KVITTOA BM PROSVlTA Okrajna revija pihalDili orkestrov V ROGAŠKI SLATINI Svet Svobod in prosvetnih dru- štev okraja Celje je 21. maja pri- redil v Rogaški Slatini okrajno re- vijo pihalnih orkestrov. Sodelova- le so godbe »Svobod-« Velenje, Šo- štanj in Liboje-Zabukovca, iz Ce- lja pa godba TEP in ŽPD »France Prešeren«. Dopoldanska revija in popoldanski promenadni koncert sta bila v zdraviliškem parku. Vsi sodelujoči so pokazali lep uspeh in napredek, posebno še mladi godbeniki Šoštanja, Velenja in Li- boj-Zabukovce, ki pa jim manjka še rutina starejših godbenikov. Zelo ugodno je številno občin- stvo iznenadila najštevilnejša mla- da godba iz Šoštanja, ki je svoje že polno tonsko sozvočje obogatila še s saksofoni. Dirigent Silvo Tam- še je briljiral z brezhibno izvedbo potpurija F. Schroederja »Poroč- na noč v raju-«. Aplavz publike je dokazal, da si želi novejšo zabav- no glasbo. Dirigent Tamše je smo- trno oblažil s saksofoni nesoraz- merje, ki vlada med ogromno ton- sko silo kovinskih pihal in leseni- mi pihali. S tem je premostil tudi prepad med barvo tona kovinskih in lesenih inštrumentov ter tako ustvaril polnozvenečo, harmonsko zlito tonsko gmoto. Pihalne godbe danes ne bi več smele biti brez saksofonov, Z veliko večino mladih godbeni- kov sta nastopili tudi godbi iz Ve- lenja in iz Liboj-Zabukovce; prva s težjimi, druga z lažjimi sklad- bami. Napredek je nadpovprečen ter sta lahko dirigenta Ivan Ma- rin in Franc Kovač ponosna na svoje uspehe. Pohvalno je omeniti dirigenta Ivana Marina, ki pazi pri izvajanju na najmanjše dinamične finese, kar pri nekaterih drugih dirigentih ni slučaj. Najmlajša godba (Liboje-Zabukovca) v okra- ju se je dostojno uvrstila v revi- jo in bo — ob očitni požrtvovalno- sti dirigenta Kovača — dosegla še marsikak uspeh. Tudi godba Tovarne emajlirane posode je vidno napredovala. Vo- di jo znani in sposobni glasbenik Stanko Pojavnik. Pri tej godbi moti zlasti številčno nesorazmerje inštrumentov; pomnožiti bi mora- li število nekaterih inštrumentov zaradi lepšega sozvočja ansambla. Tudi mali boben je važen faktor za eksaktno in dinamično izvaja- nje, in ne sme manjkati v še tako Kulturni dagodek v LAŠKEM Mladinski pevski zbor iz Seža- ne, ki je na reviji pevskih zbo- rov v Celju dosegel prvo mesto v skupini mladinskih zborov, je preteklo soboto priredil samostojen koncert v dvorani TVD Partizana v Laškem. S tem se je zbor od- dolžil Laščanom za gostoljubje, ki so jim ga nudili med festivalskimi idnevi. Zbor, ki ga vodi Majda Hupt- manova, je imel na svojem pro- gramu narodne in umetne pesmi ^ preprostih do težkih sladb M. Kogoja, S. Osterca, P. Liparja in ostalih slovenskih ustrv^arjalcev Discipliniran in lepo uglašen zbor je s svojo precizno izvedbo doka- zal, da res zasluži naslov trenut- no najboljšega mladinskega zbora v naši republiki. Pozna se vešča roka voditeljice zbora, pod kate- re strokovnim vodstvom so mla- di pevci navdušili Laščane, ki so v polnem številu zasedli dvorano. Žal pa tej lepi pevski manifesta- ciji ni prisostvoval nihče od pred- stavnikov oblasti. majhnem pihalnem orkestru. Te- žave skoraj vseh godb so pred- vsem v prezaposlenosti članov in v nerazumevanju tistih, ki ureja- jo tem požrtvovalnim godbenikom delovni čas. Brez številnih skup- nih vaj pač ni napredka. Godba »ZPD France Prešeren-'-', ki jo vodi marljivi dirigent Ivan Karlovčec, bo zastopala celjski okraj na republiški reviji 11. ju- nija v Novi Gorici. Ta rutinirana godba je zelo lepo izvajala tehnič- no najtežja skladbe na reviji. An- sambel sestavljajo zelo kvalitetni ,in talentirani godbeniki. Skoda, da tak orkester, ki po svoji zmoglji- vosti in znanju že skoraj dosega nivo najboljših profesionalnih godb, ne izvaja tudi novejša mo- derna dela. Ocenjevalna komisija je vsem sodelujočim izrazila laskavo pri- znanje za njihove lepe uspehe, di- rigentom pa še posebej za nese- bično in požrtvovalno delo. Mne- nja je bila, da bo pri naslednjih revijah vedno teže določiti repre- zentanta okraja, ker so pokazale nekatere godbe v zelo kratkem ča- su neverjeten napredek. Okrajna revija pihalnih orke- strov v Rogaški Slatini je lep pri- spevek k vseobčim proslavam 20- letnice revolucije. Pokazala je, kaj premore naš delovni človek tudi na tem področju kulturne dejav- nosti. B. J. v četrtek, 25 maja je Slovensko ljudsko gledališče v Celju uprizorilo Nušičevo »Gospo ministrico«. S tem delom se je gleda- lišče pridružilo vsejugoslovanskim proslavam v čast 100-letnice poklicnega delovanja Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu in srpskega narodnega pozorišta v Novem Sadu- Premiero, ki jo je publika nadvse lepo sprejela, je zrežiral Drago Fešer. V naslovni vlogi nastopata Marija Goršičeva (na sliki z Janezom Škofom)- Sceno je zasnoval Sveta Jovanovic, kostume Marija Kobijeva- »Samorastniki<< v VELENJU Dramska sekcija DPD Svobode v Pes ju je pripravila »-Samorast- nike« Prežihovega Voranca, ki jih je 'režiral Janez Mravljak. S to uprizoritvijo je Svoboda iz Pesja dostojno proslavila dvajseto oblet- nico vstaje in prenesla revolucio- narno besedo našega Prežiha širo- ko med ljudstvo. Gostovala je namreč v Pesju, Ijokovici, St. Ilju pri Velenju in tudi v Rečici v Sa- vinjski dolini. V nedeljo je gosto- vala tudi v kulturnem domu v Ve- lenju. Dramsko skupino so vse- povsod prisrčno sprejeli in nagra- dili z aplavzom, ki so ga brez dvo- ma zaslužili za njihovo dobro igro in požrtvovalnost. V. V. Usmerjanje mladine v poklic v konjiški občini so od aprila dalje priredili po posameznih šo- lah vrsto predavanj o usmerjanju mladine v poklice. Razen tega so učenci višjih razredov osemletk obiskali nekatera podjetja na pod- ročju občine in nekatera večja podjetja v okraju, da bi se tako seznanili s procesom proizvodnje in delovnimi pogoji. Za njihove starše pa so prosvetni delavci pri- pravili vrsto predavanj in razgo- vorov z namenom, da bi čim bolje vplivali na pravilno usmeritev mladine v poklice. Jože Jesih: Poštenjak Nekega popoldneva sta sedela teta Andreja in Aleš na klopi v parku. Sonce je prijetno grelo, ptički pa so veselo ščebetali. Ka- ko tudi ne! Hrane so imeli v tem letnem času na pretek. »Kako je lepo na soncu!-« je vzdihnil Aleš in se zadovoljno pre- tegnil. »Da, prav res!-« je pritrdila teta. »Kaj pa bi bilo sedaj, če ne bi bilo sonca?-« je vprašal. »Bila bi tema, pa hladno bi bilo.-« »A, tako!-« je dejal in začel gle- dati v nebo. Cez nekaj trenutkov se je oglasil: »Teta, ali sem ti že povedal, da sem zaslužil petdeset dinarjev?-« »Zaslužil?-« »Da, zaslužil!-« »Ne, ničesar nisi povedal!-« »Ko smo šli danes iz šole po glavni cesti. Je pred nami nekaj zažvenketalo. Pohitel sem naprej in opazil kovanec za petdeset di- narjev. Pred seboj sem zagledal možaka in pohitel proti njemu, kajti bil sem prepričan, da je on izgubil kovanec. »Tovariš, tovariš, ste vi izgubili kovanec?-« sem ga vprašal. Možakar se je obrnil in rekel: »Ne vem, nisem prepričan! Pač, lahko. Robec sem potegnil iz žepa pa sem verjetno izgubil kovanec!-« »Jaz sem ga našel. Izvolite!-« sem mu pomolil. Toda on se je samo dobrohotno nasmehnil in rekel: »Sine, kar obdrži denar, ker si bil tako pošten! Dobro si zapomni, da se le s poštenjem in z znanjem napreduje!-« »Potem sem se zahvalil in ob- držal denar. Na, tule ga imam!-« se je nasmehnil in privlekel iz žepa kovanec. Teta ga je položila v dlan in obrnila proti soncu. »Ali vidiš, kako se iskri?-« »Vidim!-« »Ali veš, kaj pomeni ta blesk?« »Mislim, da vem. Lesk pomeni čistost, poštenje!« Teta ga je potrepljala po rami, kakor bi hotela reči: prav imaš! Se precej časa sta sedela na klopi in Aleš je vseskozi opazoval iskrenje. Vse dotlej, dokler se ni sonce skrilo za planine. Potem je zapihal hladen veter in bila sta primorana, da se napotita domov. Sla sta z roko v roki in teta je začutila, da se Alešu trese roka. Toda ni ga vprašala, zakaj! Bila je prepričana, da gotovo zaradi tega, ker je zopet spoznal novo življenjsko resnico. Tri prosvetna vprašanja Na nedavni konferenci Občin- skega sindikalnega sveta v Žalcu so razpravljali tudi o vprašanjih šolstva. O družbenem upravljanju v šolstvu, šolski reformi in nagra- jevanju prosvetnih delavcev je govoril Stane Pejovnik. Ko je govoril o družbenem upravljanju v šolstvu, je poudaril, da je le-to zajelo celotno področje žalske občine in da so se šolski odbori kot samoupravni organi močno uveljavili, saj so si priza- devali, da bi delovanje šole raz- širili in jo povezali z življenjem, da pa so se po drugi strani vse preveč ukvarjali z drobnimi pro- blemi in tako pogosto izgubljali pregled nad celoto svojega dela. Pokazalo se je, da so v občini po- svetili premalo skrbi sestavi teh odborov, zato je toliko bolj po- hvale vredno prizadevanje občin- skega odbora SZDL, da bi ob no- vih volitvah vanje pritegnili pred- vsem ljudi, ki bodo voljni, zlasti pa zainteresirani delati. Organi, ki so šolske odbore izvolili, niso spremljali njihovega dela, pa tudi pomoč sindikalne podružnice v tej smeri je bila prešibka. Na področju šolske reforme, ki poteka letos četrto leto, so sicer dosegli pozitivne rezultate, vendar pa bi ti lahko bili še znatno boljši, če bi vedeli, da je osnovna šola šele začetna stopnja pouka in da zatorej tu ni mogoče vsega pove- zovati s prakso. Razen tega so se pojavljale še objektivne težave, od katerih je ena ta, da v žalski občini po osvoboditvi niso zgra- dili niti ene nove šole, razen li- boljske, ki pa še ni dograjena. Spričo te okoliščine je tudi teh- nična oprema, potrebna pri izva- janju reforme, zastarela. Upošte- vati je treba nadalje še obreme- njenost prosvetnih delavcev in de- loma tudi v praksi še neurejena finančna vprašanja. Ker so Pro- gram ZK, Kongres SZDL in reso- lucija o izobraževanju nakazali smernice reševanja finančnih vprašanj našega šolstva, in ker je končno tu tudi novi zakon o fi- nansiranju šolstva, bo naloga sin- dikalne organizacije s tem v zvezi, da bo nudila več pomoči pri izva- janju teh konceptov v praksi. Tudi nagrajevanje prosvetnih delavcev ni zadovoljivo. Medtem ko so nekatere šole delile gibljivi del linearno, so ga druge delile po točkovnem sistemu. Pri tem pa so se pojavile nekatere birokrat- ske tendence in administrativni ukrepi, ki niso stimulativno vpli- vali na delo prosvetnih delavcev. Republiški občni zbor sindikata prosvetnih delavcev je izrazil v tem pogledu jasno stališče — po zakonu, ki ureja ta vprašanja, naj sindikalne podružnice upoštevajo načela statuta sindikata prosvet- nih delavcev, to je, načela demo- kratičnega centralizma. Zaradi te- ga pa je prišlo do nejasnosti, ali naj ocenjujejo prosvetnega delav- ca po njegovem delu v razredu ali na terenu. Večina meni, da je delo prosvetnega delavca nujno povfr- zano z družbenim življenjem in da bi naj zato delitev petih od- stotkov prepustili kolektivom sa- mim, da tako ne bi dušili njih iniciative in bi odpadla zmeda okrog tega vprašanja. dhr To SO besede... (Komentar) V neki občini v našem okraju že zelo dolgo ugotav- ljajo, da »-delavsko prosvetno društvo Svoboda in prosvet- na društva v zadnjem času preživljajo določeno stagnaci- jo, tako na področju klasične prosvetne dejavnosti kot pri ostalem izobraževanju.-« In dalje: »Z ustanovitvijo delav- ske univerze so prosvetna društva skoraj povsem opu- stila svojo izobraževalno de- javnost ter se ne zavedajo, da ena sama ustanova ne more uspešno vršiti te obširne in težke naloge. Ponekod se opa- ža celo podcenjevanje priza- devanj in naporov ljudsko prosvetnih delavcev. Tudi ob- činski forumi bi se morali bolj zanimati za stanje v pro- svetnih društvih, kajti ta dru- štva niso bila sama sebi na- men, ampak imajo važno na- logo zaradi svojega prosvet- nega in vzgojnega poslanstva med delovnimi množicami. 2e prav zaradi tega, ker de- lujejo na občutljivem področ- ju, potrebujejo večjo pomoč oziroma skrb in pozornost... Organizaciji klubskega življe- nja bo v bodoče potrebno po- svetiti vso skrb glede na po- goje in želje novega delovne- ga človeka. Ti klubi naj bi skrbno sestavili tedenske pro- grame, zbirali okrog sebe lju- di najrazličnejših teženj in hotenj.-« Ta citat se torej v najraz- ličnejišh variantah vleče ka- kor rdeča nit skozi kulturno prosvetno problematiko te ob- čine. Svojo »-domovinsko pra- vico-« je našel na najrazlič- nejših konferencah in v raz- pravah. Ne glede na to, da v bistvu stvari le nakazuje, je v njem zapopadena vsaj pri- bližna podoba nekih razmer. In kakor je razvidno že na pogled, nastopajo v njem med drugimi besede »-pomoč-«, »-skrb« in »pozornost-«-', to je, besede, ki jih je očitno lahko izgovarjati, a po vsej priliki teže uresničevati. V nasprot- nem prirrieru namreč ni ver- jetno, da bi vedno znova go- vorili o »stagnacij i-<-< in se ta- ko vedno znova srečavali s statusom quo! Z drugimi be- sedami: ni dovolj, zgolj ugo- tavljati neke razmere, zlasti premalo pa, jih reševati v ab- straktnem ali imaginarnem smislu, z nekakšno »pomoč- jo«, »skrbjo« in »pozornost- jo«, kajti rezultat takega »re- ševanja« je enak ničli. Dan- danes je težišče vsega naše- ga družbenega gibanja v kon- kretnih akcijah in dejanjih, kar pomeni, da je treba de- klaracije in proklamacije uresničevati v praksi, sicer izgubijo vsakršno veljavo. Ce velja to za družbeno življenje sploh, velja prav toliko za kulturo in prosveto, kajti ta je brez dvoma njegov sestav- ni del. Navsezadnje je razvoj sam pokazal, da gre za enako- vredno komponento, ki je iz njega ni mogoče izločevati, zlasti pa ne odpravljati z na- vadnim teoretiziranjem. Ce bi namreč v tej občini našli ustrezno pot od besede do de- janja (ki ni nujno, da bi bila zgolj materialnega značaja), tedaj je samo po sebi razum- ljivo, da se ne bi venomer vračali na isto izhodišče. Gre potemtakem predvsem in sEimo za vpraašnje, kaj je kdo storil, kaj so storili vsi tisti, ki ugotavljajo in prizna- vajo, da bi bilo treba nekaj storiti, četudi posvetiti temu samo skrb — toda, jo dejan- sko posvetiti. Besedni pojmi so eno, njih praktični pomen drugo, sholastika pa je že zdavnaj zatonila, ne glede na to, da morda tu in tam še na- haja svoje odsvite v sedanjem času. D. Hribar Pomlad pod okleščenim drevjem Vzgoja mladine - odgovorna naloga vseh O šolstvu je stekla beseda tudi na šmarski konferenci ZKS. Jasno so podčrtali, da naši družbi ne more biti in ne sme biti vseeno, kako se vzgaja mladi rod in kdo ga vzgaja Nagel družbeni In gospodarski raz- voj je šolo prehitel, zato mora šol- stvo hitro na nova reformna pota če hoče doseči korak z življenjem za kar pa ne potrebujemo samo gmotnih sredstev, ki so v šolstvu tu- di na Smarskem še daleč preskrom- na, temveč v prvi vrsti kadre, ki bo- do povsod sposobni vzgajati v ši- rokih in pestrih oblikah, ki jih terja naš družbeni razvoj. Zveza komuni- stov naj bi bila nekje idejni usmer- jevalec in vzpodbudnik dela, kar pa je odvisno od tega, v kolikor člani ZK neposredno sodelujejo v vzgoj- nem delu in v družbenem upravlja- nju vzgojnih ustanov. Na Smarskem je danes v vrstah ZKS 42 odstotkov prosvetnih delavcev, kar je gotovo prav. Aktiv ZKS prosvetnih delav- cev je tako že dokaj krepak, in prav naloga prosvetnega sindikata je, da v prvi vrsti aktivno idejno-ipolitično delujejo v ožjem kolektivu, da akti- vizirajo družbeno samoupravljanje in dosledno zastopa socialistična vzgojna načela. Sindikat prosvetnih delavcev je v povezavi z občinskim komitejem Zveze komunistov orga- niziral dvodnevni serhinar za vse učitelje z bogatim sporedom preda- vanj idejno-izobraževalne vsebine Lahko pa bi rekli, da se ponekod osnovne organizacije premalo pobri- gajo 'za vzgojno delo in delo šolskih odborov. Ugotoviti pa moramo, da je šol- stvo kljub težjim pogojem v šimarski občini leipo napredovalo. Reformne oblike dela so razvili v danih pogo- jih 'povsod. Osebnost damašnjega učenca je sproščena in samozavest- na. uveljavlja se v organih šolske- ga'odnosno pionirskega samouprav- ljanja in vrašča v življenje skup- nosti, ki se razvija na šolah. To so odlike in uspehi, ki jih ne moremo podcenjevati. Šolske zadruge so se razvile že pri 11 šolah v občini. Organi samoupravljanja v vzgoj- nih ustanovah pa z novimi ^gospo- darskimi predpisi dobivajo še po- membnejše obveznosti. Skupno z upravnim odborom šolskega sklada ki je bil pred nedavnim ustanovljen, dobivajo tudi šmarske šole svojo materialno osnovo in ipagoje za sa- mostojno življenje. Vprašanje de- litve dohodkov tudi tu postaja ved- no pomembnejše in nedvomno bo vloga šolskih odborov in učiteijs:kih kolektivov vedno bolj pomembna Tu se odpirajo vprašanja, ki jih bo- do morali pravilno reševati pred- vsem komunisti. Danes postaja de- lavec za strojem, v šoli, povsod ne samo proizvajalec, temveč tudi de- janski upravljavec vsega družbene- ga dogajanja. In vzgoja mladine je pri tem važna in odgovorna naloga vseh, celotne družbe. s