŽNIK ČLOVEŠTVA Nikdar še ni bila plaža v obmorskem mestecu C. »ko na gosto zasedena s kopalci kakor to poletje. Vsak prostorček na pesku je bil do skrajnosti izkoriščen. Problem prostora bi se dal rešiti morda samo J® z ležalnimi deskami v več nadstropjih, toda na to ‘dejo, žal, nihče ni prišel Ko se je Avgust Streptomicinski, doktor medicine 111 oče šestih otrok, pojavil na plaži z vsemi nadaljevalci svojega jaza plus soprogo, ga je pogled na strnjeno gmoto soncu predanih teles precej neprijetno “tfnil, zlasti še zato, ker je svoji družini naslikal do-Pust na morju v zelo rožnatih barvah. A kljub vsemu Se je junaško podal na trnovo pot iskanja prostora Pod soncem zase, za svojih šest sinov plus soprogo. Ko si je krčil pot skozi pragozd na soncu iztegnjenih teles, so ga spremljale srdite opazke za hip sonca oropanih posestnikov prostorov na pesku, tu in tam se je grozeče dvignil s peska kakšen z listom Pfoti soncu zaščiten nos, tu in tam se je njegov podaljšek hrbtenice seznanil s kakšnim kolenom, dokler ®a ni spravil iz ravnotežja skromen trebušček, da se zavalil v naročje nekega okostnjaka, ki je pravkar Prebiral knjižico »Kako ostanem lepa«. Okostnjak je j~*vje poskočil in jo ucvrl z divjim vriščem proti kamnam, kajti še nikoli v svojem življenju ni pestoval v svojem naročju moškega bitja! Prva bitka je bila dobljena, čeprav so ga sosedje Prebadali s strupenimi pogledi Streptomicinski se je Udobno zleknil v pesek, pri čemer je pregnal še enega ‘Požiralca sonca« z njegovega mesta, odprl torbo, izrekel iz nje neko knjigo, si nataknil očala in pričel Počasi, glasno in pomembno preteče zlogovati: •Sonce, so-vraž-nik člo-veštva!« Sosedje so ga sprva gledali nevoljno in malce začudeno, pozneje pa so pričeli striči z ušesi. Kajti Streptomicinski je strokovnjaško grozil: »Do danes Je veljalo sonce za prijatelja in dobrotnika človeštva. Toda moderna znanost sodi o tem Povsem drugače. Danes vemo, da je sonce sovražnik 'loveštva št. 1, kajti prav sonce je povzročitelj neštetih strašnih in neozdravljivih kožnih bolezni...« JLevi sosed Streptomicinskcga je panično zgrabil BVoje stvari in jadrno izginil. Na izpraznjeno mesto se je takoj plasiral prvi doktorjev sin, ki je ves čas budno spremljal nerazumljivo očetovo početje. Streptomicinski pa je patetično nadaljeval: »Najnovejši poizkusi v Ameriki so potrdili nedavno Postavljeno teorijo, da je sonce — povzročitelj raka ...« Drugi doktorjev sin Je zasedel mesto na očetovi desnici, tretji pa za očetovim hrbtom, odkoder so Pravkar odnesli starejšo žensko, ki se je onesvestila. Streptomicinski je preteče nadaljeval: »Mišljenje, da sonce pomladi kožo, je prav tako ^fnotno. Dokazano je namreč, da prav sonce stara kožo, povzroča gube in razširjene znojnice ..« Tretji in četrti doktorjev sin sta zasedla prostor oveh mladih frkelj ob očetovih nogah, peti in šesti ®ln pa prostora dveh precej odcvetelih lepotic malo dalje v levo. Streptomicinski Je povzdignil glas kakor da bi hotel Plašiti morske pse: ‘Razen tega povzroča sonce bujno rast kocin pri Močnejšem spolu . .« Dva promenadna, močno odišavljena levčka s tartansko frizuro sta iz nerazumljivih vzrokov vroče Zahrepenela po plavanju Njuno mesto je komajda Zadostovalo za »skromen prostorček pod soncem« soproge doktorja Streptomicinskega Doktor Je z glasnim vzklikom olajšanja odložil ^ligo, se zavalil v pesek In pomolil vse izrastke svo-*e6a telesa od sebe: ‘T^ko! Sedaj pa se predajmo z vsem srcem temu Prašnemu sovražniku človeštva ...« 'Tedaj pa se je oglasil izza njegovega hrbta tih gla-Sek. ki je plašno vprašal: •Oprostite, prosim toda zanima me, ali vam ta e°vražnik človeštva ne more do živega?« Doktor je slovesno potožil: ‘Človek dragi, vsi smo zapisani smrti. In če Je že treba umreti, mar ni lepše umreti na soncu kakor pa ^orda v senci?« potem pa si je podložil torbo pod glavo in veselo ^Oftiežiknll z levim očesom neizprosnemu sovražniku 'oveštva... Ea vsak slučaj Skot Škotu: »Tako ne bo prerekanja — vsak od naju plača svojo polovico.« Doktor: »Nič ne vidite? Sem vam rekel, da na vsak način potrebujete očala!« Povsod na svetu so ozke ulice, kjer se dva ne moreta srečati. Toda to, kako se ljudje srečujejo v takšnih ulicah — to je zelo različno! V Ameriki: Mr. Taylor je zavil s svojim fordom v ozko ulico, da bi si skrajšal pot. Toda nenadoma mu pride naproti s svojim konjem in vozom stari farmer Smith. »Hallo, umaknite sel« »Hallo, umaknite se vi!« »O, no boy, jaz imam kot avtomobilist prednost!« »Vi laže zapeljete nazaj, kot jaz s konjem I« »Damned, jaz pa nimam časa — umaknite sel« »No, sir, umaknite se vi!« In tako dalje. Dokler Mr. Taylor ne pogleda na uro in reče svojemu sinu, ki je sedel z njim v avtomobilu. »Damned, nimava časa prepirati se s tem starim trmoglavcem! Koliko let že imamo ta avto? Tri? No, potem je že čas, da vržem to staro škatljo v staro železo in kupim novega! Gremo!« In Mr. Taylor pusti avto v ozki ulici ter odide peš po poslih. Farmer Smith pa obrne svoj voziček, pripne zadaj stari avto Mr. Tay-lorja in se odpelje domov... V Franciji: Oče Grammont Je pravkar hotel zaviti s svojim konjičkom, zapreženim v mlekarski voziček, proti ozki ulici. Naslednji trenutek pa je hotel zapeljat) v OZKA ULICA (Internacionalen esej) to ulico z druge strani mojster Dupont s svojim poltovornim avtomobilom. Ko se ugledata, se oba ustavita. »Izvolite, monsieur, jaz pojdem za vami.« »Non, non, monsieur, samo za vami.« »Na noben način, mon-eieur, za vami!« »Toda monsieur, napravite mi uslugo! — Za vami!« In tako dalje Končno sta oba zapeljala — mimo ozke ulice in od-drdrala po daljši poti vsak k svojemu cilju ... V Nemčiji: »Clgvea, obrnite vendar vašo škatljo — ali ne vidite, da ne morem mimo!« »Obrnite vi svoje konje! Nikjer ne piše, da bi se moral avto umikati konjem!« »Toda to je enosmerna cesta! Vi ne smete voziti v tej smeri!« »Na tej strani ni nobenega znaka, da bi bila to enosmerna cesta!« »Ni res, mora biti znak!« »Je res — ni ga!« In tako dalje. Končno sta stopila iz svojih vozil in odšla pogledati, ali je znak, ali ga ni. Na eni strani je bil, na drugi pa ne. Pustila sta torej vozila v ozki ulici in odšla na policijo ter tam zahtevala, da stvar uredijo. Na lice mesta so poslali pet komisij, osem strokovnja- kov in dvajset delegacij — dokler niso stvar uredili Toda dokler ni bilo to urejeno — se nista premaknila z mesta . .. V Sloveniji: »Bedak zmešani, ali ne vidiš, da ne morem naprej? Obrni, porka .« »Neroda, jaz ne morem naprej! Ti obrni svojo ko-reto! Kdo je videl že kaj takega!« »Sebe poglej, šema! Jaz sem v avtomobilu, razu* meš! Odkriti bi moral svojo ušivo glavo če vidiš kdaj avto, razumeš?« »Vsaki smrdeči podrtiji se že ne bom odkrival, posebno. če sedi takle kujon v njej!« »Kaj. jpz Kneftrov Jaka pa kujon!? Čakaj, mrha, pokažem ti .. . !« In je stopil iz avta. »Kaj, tl si, Jaka? Zakaj pa tega ne poveš takoj, strela!« »Glej ga no, tl si, Stef?! Kaj ga pa lomiš po svetu?« »Lomiš ga ti! Odkar sva bila zadnjič pijana pri .Šoferski mamici'...« »Ampak dobro sva ga takrat, kaj . ?« »Ti si sam požrl dva Štefana . .. Ampak veš kaj, žejen sem, da je čudno!« »Jaz tudi.. .« In kmalu se je Iz bližnle gostilne slišalo gromovito rjovenje: »Moj očka ima konilčka dva . ..« Avto in voz pa še danes stojita tam v ozki ulici... VSAK PO SVOJE »Kdaj naj vam jutri zjutraj prinesem mleko?« O »Halo, kdo je pri telefonu?!« &-^JWarfborsfc£i». ^.‘ilkat«® 100 din — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka 3 — Telefon 28-76 — Cek. rai. NB 6401-T-169 — PoSInl predal 52 — Rokopisov in risb ne vraiamo — Ti«k Mariborska tu**