leto XLiv, št. 7 Ptuj, 14. februarja 1991 cena 10 dinarjev Nedeljsko kurcn- tovanje je v mesto ob Dravi privabilo mao] gledalcev kot v prejšnjih letih. Ni i* trte izvito, da so z največjo sloven- sko pustno priredit- vijo živeli le bog. nekaj ambasador- jev in člani organi- zacijskega od!>ora — Ptujčani s prire- ditvijo še ne /ivijo. Peter Vesenjak, ob- činski ministef za turizem, je prepri- čan, da je kurento- vanje ve- nijo. Prihod pred- stavnikov 21 držav sveta pa je 'i!»ka/ več, da sta P*«j in Slovenija varn=3 To pa je tMAicvn trenutno izjemneya /■načaja. Bomo to znali izkoristili? Prva ocena kioš- nje prireditve jc za- dovoljiva -- uj}4>šti;- vaje dane ra/nie- re... (Foto; Jože Erfirič) REGIJSKO ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV iiajbrž na Humu Na osnovi študije Regionaliza- cija ravnanja s komunalnimi od- padki v Podravju iz marca, ki so jo sklenili marca 1989, so stro- kovnjaki na osnovi primerjalnih analiz izbrali po dve možni loka- ciji v vsaki občini Podravja. V Mariboru sta to Jakobski Dol in Hum, v ormoški občini hardeška šuma in Hardek, v ptujski občini Žabjak in Dobrava med Grajeno in Vurbergom, v Slovenski Bistri- ci na Ložnici in Stuku ter v le- narški občini v Spodnjem Gaste- raju in na Humu. Po strokovnih ocenah je naj- primernejša lokacija v maribor- ski občini, najbolj pa lokacija Hum, ki je na meji med lenarško in mariborsko občino. Lokacija je tudi glede na oddaljenost od posameznih občin primerna. Skupno vlaganje je najprimer- nejše, za vsako občino posebej pa je vsekakor ugodnejše, kot če bi vsaka gradila svoje odlagališ- če. S tem se bodo tudi prenehale aktivnosti Lenarta za iskanje skupne lokacije s ptujsko obči- no. Delež posameznih občin v in- vesticiji v odlagališče bo najbrž izračunan po količini potencial- no odloženih odpadkov. Občine tudi predlagajo, naj bi bilo odla- gališče urejeno tako, da bi nanj vozili le ostanek odpadkov, ki se jih ne da sortirati ali kompostira- ti. Lenarčani to predlagajo pred- vsem zato, ker so sodoben način zbiranja in odvoza odpadkov sa- mi, kot prvi v Sloveniji, že uved- li, d. 1. TUDI ODPADKI OBDAVČENI Bogu, kar je božjega . . . Stara resnica, ki si jo je vzela v zakup tudi naša vlada. Seveda imamo v mislih novo davčno za- konodajo. Da so otroška oblačila in obutev obdavčeni, se nam je zdelo skoraj neverjetno. Pa smo požrli. Toda da je obdavčen tudi tisti, ki zbira odpadni material, papir, železo ... — to se nam zdi skoraj neverjetno. Toda nemogo- če je mogoče. Slišali smo, da Su- rovina vsakemu, ko mu za od- padni material odšteje denar na roko, pri vsakem kilogramu od zneska odšteje 31,5 odstotka pro- metnega davka. Poklicali smo Dinos Maribor — skladišče v Ptuju in povpraša- li, kako je zdaj s tem: Je res, da so tisti, ki čistijo okolico in pri- našajo odpadni material in stari papir k njim, obdavčeni. Od začetka meseca imajo pri Dinosu navodilo, da lahko izpla- čajo »na roko« le znesek do 250 dinarjev; kar je več, morajo tiste- mu, ki je zbral odpadke, nakazati na žiro račun. Zakaj, se ve: da bo imela država pregled nad tudi te- mi »visokimi« dohodki občanov. Tudi otroci, ki zbirajo stari papir za to ali ono. Kot so nam povedali pri ptuj- skem Dinosu, so ljudje ogorčeni; mnogi niti ne vedo, kaj je to ime- ti žiro račun, in čeprav papir pre- nese vse, ni, da bi pisali, s kakš- nimi besedami si ljudje ob tej zadnji pogruntaciji vlade lajšajo dušo. Toda to so sprejeli v imenu ljudstva (volilcev) naši poslanci. Je komentar še sploh potreben? NaV Pred skupno sejo delovni dogovori Preden se bo v torek, 19. februarja, sestala skup- ščina občine Ptuj — torej vsi trije zbori na skup- nem zasedanju se bodo zbori sestali posamič čno. Sejam so dali naziv delovni pogovori, na njih pa naj bi se delegati pripravili na skupno sejo. Družbenopolitični zbor se bo sestal danes (v četr- tek) ob 14. uri. Zbor združenega dela jutri (petek) ob 1.1. uri, prav tako jutri, vendar ob 14. uri, pa še Zbor krajevnih skupnosti. JB »Delo se ne sme ustaviti.. .u »Delavce sproti informiramo o stanju v podjetju. Predvsem jih opozarjamo na to, da se proiz- vodnja ne sme ustaviti. Ce do te- ga pride, bomo v zelo kratkem času pričeli ustvarjati izgubo, se- daj poslujemo brez nje. Ob li- kvidnostnih težavah in izgubi pa ni daleč do stečaja. Za nemoteno poslovanje bi potrebovali vsaj 60 odstotkov prihodkov v gotovini, drugo bi lahko kompenzirali. Trenutno je stanje drugačno: v gotovini pre- jemamo le 30 odstotkov vseh pri- hodkov. Zato z velikimi težavami zagotavljamo denar za zajamče- ne osebne dohodke in obvezno- sti,« je povedal Jože Botolin, di- rektor Agisa. V podjetju sedaj pripravljajo projekt reorganizacije. Končali ga bodo do srede februarja, kot delniška družba pa se bodo orga- nizirali marca. Projekt je možen ob normal- nih gospodarskih razmerah v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu ter usmerja Agisovo proizvodnjo v izvoz. Eden od ciljev je podvo- jiti izvoz. Naivno bi bilo pričako- vati uspeh, če bi projekt temeljil na tem, da lahko večino proiz- vodnje izvozijo. Tovarna je bila grajena in se je razvijala za po- trebe slovenskega in jugoslovan- skega tržišča. Izbirali so med več modeli re- organizacije, odločili so se za najbolj običajnega v razviti Evro- pi. To je model, ki ga uporablja večina družbenih podjetij. Agis bo delniška družba, znotraj kate- re bodo poslovala štiri povsem samostojna podjetja. Gre za sa- mostojnost s poslovnega vidika, kapital je skupna last delniške družbe Agis. Ta se bo pozneje na različne načine transformiral v državnega in zasebnega. Glavni namen reorganizacije je dokapi- talizacija — povečanje lastnega kapitala. MG ^ UVODNIK-^ Vsi dolgi nosovi Pusta smo pokopali. Bil je bolj žalosleti kot vesel, bolj zagre- njen kot optimistično razpoložen. Bolj tih in miren kot razgrajajoče kričav. Ko smo si na pepelnično sredo zgodaj zjutraj sneli še zadnjo masko in proti večeru pregnali mačka, smo se zavedli: pust je zbo- lel. Nalezel se je od nas, ljudi, vseh virusov sedanjega časa. Ima pa srečo, da je za letos umrl in smo ga pokopali. Z upanjem, da bo morda prihodnje leto vstal v drugačnih, veselej.ših razmerah in da bo lahko spet tisti dobri stari norčavi pust. Ocenjevalci ptujskega kurentovanja so prireditvi zamerili pre- majhno mero novih pogruntavščin. Tudi komisija, ki Jc ocenjevala nastopajoče skupine, je imela zaradi tega težko delo. Najbolj pri- merna je odločitev, da prve nagrade ni podelila. Ker pa jc po bitki vsakdo lahko general, se tudi mi lahko delamo pametne in predla- gamo nekaj mask, ki bi gotovo dobile nagrado za izvirnost m aktu- alnost. Ena takih mask bi lahko predstavljala dolgi obraz nategnjena občana, sitega političnih igric, brez mesečne plače in brez upanja v boljše čase. Maska z režečim se ksihtom napadalnega videza bi lahko predstavljala obrtnika, »navdušenega« nad novimi davki. Maska, že na smrt bleda, z nabrušeno koso bi lahko na najboljši način pričarala bedo kmeta, ki sicer še ima delo, tudi rezultate svo- jega dela, le denarja zanje ne dobi. Nad vsemi bi lahko stala črna maska, mahala z bojno zastavo in rožljala z orožjem, malo smrdela po nafti in malo bolj po srbskih specialitetah z žara. Takim ma- skam bi žirija morala prisoditi prvo nagrado, sicer bi jo tale zadnja v to prisilila. i Jože Bračič \--._^ ZELENI V PODRAVJU Skupen nastop mariborskih in ptujskih Mariborski Zeleni so se ptujskim pridružili že na nedavni okrogli mizi o zdravi hrani, v ponedeljek pa se bosta sestali tudi vodstvi. Zele- ni v obeh občinah že dalj časa sodelujejo, zato so se odločili tudi za skupen sestanek predsedstev. Problemov, ki jih lahko skupno rešuje- jo, je obilo. V ponedeljek, ko se bodo srečali, se bodo pogovarjali predvsem o avtocesti Šentilj —Zagreb, o onesnaževanju Dravskega polja, o še vedno odloženih pesticidih v Kozoderčevi jami pri Racah in o čistilnih napravah, ki bi lahko pripomogle k čistejši Dravi. Najbrž pa se bodo pogovarjali tudi o odlaganju odpadkov, tako ko- munalnih kot posebnih, v Podravju in načrtih za skupno regijsko odlagališče. O tej problematiki so namreč lani v jeseni pripravili tudi strokoven posvet Zelenih. DŽ Počitnice na take Da ni snega, smo nekaj zadnjih zim vajeni. Letošnja pa nas je presenetila; ne samo cestna podjetja, ampak tudi učence, ki so se jim počitnice tako rekoč iztekle, ko je zapadel sneg. Ravna- telji osnovnih šol ptujske občine so se zato dogovorili z občin- skim izvršnim svetom, da počitnice podaljšajo za dva dni, da bi otroci vendarle doživeli nekaj zimskega veselja. Njihovo hvale- vredno dejanje pa je spet prekrižalo vreme. Sneg je izginil čez noč; res, da gaje v ponedeljek spet nekaj zapadlo, pa žal za kak- šno resno smučanje in sankanje premalo. Sicer pa v letošnjih zimskih počitnicah razen športnih aktiv- nosti vseh vrst ustanove, društva in še kdo niso ponujali nič — z izjemo muzejske zimske likovne delavnice. Morda so bile krive skrajšane počitnice, morda nezainteresiranost otrok v prejšnjih letih. Tudi letos je vozil smučarski avtobus na Pohorje. Potem pa se ponudba že neha. Res pa je, da bi marsikje, na primer v kulturnih ustanovah, organizirali kaj za počitniške dni, pa pre- prosto nimajo ustreznih prostorov in ne opreme. S podaljšanimi počitnicami za dva dni — izkoristili so jih tudi učenci osnovne šole Toneta Žnidariča — pa so otroci ven- dar pridobili nekaj sproščenih ur za pustno veselje, s katerim so končali zadnji dan počitnic. In verjetno to sploh ni bila slaba odločitev, saj se v teh dneh v šoli naredi bolj malo. »Izviseli« pa so srednješolci, ki jim niso podaljšali počitnic. NaV Z otroške maskarade. (Posnetek: M. Ozmec.) 2 - DOMA IN PO SVETU 14. februar 1991 - XEIHNnK EKOLOŠKI GENOCID VOJNA V ZALIVU že pred skoraj 20 leti je profesor r. A. Falk predlagal /ilruženini narodom kon\encijo o ekološkem {genocidu pod naslovom »\Ojskovanje / vplivom na človekovo okolje«, la konvencija bi služila temu, da bi ekološki genocid proglasili /a /ločin v mednarodnem pravu. \ endar je žalostna resnica, da je le malokdo v/el njegov vizionarski po- gled resno. V septembru lela 1975 so se končali tajni dvostranski pogovori med Sov- jetsko zvezo in ZDA. Obe državi sta nato predlagali konferenci Komiteja /a ra/oroževanje pri OZN iste načrte konvencije »o prepovedi uporabe me- tod za spreminjanje človekovega okolja v vojni ali kakšnem drugem sovražnem primeru«. 1'rediog konvencije je pre- pcnedoval uporabo — v vojne ali ka- tere druge sovražne namene meto- de za spreminjanje človekovega oko- lja. V to šteje vsako nenaravno spre- minjanje dinamike, sestave ali struk- ture zemlje, vključujoč tudi življenje na njej, spreminjanje litosfere, hidro- sfere in atmosfere, kakor tudi vesolja. Podoben dokument je sesta\ila tu- di Kanada, v njem pa je na\edla \9 metod za spreminjanje človekovega okolja, med katerimi je tudi razprše- vanje ali ustvarjanje megle in obla- kov, dodajanje radioaktivnih snovi v oceane in morje, sežiganje vegetacije v velikem obsegu, spreminjanje vodo- tokov itd . . . Na žalost pa moramo ugotoviti, da nihče ni zahteval prepove- di raziskovanja metod za spreminjanje človekovega okolja v vojne namene. To so opravičevali s tem, da je to težko kontrolirati, saj se lahko večina teh £aziskav opravičuje s civilnimi potre- bami. EKOLOŠKE KA TASTROFE KO BOMBA Z A DE \t KE- MIJSKO ALI BIOLOŠKO TO- VARNO: Bojni strup iperit. solzi- vec, lahko deluje^ od nekaj dni do nekaj mesecev. Živčni bojni strupi /sarin. tabun. samun) razpadejo v nekaj tednih. Nobeden ne predsta- vlja dolgoročne nevarnosti za nara- vo in zdravje. Nalezljiva bolezen antraks lahko v tem smislu povzro- či največ skrbi. Če klice pridejo v zemljo, se lahko tam zadržijo de- setletja. KO BOMBA ZADEME JEDR- SKI OBJEKT: Največji iraški je- drski reaktor ima le malo količino radioaktivnega materiala. Direktni zadetek lahko povzroči radiacijo le na lokalnem območju. Dekontami- nacija je lahko uspe.ma. KO ZAŽGEjb RAFINERIJE IN NAFTNA ČRPALIŠČA: Ne- kateri strokovnjaki verjamejo, da lahko črni oblak prepreči prodira- nje sončnih žarkov na Zemljo. Sprememba temperature (efekt je podoben »nuklearni zimi«) hi lah- ko sprožila spremembe pri prihodu monsumov. Ker spremembe lahko trajajo tudi več mesecev, bi prišlo do uničenja posevkov, pa tudi do padanja oljnega kislega dežja v ce- lotni regiji. Črni dež že pada v Ira- ku. Kuvajtu in Iranu kot prvi rezul- tat bombardiranja rafinerij v Zali-t Ker svet ni ničesar potrdil oziroma sprejel, se je uničevanje človekovega okolja v vojaške namene že pričelo. Sadam Husein je v morje spustil več kot 1,1 milijarde litrov naftre, ki seje raztegnila v 150 km dolgem in 40 km širokem pasu. Naftni madež se neu- trudno približuje razsoljevalnim na- pravam v Savdski Arabiji in bo verjet- no svojo pot nadaljeval še naprej v druga svetovna morja. Jasno je. da so živa bitja že z življenjem plačala to neodgovorno ravnanje vojskujočih se sil. Cas, v katerem se bo to popravilo, pa je tudi za največje optimiste izred- no dolg. Vojna v Zalivu tako postaja prva vojna, v kateri velja enaka pozornost ekološkim posledicam in vojaškim re- zultatom. Sadamova »mati vseh vojn« je vojna, ki ogroža mater vseh nas — Zemljo. No, tudi gospod Bush pri tem ni nedolžen. S svojim bombardiranjem strateških ciljev je »uničil« veliko ke- mičnih tovarn in drugih objektov, za- žgal veliko črpališč nafte na iraškem in kuvajtskem ozemlju. Posledice te- ga najbolj čuti civilno prebivalstvo. Pojavil se je »črni dež«, ki vsebuje zraven nafte še razne kemične in bio- loške substance, ki so prišle v atmos- fero pri bombardiranju »strateških objektov Iraka«. Kakšne bodo po- sredne posledice »črnega dežja«, se bo šele pokazalo, ko se bo začela širi- ti nevidna smrt. Terorizem nad naravo, ki sta ga pričela Irak in ZDA, preti, da bo Zemlja talec, posamezni narodi bodo zaporniki, za osvobajanje katerih ne bo mogel nihče plačati, ker ne bo sredstev. Takšno možnost je imel le redkokdo v mislih, zato takšni, kot je profesor Kalk, niso mogli preprečiti ekološke vojne. Tako lahko danes sa- mo ugotovimo, da je brez odziva sve- tovne javnosti ostalo več kot petnajst let staro opozorilo, da smo na pragu »namerne geofizične modiTikacije človekovega okolja in njenega koriš- čenja v vojne namenet<. Spremembe vremena in klime, spremembe ocea- nov in potresov so samo del ekološke- ga arsenala, kije že bil preverjen v Vi- etnamu z uporabo herbicidov. Pripravila; d. 1. ORMOŽ Smo storili dovolj za izboljšanje položaja kmečkega stanu .s pesmijo kof;o\skega okteta »Polje, kdo bo tebe ljubil« so minulo ne- deljo pričeli letošnji tretji občni /bor Slo\enske kmečke /\eie — ljudske stranke, podružnice Ormož, ki šteje trenutno 426 članot. Občne /bore po posame/nih krajetnih skupnostih so imeli t decembru 1990, tokrat pa so bili samo i/\oljeni delej>ali, po d\a ali trije i/ posame/nih krajanih skupnostih, in »v/ občinski poslanci. Od 47 tabljenih je bilo na občnem /boru 43 delega- tom. »Vaša stranka je izredno dobro za- stavila delo. Na srečo imate v parla- mentu prizadevne predstavnike. Seve- da se ob tem vprašamo, ali smo vsi skupaj napravili dovolj /a izboljšanje položaja kmečkega človeka. Kmetje ste navajeni vztrajati, navajeni ste udarcev, zato vemo, da boste pri svo- jih zahtevah vztrajali,« so bile vzpod- budne besede ormoškega župana dr. Jožeta Bešvirja. Od vabljenih gostov so prišli šc predsednik ormoške vlade Vili Trofenik, predstavniki posameznih strank v občini Ormož in Janez Žam- pa, republiški poslanec. Občnega zbo- ra pa se kljub vabilu niso udeležili re- publiški poslanec v zboru občin iz Or- moža, sicer član SKZ-LS, ni bilo tudi predstavnikov Kmetijske zadruge in Tovarne sladkorja. Svojo odsotnost je opravičil Ivan Pučnik, podpredsednik SKZ-LS in predsednik republiške ko- misije za denacionalizacijo. Delegati so prisluhnili poročilu predsednika SKZ-LO občine Ormož Slavka Kumra, ta je še posebej pouda- ril, da si stranka prizadeva za čim- prejšnje sprejetje kmetijske zakono- daje, predvsem zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo omogočil formiranje družinskih kmetij in zasebnih oblik kmetovanja. »Zakon o denacionaliza- ciji bi oškodovanim vrnil zaplenjeno, nacionalizirano ali na kakšen drug način odvzeto premoženje, zakon o kmetijskih zadrugah in zadružništvu, ki bo združeval naše drobno kmečko delo v tržno prodajo pridelkov po principu nekdanjih zelo uspešnih slo- venskih Krekovih zadrug in po nače- lu sedanjih evropskih zadrug, zakon o pokojninsko invalidskem zavarova- nju pa bi uvedel nacionalno pokojni- no in tako kmečki sloj zavarovancev izenačil z ostalimi državljani Sloveni- je,« je se povedal Slavko Kumer in s tem dal tisto pravo iztočnico za kas- nejšo razpravo, ki se je v glavnem vr- tela okoli davkov in zemlje. Ireno Janežič je zanimalo, če je za- radi neobdavčenega katastrskega do- hodka prišlo do izpada v občinskem proračunu. Vili Trofenik, predsednik ormoškega izvršnega sveta je odgovo- ril, da bo davek iz katastrskega do- hodka plačevalo samo 40 kmetij v ob- čini, drugo pa so davki od specializi- rane kmetijske proizvodnje. Z vidika, da je zemlja narodovo bogastvo, so se razpravljale! dotaknili tudi zanemar- jenih kmetijskih zemljišč in bili mne- nja, če davka od katastrskega dohod- ka ne bodo plačevali vsi, potem bo še naprej ostalo veliko kmetij zapušče- nih, če pa bo ta davek obstajal, bo ti- sti ki ima zapuščeno zemljo, le-to mo- ral dati v najem. Vsa takšna in druga- čna razmišljanja je v svoji razpravi strnila Tilika Kolarič iz Obreza in poudarila, da je povsod po svetu, predvsem pa na zahodu znana resni- ca, če je dober kmet, je dobra država in če je bogat kmet, je bogata tudi dr- žava. Ob tem je navrgla še veliko res- nic, ki so za kmeta boleče, od invalid- sko-pokojninskega zavarovanja, do predaje posestva, ko bi naj imel »pre- užitkar« toliko pokojnine, da bi lah- ko mirno in dostojno živel na stara le- ta. Dotaknila seje tudi ormoške »sra- mote«, ko so po tedanjih slovinovih zadružnih enotah glasovali proti po- rodniški za kmečko ženo, obenem pa so se na vsa usta hvalili, da je Ormož kmetijska občina, in na zemlji želeli imeti čim več mladih. V nadaljevanju so izvolili sedem- najstčlanski upravni odbor, po dva delegata iz vsake krajevne skupnosti, po tri iz Tomaža, kjer je včlanjenih v SKZ-LS največ kmetov. Izvolili so tu- di tričlanski nadzorni odbor in tri- člansko častno razsodišče. Vida Topolovec TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK ŠE »DIHA« Direktor je le še gasilec Delavci Tovarne volnenih izdelkov so minuli petek dobili plače za december. Z odlogom nekaterih terjatev, republiških in občinskih prispevkov in kreditom ob- čine ima tovarna spet deblokiran račun. Kako dolgo, ne more dati v tem trenutku nihče odgovora, vendar upajo, da bodo lahko 15. februarja izplačali plače še tudi za januar. Toda te ne bodo več le v denarju: polovico plače bodo izplačali v vred- nostnih bonih Mercatorja Izbire Panonije. Povprečna plača tega 430-članskega podjetja je bila v decembru 3.830 dinarjev. Redka so vrata podjeti, na ka- tera danes ne trka stečaj — tudi v ptujski občini, pa ne republiška in ne občinska vlada nimata trd- nega programa, kako in na kak- šen način ustvariti razmere, da bi bilo mogoče ustaviti to nenehno povečevanje števila brezposel- nih. Denarja ni in v Tovarni vol- nenih izdelkov živijo trenutno le od zapadlih terjatev. Tudi občina ob zadnjih težavah ni stala ob strani, vprašanje pa je, ali jim bo lahko priskočila na pomoč tudi ob naslednji blokadi. Tudi zara- di tega, kar nekateri od delega- tov skupščine razmišljajo, da je tak način reševanja le podaljše- vanje agonije do stečaja. Toda tovarna v Majšperku stoji že 54 let, ima tradicijo in ime, saj si je v pol stoletja dela ustvarila ugled tudi v tujini. Toda zaradi razmer, kakršne pač imamo v Jugoslaviji, je tovarna izgubila 70 odstotkov trga doma; zdaj se je usmerila v izvoz, vendar cenovno tuji trg ni tako zanimiv kot domači. Je pa izvoz pogojen tudi z uvozom su- rovin tako, da tudi to ne rešuje podjetja. Tovarna volnenih iz- delkov izvaža tkanine v Kanado, Italijo, Nemčijo, Nizozemsko in Anglijo, volno pa v Belgijo, Francijo in Nemčijo. — Danes je direktor le še gasi- lec, pravi direktor Boris Urban- čič. Iz dneva v dan bije le bitko, kako izterjati zapadle terjatve, poiskati možne kompenzacije, dobiti kolikor toliko ugodne kre- dite za surovine, kako odložiti zapadle obveznosti in preprečiti blokado žiro računa. Ob vsem tem pa v podjetju razmišljajo predvsem kako zagotoviti, da to- varna v Halozah vendar ostane. O tem, kje vidijo rešitev, je Boris Urbančič povedal: »V Tovarni volnenih izdelkov načrtujemo kratkoročno in dolgoročno. Med kratkoročne rešitve štejemo predvsem izterjave zapadlih ter- jatev, med dolgoročnimi pa raču- namo predvsem na sredstva Re- publike Slovenije za intervencije v gospodarstvo. Pogoj je, da iz- delamo razvojno-sanacijski pro- gram, pa smo žal ugotovili, da ga sami v tovarni nismo sposobni narediti. Povezali smo se z Raz- vojnim centrom v Celju in pre- pričani smo, da bo program do- volj strokovno narejen, da bomo lahko konkurirali za ta sred- stva.« SI. nova volna Tovarne volnenih iz- delkov, ki je prišla na trg v teh dneh, je sad lastnega znanja. Gre za mešanico moherja, ki ga je 46 odstotkov, poleg volne in poliakril- nih vlaken. Je izredno kakovostna volna v barvnih odtenkih zadnjih godnih zapovedi._ ^ Zanimivost sedanjega gospo- darskega trenutka, ali če hočete tržnega gospodarstva, ki ga pri nas šele uvajamo, so najrazli- čnejše agencije in posamezniki, ki ponujajo razvojne, sanacijske in še kakšne programe tudi za 60.000 DEM. In če so v prejš- njem obdobju služili tisti, ki so dajali kredite, služijo zdaj takšne agencije. Pojavljajo pa se že tudi agencije za terjatve; njihova pro- vizija je od 10- do 15-odstotna. V Tovarni volnenih izdelkov dolgo niso povečevali, drastično so zmanjšali zaloge, tudi 150 de- lavcev je bilo že na. »čakanju« doma, vendar so izgledi, da bodo lahko začeli spet delati s polno zmogljivostjo. Izčrpali še tudi ni- so vseh možnosti v kakovosti iz- delkov. Likvidnostnih težav, vsaj tako kaže, pa se še ne bodo kma- lu rešili oziroma sploh ne, če ne bo mogoče dobiti že omenjenih sredstev republike za intervenci- je v gospodarstvu. Dodatna obremenitev so zdaj obveznosti po novi davčni zakonodaji in predstavljajo na bruto maso osebnih dohodkov ta hip doda- tnih 600.000 dinarjev. To so mo- rali plačati že tudi ob izplačilu decembrskih osebnih dohodkov, ker jih niso uspeli izplačati do 20. januarja, ko še niso veljali novi predpisi. Tovarna volnenih izdelkov je levji delež svoje proizvodnje zdaj namenila v izvoz, domači trg za- laga le z desetimi odstotki, ne ve- do pa, ali bo mogoče takšno raz- merje obdržati tudi v bodoče. V svojem laboratoriju so razvili no- vo volno, imenovano SI, za kate- ro menijo, da jo bo trg dobro sprejel, saj sledi modi tako po se- stavi kot bo barvnih odtenkih. NaV Pogovor s ptujskimi podjetji »Slovenska demokratična zveza želi vzpostaviti normalen kon- takt z vodstvi podjetij v naši občini, saj lahko le na ta način realno opredeli izhodiščno stanje ter razvojne možnosti. Menimo, da se stri- njate z nami, da je stanje, v katerem smo (posebej še v naši občini), zelo kritično ter torej potrebno sanacije. Občinski zbor SDZ Ptuj si je zadal nalogo, da poskuša z omenjeno analizo stanja in predlogi prek gospodarske komisije pri SDZ v Ljubljani aktivno vplivati na potek dogajanj,« je med drugim zapisano v vabilu, ki ga je občinski zbor Ptuj naslovil vodstvom ptujskih podjetij in s katerim jih vabi jutri, 15. februarja, ob 12. uri v Narodni dom na strokovno posvetovanje. Na njem bodo predvsem govorili o stanju v ptujskih podjetjih v prejšnjem letu in o izhodiščih za letos, o lastninskem prestrukturira- nju ter reprivatizaciji družbene lastnine. Opravičilo v 6. številki Tednika je bil na drugi strani objavljen sesta- vek pod naslovom: Za vas je brainstation. V njem je prišlo do neljube pomote, in to v stavku: »Njene nasvete poznajo obisko- valci Fitness centra v Prešernovi, v Toplicah pa se ukvarja tudi z akupunkturo . . .« Pravilno bi bilo: ... ukvarja pa se tudi z aku- punkturo. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo ZALIV: Kot je bilo pričakova- ti, so Iračani napeli vse sile, da bi oblikovali vseislamsko fronto, ki bo »v sveti vojni premagala ameriško sionistično koalicijo«. Zadnji ni^stopi predvsem iran- skega zunanjega ministra Velaja- tija kažejo, da pri tem Arabci mi- slijo resno. Sicer pa ameriški vo- jaški voditelji ne želijo izdati, kdaj bodo pričeli kopensko ofen- zivo za osvoboditev Kuvajta. O napadu pa se bo moral odločiti Bush sam. Zanimivo je tudi to, da je Sovjetska zveza poslala v Bagdad posebnega odposlanca. Kaže, da je Sovjetska zveza ne- koliko spremenila stališče in ne podpira več v celoti ameriške in- tervencije za osvoboditev Kuvaj- ta. Sovjetska letala na primer za- vračajo prevoz nemške vojaške opreme v Turčijo. ČEŠKA IN SLOVAŠKA: Rela- tivno mirno seje Češka federaci- ja spremenila v konfederacijo dveh samostojnih republik, sedaj pa se je s podobno zahtevo poja- vila še Moravska. V treh morav- skih mestih so minule dni velike skupine demonstrantov naspro- tovale zapostavljanju tega dela države. Zahtevali so preureditev in lastno ustavo. In kaj imajo Moravci posebnega, da zahteva- jo svojo republiko? S tem se te dni ukvarjajo vsi večji češki časo- pisi. Med drugim so ugotovili, da so se Moravci od nastanka ČFR vedno počutili pastorke, predvsem v odnosu do »velike Prage«. Trdijo, da je ta oškodo- vala Moravsko in Šlezijo za 3 mi- lijarde kron iz proračuna in da poslanci s tega dela ne zastopaj dovolj močno omenjenih podro- čij. Sedanje češko vodstvo ni pre- tirano navdušeno nad idejo o sa- mostojnosti Moravske in Šlezije. Vendar pa vladajoči Državljan- ski forum predlaga referendum, na katerem bi se Moravci sami odločili o tem. • • • SOVJETSKA ZVEZA: Drža- vljani Sovjetske zveze se bodo na referendumu odločili o bodočno- sti Sovjetske zveze 17. marca. Gorbačov je pozval, naj se odlo- čijo za ohranitev države na novih temeljih. Zvezne republike naj bi še naprej ostale v federaciji, vsak narod pa bo imel pravico do sa- moodločbe in samoupravljanja, na centralne organe pa bi spora- zumno prenesli nekaj pristojno- sti. Za plebiscit sta se odličili mi- mo tega Litva in Estonija. V Litvi so se ljudje z veliko večino odlo- čili za izločitev. Gorbačov ta re- ferendum šteje kot pravno neve- ljaven. • • • NEMČIJA: Zanimivo je, da se je v tej državi od začetka vojne v Zalivu število oporečnikov vesti skokovito povečalo. Nemški voj- ni minister pa se javno huduje, ker ima vse manj vojakov. Lani je bilo oporečnikov okoli 77 ti- soč, letos pa se jim je pridružilo še 22 tisoč, ki so zavrnili služe- nje, in 13 tisoč ljudi, ki že služijo ali so že odslužili v skladu s pra- vico do ugovora oporečnike pre- meščali na mesta, kjer ne bodo imeli opravka z orožjem. JOHANESBLRG: Potem ko so južnoafriške oblasti izpustile Nelsona Mandelo, so napoveda- le proces proti njegovi soprogi, češ da je vpletena v nek poboj. Kljub proceduralnim zapletom pred prvim sojenjem je sodišče sporočilo, da se bo proces proti 56-letni soprogi predsednika Afriškega nacionalnega kongre- sa kmalu pričel in da ni razlogov, da bi ga še prestavljali ali opusti- li zaradi pomanjkljive obtožnice. Na to je namreč opozoril brani- lec Winnie Mandele. • • • ZDA: Študentsko gledališče ugledne ameriške univerze Har- vard je za osebnosti leta razglasi- lo hollywoodska zvezdnika Clin- ta Eastvvoda in Deane Keaton. Deane so izbrali, ker je znala pri- čarati lik sodobne mestne inte- lektualke v številnih filmih, Clin- ta pa zato. ker je v številnih vlo- gah kavboja in detektiva poose- bil ameriški mačizem. pripravila: d. 1. TEDNIK - 14. februar 1991 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 OBRTNIKI O AKONTACIJI DAVKOV Od kod bomo vzeli? Novi zakon o dohodnini je za obrt prinesel dvoje: zave- zanci davka iz dejavnosti plačujejo na osnovi 100. člena akon- tacijo davka po zadnji odmerni odločbi, revalorizirani s koli- čnikom, ugotovljenim na osnovi indeksa cen na drobno v re- publiki Sloveniji za obdobje prvih devetih mesecev leta pred tem, za katero se plačuje akontacija; dosedanji pavšalisti pa so dobili odmerno odločbo na osnovi 125. člena zakona, in to v višini predpisanega pavšalnega letnega zneska davka v letu 1990. Akontacija davka se plačuje mesečno, količnik za dolo- čitev akontacije davka iz dejavnosti pa znaša 13,336. Nove obremenitve so med obrtniki povzročile veliko ne- godovanje. Nekateri celo razmišljajo o tem, da bodo obrato- valnice zaprli, saj drugače ne bo šlo. Takole so povedali: Ivan Gomilšek, obrtnik kovi- narske stroke: »Obrtniki smo od demokratizacije veliko pričako- vali. Žal pa sedaj ugotavljamo, da z našimi pričakovanji ne bo ničesar. Iz dneva v dan imamo večje obremenitve. Bojim se, da so novi ukrepi pokop za sloven- sko obrtništvo. Propadli ne bo- mo samo obrtniki in naše druži- ne, tudi delavci in njihove druži- ne bodo ostali brez zaslužka. Vedno več podjetij je v steča- ju, podobno se dogaja tudi že v obrti. Ne morem razumeti, da so nas obremenili s tako visokimi dajatvami iz dejavnosti in dajat- vami na osebni dohodek delavca v obrti. Javno vprašujem, kaj je z obljubami, ki so jih nekateri še ne tako davno dajali obrtnikom. Ce ne bo šlo drugače, bom moral odpustiti čez dvajset delavcev. Ivan Gomilšek Nesmiselno je tudi, da nas obre- menjujejo na osnovi plačil ob- veznosti iz prejšnjih let, ne da bi upoštevali realno stanje.« Janko Kozoderc, avtoprevoz- nik: »Slovensko avtoptevozni- štvo je pred polomom. Dosedaj je še nekako šlo, z novimi obre- menitvami pa ne vem, ali nas bo veliko preživelo. Ce želimo v Ev- ropo, moramo imeti drugačno gospodarstvo. Sedaj rinemo tja s hrbtom, ne pa z obrazom. Delam z dvema starima avto- mobiloma; v dvanajstih letih, ko- likor sesm samostojni avtopre- voznik, nisem uspel ustvariti toli- ko, da bi si kupil novo vozilo. V Janko Kozoderc zadnjem obdobju so se razmere še bolj zaostrile. Podjetja nam ne plačujejo, nekateri niso dobili plačil že od lanskega junija, obremenitve pa kar naprej priha- jajo. Prevozniki se vprašujemo, kako bomo plačali, če nimamo denarja oziroma nam podjetja ne plačujejo. V zadnjem času pa je tudi manj dela. Pod staro davčno politiko sm še nekako zvozili, se- daj pa teh možnosti ni več. Kaj nam pomaga, če nas na davčnih upravah razumejo, drugega pa nam ne morejo dati. Radi bi se razvijali, pa nimamo denarja. Res — začaran krog, iz katerega ne vidimo rešitve.« Ignac Golob (bife Borovci): »To sploh ni mogoče, nove akontacije davkov so za nas pra- vi šok. Drugo nam ne preostane, kot da obrt odjavimo. Že lani so ženi, ki je nosilka obrti, pobrali Ignac Golob ves dohodek. Izračunal sem, da bi samo za davek moral dnevno odvajati 500 dinarjev, kje pa so še druge obveznosti.« Danilo Ivanuša, Ormož: »Niso nas še obvestili o vseh obdavčitvah. Zaposlenih v svoji elektromehanični delavnici ni- mam, obvestila o višini osebnega dohodka za nosilca obrti in o davku na ta osebni dohodek še nisem dobil. Seveda so davki, ki jih plačujemo, visoki. Menim pam, da če hočemo kaj imeti, moramo za to tudi plačati. Z no- vimi davki, ki jih bodo plačevali vsi, upam, da bomo imeli obrtni- ki več dela. Ce boš dal po novem delo šušmarju, ki ti ne bo mogel za svoje storive izstaviti računa, si tega kasneje ne boš mogel uve- Danilo Ivanuša Ijaviti pri davčnih olajšavah. Vse pa je seveda odvisno od dosled- nosti inšpekcijskih služb. Že dol- go se govori, da bo obrtnik pri nabavi materiala izenačen z družbenim sektorjem, vendar moram za nekatere materiale, ki jih potrebujem pri svojem delu, prometni davek še vedno plače- vati.« Mihael Rajh, Crešnjevec: »Kljub temu da bomo 1997. leta praznovali stoletnico nepre- kinjene kovaško-ključavničarske družinske obrti in ob tem, da obrt vodim že dvajset let, trenut- no za nas ne vidim prave prihod- nosti. V tehnološkem pogledu smo za zahodom, nihče več ti ne plača tvojega dela, s kompenza- cijami pa ne moreš plačevati de- lavcem plače ali pa obveznosti na občini. Imamo sedem zapo- slenih za nedoločen čas in tri pri- pravnike, najhujše pa so ravno obveznosti iz osebnih dohodkov. Potem so tu še stoodstotne daja- tve za bolniško. Davki do sedaj- niso bili visoki, sedaj pa, tako pravijo, bodo zelo visoki. Tre- nutno delamo za razna podjetja, imamo kooperacijo z Lesnino in Tamom, če pa bo šlo še naprej tako kot sedaj, bomo ključavni- čarstvo opustili in nadaljevali sa- mo družinsko tradicijo, kova- štvo.« Mihael Rajh Naši ptujski sogovorniki so med ptujskimi obrtniki glede na dejavnosti dobili največje akon- tacije davka. Znesek se giblje med 12 in petdeset tisoč dinar- jev. Kaj sedaj? Obstaja sicer mož- nost odloga plačil za dobo šestih mesecev, če se dokaže, da so rea- lizirani prihodki bistveno višji od faktutiranih. V upravi tudi oblju- bljajo, da bodo kar se da v krat- kem času obdelali napovedi za leto 1990 in na osnovi odmerje- nega davka za to leto izdali akontacijo za leto 1991. Zdajšnje so narejene na osnovi leta 1989. Slišati pa je, da so protesti obr- tnikov že rodili sadove, saj naj bi v ustreznih republiških organih že pripravili predlog za znižanje količnika za skoraj polovico. Kdo se igra z obrtniki Vodstvo Zveze obrtnih združenj Slovenije se je konec januarja v Lenartu v motelu Vindiš pogovarjalo s predsedniki in tajniki obrtnih združenj iz Gornje Radgone, Lenarta, Maribora, Ljutomera, Murske Sobote, Ormoža, Pesnice, Ptuja in Slovenske Bistrice. Na medregij- skem posvetu Podravja in Pomurja so razpravljali o trenutno največ- jih težavah slovenske obrti, ob tem pa so načeli vrsto še nerešenih vprašanj nove organiziranosti Zveze in obrtnih združenj. Zveza obr- tnih združenj naj bi se v kratkem preoblikovala v Obrtno zbornico Slovenije in tako postala enakopraven del Gospodarske zbornice, se- danja obrtna združenja pa bodo postala občinske obrtne zbornice. Pred odločilnim korakom ~ reorganizacijo - obrtnike najbolj muči- ta dve vprašanj: lastništvo premoženja in članstvo v obrtni zbornici. Dogovorili so se, da bo do prihodnjega regijskega posveta vsako združenje pripravilo svoj statut. Obrtnikom pa je v tem obdobju vroče tudi zaradi nove davčne za- konodaje. Pričakovali so, da jim bo pod novo oblastjo šlo bolje. Sedaj se morajo »zadovoljiti« z višjimi dajatvami na osebne dohodke delav- cev, ki delajo v obrti. Ni še dolgo, ko so zahtevali, da se dajatve zniža- jo na normalno višino; še sprejemljiva obremenitev je po njihovem okrog 60 odstotkov. Ta trenutek plačujejo tudi čez 120 odstotkov da- jatev na neto osebni dohodek delavca. Napovedujejo, daje edino, kar lahko v tem trenutku naredijo, odpuščanje delavcev. Nič manjših te- žav jim ne povzroča novi odlok o vodenju poslovnih knjig. V Lenartu so slovenski vladi postavili več ostrih zahtev. Tako naj bi jim bilo dovoljeno, da v primeru likvidnostnih težav dajejo osebne dohodke delavcem z zamudo 30 do 40 dni družbeni sektor to že dolgo počne. Zahtevajo, da tudi za obrt veljajo določila generalne ko- lektivne pogodbe po sedaj veljavni zakonodaji so osebni dohodki v obrtništvu mnogo višji kot v družbenem sektorju. Prav tako so nuj- ne večje davčne olajšave; obrtnikom, ki imajo težave v poslovanju je potrebno odložiti plačila davčnih obveznosti brez plačila zamudnih obresti; prav tako zahtevajo, da se jih oprosti plačevanja prispevkov, ko so v staležu. Podobno zahtevajo za svoje delavce. Z zahtevami so seznanili republiškega ministra za drobno gospo- darstvo Viktorja Brezarja. Rok za izpolnitev je konec februarja, če ne, bodo zahtevali odpoklic resorskega ministra. Obenem pa napoveduje- jo dve- do triurno generalno stavko vseh slovenskih obrtnikov. Prav tako bodo bojkotirali vse zakone s področja obrti, ki so bili sprejeti 1. januarja letos. MG MG, TV ■pismo »od daleč« Dogajanje v Beogradu, ki hi bila vredna omembe, je pravza- prav mogoče strniti samo še na sejo državnega vrha. medtem ko je drugo bolj podobno vrtenju v prazno. Sicer pa so scene glav- nih akterjev oziroma generator- jev krize le še slaba imitacija maratonskih sej centralnega ko- miteja zvezne partije. Simptomatično je tudi dej- stvo, da v javnost tudi po »moji zaslugi« prihaja vse več informacij z zaprtih sej predsedstva —- do objave stenogramov. kar je tudi (če ne bi bilo dru- gih kazalcev) dovoljšen razlog za resno zaskrblje- nost. Politični prostor ne pozna vrtenja v prazno, zato je sedaj priložnost za razne ribiče' z ljudskimi duša- mi, kot je recimo tudi Gibanje žensk za ohranitev Jugoslavije. Zaščitni znak skoraj desetlisočglave množice pred palačo federacije so bile pravzaprav »pele jakne« organizatork mitinga — bivših funk- cionark beograjske mestne partije, ki so na ploščad pred palačo zbobnale širajkajoče delavke rakovi- škega bazena. Vzklikanje »Obesile bomo Tudma- na!« in drugih parol Unča je sicer dobra, a kratka okaraktcrizacija nakopičenih problemov, toda gla- diatorske igre, ki so se ta čas odvijale v sejni dvo- rani predsedstva države, se niso razvile do konca. Franjo Tudman in Stipe Mesič nista prišla v Beo- grad, saj .w jima priredili nekaj podobnega kot slo- venskim predstavnikom oziroma konkretno Jožetu Smoletu, ki se pred leti zaradi mitinga na ustju ni udeležil s'eje Socicfhstične zveze. Ker je jasno, da na zveznem prizorišču pravza- prav ni več pogojev za odvijanje »predstav«, v vseh republikah gradijo lastne arene in najdlje je prav- zaprav prišla prav Slovenija. No. kakorkoli že, predsedstvo države naj bi svoje »samite« nadalje- valo in naslednja seja razširjenega vrha bo že ta teden. V skupščini Jugoslavije pa naj bi pred dele- gati nastopili tako Markovičevi kot tudi Jovičevi možje, resni analitiki ne izključujejo možnosti, da gre morda za poslednji »trenerjev« nastop, če ne bo sprejetih enajst Markovičevih »balkanskih za- povedi«. Medtem pa so igralci pokerja. ki so do se- daj v glavnem zabavali ljudi z aduti v rokavu, pravzaprav prešli na »rusko ruleto«. Razpad drža- ve bo vsekakor prizadel vse. Poleg tega bo izvaja- nje ekonomskih programov na mikro nivoju veliko bolj boleče, ker denarja za socialne programe ni, vsaj začasno pa bo formalno zaustavljen dotok tu- je akumulacije v državo. Sicer pa balkanski bogovi v prizadevanjih za narodov blagor ne vidijo druge rešitve kot razdelitev »fevdov«, kar je seveda še vedno boljše, kot pa da se med seboj spopadejo, njihov gnev pa naj bi čutilo tudi navadno ljudstvo. Se vedno sem namreč prepričan, da v Jugoslaviji ne gre za resno politiko, temveč bolj za spopade med »botri«, ki se kot v dobrih /Umih končajo na- vadno z masakrom. Sicer pa. kot že rečeno, razde- litev področij oziroma razdružitev je lahko možnost za mirno življenje na Balkanu, medtem ko še ved- no ni jasno, komu bodo podložni »hrvaški Srbi« in kako razdeliti »terro nulius« Bosno in Hercegovi- no oh dejstvu, da so muslimani bili pravzaprav naj- večje žrtve minule državljanske vojne. Vladimir VODUŠEK Dober den! Čista sen doj bujt od totega fašenkovoja. Saj ste vena bili v nedelo na Ptuji. Še gnes me kosti bolijo, oči skelijo in pete srbijo. Tak mi je bilo vroče pod masko brezposelnega delavca, ke sen moga fort naprej hoditi v gostilno tankat. Zaposleni so mi špricare plačevali in smo se prav lepo razmili. Nihče pa mi neje hteja delovnega mesta ponuditi, saj se pač vsoki boji za svojo rit in delovni stolček . . . Mota sen se tan okoli tistih ambasadorov in ambasadork, svetni- kov, ministric in ministrov, ki so prišli na Ptuj s celega sveta. Kak sen vi- da, je bilo med njimi enih por dobrih predstovnic mednarodnega združe- nja žensk: saj vete — takšnih, ki so vredne tudi kakšnega jugoslovanske- ga greha v obliki moškega spola ... To sen vam tak boj po tihen in na drobno napisa, da ne bi moja Mica cula in vidla prešteti. Še rajši kak ambasadorjevo ženo ali pa hčerko bi jaz meja ambasadorovo pločo, seve- da devizno, lehko pa bi tudi dinarska bila. Saj vete: mani, mani. . . Drugačik pa, kak vidite in čujete, našo držovo Jugoslavijo tak poma- len vrag jemlje. Kreganja, tistega medrepubliškega, itak niše več resno ne jemle, malo pa je preveč kozanja orožja z ene in druge strani. Jaz pač tak mislin. da bi bilo bojše, če bi kozah eden drugemi namesto pušk in bajonetov motke, lopate in druga orodja, vklučno z računalniki, in bi že enkrat začeli pošteno delati, ne pa se iti kavbojce in Indijance. Ste se na pepelnico vsi s pepelom posipali? Menije moja Mica kar celo konto premogovega praha na glavo poveznola in rekla, da man pač to za celo leto in za vse grehe, ki sen jih že ali pa jih še bon nareda. Tak van je pač to na toten puklasten sveti. Hujdo je, lehko pa bi nam še hujše bilo. To je pač slaba tolažba, pa kaj si čemo, če bojše nemarno. Pa mi te bodi- te lepo pozdrovleni. Vaš pepelnični LUJZEK. Govori se . . . . . . da je turistični minister (ptujski) Peter V. zadnje dni nekoliko shujšal. Govorice na- vajajo za to štiri možne razlo- ge: skakanje v kurentov! opre- mi skupaj s predsednikom skupščine (glej prejšnjo števil- ko Tednika), težave pri organi- zaciji letošnjega kurentovanja, vrnitev življenjske sopotnice iz prestolnice ali pa to, da Je mo- ral ob nedeljski pogostitvi .šte- vilnih gostov stati v kuhinji, ker Je prav zanj zmanjkalo prostora za mizo. . . . da so seje občinske vla- de zadnje čase zelo tihe. Obča- ni smo v strahu, da je vladi zmanjkalo sape ali pa da v ti- . . . Kandidat za mandatar- ja in predsednika IS SO Ptuj Branko B. se gotovo ne boji za šini strogo zaupno nekaj kuha. . . . da Je direktor ptujske davčne uprave nadvse dobro- srčen človek. Občanom želi ne- kaj največjih dobitkov v števil- nih igrah na srečo. Tako bi lahko s pomočo davka napol- nil občinski proračun. . . . ministrica za zdravstvo republike Slovenije Katja Boh je po tarnanju direktorja bol- nišnice dr. Lojzeta A. potegni- la iz žepa listek in nanj nekaj zapisala. Ker po poklicu ni zdravnica, gotovo ni šlo za re- cept. Morda si ptujski zdrav- stveni delavci le lahka obetajo plačo, čeprav z zamudo. (Glej sliko) svojo prihodnost: »Če mi ne bo uspelo v politiki, sem lahko (tudi) natakar.« (Slika!) . . . Zakaj slovenska TV ignorira ptujski karneval? Za- to, ker Je Ptuj zanje provinca. In zakaj .so prišli hrvatski tele- vizijci? Ker smo zanje že tuji- na. ■ . . Nekdo Je nekomu od ko- munalcev zagrozil, da bo ob službo, če mesto ne bo očišče- no. Ogrožene so .se čutili seve- da neposredni proizvajalci. Glavni šef Je bil vendar na smučanju. 4 - MORDA VAS ZANIMA 14. februar 1991 — TEDNIK MILENA TURK Življenje lutkarjev (17. nadaljevanje) Nizkih čevljev — >^nideršu- hov« — niso poznali do leta 1930. Poleti so hodili bosi. Gu- mijaste škornje so pričeli kupo- vati med drugo svetovno vojno. Lukarice so na tržnico obule »počle« — doma narejeno obu- tev iz klobučevine, z usnjenim podplatom in na vezalke. Kadar je deževalo ali snežilo, jim je to obutev premočilo. Dandanes pa lukarice obujejo tople »snežke.« Oblačila so po večini šivali do- ma ali pa so jih šivale vaške šivi- lje. Blago so kupovali v trgovi- nah z ostanki blaga na kilograme (največ v Mariboru). Za otroke so šivali in kupovali vedno pre- velika oblačila, da bi jih lahko čimdlje nosili. Narejena oblačila, npr. rute, nogavice, jopice, oplečke, so kupovali na tržicah in pred cerkvami na dan cerkve- nih praznikov. Na lukarskem prazniku 1975. ■ Večje spremembe v noši so na- stale med drugo svetovno vojno in po njej. Predvsem spodnje pe- rilo je bolj praktično, iz boljših materialov (triko). Najpomemb- nejše pa je, da imajo veliko več oblačil kot nekoč. Starejše žen- ske, nekdanje prodajalke luka, še danes rade nosijo staro nošo (iz- pred druge vojne), predvsem »preproge« in rute. Lukarsko nošo lahko dandanes vidimo tu- di na lukarskih prireditvah, ven- dar pa ni več iz takih materialov kot nekdaj. Lukarske šege in navade Lukarija s svojimi strnjenimi in močnimi vasmi zavzema ob- močje, kjer so zaradi tesne pove- zanosti med ljudmi nastale mno- gotere ljudske šege in navade, ki so nam ohranile mnogo prvin duhovnega življenja in kulture iz slovanske pradomovine. Največ šeg je povezanih s kmetovim bojem za obstanek, z rodnostjo zemlje in živali. Ker se s pričetkom pomladi in z odho- dom zime začenjajo kmečka de- la, je največ šeg povezanih s tem prehodnim časom. Med najbolj znanimi šegami in navadami, ki jih ni enakih daleč naokoli, so lukarske.' Do leta 1972 so kmetje gojili še veliko poljedelskih kultur (luk, buče, fižol, koruzo, krom- pir), ki zahtevajo dolgočasna in drobna ročna opravila, npr. li- čkanje »kožuhanje«, luščenje — trebljenje bučnic, čiščenje lu- ka in spletanje lukovih vencev. Do takrat je bila medsosedska pomoč v lukarskih vaseh še zelo živa. Ob večerih se je zbralo veli- ko število vaščanov in so si za- mudna opravila popestrili s pet- jem, pripovedovanjem, šalje- njem, strašenjem, pa tudi s ple- som. Takšni skupni večeri so bili kot nalašč za nastajanje novih ljudskih domislic in za ohranja- nje starih. Po letu 1972 pa se je zaradi ugodnih kmečkih kreditov v ptujski občini pričela intenzi- vna mehanizacija kmetijstva. Kmetje so opuščali kulture, ki jih ni bilo možno strojno obdelo- vati, saj niso prinašale dobička, npr. luic. Na vaseh se je pričelo delati strojno, ni bilo več časa in delno tudi ne potrebe za skupne večere pri sosedih, znancih in so- rodnikih. Tako pa so ljudske še- ge in navade pričele toniti v po- zabo. Toda v ljudeh je še vedno ostala potreba po druženju in sprostitvi po težaškem kmečkem delu. Zato so po navadi kulturno izobraženi vaški posamezniki, ki so se zavedeli, da stara kmečka kultura umira, pričeli vaščane in vaška društva (npr. gasilska dru- štva) vzpodbujati k organiziranju tradicionalnih lukarskih priredi- tev z namenom ne samo obuditi in ohraniti nekdanje lukarske še- ge in navade, ampak tudi zaba- vati in vzgajati današnje prebi- valce Lukarije. Opomba: Posamezne lukarske šege in navade so navedene v poglavjih o pridelavi, pripravi, pfevozu in prodaji luka. Se nadaljuje Z lakankega praznika — »greda« na traktorski prikolici (1987. leta). V vrtu V ledeno mrzlih dneh v SADNEM VRTU nI priporočlji- vo rezati. Zlasti je to lahko škod- ljivo za mlajše sadno drevje in vse vrste koščičarjev. Rastlinski sok v lesu je v drugačnem stanju, zaradi tega pa rastlinske celice zlasti na rezni ploskvi poškodu- jemo, rane se ne celijo in ne za- raščajo, rastlina izgubiva sok, pa tudi zmrzal škodljivo vplilva na bližnje brste. Brž ko se bo otoplilo, prične- mo rezati grmičevje, če tega ni- smo opravili v jeseni oziroma po obiranju. Vrtna MALINA se po rasti in načinu rezi razlikuje od drugih grmovnic. Malinam raste tiadzemno deblo samo dve leti. V prvem letu mladika zraste, v na- slednjem rodi, nato pa se posuši. Drugoletna mladika največ rodi v sredini, na vrhovih pa rode le nekatere sorte, vendar malo. Ve- čina sort ima na vrhu slabo razvi- te brste. Ob takšni obliki rasti je eno- stavno svetovati, kako rezati! Običajno jih ne krajšamo, zlasti tistih sort ne, ki rode tudi na vr- hovih. Grmiče oblikujemo samo z redčenjem dvoletnih izrojenih stebel. Izrezujemo tudi vse pre- goste in slabotne mladike in ti- ste, ki rastejo izven vrst. Stebla odrežemo pri tleh in ne puščamo čepov, ker ti le trohnijo in škodu- jejo mladim steblom. Če so vršič- ki stebel zaradi slabe dozorelosti pozebli, jih skrajšamo do živega lesa. Odrezana stebla je pripo- ročljivo sežgali, ker so se v suha stebla čestokrat naselili in v njih prezimili razni rastlinski škod- ljivci. Tako jih najučinkoviteje uničimo. Med SOBNIMI RASTLINA- MI je pogosta okrasna cvetnica AMARILIS. če smo jo dobili kot darilo, bo gotovo v fazi najbuj- nejšega cvetenja. Kaj storiti z njo po cvetenju? Komur ni za skrb in delo, jo bo zavrgel, to pa je \ škoda. Amarilis je trajna lončni- ] ca in jo je mogoče z malo truda j ohraniti, da nas bo s svojim cve- tenjem razveseljevala še vrsto let. Amarilis po cvetenju še naprej zalivamo in dognojujemo z mi- neralnimi gnojili. Ko pa mine. nevarnost slane, lonček prenese- mo na vrt ter ga vkopljemo v zemljo. Prostor mu namenimo v rahli polsenci, na sonce ga pre- mestimo šele avgusta. Tam osta- ne do jeseni. Oktobra, še pred je- sensko slano, lonček prenesemo v sobo; tu se pri temperaturi okrog 18 C nadaljuje dozoreva- nje in priprava na ponovno cve- tenje. V ZELENJAVNEM VRTU bodo po odjugi že možne prve setve zgodnjih vrtnin. Zgodnjo predpomladansko setev nekate- rih vrtnin na prosto že v drugi polovici februarja bo mogoče iz- vesti le, če bodo primerne vre- menske prilike in če smo zele- njadnik zagnojili in prekopali še pred zimo. Ko je zemlja godna za obdela- vo, v jeseni prekopano zravnamo in hkrati plitvo zrahljamo z rah- Ijačem ali grebljico. Ciredo še po- ravnamo z lesenimi grabljami, ne smemo pa prsti pretirano drobiti niti ravnati. Na zdrobljeni zemlji se ob udarcih debelih deževnih kapelj povzroči zaskorjenje povr- šine, tla se zapro in posebno po plohah postanejo tako zbiti, da rastline ne morejo dihati. Na gredice, zlasti če so ob ju- žni steni, že sejemo solato beriv- ko. Med solatno seme mešamo korenčkovo, ker nam bo tako se- jan korenček bolje uspel kot čisti posevek. Takšne mešanice po- sevka se namreč izogiba korenč- kova muha, ki je sicer zelo nadle- žen škodljivec, saj njegove žerke vrtajo znane luknje vzdolž celega korena, zaradi česar je koren neuporaben. Tudi pastinak in peteršilj že sejemo. Zgodaj sejemo tudi me- sečno redkvico, redkev in repo, ker je tedaj varna pred bolhami; te namreč požro klicne liste. Posadimo lahko že bob in okroglozrnati grah. Oglatozrnati grah, ki je občutljivejši, sadimo šele aprila. Ker seme graha in boba rade pojedo miši, ga zašči- timo tako, da ga tik pred setvijo : namočimo za K) minut v čisti pe- i trolej. Ta ne škodi semenu, uniči ' pa še hroščke graharja, ki so vča- ; sih v semenu, pa tudi vrabci in golobi se izogibajo v petroleju namočenega semena in pozneje celo klicnih listov. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati rastline, ki jih prideluje- mo zaradi podtalnih plodov, kot so korenček, redkvica, redkev, 13. in od 21. do 23. februarja, rastline za nadtalne plodove (pa- radižnik, paprika in druge) od 10. do 12. ter 19. in 20. februarja, solatnice med 17. in 19. februar- jem in rastline, ki jih prideluje- mo zaradi cvetja, dišavnice in olujnice, med 14. in 16. februar- jem. Miran Glušič, ing. agr. , Tudi tiranozavrom si za njihovega življenja ni nihče upal reči. da .so tirani. . . - • - Če hočemo z Evropo v intimnejše razmerje, bomo zagotovo mora- li prej oprati svoje umazano perilo. - • - Na zeleni veji se najbolje znajdejo opice. - • - Kosmati duši ne pomaga nobeno britje. -m - šele sedaj, ko nam je voz obtičal v blatu, nam je postalo jasno, da smo premalo vlagali v infrastrukturo. - • - Odkar gledam državo, kako med odmiranjem muči .sebe in druge, sem tudi jaz naklonjen evtanaziji. Epigrami Sonji Lokar Na cekaju v Beogradu točila solze je sramu. A v našem parlamentu marsikaj je še frufru! Moji Republiki Generalskih seans nad njo več ne ho. Vojaški ideologi bodo vzeli slovo! Mojim poslancem V areni življenja pokončno stojijo. Drug se drugega več ne hojijoJ A. Markoviču Njegovih pesmi zdaj je konec. Trezorji prazni so kot siromakov lonec! Litvancem Litva je tudi moja dežela. Z.a svobodo bo zdaj krvavela! Gusarji Irak je oropal kuvajtske trezorje. a Srbija krade, kolikor pač more! Adolf Pušnik Ko za mizo smo zbrani. . . NASVETI ZA VSAK DAN Danes vam ponujam naslednji meni; SKUTINI KRAPCI Z MA- SLOM KRAP V OMAKI IZ VINA IN 5 KISLIM ZELJEM KROMPIR Z VRTNO KREŠO OCVRTI JABOLČNI CMOKI Z VINSKO OMAKO Skutini krapci z maslom Testo: iz moke. soli in jajc zgnetemo kompaktno testo ter ga pustimo 1—2 ure počivati. Nadev: nasekljano čebulo pre- pražimo na maslu, primešamo skuto, kislo smetano, prepasiran kuhan krompir, narezan drob- njak, sol, poper in dobro preme- šamo. Testo razvaljamo okrog 1,5 cm debelo. Tri cm od roba podeva- mo na vsake 4—5 cm kupčke na- deva. Okrog vsakega kupčka po- mažemo z beljakom, prepogne- mo in stisnemo testo ter izreže- mo polkrožne oblike krapcev. Kuhamo v slanem kropu okrog 15 minut. Zabelimo jih z raztaljenim ma- slom in ponudimo. Naredili smo jih iz: Testo: ■ 25 dag moke ''■ sol , 3 jajca i beljak | Nadev: 20 dag skute 2 jedilni žlici kisle smetane 1 jedilna žlica nasekljane čebule 3 dag masla 6 dag prepasiranega kuhanega krompirja 5 dag drobnjaka sol poper Krap v omaki iz vina in s kislim zeljem Na maslu prepražimo čebulo, zalijemo z belim (suhim) vinom, dodamo limonin sok, česen in sol. Krapu odstranimo kožo in ga filiramo (odstranimo hrbtno kost in narežemo na fileiei Fileie da-^ mo dušit v pripravljeno omako z vinom. Ne smemo jih predolgo dušiti. Vzamemo iz omake in da- mo na toplo. Kislo zelje operemo, prilijemo malo vode in skuhamo. Damo ga v omako in še 5 minut dušimo. Rumenjake, sladko in kislo sme- tano premešamo in dodamo h ki- slemu zelju, vendar zelja ne sme- mo več kuhati. Na krožnik damo najprej ze- lje, po njem podevamo dušene fileje in serviramo s krompirjem. Za pripravo potrebujemo: 1 kg filiranega krapa (brez kčže) 8 dag masla - 5 dag nasekljane čebule 1,25 dl sladke smetane 2 jedilni žlici kisle smetane 2 rumenjaka 1 dl suhega belega vina 0,5 dl juhe sol sok 1/2 limone 20 dag kislega zelja 2 stroka česna Krompir z vrtno krešo Krompir narežemo na krhlje, skuhamo v slanem kropu, odce- dimo, sortiramo na maslu in po- tresemo z nasekljano vrtno kre- šo. Naredimo ga iz: 1.50 kg krompirja vrtne krese soli 6 dag masla Ocvrti jabolčni cmoki z vinsko omako Jabolkom odstranimo pečke, narežemo na lističe, dodamo na- geljnove žbice (klinčke), cimet, pimet, sladkor in zdušimo. Drob- tine prepražimo na maslu in sku- paj z naribanimi orehi, rozinami in jajcem primešamo k jabol- kom. Iz mase oblikujemo cmoke in dunajsko paniramo (moka, jajce, drobtine). Vinska omaka: 2 dl vina sku- hamo s sladkorjem, nageljnovimi žbicami in cimetom. Preostalo vino, jajca in škrob (vaniljev pu- ding) premešamo in zakuhamo v vino. Med stalnim mešanjem še enkrat zavremo. Pred servira- njem cmoke oblijemo s penasto omako. Za pripravo smo porabili: 25 dag jabolk 5 dag masla 5 dag drobtin 3 dag mletih orehov 3 dag rozin 1 jajce 4 dag sladkorja 2 noževi konici cimeta I noževo konico nageljnovih žbic (mletih) I noževo konico pimeta moko, jajca, drobtine (za panira- nje) olje za cvrenje Omaka: 3 dl belega vina 1 dag škroba 2 jajci 12 dag sladkorja 2 nageljnovi žbici (klinčki) cimetovo skorjo Želim vam dober tek ter veliko veselja in uspehov s kuhanjem. V naslednji številki Tednika boste spoznali nov predlog meni- ja in recepte za pripravo kosila oziroma večerje pod geslom; Ko za mizo srno zbrani . . . tehnolog vl Kmetijskega kombinata turizeui in gostinstvo TElMtflK - februar 1991 NEKOČ IN DANES - 5 PREJELI SMO • PREJELI SMO Koliko je vredna svinjska koža Pred par dnevi smo pri nas imeli koline. Nekdaj se je reklo, da mora biti koža strokovno odrta, ker drugače ne gre v prvi razred pri odkupu. Mesar jo je res strokovno odri in tehtala je 12,5 kg. Ker pa sem že prej slišal, da kože slabo plačujejo, sem rekel ženi, naj jo kar zakoplje. Pa pravi: Ne, jutri imam ravno pot v mesto, jo bom pa vzela s seboj. Rečeno, storjeno! Še preden je šla, sem ji naročil naj kupi »Ve- čer«, da bom bolj na tekočem, kaj se dogaja po svetu, ker radio in te- levizija včasih zdrdrata tako, da vsega ne razumeš. Domov je prišla vsa prekipevajoča od veselja, kako dobro je pro- dala. Pa sem jo le vprašal, koliko je dobila za kožo: »Vrag vzemi tebe in te preklete cene, nikdar več ne bom tega vlekla v mesto.« Da bi jo pa malo potolažil, sem ji strokovno razložil: »Poglej, Večer stane 8 din, ti si pa za kožo dobila za tri Večere. In tako se bova lahko tri večere imenitno zajebavala. Kaj še hočeš več?« Name seje vsula ploha kozjih molitvic, razumeli pa nisem mogel vsega, ker je že odvihrala v drugo sobo. Zato pa, dragi občani, če boste nesli kožo v mesto in potovali z avtobusom, vam bo denar še ostal v žepu — če boste s seboj vzeli svo- jega. Gospodinje, ve pa nikar ne računajte, da boste za prodano svinj- sko kožo dobile toliko, da boste lahko krile izdatke za koline. M. H. Prva zasebnica v ptujski bolnišnici Danes, na Valentinovo, je Hedvika Fras v nekdanjem bifeju jedilnica ptujske bol- nišnice odprla špecerijsko tr- govino. Prostor je dobila v najem za pet let. Trgovina »Hedvika« bo odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob nedeljah pa od 12. do 15. ure. Gre za klasično trgo- vino z vso ponudbo špecerije in kruha. Dobrodošla je ne samo za delavce bolnišnice, ampak tudi za bolnike. Nova zasebna trgovka obljublja dobro postrežbo in solidne cene in pričakuje kar se da dober promet. MG Hedvika Fras (Posnetek: M. Ozmec) Gnojenje travinja Vse rastline, tudi t rute, detelje in /eli, potrebujejo ra s\ojo rast in uspevanje hranilne snovi, ki jih pretežno črpajo /z /enilje. S tem ko tra- vinje izkoriščamo, odnašamo s teh površin hranilne snovi in jih je pozne- je potrebno zemlji vrniti, če želimo travinje še vedno intenzivno izkoriš- čati. I a hranila vračamo zemlji z ustreznimi gnojili, postopek vračanja pa imenujemo gnojenje travinja. Seveda pa se moramo pri gno- jenju zavedati, da je travna ruša sestavljena iz večih vrst rastlin, ki imajo različne potrebe po hra- nilih. Glavne skupine rastlin v travni ruši so: trave, detelje in ze- li. Trave so velike porabnice du- šika in kalija, veliko manj pa fos- forja, medtem ko so detelje veli- ke porabnice fosforja in kalija, ne pa dušika, saj si večino tega priskrbijo same. Če želimo na travniku zmanj- šati količino detelj-metuljnic, te- ga močneje pognojimo z duši- kom. Ce pa želimo količino de- telj v travni ruši povečati, gnoji- mo s fosforjem in kalijem ter manjšimi količinami dušika, in to tako dolgo, dokler se detelje ne razširijo do zaželene količine. Ce travno rušo premalo gnoji- mo, kvalitetne trave počasi pro- padajo, namesto njih pa se razvi- jejo slabe trave in zeli, zaradi če- sar se pridelki zmanjšajo in po- stanejo manj kvalitetni. Ce želimo travinje uspešno in racionalno gnojiti, je potrebno vedeti, kakšna je založenost tal, še važnejše pa je, da vemo, koli- ko hranil smo odvzeli s pridel- kom. S sto kilogrami mrve odv- zamemo 1,4 kg dušika, 0,6 kg fosforja in 2,7 kg kalija. Seveda je pri izdelavi gnojilnega načrta potrebno upoštevati tudi izgube, ki nastajajo, na primer izpiranje iz tal, zato je potrebno količino gnojil glede na odvzem nekoliko povečati. Ce gnojimo z organski- mi gnojili, je potrebno vedeti, kakšne količine hranil vsebujejo in kako se te izkoriščajo iz gnoji- la, da bi jih pozneje pravilno ovrednotili v gnojilnem načrtu. Travinja ni nujno gnojiti z or- ganskimi gnojili — hlevskim gnojem, saj ne primanjkuje hu- musa, ker ta nastane iz razpadlih rastlinskih ostankov. Ce gnojimo s hlevskim gnojem, mora biti do- bro preperel in vlažen. V 10 to- nah hlevskega gnoja je 50 kg du- šika, 25 kg fosforja in 60 kg kali- ja. Hlevski gnoj trosimo jeseni ali zgodaj spomladi. Ce ga upo- rabljamo na pašnikih, ga upora- bimo le na tistih čredinkah, ki jih bomo kosili, preden bomo na njih pasli. Cjnojevko razvažamo na travi- nje spomladi pred začetkom ra- sti, lahko pa tudi med rastjo, vendar pa mora biti v tem prime- ru razredčena z vodo, razen če jo uporabljamo pred dežjem ali ob dežju. Razredčimo jo v razmerju 1:1." Dušik iz hlevskega gnoja se iz- koristi le pol toliko kot dušik iz mineralnih gnojil; dušik iz gno- jevke se izkorišča boljše. Na ha damo 15 —20 m' gnojevke naen- krat. Paziti moramo, da je ne da- mo preveč, saj je nevarnost, da se zaskorji na travni ruši in jo ta- ko poškoduje. Z 10 m' dodamo zemlji 50 kg dušika, 20 kg fosfor- ja in 70 kg kalija. Spomladi lahko pognojimo travinje z vso količino fosforja in kalija, ki jo nameravamo dati to leto, medtem ko z dušikom gno- jimo v 2 — 3 odmerkih, enkrat spomladi pred pričetkom vegeta- cije in 1 —2 krat (odvisno od šte- vila košenj) po košnji. Tehniko gnojenja prilagodimo načinu iz- koriščanja travinja. Ob gnojenju so še drugi važni ukrepi za vzdrževanje travne ru- še. Eden izmed njih je obnavlja- nje ruše, saj pri intenzivnem na- činu izkoriščanja dobre trave hi- tro propadejo, na njihovem me- stu pa se prično razvijati pleveli. Darja Artenjak, ing. agr. Javni obravnavi osnutka lokacijskega načrta za magistralno avtomobilsko cesto Miklavž—Hajdina Javni obravnavi osnutka lokacijskega načrta za magistralno avto- mobilsko cesto Miklavž—Hajdina bosta: — 15/2-1991 ob 18.00 uri v gasilskem domu Hajdoše in — 18/2-1991 ob 18.00 uri v prostorih krajevne skupnosti Hajdina. Osnutek obravnavanega lokacijskega načrta je javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Hajdina in Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja v Ptuju. Srbski trg 1. in na to skupnost oziroma ta sekretariat je mogoče podati pripombe in predloge k osnutku do 25. februarja 1991. Primerjava med sedanjo in bodočo ustavo MIRKO KOSTANJEVEC (2. nadaljevanje) Izvenzakonska skupnost Medtem ko v sedanji ustavi ni določbe o izvenzakonski skupnosti, pa ima 50. čl. os- nutka variantni dodatek, ki se glasi: »Izven- zakonska skupnost ima enake pravne posle- dice kot zakonska zveza. Zakon lahko dolo- ča, kdaj izvenzakonska skupnost nima ena- kih pravnih posledic kot zakonska zveza.« Potrebno je povedati, da ima na temelju 12. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter drugih zakonov v Sloveniji iz- venzakonska skupnost na mnogih področjih enake pravne posledice kot zakonska zveza. Zdi pa se mi pravilno, da se določbe o izven- zakonski skupnosti zapišejo tudi v bodočo ustavo. Univerzitetna avtonomija V dosedanji ustavi ni najti določbe, ki jo vsebuje 56. čl. osnutka; ta pravi, da univerze in druge visoke šole v mejah zakona samo- stojno določajo svojo notranjo ureditev. Varstvo zemljišč Tudi sedanja ustava vsebuje podobne do- ločbe o varstvu zemljišč (103., 241. čl. — 1. odst. ustave), kot jih vsebuje 69. čl. osnutka, v katerem pa je še posebna določba, ki nala- ga republiki in lokalnim skupnostim, da skr- bijo za razvoj družinskih kmetij ter kmetij- stva na gorskih in hribovskih območjih. Vse navedene nove ustavne svoboščine in pravice, ki jih vsebuje osnutek bodoče ustave in ki jih v sedanji ustavi ne najdemo, bi po mojem mnenju bilo potrebno sprejeti, kajti izhajati je treba iz načela, da človeških svo- boščin ni nikoli preveč in da tisto, kar je zapi- sano, vsekakor bolj drži, kot tisto, kar je sa- mo obljubljeno oz. odvisno od dobre volje države in njenih organov. Določbe, ki Jih vsebuje sedanja ustava in kate- rih v osnutku ni najti oziroma so le v malem obsegu Samoupravljanje delavcev in občanov V sedanji ustavi, sprejeti v času prevladu- joče družbene lastnine, planskega gospodar- stva in vodilne vloge delavskega razreda, naj- demo zapisano, da ima delovni človek in ob- čan nedotakljivo in neodtujljivo pravico do samoupravljanja in da je vsakdo odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje odločitev. Povedano je tudi, kje vse se lahko izvršuje ta pravica (196. čl. ustave). V osnutku najdemo o samoupravljanju tu- di nekaj določb. Tako je n.pr. v 2. odst. 73. čl. osnutka določeno, da zakon lahko določi, da imajo delavci pravico sodelovati pri upravlja- nju podjetij, v katerih so zaposleni. V istem členu sta navedeni dve varianti 2. odst., in sicer naj bi se po prvi varianti drugi odstavek glasil: »Delavci imajo pravico so- delovati pri upravljanju podjetij, v katerih so zaposleni. Omejitve in način izvrševanja te pravice določa zakon.« Po drugi varianti pa naj bi se 2. odst. glasil: »Zakon določi, kdaj imajo delavci pravico sodelovati pri upravlja- nju podjetij, v katerih so zaposleni, in način izvrševanja te pravice.« Ker je soupravljanje oziroma soodločanje ustavno določeno celo v kapitalističnih drža- vah, n.pr. v Nemčiji in Italiji, naj bi po mo- jem mnenju bodoča ustava vsebovala določ- bo iz navedene prve variante drugega odstav- ka 73. čl. Neko vrsto samouprave dopušča tudi 141. čl. osnutka pri javnih službah, saj določa, da se z zakonom lahko uvede samouprava na področju javnih služb in na drugih področ- jih, na katerih ljudje zadovoljujejo svoje skupne potrebe. Pričakovati je, da se bodo vsaj sindikati zavzeli za primerno ustavno določbo o samo- upravljanju. Dolžnost opravljati funkcije Določbe, kot jo vsebuje 200. čl. ustave, da je vsakdo dolžan vestno in v interesu sociali- stične samoupravne države opravljati samou- pravno, javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena, osnutek ne vsebuje, kar se mi zdi pravilno. Delavske pravice V sedanji ustavi najdemo mnogo več do- ločb, ki se nanašajo na pravice delovnih ljudi do dela in v zvezi z delom, kot pa v osnutku. V 201. čl. ustave je n.pr. med drugim tudi zapisano, da je zajamčena pravica do dela, da so na podlagi dela pridobljene pravice ne- odtujljive, da je zajamčena, pod pogoji, ki jih določa zakon, pravica do materialnega zago- tovila med začasno brezposelnostjo, da dela- vec lahko preneha delati proti svoji volji sa- mo pod pogoji in na način, kot to določa za- kon, in da tisti, ki noče delati, čeprav je zmo- žen za delo, ne uživa pravic in varstva, ki jih ima človek na podlagi dela. V 204. čl. ustave je precizno določeno, da delovni čas delavcev ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu, razen če zakon določa, da je v do- ločenih primerih lahko daljši, da plačani le- tni dopust traja najmanj 18 delovnih dni, da ima delavec pravico do zdravstvenega in dru- gega varstva in do osebne varnosti pri delu, da mladina, ženske in invalidi uživajo pri de- lu posebno varstvo. V 205. čl. ustave pa so določbe o pravici do socialnega zavarovanja, v prispevku, o pravi- cah, ki se jih z zavarovanjem pridobi, itd. Nekaj omenjenih pravic vsebuje tudi 75. čl. osnutka, pa ga zaradi možne primerjave s sedanjimi ustavnimi pravicami citiram v ce- loti. Omenjeni člen se torej glasi: »Vsakdo ima pravico do dela, do ustreznih pogojev za delo, ki zagotavljajo pravičen zaslužek in do- stojno življenje, higiensko in tehnično var- stvo pri delu, enake možnosti napredovanja, počitek, plačan dopust in nadomestilo za praznične dni ter do ustrezne omejitve delov- nega časa. Mladina, matere ter invalidne osebe uživa- jo pri delu posebno varstvo. Republika ustvarja pogoje za uresničeva- nje pravice do dela.« Upam, da bodo delavci in njihovi sindikati še rekli kako besedo glede pravic, ki jih želijo imeti zapisane v ustavi. Nadaljevanje prihodnjič r-.^: .......... y,'R. SPOMINI NA BORL Se preden me je Milena pri- tegnila na delo v policijsko ku- hinjo, sem bila deležna pribolj- škov, ki sta jih od doma dobi- vali Milena in Lojzka Berce. Vedno sta prinesene dobrote razdelili med sobne tovarišice. Še danes se s hvaležnostjo spo- minjam na darovalki. Navadno sem dobila polovico žemljice z maslom, kar je bilo takrat veli- ko. Reči moram, da sem tedaj prvič jedla žemljico z maslom, ker smo pred vojno na kmetih poredko dobili žemljic'e, pa še te niso bile namazane. Svakinja Milene Bercetove, Poldetova sestra Lojzka, je bi- la, še preden so Poldeka ustre- lili, prepeljana z nekaterimi Središčani z Borla v mariborski zapor. V tem času je bil tam zaprt tudi brat Polde. Paznica Štamparjeva je Lojzki omogo- čila, da je videla, kako je Polde omahnil v smrt. Pred smrtjo je še zaklical: »Smrt fašizmu!« Maja 1942 so Lojzko odpeljali najprej v Gradec in nato v kon- centracijsko taborišče Ravens- brijck. V transportu je bilo de- set žensk in deset moških. V policijski kuhinji Ker so Nemci Milko Kerino- vo izpustili z Borla, je bilo nje- no mesto v policijski kuhinji prosto. Milena je pri boriskem vodstvu izposlovala, da sem prevzela v kuhinji Milkino de- lo. V kuhinji sem se z Mileno še bolj zbližala, še bolj kot prej sem jo občudovala. Ob njej sem postajala samozavestnejša in ponosna, da sem sodelovala v pravičnem boju za osvobodi- tev našega naroda. Sovraštvo do okupatorja pa se je v meni tako povečalo, da bi storila tu- di kaj nepremišljenega in sebi v škodo. Tako razpoloženje je prevevalo večino mladih, neiz- kušenih bojevnikov. Mislim, da meje Milena pri- tegnila v kuhinjo zato, ker sem bila zelo mlada, dvanajst let mlajša od nje, neizkušena in potrebna opore. Potrebovala pa sem tudi več hrane, kot jo je premogla dajati jetniška kuhi- nja zapornikom. V policijski kuhinji je bilo možno tudi kaj zaužiti, kar je potešilo glad. Milena je tudi predvidevala, da sem pripravna za delo v kuhi- nji že od doma. Nova zaposlitev je spremeni- la moj jetniški delovnik. Vsta- jati sem morala zgodaj zjutraj, da sem ob petih zakurila v šte- dilniku in pripravila vse po- trebno za zajtrk. Večkrat mi je Milena tudi naročila, naj odne- sem, če bo le mogoče, v jetni- ško kuhinjo našemu priljublje- nemu jetniškemu kuharju Jože- tu Rantu kaj kruha, moke, ka- ve. Jožeta se rada spominjam, ker je bil srčno dober tovariš. Kadar sem Rantu pritihotapila kaj hrane za lačne jetnike, sem bila zelo zadovoljna. V kuhinji je bil večkrat tudi boriski domačin Andrej, ki je bil pred okupacijo grajski dela- vec. Ko so ga gestapovci spre- jeli za svojega natakarja, jim je postal hlapčevsko vdan. Ce je opazil, da kdo odnaša iz kuhi- nje hrano, je obvestil tolmača Filipiča in vodjo Borla. Takrat, ko sem jaz pomagala v kuhinji, je nekoč zmanjkal hlebec kru- ha. Ker so osumili mene, so me iz kuhinje nagnali. Da zmanjkuje hrana v poli- cijski kuhinji, je gotovo že opa- zil šef kuhinje, dobrodušen sta- rejši Nemec, ki se je z Mileno dobro razumel. Naredil pa se je, da tega ne ve. Šef policijske kuhinje je bil dober tudi z me- noj. Mislim, da ni bil navdušen za Hitlerja. Andrej — Slovenec pa se je obnašal drugače. Bil je nasprotje dobrodušnemu Nem- cu. Andrej je po vojni dobil službo natakarja v boriski re- stavraciji. Ko sem prišla na Bori in ga tarri videla, sva se srečala s pogledom. Dolgo sva se gledala iz oči v oči. Tudi drugi bivši boriski interniranci so prihajali na Bori. Prav goto- vo je zaslutil nevarnost, da bo prejel zasluženo plačilo za svo- je obnašanje med vojno, zato je z Borla izginil. Ko je v policijski kuhinji de- lala Milka Kerin, je večkrat prinesla jetnicam v sobo kaj kruha in ga razdelila mednje. To njeno pomoč lačnim zapor- nicam sem hotela nadaljevati. Z velikim zadoščenjem sem kruh pritihotapijala sobnim to- varišicam in nekajkrat tudi za- prtima domačinoma Vladu in Janku Zabavniku. Žal pa sem bila zaradi Andreja iz kuhinje izgnana. Milena Berce mi ni mogla pomagati, da bi me spet zapo- slili v kuhinji. Uredila pa je, da sem hodila pospravljat sobo policistu Scharingerju. Bil je srednje velik črn moški. Mi- slim, daje bil iz Miinchna. Spr- va sem se po tihem jezila, da bom morala pospravljati sobo policistu. Nisem pa vedela, da bom pri njem prijazno sprejeta in mi bo postregel tudi z zajtr- kom. Tako sem spoznala, da so med policisti tudi dobri ljudje. Mednje je spadal še boriski po- licist Kaisersberger ali Kei- merl. Priimka si nisem dobro zapomnila. Bil je vitke postave, srednje velik in plavolas. On in Scharinger sta bila Mileni Ber- cetovi naklonjena. Streljanje talk V zaporu Celjski pisker so 23. junija 1942 ustrelili med tal- ci prvič tudi ženske. Bilo jih je šest. Spominjam se, da so bile med njimi borlske jetnice Mar- ta Deieja, Lojzka Primožič in Štefka Irman. (Vseh šest talk, ustreljenih 23. 6. 1942, so na streljanje odpeljali z Borla; op. V.R.) Dobro se spominjam Marte Delejeve, nežne, drobne, pla- volase deklice modrih oči. Bila je potrta, ker so ji 21. maja 1942 ustrelili brata in očeta. Njena mama je pozneje umrla v Auschvvitzu. Doma je bila iz Gorenja pri Velenju. Lojzka "Primožič je bila iz Paske vasi, močnejše postave, temnejše polti, kostanjevih las. Tudi ona je žalovala. Nemci soji 21. ma- ja 1942 ustrelili brata Martina. (68. nadaljevanje) Tudi njena mama je pozneje umrla v Auschvvitzu. Štefka Irman je bila med borlskimi talkami, ki se jih spo- minjam, najmlajša, stara devet- najst let. Doma je bila iz Šmartna ob Paki, lepo dekle, svetlih las. Žrtve njene družine v boju za osvoboditev so bile med največjimi v Sloveniji, kar je že opisano v poglavju TAL- CI v spisu SPOMINI NA BORL. Ko je prispela na Bori med jetnike vest o ustrelitvi prvih talk, smo bile jetnice in vsi dru- gi jetniki hudo vznemirjeni. Ta- krat me je Milena Bercetova opozorila, da moramo biti tri jetnice pripravljene na beg. Ni mi povedala za dve drugi, a jaz naj bi bila med njimi. Kako bi pobegnile, si nisem mogla predstavljati, saj je ta- krat stražilo boriski zapor okrog trideset policistov z mo- čnim orožjem. Ob premišljeva- nju na beg sem mislila tudi na to, kaj bi gestapovci počeli z je- tniki na Borlu po pobegu majh- ne skupine zapornikov. Goto- vo bi z njimi zaradi tega obra- čunavali. Spomnila sem se je- tnika Janeza Primožiča iz Mar- kovcev niže Ptuja; tako tragi- čno je končal njegov beg. Vod- stvo Borla z drugimi jetniki ta- krat ni obračunavalo, ker je ugotovilo, daje Primožič pobe- gnil, ne da bi kdo o tem kaj ve- del. Se nadaljuje 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 14. februar 1991 — TEDNIK J. EMERŠIČ Ptujske ulice danes, včeraj. . jutri(?) (K), nadaljevanje) SCHLOSSGASSE (do 1919) ^ GRAJSKA L. - SCHLOSS- GASSE - GRAJSKA u. SCHRAFL (Raisp), posest, ki je ležala približno na današnjem »Bakhovem trgu«. SCHVVABENDORF, vas v so sedstvu Dražencev in Nove va- si pri Markovcih (na zemljevi- du pred I. 1919) SCHVVEINMARCHKT (1376; Curk) - SVINJSKI TRG - WAGPLATZ ^ HRVATSKI TRG SCHVVERB (1495; Curk), lokali- teta blizu Mestnega Vrha. Hauptplatz SENARSKA U. (16. st.) - CVE- TKOV TRG SENENI TRG (16. stl.) - KRA- MARSKI TRG - CVETKOV TRG SKOFZA, lokaliteta v smeri od Žabjaka do Janežovcev (karta pred 1. svet. v.) SLEKOVČEVA U. (od 1919 in vsaj do 1958) Od železniškega prelaza skozi ptujski park. Med okupacijo: PARK- STRASSE. Matej Slekovec (1846 Negova — 1939 Ljublja- na), duhovnik in lokalni zgo- dovinar Ptuja in okolice. Das Schlossgisschen SLOMŠKOVA U. (od 1919) ^ KAISERFELDGASSE - SLOMŠKOV L. - BEZJA- KOVA L'. Anton Martin Slom- šek (1800 Slom - 1862 Mari- bor), lavantinski škof, pesnik in publicist. »SLOVENSKA CERKEV«, ne kdanji izraz za minoritsko cer- kev. SMACH (1299; Curk), lokaliteta v ptujski okolici. SPECKrH()r(;asse (do i9l9) ^ srbski trg + bezja- kova u. spitalgasse - burger- gasse ^ cankarjeva u. bljr(;ergasse > Can- karjeva u. spodnja dravska u. - gl. intere draugasse spodnji dvor gl. lnter- hof (sodišče) spolenjakova LJ. (od 1953) - spolenakova u. sportplatz(Saria; 1941.45), športno igrišče DRAVA STADTBERG (do 1919) - ME- (Iz zbirke F. Goloba.) STNIVRH STADTBERGASSE (do 1919)- NA MESTNI VRH OB GRAJENI STADTTURM ^ MESTNI STOLP STADTWALD (Raisp) ^ ME- STNI LOG STADTPARK (do 1919)^ ME- STNI VRT (park) STARA U., nenumerirana ulica, ki pelje s Slovenskega trga na Vrazov trg, tudi STLDEN- ČNA U. STEINMETZGASSE (do 1919 (Iz zbirke F. Goloba.) in 1941 45) - ZELEN I KO- VA L. STERZERGASSE (1322; Curk) Ob severnem bregu Grajene. STEIGENGA.SSE ('do 1919) ^ NA STOPNJICAH Danes n>.zaznamovana ulica ali pot, ki vodi s Trga MDB mimo fotografa Kosija po stopnicah do proštijske cer- . ,. kve._________________.___ Dobrodelni koncert na Ptuju — izreden kulturni in humanitarni dogodek, nezanimiv za medije Nedelja, 3. februarja 1991, je minila na Ptuju v znamenju iz- rednega dogodfka dobrodelne- ga koncerta pod geslom »Umet- nost - most v stiski«. Baročna dvorana minoritskega samosta- na, čeprav polna do zadnjega ko; tička, ni mogla sprejeti vseh, ki so jih pritegnili nastopajoči ali pa solidarnost do družin iz Ljub- nega. Koncert je izzvenel v dveh de- lih. V prvem so nastopali instru- mentalni in vokalni solisti, v dru- gem pa zbor sv. Viktorina ter oba vokalna solista. Namesto violi- nistke Monike Skalar, ki je zbo- lela, se je ptujski publiki prvič predstavil trio iz Ljubljane, v se- stavi; Hinko Haas, klavir, Željko Haliti, violina, in Tomaž Sever, violončelo. Vsi so izvrstni glasbe- niki in so trio za klavir, violino in violončelo L. van Beethovna izvedli profesionalno in všečno. Navdušila jih je lepota baročne dvorane in prijaznost publike, pa upamo, da Domo imeli še prilož- nost uživati v njihovem igranju. Z izvedbo prvega stavka Mo- zartovega koncerta za klarijiet in orkester se je klarinetist Štefan Petek iz Ptuja pridružil proslavi Mozartovega leta. Njegov na- stop, kakor tudi predstavitev flavtistke Natalije Frainkovič so navzoči sprejeli z vidno naklo- njenostjo. Za zelo dobro klavir- sko spremljavo sta poskrbeli Re- nata Neuvirt in Tanja Kožar. Vsako srečanje s' sopranistko Dunjo Gunžer-Spruk izzove na Ptuju veliko zanimanje. Tudi to- krat je lepota njenega glasu in prisrčna ter zapeljiva zunanjost navdušila publiko. Za marsikate- rega poslušalca v dvorani je bil tenorist Janez Lotrič pravo od- kritje. To je bilo njegovo prvo, vendar nadvse uspešno koncert- no srečanje s ptujsko publiko. Vsaj dve takšni dvorani bi bili premajhni za ta izjemni glas. Zunaj cerkvenih sten še je to- krat prvič predstavil zbor sv. Vik- torina iz proštijske cerkve. Dvaj- set let že uspešno deluje in zato smo toliko Dolj veseli sodelova- nja na tem koncertu z upanjem, da bomo zbor še večkrat posluša- li. Dirigent Maksimiljan Fegušj ki je ta zbor dejansko ustvaril, si zaradi vsega, kar je naredil na področju cerkvene glasbene ustvarjalnosti na Ptuju, dejansko zasluži posebno priznanje. V tako prijetni družbi je če- prav daljši Koncert hitro minil. V spomin na to srečanje so nasto- pajoči prejeli grafično mapo gra- dov in cerkva Ptuja in okolice, darilo Pokrajinskega muzeja na Ptuju. Gostje iz Ljubnega — pred- stavniki družin Prusnik, Rakun in Jakob ter župnik Martin Puše- njak — niso skrivali preseneče- nja, navdušenja in hvaležnosti nad vsem, kar so doživeli. Za- hvaljujejo se tistim, ki so prispe- vali in pomagali, da se kljub nu- di nesreči, ki jih je doletela, ne čutijo zapuščene. Razen dohod- ka koncerta od prodanih vstop- nic in prispevka sponzorjev, sku- paj okoli 9().()()0,()0 din, je druži- nam izročila pomoč tudi Sloven- ska kmečka zveza — ljudska stranka v Ptuju v znesku 61.()()(),()() din, kar so zbrali na ži- ro računu, ki so ga za ta namen odprli po nesreči. Tako sta druži- ni Prusnik in Rakun, ki sta ostali breh hiše oz. gospodarskega po- slopja, dobili vsaka po 60.()()(), družina Jakob, ki je utrpela manjšo škodo, pa 31.000 din. Prejeli so tudi akvarel mesta Ptu- ja, darilo Julija Ošlovnika. V času priprav na koncert je zaprosila za pomoč tudi družina Kovačec iz Smolincev pri Vito- marcih, ki ji je lani pogorelo go- spodarsko poslopje. Tudi tej družini bo izročen prispevek v znesku 5.000 din. Vendar nesreča ne počiva. Nov klic v stiski je prišel iz Strajne, kjer je družini Sakelšek pred nekaj dnevi pogo- relo gospodarsko poslopje. Z de- narjem, ki smo ga dobili doslej od prodanih slik, nameravamo pomagati tudi tej družini. V imenu vseh, ki so bili dele- žni pomoči, izrekamo zahvalo (Foto: J. Zadravec) prijaznemu občinstvu, ki je na- polnilo baročno dvorano, mino- ritskemu samostanu na Ptuju, Slovenski kmečki zvezi — LS iz Ptuja, napovedovalki Jasmini Prejac, predvsem pa sponzorjem. ki zaslužijo, da navedemo njiho- va imena: Perutnina Ptuj, Kme- tijski kombinat Ptuj, A-banka, d.d., Ljubljana ekspozitura Ptuj, LB-KB Maribor, d.d. Pi: Ptuj, limona Merkur Ptuj, MIP Ptuj, Petovia avto Ptuj, Projekta Ptuj, Ivan Gomilšek, Anton Hlu- pič, Zvonko Dominko, Edi Ku- Kovec, Darinka Mesaric, Franc Muzek, Brigita Miško, Roman Matjašič, Janja Jakopiček, Mi- lenko Lužnik, Marta Toplak, družina Vuzem, Janko Grdiša, Orinoco Ptuj, Olga Kostanjevec, Franc Trbuc, Jakob Marinic, Vili Polajžar, Štefan Jurančič, Milena Martiškovič in ptujski odvetniki. Zahvaljujemo se tudi predsed- stvu Skupščine občine rtuj, ki je izročilo spominsko darilo go- stom iz Ljubnega. Ves trud in kvaliteta nastopa- jočih ter visoko zastavljeni cilji dobrodelnega koncerta pa niso bili zadosten razlog, da bi se no- vinarji Tednika, radia. Večera in Dela potrudili priti na koncert. Edino le novinarju Družine go- spodu Zadravcu ni bilo težko odpotovati iz Ljubljane. Podat; ci, pozneje zbrani in objavljeni kot manjše sporočilo v Tedniku, ne morejo opravičiti odsotnosti novinarjev. Zanimanje za ta kon- cert, navdušenje navzočih, izjem- na humanitarna gesta Ptujčanov, s katero so pomagali ljudem v stiski, so vzrok, zaradi katerega ne moremo opravičiti odsotnosti medijev. Slovenski krščanski demokrati Ptuj Prva obletnica ustanovitve občinskega zbora SDZ Ptuj Občinski zbor SDZ v Ptuju je bil ustanovljen 1. februarja 1990 v prostorih Srednješolskega cen- tra v Ptuju. Na ustanovnem zbo- ru sta sodelovala dr. Peter Jam- brek in dr. Hubert Požarnik, pri- sotni pa so bili tudi predstavniki SDZ iz Maribora, Ormoža in Slovenske Bistrice. Takoj po ustanovitvi je SDZ v Ptuju pričela priprave na volitve, oblikovala liste kandidatov, predstavila program stranke v ptujskem Tedniku ter se skušala čimbolj uveljaviti v javnosti in se predstaviti volilcem. Zaradi ma- lega števila članov in velikega odpora starih struktur to nikakor ni bilo lahko delo, oteženo pa je bilo tudi zaradi pomanjkanja de- narnih sredstev ter prostorov in telefona. Kljub temu je SDZ kandidira- la v Ptuju svoje predstavnike ta- ko na republiških volitvah kot tudi pozneje na volitvah za ob- činski parlament. Rezultati voli- tev so biii skoraj identični, saj je SDZ v Ptuju pri volitvah za repu- bliški kot tudi za občinski parla- ment dobila okrog 10% glasov. Rezultat takšnega dela je bil tudi ta, da je SDZ v ptujskem parla- mentu sedaj zastopana s tremi delegati: Andrejem Vrabičem, Marjanom Sagadinom in Iva- nom Lovrenčičem. Od teh je eden poslanec zbora združenega dela, druga dva pa družbenopo- litičnega zbora. Ivan Lovrenčič je bil tudi izvoljen za predsedni- ka DPZ in je postal član pred- sedstva SO Ptuj. V povolilnem času je SDZ igrala vidno vlogo, vendar je njen vpliv na politiko predvsem zaradi razmerja moči omejen. SDZ je organizirala več akcij, od katerih je posebej potrebno poudariti obisk Janeza Janše in Igorja Bavčarja, Ludvika Topla- ka, Petra Jambreka, Antona Drobnica in Toneta Anderliča ob razpravi o novi slovenski ustavi. SDZ je bila tudi pobud- nik ustanovitve medstrankarske koordinacije ob že znani zasedbi RŠTO v Ljubljani. Ves čas je po- skušala uresničevati program stranke tako znotraj DEMOS-a kot tudi \ povezavi z drugimi strankami. Podala je tudi števil- ne pobude, med katerimi je po- trebno posesbej izpostaviti pobu- do za reorganizacijo ptujskega Tednika in za preimenovanje ptujskih ulic ter v zadnjem času tudi pobudo v zvezi z delom upravnih organov na področju denacionalizacije. Predstavniki občinskega zbora Stanislav Zavec, Ivan Lovrenčič in Tomaž Neudaruer so se udele- žili drugega kongresa SDZ, ki je bil v Ljubljani 23. in 24. januarja 1990, na krajša časovna obdobja pa je vodstvo stranke sklicevalo tudi članske sestanke. Predstav- nik občinskega zbora SDZ se je tudi redno udeleževal sestankov sveta SDZ v Ljubljani. V zadnjem času je SDZ pričela konkretne akcije na področju go- spodarstva, saj je bilo to potreb- no predvsem zaradi neobstoja Socialdemokratske stranke v Ptuju ter dejstva, da je ptujsko gospodarstvo potrebno nujne pomoči, hkrati pa prestavlja ve- lik volilni potencial. Tako je pri- šlo tudi do obiska dr. Dimitrija Rupla, mag. Igorja Omerza in Toneta Peršaka v TGA Borisa Kidriča Kidričevo. Težko je ocenjevati uspešnost ali neuspešnost dela v preteklem obdobju, saj je to vezano pred- vsem na prostovoljno delo v pro- stem času, vpliv SDZ pa je zara- di izida volitev nesporno ome- jen. Zaradi tega bo potrebno z delom in konkretnimi ter medij- sko uspešnimi potezami pridobi- ti članstvo in tudi volilce. Tomaž Neudauer, dipl. iur. Povojne nepravilnosti na Slovenskem Konec prejšnjega tedna so se v Ormožu sestali predstavniki ko- misij za ugotavljanje povojnih pobojev in drugih nepravilnosti na Slovenskem iz Ljutomera in Ormoža, iz Ptuja je bil Ivan Lovrenčič, prisoten je bil tudi ormoški župan dr. Jože Bešvir, iz Ljubljane pa sta se seje udeležila predsednik republiške komisije in tajnik ter predsta- vila delo republiške komisije. Po daljšem pogovoru o specifičnih pro- blemih s tega področja so sklenili, da naj se komisije angažirajo pri zbiranju ustnih pričevanj. VT V Ptuju ustanovljena komisija za imenovanje naselij in ulic Na priporočilo republiške komisije za standardizacijo zemljepisnih imen je ptujski Izvršni svet ustanovil komisijo za imenovanje naselij in ulic v občini. Komisiji, ki ima se- dem članov, bo predsedoval geograf Jože Mavčec, podpredsednica je prof. zgodovine Kristina Šamperl-Purg, člani pa: Jakob Emeršič, višji bibliotekar. Brane Lamut, dipl. arheolog. Stane Napast, prof. geografije, Ida Kozel, predstavnica Oddelka za notranje za- deve občine Ptuj, in Boris Premzl, predstav- nik Geodetske uprave občine Ptuj. Osnovna naloga komisije je, da v skladu z določili Zakona o imenovanju in evidentira- nju naselij, ulic in stavb (Ur. I. SRS, št. 5/80), Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. I. SRS, št. 11/80) ter posameznih navodil in priporočil republiških upravnih organov ce- lovito preuči stanje imen naselij in ulic v ob- čini Ptuj, obravnava predložene pobude in predloge za preimenovanje naselij in ulic, se do njih opredeli, pripravi strokovno uteme- ljen predlog sprememb s potrebno dokumen- tacijo, časovnim planom in ovrednotenjem stroškov ter ga predloži v obravnavo Izvršne- mu svetu Skupščine občine Ptuj. Poleg reševanja osnovne naloge, ki jo predstavlja proces preimenovanja naselij in ulic, bo komisija, imenovana za štiri leta, s svojimi mnenji sodeknala tudi pri vseh na- slednjih rednih postopkih imenovanj naselij in ulic v občini Ptuj. Organizacijske in administrativno-tehni- čne zadeve za komisijo bo vodila Geodetska uprava, ki vodi po zakonu predpisani eviden- ci o teritorialnih enotah (ROTE) in hišnih številkah (EHIŠ), kamor se smiselno vklaptja; tudi problematika imenovanja oz. preimeno- vanja naselij in ulic. Vsako spreminjanje imen je silno občutlji- va zadeva, tudi spreminjanje imen naselij in ulic. Komisija zato na svoja ramena sprejema težko in odgovorno nalogo in seje mora loti- ti premišljeno in strokovno. Prav strokovni sestav komisije, ki jo sestavljajo izkušeni po- znavalci različnih strok, je porok, da bo ta pri svojem delu izhajala iz enotnih metodoloških usmeritev, pripravljenih v republiški komisi- ji, in pri tem izločila vse ideološke poglede, strankarska hotenja, lokalne težnje in druge vidike, ki za imenovanje naselij in ulic nima- jo trajnejše vrednosti. Boris PREMZL direktor Geodetske uprave občine PtuJL TEDNIK - februar 1991 NAŠI KRAJI IN UUDJE — 7 Danes v Lenartu ... zasedajo člani izvršnega sveta na svoji 19. seji, kjer bodo med veli- kim številom problemov ponovno obravnavali OSNUTEK PRORAČU- NA OBCINE LENART ZA LETO 1991, o katerem so razpravljali že na prejšnji seji, že takrat pa so se odloči- li, da bodo pred predložitvijo osnutka v obravnavo zborom občinske skup- ščine še enkrat preučili nekatere po- stavke ter za nekatere predlagali zvi- šanje in za druge zmanjšanje. Tako predlagajo povečanje prora- čunskih sredstev za program pospeše- vanja proizvodnje hrane, in sicer s' .300.000,00 din na 750.000.00 din. K temu jih vodi več razlogov, med kate- rimi je najbrž novoustanovljena sve- tovalna služba oz. njeni programi po- speševanja proizvodnje hrane na ob- močju Lenarta, nadalje predlog Vete- rinarskega zavoda Maribor, kjer pozi- vajo, da naj se začno zbirati sredstva za organizirano jemanje mleka od vseh živinorejcev, ki dajejo mleko v javno potrošnjo. Prav tako predlagajo zvišanje sred- stev za program pospeševanja drob- nega gospodarstva. Znesek povišujejo z 1.000.000,00 din na 1.500.000,00 din, saj ugotavljajo, daje to minimal- na vloga tega sklada. Predvidevajo zvišanje proračunskih sredstev za po- dročje požarne varnosti, otroškega varstva in za področje zdravstvenega varstva. V primerjavi s prvim osnutkom proračuna pa predlagajo znižanje pri kulturi: sredstva se znižujejo s 3.100.700,00 din na 2.600.000.00 din, saj so bila v prvotnem osnutku prora- čuna predvidena precej velika sred- stva za investicijsko vzdrževanje, se- daj pa predlagajo samo najnujnejša vzdrževalna dela na kulturnih domo- vih. Prav tako je predlog za znižanje sredstev pri solidarnosti v stanovanj- skem gospodarstvu in znižanje na- menskih sredstev za opremo Pokra- jinskega arhiva Maribor. Še ena zanimivost: predlog, ki ga je na prejšnji seji podal član IS Stanko Kranvogel, da je potrebno postavko »za družbenopolitične organizacije« iz občinskega proračuna črtati, ni vzdržal. Ponovno predlagajo, da se za to namenijo sredstva v višini porabe v letu 1990 (500.000,00 din), saj so tako predvidele tudi druge občine v repu- bliki Sloveniji! J.K. Sklad za razvoj samostojne obrti Gre za prvi tovrstni akt o ustanovitvi sklada kot pravne osebe. Glavni vir sredstev bi predstavljala proračunska sredstva, drugi možni viri pa bi bili še bančna sredstva, sredstva samostojnih obrtnikov, evidentirani pro- računski presežki, sredstva zavarovalnice, obresti depozitnih sredstev sklada. Sredstva sklada bi bila namenjena za razvoj obrtnih delavnic in gostinskih obratov s področja samostojnega osebnega dela, in sicer: — za ustanavljanje novih proizvodnih kapacitet, kjer bi dobilo zaposlitev najmanj 5 delavcev, — za razširitev in odpiranje novih delovnih mest v obstoječih obrtnih de- lavnicah nad 5 delavcev, — za ustanavljanje gostinskih obratov, kjer bo zaposleno najmanj 10 de- lavcev — za razširitev gostinskih obratov z zaposlitvijo nad 10 delavcev. V sekretariatu za družbenogospodarske zadeve predlagajo enotnejšo reši- tev, saj je vprašanje, ali je ustanavljanje posebne pravne osebe smotrno. Eno- stavneje bi bilo na občinski skupščini oziroma izvršnem svetu sprejeti posebna merila za odobritev kreditov. Na podlagi teh meril bi kredit lahko odobraval iz- vršni svet na podlagi predhodnega mnenja Obrtnega združenja Lenart. J.K. Vesele počitnice so minile Letos smo v Matični knjižnici Lenart pripravili v času polletnih počitnic program za naše naj- mlajše bralce »VESELE POČIT- NICE«. Vsak dan je bil v dopol- danskem času po televiziji zani- miv program za počitnikarje, za- to smo se težko odločili za čas naših prireditev. Ker je kar pre- cej otrok v tem tednu bilo samih doma, ker so starši zaposleni, smo jim želeli čimbolj izpopolni- ti dopoldanski čas. Odločili smo se, da bodo naše prireditve vsak dan od ponedeljk;i do petka ob 11,30. Vesele počitnice so bile za predšolske otroke in za učence I. Mlade lutkarice, učenke osnovne šole Lenart. in 2. razredov v ponedeljek, to- rek in četrtek, ko smo jim pripra- vili uro pravljic, lutkovno pred- stavo in pravljico po izbiri. Za učence 3. in 4. razredov pa smo pripravili v sredo kviz »ALI PO- ZNAŠ?« in v petek »POVEM — POVEJ PRAVLJICO - ZGOD- BO«. Naši mladi bralci so nas le redko obiskali. Pritegnila sta jih le kviz in lutkovna igrica, ki sojo pripravile mlade lutkarice, učen- ke osnovne šole Lenart. Ali so za tak obisk krive le enotedenske počitnice ali dopol- danski tv program? Mogoče pa se nismo odločili za primerno uro? Prav gotovo pa je vzrok tu- di sneg, ki je zapadel sredi tedna in so ga otroci željno pričako- vali. Vesele zimske počitnice smo pripravili tokrat prvič, saj doslej nismo imeli prostora za take pri- reditve. Sedanji prostor je pre- majhen, saj so v njem lahko le skupine do 15 otrok. Ker nas je od oktobra do februarja obiskalo kar precej prvih, drugih, pa tudi tretjih razredov iz naših osnov- nih šol, smo pripravljali take oblike dela z njimi, da je tudi 25 učencev z veseljem sodelovalo. Veseli bi bili večjega prostora za te oblike dela, to pa je mogoče le z dograditvijo prostorov knjiž- nice. In še vabilo: v prostoru za ra- zne oblike dela — rečemo mu kar pravljična soba — so tudi razstave, ki jih mesečno menja- mo. Pravkar razstavljajo svoje risbice in izdelke otroci iz VVO Lenart iz skupine Srnic. Ob obi- sku knjižnice si oglejte tudi raz- stavo. Redne bralce smo že obvestili o novem odpiralnem času knjiž- nice, to obvestilo pa naj velja za naše občasne obiskovalce. Odpi- ralni čas smo hoteli čimbolj pri- lagoditi željam bralcev. V no- vembru in decembru 1990 smo izvedeli anketo o tem. Željam bralcev smo ustregli in od 1. ja- nuarja 1991 je knjižnica odprta za bralce: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. V juliju in avugstu knjižnica v soboto ne bo odprta. In še prošnja bralcem, ki ima- jo naše knjige več kot en mesec: Prosimo, vrnite nam jih. Tudi drugi bi jih radi prečitali! Breda Zorko Pepita — zasebna trgovina Lastnik trgovine PEPITA Jure Travnekar, vedno prijazen do svo- jih strank PEPITA, vzorec na tekstilu, aktualen sedaj, si- cer pa zanimiv in moderen v različnih časovnih obdobjih. In sedaj je spet njegov čas. Je pa tudi čas, ko je »dovoljeno« marsikaj, kar včasih ni bilo. Odpreti privatno prodajalno pomeni prav to, pa še vedno več in več jih je. Med njimi je tudi PEPITA, ki po uvodu sodeč ne more biti drugega kot trgovi- na s tekstilom. Mlada, stara šele štiri mesece. Je poleg še ene (tista pa ni zasebna) edina v Lenartu, ki ponuja tekstil za oblačila. Njena lastnika KRI- STINA in JURE TRAVNEKAR pravita, da je iz- bira blaga, ki ga ponujajo, kljub majhnemu pro- storu zelo pestra. Ponujajo pa: metražno blago različnih kvalitet. raznobarvne jerseye, viskoze, mečkanke, pliše, puh za vetrovke. Ponudba obsega tudi kilogram- sko blago za bluze, srajce, trenirke, prte in postelj- nine. Blago, ki ga ponujajo, dopolnjujejo še z gumbi, nogavicami, vezalkami, svilenimi rutami in s še nekaj gotovimi konfekcijskimi izdelki. Lastnika si s svojo ponudbo želita v center Le- narta, saj je sedanja lokacija malo odmaknjena od njega. Sicer pa: Dober glas seže v deveto vas, pra- vi star pregovor, ki se danes, na rojevajočem trgu, vse bolj potrjuje. Ta pa je trd in neusmiljen; zma- gujeta kvaliteta in z njo dober glas. Naj bo tako tu- di v PEPtEl! F.S. »Dom — izm nenehne ustvarjalne moči.. m CREŠNJEVEC PRI SLOVENSKI BtSTRICt 5 temi besedami se je v novem domu kulture na Črešnjercu pri Slovenski Bistrici začela letošnja osrednja prireditev ob sloven- skem kulturnem prazniku v občini. Po Zdravljici, ki jo je zapel do- mači mešani pevski zbor, je v pozdrav prazniku govoril gledališ- čnik Branko Gombač. Povedal je. daje bil France Pre- šeren pesniški ustvarjalec, ki nam je dal v svojih pesmih mnogo pre- roškega, kar uresničujemo šele da- nes, ko smo na pragu svobodne slovenske suverenosti. Ali jo bomo uresničili.' Po njegovih besedah jo bomo dosegli le. če bomo presegli do nedavnega uničujoče etikelira- nje »Ti so boljševiki«. »Ti si kleri- kalec«. Take reči se ne hi smele več ponavljati: vsi moramo hiti Slovenci, vredni naše lepe domovi- ne in pravi nasledniki vsesloven- skega Prešerna. Biti moramo po- nosni, neuklonljivi ter sposobni nosilci kulturne štafete, ki srno jo sprejeli in jo moramo ponesti na- prej, naslednjemu rodu. Nastopil je tudi mariborski gledališčnik Peter Ternovšek in požlahtnil kulturni program, ki se mu je videlo, da ga je sestavila čuteča, preprosta slovenska duša naše vasi, saj so jo poslušalci vpijali in se istovetili z izvjalci in ustvarjalci. Tudi letos je Zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bi- strica podelila javna priznanja in zlato plaketo Štefana Romiha. Prejeli so jih Marija Lešnik (du- hovni vodja, pevske ljudske, sku- pine pri Folklorni skupini Im- Z osrednje siovenjebistriške proslave ob slovenskem kulturnem prazni- ku na Črešnjevcu. . pol, ki jo vodi od njenega na- stanka 1984. Leta), Ana Supe (učiteljica iz Oplotnice za dol- goletno delo v šolskem kulturno- umetniškem društvu), Rozika O/imič (upokojena učiteljica z Zgornje Ložnice za delo pri pev- ski skupini »venčeseljskih ljud- skih pevk«), Štefka Žnidarič (učiteljica iz Oplotnice za de- lo v oplotniški ljudski knjižnici in Htinjske ljudske pevke. Naj- večje kulturno priznanje občine Slovenska Bistrica, zlato plaketo Štefana Romiha, pa je dobil Jože Štumf s Črešnjevca za zgraditev novega kulturnega doma na Črešnjevcu. Vrhunec prireditve je bil, ko je predsednik siovenje- bistriške Ž KO Dušan Pečnik po obrazložitvi o poimenovanju kul- turnega društva v KLD Štefan Romih Crešnjevec izročil najsta- rejšemu članu društva Stanetu Kolarju listino o imenovanju. Pro- gram so sklenili s pesmijo doma- čega mešanega pevskega zbora. Po programu so dvorano pri- pravili za srečanje vseh domači- nov in povabljencev ter slavljen- cev. Dolgo v noč se je slišala le- pa'slovenska pesem, ki je bodrHa' srca za jutrišnji dan. Vida Topolovet (Foto: Samo Brbi;gij Ormož v prazgodovini v zbirki vodnikov hI LTl RM I\ \ARA VM SPOMEISIkl SLOVENIJE, pod zaporedno številko 133, je pri Zavodu za var- stvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije, izšla knji- žica ORMOŽ V PRAZGODOVINI, avtorice Marjane Tomanič- Jevremov, ki je skoraj leto in pol čakala na predstavitev. To so opravili v Ormožu na letošnji Prešernov dan. V Ormožu so arheologi v letih 1954-1962, 1966 in 1974 1981 odkrili številno gradivo iz različ- nih prazgodovinskih obdobij, ki uvršča Ormož med najbogatejša srednjeevropska najdišča. Priče- valnost gradiva omogoča spo- znanje duhovnega in vsakdanje- ga življenja takratnih prebival- cev, urbanizacijo in urejevanje naselij, stavbarstvo in vse drugo, povezano s poselitvijo in življe- njem, ki se je tod odvijalo nepre- kinjeno vse od leta 2100 pred na- šim štetjem. Z avtorico zgodovinskega vod- nika po prazgodovinskem Ormo- žu Marjano Tomanič-Jevremov je tekel pogovor o najdbah, nekate- re od njih so bile revolucionarne za pojmovanje prazgodovine te- ga območja, o življenju, ki so ga ljudje v tistih časih živeli, kar so seveda odkrili na podlagi izko- panin in o sami publikaciji. Leta 1974 sta pričeli izkopavati v Ormožu. Kaj ste takrat na novo odkrili? »Ko sem 1974. leta začela iz- kopavati v Ormožu, smo najprej odkrili naselbino iz eneolitskega obdobja in to je bila nova najd- ba. Do takrat so namreč menili, da je bil Ormož naseljen šele v bronasti dobi, to je od leta 1000 pa do 750 pred našim štetjem. S to novo naselbino seje naše spo- znanje razširilo. Z gotovostjo lahko trdimo, da seje tod pričelo življenje že tam okoli 2100 pred našim štetjem. Iz tega obdobja smo odkrili veliko jamo »zemu- niso«, s številnim, kamnitim orodjem, keramičnim gradivom, razen tega smo odkrili tudi 20 žganih planih grobov, ki spadajo k ormoški naselbini. To je bilo seveda novo odkritje, ker so ar- heologi do leta 1974 mislili, daje ormoško grobišče odnesla Dra- va. S temi dvajsetimi grobovi je bilo odkritega samo del grobišča, ker po tem, koliko časa je tod na- selbina živela in koliko hiš je bi- lo odkritih, lahko pričakujemo grobišča z 2000 do 3000 grobovi, v grobiščih so bile odkrite izred- no pomembne najdbe. Razen bronastih izdelkov, so bili tudi železni, ker so takrat že upora- bljali železo za nakit. Našli pa- smo tudi nekaj steklendi in zlatih izdelkov. Zlato so po vsej verjet- nosti dobivali iz takrat zlatono- sne Drave.« Veliko ste odkrivali tudi v Sko- librovi ulici? »Velike površine smo odkriva- li na območju Skolibrove ulice, kjer danes stojijo stanovanjski bloki, razen Skolibrove pa smo izkopavali tudi za Havlasom in pa v bližini župnišča. Na teh pro- storih, takrat je bilo odkritih. 10.000 kvadratnih metrov površi- ne, smo odkrili 54 hiš in dve ce- sti. Ena je potekala v smeri vzhod-zahod in je bila odkrita na območju za Havlasom in pa ce- sto sever-jug, ki je bila odkrita ob Skolibrovi ulici. Pravokotno na ceste so bile zgrajene hiše, ki so se širile vse tja do zemeljskega nasipa. V tem času je bil Ormož omejen in varovan z velikim ze- meljskim nasipom in jarkom, ki je ponekod še danes globok od 3 do 5 metrov. Zanimivo je to, da so kasneje vzporedno s tem jar- kom v Ormožu speljali Skolibro- vo ulico in da se je kasneje zno- traj tega obrambnega prostora razširil srednjeveški Ormož. Kas- Marjana Tomanič-Jevremov, av- torica prazgodovinskega vodnika neje so ta obrambni jarek tudi v srednjem veku porabili za svojo obrambo in na njem zgradili še dodatne trdnjavice.« Sedaj pa bi prešle še k tej knji- žici, ki Jo imava pred sabo, to Je Ormož v prazgodovini. »Ta knjižica je napisana z na- menom, da bi ljudem čim bolj približali najdbe, ki so bile od- krite v Ormožu, ob njih pa tudi način življenja, ki so ga živeli ta- kratni prebivalci. Napisana je v poljudnem jeziku, z namenom, da se lahko uporablja tudi v šo- lah in da lahko vsakdo razbere bistvo življenja takratnih prebi- valcev, ki je bilo brez dvoma tudi zanimivo. To smo odkrili na os- novi najdb, ob obilici kerami- čnih ostankov smo ugotavljali način izdelave posodja in njiho- vo uporabo, okrasje in še kaj. Na osnovi uteži in vreten lahko skle- pamo, da so že imeli pokončne statve, na katerih so tkali lan, oziroma blago za obleko, ki pa so jo okrasili z naravnimi barva- mi. Kakšna obleka je to, pove ena izmed antropomorfnih figu- ric, kjer je uporabljena plisirana obleka, ki jo je nosila ženska. Ker je bilo takratno podnebje milejše od današnjega, je ta žen- ska nosila neke vrste mini krilo. Skratka, vsega je veliko«. Po vsem tem kar je odkritega in kar še odkrivajo, je moralo bi- ti v okolici Ormoža veliko naselij iz tega obdobja, ki pa še niso od- krita. Zanimivo je to, da so na območju ormoške občine našli preko 200 kamnitih sekir, to je največ, kar so jih kje našli. Kam- nita sekira je imela poseben po- men v življenju teh ljudi, bila je varuh domačega ognjišča, ime- novali pa sojo »gromska strela«. Knjižico ORMOŽ V PRA- ZGODOVINI lahko kupite v knjigarnah in v ptujskem mu- zeju. Vida Topolovec Rimski kamni zopet na Črešnjevcu Mihaelova cerkev na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici je zelo sta- ra, računajo, da je vsaj iz 12. stoletja. Znamenita je predvsem zaradi tega, ker je večinoma zgrajena iz starih rimskih kamnov, to je ostan- kov starih rimskih zgradb, morda celo templja in starih rimskih na- grobnikov in pepelnic. 1943. leta so Nemci nekaj teh kamnov, ki so jih izkopali iz zidu, odpeljati v Gradec. Arheolog Stanko Pahič si je dolgo prizadeval in dosegel pri Avstrijcih, da so končno le pristali na vrnitev teh starih rimskih kamnov tja, od koder so prišli. Kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica seje že v letu 1989 pripravljala na postavitev teh kamnov pri črešnjevski cerkvi in v lan- skem letuje ZKO, naslednica kulturne skupnosti, to uresničila. Čaka- li so na letošnji kulturni praznik in jih tako svečano predali javnosti, kjer bodo odslej na ogled vsem, ki ljubijo starine. Na svečanosti so zapeli pevci mešanega pevskega zbora Crešnje- vec, govorila pa sta domači župnik in predstavnica Zavoda za varova- nje naravne in kulturne dediščine iz Maribora. Ni pa bilo arheologa, domačina Stanka Pahiča. ki je^ težko bolan. Yida Topolovec 8 — NAŠI KRAJI IN UUDJE 14. februar 1991 - TEDNIK Kurentovanje je mimo, a črvi glodajo... Dobro, da je minilo, je dahnila večina Ptujčanov, ki jim, kot se je vnovič pokazalo, ni dosti do mesta in njegove prireditve. Kako si sicer razlagati podatek, da so tudi letos odklanjali vstopnice, tisti pa, ki so jih kupili, so jih ljubosumno »čuvali« v žepih. Pa tudi mask je bilo med gledalci zelo malo. Veliko korakov bomo še mora- li narediti, da bomo meščane prepričali, daje prireditev za me- sto in štirše okolje velikega po- mena. Več ljudi nas bo poznalo, boljše bo za nas. Tuji gostje — letos jih je bilo veliko, iz več kot dvajsetih držav sveta bodo na- še ime in slavo ponesli v svet. S Predstavnike ambasadorskega zbora sta v viteški dvorani na ptujskem gradu pozdravila Vojteh Rajher, predsednik SO Ptuj, in Branko Bru- men, v. d. predsednika IS. Mercator — Izbira Panonija se je »lotil« Janševe vojske. tem se ustvarjajo boniteta, za nji- mi pa prihaja kapital . . . Nič nam ne bo pomagalo, če bomo zaprti v občinske meje in nas ne bo nihče poznal. A je res, da še zmeraj velja tisto o največji zapr- tosti našega prostora v Sloveniji za nove ideje. Sicer pa bomo še prej morali urediti nekatere za turizem pomembne dejavnosti. Organizacijski odbor, ki ga je vodil Peter Vesenjak, občinski minister za turizem, gostinstvo in trgovino, se je dela lotil v zelo Ulice in trgi starega dela mesta so bile polne ljudi. Nekateri so se pri- toževali, da niso najbolje videli, in si želeli, da bi bila povorka bolj raz- vlečena, tako, kot je bilo včasih. Sicer pa je bilo trganja le-te tudi letos dovolj. nehvaležnem obdobju. Nekatera ptujska podjetja so prireditev bojkotirala tudi zato, ker bojda ne zaupajo novi oblasti in se z njo ne mislijo pogovarjati. Škoda le, da ne vidijo širših interesov in prednosti, ki jh lahko pridobimo, če bomo složni in ambiciozni. Vreme je- organizatorjem šlo na roko, sicer pa se je te dni v Ptuju »udomačil« izrek, da bo odslej organizacijski odbor ku- rentovanja vremenski napovedo- valec. »Sposodili« si ga bodo tu- di organizatorji festivala, če se bo ta letos selil iz centra. Na ptujskih ulicah in trgih je Gasilci iz Dvorjan so se tudi letos potrudili. Za interpretacijo stanovanj- skega zakona so prejeli drugo nagrado. bilo živahno že teden dni pred kurentovanjem. Ob večerih so nastopale pustne skupine in dru- ge maske. Za živahnost so poskr- beli tudi sejemski prodajalci, če- tudi so ponujali v glavnem neka- kovostno blago. Veliko več kot v prejšnjih letih je odbor naredil pri medijski predstavitvi največje slovenske pustne prireditve. V slovenskih in hrvaških radijskih postajah so ji namenili več kot deset ur pro- grama, tudi v časopisih so o njej pisali, le na slovensko televizijo ni bilo mogoče priti — razen s plačanim delom. Kaže, da smo bolj zanimivi za hrvaško televizi- jo, ki je imela v nedeljo v Ptuju osemčlansko ekipo, še prej pa je pripravila več oddaj. Hrvaška te- levizija je bila tudi pokrovitelj 31. ptujskega kurentovanja. Za Ljubljano je Ptuj provinca, za Za- greb pa že »inozemstvo«, morda smo bili zato zanjo zanimivejši. Sicer pa je žalostno, da se drug^je bolj zavedajo naših korenin kot mi sami. V Ptuju je bilo v nedeljo precej obiskovalcev, a manj kot v prejš- njih letih. Zato pa je bilo več pustnih skupin. Pri karnevalu se je poznalo malodušje, ki sprem- lja naše življenje zaradi težkih gospodarskih in drugih razmer. Folklora je tudi navdušila člane ambasadorskega zbora, ki so bili gostje 31. ptujskega kurentova- nja. V karnevalskem delu je bilo tudi malo upoštevanja predlogov organizatorja, da bi predstavili kulturnozgodovinsko dediščino Ptuja in Slovenije. Komisija za ocenitev karnevalskega dela je imela letos zelo nehvaležno delo: med nekaj več kot desetimi sku- pinami se je morala odločiti za najboljše. Po temeljitem premi- sleku in upoštevanju vseh kriteri- jev je odločila, da prve nagrade ne bo podelila. Drugo nagrado (15. 000 dinarjev) je prejela sku- pina gasilskega društva iz Dvor- jan, ki je interpretirala uresniče- vanje novega stanovanjskega za- kona: vračamo se nazaj k naravi in zajčkom. Dve tretji nagradi sta enakovredno razdeljeni med sku- pinami iz Mercatorja — Izbire Panonije in dornavskimi cigani. Vsaka prejme po 5 tisoč dinarjev. Nagrade jih čakajo v Turisti- čnem biroju. Trg svobode 4. Med tistimi, ki niso odklanjali nakupa vstopnic, so na tržnici iz- žrebali 9 številk, ki prinašajo le- pe nagrade. Izžrebane so bile te- le številke vstopnic: 01537, 08013, 11497, 01425, 00282, 15793, 18750, 13879 in 13946. Srečni dobitniki lahko nagrade dvignejo v Turističnem biroju v Ptuju do 20. februarja. Če so se Ptujčani zmrdovali ob svoji prireditvi in ugotavljali, da ni nič novega, so bili zato zado- voljnejši gostje od drugod. Na ptujskih ulicah in trgih smo v ne- deljo srečali številne turistične delavce: predstavnike Turistične zveze Slovenije, Gospodarske zbornice — centra za ekonom- sko in turistično propagando in nekaterih agencij. Gneča pa je bila tudi v muzeju, kjer so spreje- li deset avtobusov gostov; nekaj jih je prišlo tudi na torkovo pu- stno rajanje mladih. Kurentovanje že po tradiciji v Ptuj privabi znanega slovenske- ga etnologa dr. Janeza Bogataja. Cigani iz Dornave V nedeljo je vneto pisal; pravi, da je »vtisov« in opažanj za dve strani. Kmalu jih bo objavil, pred tem pa nam ie povedal: »Dejstvo je, da je kurentovanje postalo eno od karnevalov v Slo- veniji in ima dva dela: prvi bi bil lahko živi muzej, v drugem gre za improvizacijo, ki je odsev ne- kega stanja oziroma kritičnosti do aktualnega dogajanja. Ptuj- sko kurentovanje potrebuje stro- kovno skrb. Narediti bo treba ce- lovit projekt. Najbolj od vsega me je danes prevzela ulična de- koracija; takšne še v Ptuju ni bi- lo. Z njo ste dokazali, da se tudi iz tradicije da narediti nekaj so- dobnega. Grajati moram gostin- ce in pustni sejem. V Ptuj sem prišel že ob sedmi uri in sem si ogledal vse gostilne. Najboljši so po mojem bili v kavabaru Orfej. Cisto normalno so delali, da pa se v mestu nekaj posebnega do- gaja, da je pust, so »povedali« z metuljčki okrog vratu. Pokazali so, da se da z drobnim detajlom veliko več narediti kot z veli- kim.« Organizatorje 31. kurentova- nja čaka v naslednjih dneh veli- ko dela. Potrebno bo sestaviti ce- lovito oceno letošnje prireditve in sprejeti osnovni koncept za 32 Kurentovanje. V Izvršnem svetu. Turističnem in Folklornem dru- štvu so prepričani, da bodo ne glede na takšne in drugačne oce- ne delo nadaljevali.se več — le- tos bodo nastavili marketinški nastop za novo obdobje. Tekst: MG Fotografije: Kosi in JB MED OBISKOVALCI PTUJSKEGA KURENTOVANJA ))l\le dovolite, da se kurentovanje izrodi.. .u še nikoli doslej na kurentova- nju ni bilo toliko tujih gostov. Republiški sekretariat za infor- miranje in IWA (mednarodno združenje žensk) sta v nedeljo v Ptuj pripeljale »ambasadorski zbor«. Med skoraj devetdesetimi predstavniki je bilo tudi pet am- basadorjev, in to iz Kanade, Li- bije, Švedske, Albanije in Dan- ske. Pričakovali smo tudi turške- ga, a ni prišel. Z njim se bo še treba povezovati, že zaradi mu- zejskega oziroma ptujskega pro- jekta turkerije. Med gosti 31. kurentovanja so bili tudi štirje člani republiške vlade: Stane Stanič, minister za informiranje, dr. Katja Boh, mi- nistrica za zdravstvo in socialno varstvo, Jožica Puhar, ministrica za delo, in Ingo Paš, minister za turizem. O kurentovanju so povedali: Dr. Katja Boh: »Meni je ku- rentovanje všeč iz več razlogov: to je del naše tradicije in kulture. Dr. Katja Boh ki bi jo morali zelo pozorno ne- govati; ljudem nudi veliko uži- tkov. Želim, da prireditev negu- jete in razvijate naprej, pri tem pa skrbno pazite, da je ne bi po- kvarili z nekim turističnim >pek- taklom. Kurentovanje naj ostane avtentično, takšno, kot je zapisa- no v naši tradiciji. Čudim se in sem ogorčena, da je slovenska televizija pokazala tako malo zanimanja za ptujsko pustno prireditev . . .« Ingo Paš: »Ptuj je v resnici mesto — spomenik. Veseli me, da tudi nova oblast vidi perspe- ktivo razvoja na tem področju. Ingo Paš predvsem pa v bogatenju turisti- čne ponudbe. Med turistično ze- lo primerne projekte sodi prav gotovo kurentovanje. Morali pa ga boste še bolj predstaviti doma in v tujini. Mi- slim, da je še posebej pomemb- no, da je bilo na pustno nedeljo v Ptuju toliko tujih gostov. To dokazuje, da Slovenija lahko po- skrbi za najbolj zahtevne goste, ponudi veliko zanimivega in iz- virnega, zadovolji njihove potre- be ter zagotovi, da se pri nas po- čutijo popolnoma varni. Pogrešam pa večji odziv slo- venske televizije, saj je kurento- vanje enkratna priložnost za ka- kovostno predstavitev tega, kar lahko v naši turistični ponudbi ponudimo kot eno izmed naših tradicij in posebnosti in s katero lahko gremo tudi v Lvropo.« Gospa Sillen. žena švedskega ambasadorja: »Kurentovanje je zelo lepo in originalno, z veliko fantazije. Zelo sem navdušena nad kurenti, imajo zelo bogato obleko. Veliko več sem videla, kot sem pričakovala. Razmišljam o tradiciji: vedno bolj sem prepričana o tem, da jo je potrebno ohranjati, saj ljudi drži skupaj. Prinaša pa tudi veli- ko lepega. Ptujsko kurentovanje je zelo avtentično, ne dovolite, da se iz- Gospa Sillen rodi. Všeč mi je tudi, ker ne raz- vijate nobene polemike ...« Dehlavi Talat, žena pakistan- skega ambasadorja in predsedni- ca mednarodnega združenja žensk: »Mislim, da imate dober etno- grafski festival. Upam, da ga bo- ste ohranili. Posebej všeč so mi otroci. Ne vem, ali je še kje v Sloveniji takšna prireditev, a bi si želela, da je. Navdušena sem nad kurenti. Videla sem že veliko mask, a je kurent s svojim sporočilom nekaj Dehlavi Talat posebnega. Spomnim se, da sem prve kurente videla že na smu- čarskih tekmovanjih. Nekaj sku- pin predstavlja običaje, podob- nim našim. Tudi pri nas spodbu- jamo deklice, da se čimprej po- ročijo, in vidim, da o tem govori- jo tudi nekateri vaši običaji . . .« Gospod Bissett, kanadski am- basador: »Prireditev se mi zdi zanimiva, pisana, spremlja jo ču- dovito razpoloženje. Posebej všeč mi je portret tradicionalnih tem — kurentov. Zelo mi je žal, da drugje letos niso imeli karne- valov, saj bi se kurenti lahko po- trjevali in širili tudi prek njih. Svet jih potrebuje, še posebej le- tos, ko so se razglasili za poslan- ce miru. Ugaja mi tudi lokalni značaj prireditve — portret lokalnih li- kov, posebej še voz s Polenšaka. Kurentovanje je bilo zelo optimi- stično in pozitivno. Podobno kot drugim so mi ugajali otroci, kar Gospod Bissett dokazuje, da bo prireditev še ži- vela in da se bo tradicija ohrani- la. Kurentovanje je izvirno, videl sem več, kot sem pričakoval. Drugje so se karnevali preveč skomercializirali . . .« Takšne in podobne ocene smo slišali tudi od drugih tujih gostov in družinskih članov ambasador- jev. Sicer pa so bili nad spreje- mom in vsem, kar so v nedeljo v Ptuju videli, zelo navdušeni. Mi pa si želimo, da ne bi ostalo sa- mo pri navdušenju . . . Spraševala: Majda Goznik Slike: JB TEDNIK - 14. februar 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9 Ormož bogatejši za turistični vodnik »Dežela, čudovita, kakor iz lepih sartj. tista moja domovina tam do- li — naše Slovenske gorice. Dežela, polna naravnih lepot, ne sicer divjih, ne s svojo veličastnostjo mamečih kakor visoke gore. ne preprostih, idili- čnih skoraj. A je prav zaradi tega s tem mehkejšo poezijo ožarjena in tem prisrčneje govori srcem . . . « (F. Ksaver-Meško Končno je zagledal »luč .sveta« turistični \odnik ORMOŽ l!\ OKOLICA, ki ga je založila in izdala Skupščina občine Ormož. Zapolnil bo dolgoletno vrzel, ki je bila na tem področju. Vodnik, natisnjen v 70(10 izvodih, je v celoti preveden v angleški in nemški jezik. L Tednik publikacije je prof. han Lovrenčič, tekste pa so na- pisali Marjeta Ciglenečki — umetnostnozgodovinski spomeniki v mestu, Marjana Tomanič — Jevremov in Ivan Lovrenčič — zgodo- vinski oris. Tone Luskovič ormoška vina in Kristina fiamperl- Purg — okolica. Fotografije je prispeval mojster fotografije Sto- jan Kerbler. Predstavitev, ki je bila na Prešernov dan, je popestril Ciril Vnuk, slavist iz miklavške šole, z odlomki iz del Ksavra Meška, pesmimi dr. Stanka Janežiča in svojo črtico — spomini na otroška leta. Ob tej priložnosti smo se po- govarjali z urednikom publikaci- je prof. Ivanom Lovrenčičem. Ste imeli pri izdaji kakšne poseb- ne težave? »Težave so nastopile pri de- narju; zataknilo se je že pri sa- mem začetku, tako da se je vse skupaj vleklo več kot leto in pol. Najdražja pri taf snih izdajah je vedno tiskarna, vse drugo — pi- sanje tekstov, prevodi — je obrobno in pri skupni ceni po- meni le deset odstotkov. Vsebino smo dokaj hitro pripravili, prido- bili ljudi in upam si trditi, da je vodnik tudi vsebinsko dobro pri- pravljen, saj sta predvsem osno- vni avtorici Marjeta Ciglenečki, priznana kustodinja iz ptujskega muzeja, in Kristina Šamperl- Purg, zgodovinarka iz arhiva. Urednik ormoškega turističnega vodnika prof. Ivan Lovrenčič s publika- cijo. priznani v svoji stroki in pri bi- bliografiji. Začelo se je v zlatem obdobju samoupravnih interesnih skup- nosti, ko je denar bil, vendar je bil vedno tako razbit, da so nam zaradi tega vedno govorili, da ga ni. Moram reči, da gre vsa zahva- la Viliju Trofeniku, ki je bil ta- krat sekretar SIS, sedaj pa je predsednik ormoškega izvršnega sveta. Bil je gonilna sila; obljubil je. da sredstva bodo. ker je Or- mož tako lepo mesto, okolica pa tako lepa pokrajina da vodnik nujno potrebuje, saj je to neke vr- ste osebna izkaznica.« Zakaj zavlačevanje? »Osnovni problem je bil po- manjkanje sredstev za tiskarno. Zataknilo se je tudi pri prevodih, ravno na račun štednje. Tudi v ti- skarni niso čisto brez greha; vod- nik je zahtevna publikacija, kjer je veliko dela prav pri oblikova- nju.« Krivca ne bi iskali; vodnik je tukaj, lep, uporaben, takšen, ka- kršnega si Ormožani želijo. Na- menjen je množicam, tistim, ki jih zanima. Kdor pa si hoče zna- nje poglobiti, bo pač moral sto- piti v knjižnico, muzej ali arhiv, kjer najde dopolnilo vsega, kar je zapisano v vodniku. Vida Topolovec (Foto NaV), Delavci ZC dr. J. Potrča Ormož-Ptuj, TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ, se najtopleje zahvaljujemo za omenjene prispevke. Tudi v bodoče bomo hvaležni za vašo pomoč, saj se zavedamo, da postaja s tem ptujsko zdravstvo bogatejše in kvali- tetnejše tako po opremi kot po storitvah. Hvala tudi tedniku za brezplačno objavo seznama daro- valcev. VODJA TOZD: dr. Lojze ARKO Dišeče dobrote kmečke kuhinje Prejšnja leta so se članice akti- vov kmečkih žensk sestajale v ptujskem srednješolskem centru in si tam nabirale novih izkušenj za gospodinjenje na kmetijah. Letos pa so ta način izobraževa- nja kmečkih gospodinj preselili na vas, v kmečke kuhinje. Go- spodinjam tako ni potrebno v Ptuj, kmetijska gospodinjska sve- tovalka in gospodinjska učitelji- ca Julija Muršič se pripeljeta k njim. Kot je povedala svetovalka Terezija Meško, bo letos 15 teča- jev s poudarkom na peki kruha. Po dosedanjih izkušnjah se bo tečajev udeležilo okoli tristo go- spodinj; razveseljivo je, da je med njimi precej mladih. Ko so pred kratkim pripravili v Leskov- cu prikaz izdelave sirov, se je te- čaja udeležilo kar 43 gospodinj. Prejšnji petek je bil tečaj v Ju- rovcih pri Murškovih. Kljub zelo slabemu vremenu se ga je udele- žilo 19 gospodinj. Ko smo jih obiskali, je iz kuhinje dišalo po kmečkih dobrotah, na vročo peč so čakali trije veliki kolači doma- čega kruha. Tudi v Jurovcih je Julija Muršič govorila o peki do- mačega kruha. To opravilo je si- cer kmečkim gospodinjam do- mače, učiteljica pa poudarja zdravilnost domače ržene in ko- ruzne moke v primerjavi s škod- ljivim belim kruhom. Sicer pa so gospodinje z zanimanjem poslu- šale predavanje o pripravi zdra- ve hrane nasploh. Gospodinje pa poskrbijo tudi za družabnost; vsaka prinese ne- kaj dobrot in po uradnem delu tečaja sedejo še za obloženo mi- zo. JB Vzraja in predelava brojierskega mesa v ZDA naglo naraščata ZANIMIVOST ZA VAS ... Porast perutninske proizvod- nje še nadalje ostaja pomemben dejavnik razvoja in življenja v ZDA. Zlasti je občutna rast od leta 1975 dalje. V letu 1991 pa pričakujejo 6% rast brojierskega mesa in 15% puranjega! Na pro- dajo delnic največje družbe Ty- son Foods je postal pozoren celo bančni svet v Nevv Vorku. Revija Broiler lndustry je objavila pre- gled lanskoletne proizvodnje 54 družb, v katerih zakoljejo 120 milijonov brojierjev tedensko v 170 klavnicah. Povečanje proiz- vodnje v primerjavi z 1989. je 5,5% pri prevzemu žive perutine in 6% pri izplenu mesa, kar po- meni v absolutnih številkah pov- prečno tedensko 236.000 ton ži- Sodobna klavnica Perutnine Ptuj. (Foto: L. Cajnko.) V zadnjem letu je trend kon- centracije celo ustavljen, kajti klavniški kapital se usmerja v predelavo. Na vprašanje, zakaj je možna nadaljnja rast žive broj- lerske proizvodnje, je več odgo- vorov: padanje cen žitaric, na- predek v genetiki in koncentraci- ja oz. povezovanje pogodbenih pr6izva(jalcev brojJerjev. ZDA ne izvažajo veliko. Večji porast je v' zadnjem' letu.' V glav- vil brojierjev s povprečno živo težo 1,98 kg in skupnim izple- nom 180.000 ton mesa oz. goto- vih proizvodov. Štiri največja intergrirana pod- jetja so proizvedla 41% mesa v 58 + 20 klavnicah v letu 1990 v primerjavi s 36% deleža leta 1986. To dokazuje, da se proces koncentracije bistveno ne spre- minja v zadnjih petih letih. Ra- zlog je verjetno v rasti proizvod- nje perutninskega mesa, zlasti pa še dodelave in končne predelave. To potrjuje tudi naslednja tabe- la: nem sta dve smeri prodaje: oskr- ba prehrambnih servisov in na drobno. V oskrbi prehrambnih servisov so glavni kupci verige samopo- strežnic (fast food) in distributer- ji za posamezne restavracije, su- permarkete, konvencionalne tr- govine, šole, domove, bolnišnice itd. Največja in dominantna veri- ga fast food je po poročilu Re- staurant News GOLDEN COR- RAL iz Severne Karoline (in ne McDonalds, kot se pri nas misli). Tržišče na drobno je v glavnem oskrba potrošnikov za dom. Od- jemalci so povezani v nacional- ne, regionalne in špecarijske ve- rige, oskrbujejo pa tudi vojsko. Prodajajo sveže in zamrznjeno meso, zlasti za proizvode. TVSON FOOD inc. Ni samo največje perutninsko podjetje v ZDA, temveč na sve- Največj jih je v državi Arkan- sas, kjer je tudi sedež podjetja (skoraj polovica). Tu zidajo tudi nov veleobjekt za predelavo, ki bo začel obratovati v jeseni. Poleg klavniških kapacitet po- seduje Tyson 35 valilnic dan sta- rih piščancev, kjer izvalijo teden- sko 26,5 milijonov piščancev. Imajo več kot 2.000 vzrejnih ob- jektov na skoraj 1.000 farmah. Vzreja brojierjev (99 "o) je izklju- čno pogodbena, vendar zelo koncentrirana: v 22 večjih kom- pleksih v 13.000 hlevih. Ravno tako je firma Tyson proizvajalec krmil v 24 tovarnah, imajo pa tu- di 7 kafileriji Distribucija prodaje je kon- centrirana v samo osmih distri- bucijskih centralah! Družba proizvaja dva tisoč ra- zličnih perutninskih proizvodov (!), ki imajo štiri programska oz. trgovska imena (Tysons"s, Tajsty bird, Holiv Farms in Weavest"s). V letu 1990 je družba prodala 25 % blaga v svežem stanju in 75 % zamrznjenega. 90 "m piščan- cev so razrezali, od tega so v 85 % proizvedli gotova jedila! Začetnik družbe in današnji pr^i prjdsednik gospod, Dog Xy-. san^fžifi v Vel. Britaniji in je sam usfarfov'itelj firme p'er"uthinskih' fa,rrt) ^.Cpbb-Vi^t^e^s , (yerjetnp genetski center in vzreja linij ten tu. Tedenski zakol znaša 25 mili- jonov brojierjev in proizvede ra- vno tako tedensko več kot 36.000 ton pripravljenih perutninskih proizvodov. Število zaklanih piš- čancev na teden lahko primerja- mo skoraj s celoletnim zakolom v Perutnini, ki je daleč največje tovrstno podjetje v Jugoslaviji. Primerjava količin predelanih proizvodov pa skoraj ni možna, ker firma Tyson predela več kot 90 % perutninskega mesa v goto- ve izdelke zelo širokega spektra. Firma Tyson je integrirana peru- tninska kompanije, klavnice pa so razporejene in specializirane v: starih staršev) tako v Veliki Bri- taniji kot v ZDA (s sodelova- njem Up JOHN Comp). Finančni promet (po reviji FORTUNA) je znašal v letu 1989 ca. 2.6 milijarde US dolar- jev, v letu 1990 okrog 3,8 milijar- de dolarjev, v letu 1991 pa plani- ra več kot 4 milijarde dolarjev prometa. Za leto 1995 napovedu- jejo, da bodo promet podvojili! Po novicah tedenskega časopi- sa Poultry Times je firma Tyson v tretjem četrtletju 1990 imela promet 979 milijonov US dolar- jev, kar pomeni povečanje v pri- merjavi z enakim obdobjem lani za 61%. »Vsem našim ljudem ~ sode- lavcem gre čestitka,« je dejal iz- vršni predsednik firme Tyson go- spod Leiand Tollett. »Toda,« pravi, »to je zgodovina, mi gle- damo v naslednji mesec in v na- slednje četrtletje!« Ob koncu naj mi bo dovoljena še primerjava našega podjetja Perutnine z enakimi podjetji v ZDA. Po podatkih strokovne re- vije Broiler Industrv je možna primerjava samo po količinah. Perutnina bi bila nekje na 44. mestu med podjetji po številu za- klanih piščancev in na 51. mestu ,pp gotovih,pj;oi,zvp4Jh, ^sekaki^/ zavidljivo mesto! Sravko'BRGLEZ, kmet ing' Leskovški gasilci pozitivno ocenili svoje rezultate Začetek novega koledarskega leta je čas, ko organizacije in društva analizirajo svoje delo in oblikujejo ter sprejemajo progra- me svoje dejavnosti za naslednje obdobje. Ko začnemo predstavljanje delovnih rezultatov gasilskega društva Leskovec, je prav, da omenimo več kot 100 ur fizične- ga dela pri domu in opremi, ne- kaj sto ur vadbeno-operativnega dela in časovno neizmerljive aktivnosti za pridobitev finan- čnih sredstev. Ta sredstva so bila za opravljanje osnovne dejavno- sti. Nova pridobitev za društvo so urejeni kletni prostori ter pri- ključitev na vodovod in telefon. Ce k temu dodamo še stroške in- tervencij ter stroške preventive, usposabljanja, dejavnosti opera- tive, dela mladine in članic, zao- krožimo dejavnost društva. V društvu je velik poudarek na de- lu z mladino kot najboljši obliki kadrovske politike. Pogoji tega dela so še kadrovsko, prostorsko in materialno skromni, vendar se z delovno motivacijo preseže marsikatera ovira. Uspehi so vid- ni v števflu vključenih v to obliko dejavnosti, v številnih pokalih kot tudi v številu opravljenih de- IpVnili tir.' ' ' Program gasilskega društva predvideva dejavnost na področ- ju preventive in operative, dejav- nost mladine, članic in drugih struktur, na izobraževanju vsega gasilskega kadra ter na področju akcij in sodelovanja. Predvideva- mo zamenjavo gasilske avtoci- sterne, organiziranje gasilske trojke ter nabavo pripadajoče opreme, nabavo druge osnovne in osebne opreme in tudi dodat- na sredstva za adaptacijo kletnih prostorov. Plan zajema tudi dejavnost zbiranja sredstev. To sicer ni ga- silsko delo, vendar je zelo gara- ško in beraško. Ker mnogi dajejo vsa društva in organizacije v isto skupino, je prav, da opredelimo specifiko gasilstva. Ta posebnost ni zato, ker bi to gasilci želeli biti, ampak izhaja iz vrste dela. To delo v prvi vrsti služi občanom, gasilci pa so le žrtve interesnega dela. Tudi prostovoljnosti ne moremo enačiti s tem, kar mnogi pod tem pojmom razumejo, saj je kazen- ska in druga odgovornost za po- žarno varnost krepko sankcioni- rana. ' ,Ja,i^ež MeI^C, mag. obr.' 14. februar 1991 - TEllMIK Nekaj kmetijskih novic Iniciativni odbor za ustanovitev Vinogradniško-sadjarskega dru- štva Haloze sporoča, daje za ustanovitev vse pripravljeno. Vinograd- nike in sadjarje z območja Haloz vabi na ustanovni zbor, ki bo v ne- deljo, 17. februarja, ob pol devetih v dvorani osnovne šole Cirkulane. Po uradnem delu zbora bo strokovno predavanje o kletarjenju in po- kušnja domačih vin. Ptujska podružnica Slovenske kmečke zveze ljudske stranke organizira javno razpravo o domnevni škodljivosti gnojenja z gnojni- co in gnojevko na območju vodnih zajetij Dravskega polja. Gre za razpravo, povezano z dopolnitvijo odloka o varstvenih pasovih okoli vodnih črpališč. Razprava bo v četrtek (danes) ob 18. uri v prostorih doma krajanov v Skorbi. Pododbor za vinogradništvo in sadjarstvo pri krajevni skupnosti Gorišnica pripravlja v nedeljo, 17. februarja, ob 9. uri predavanje o obrezovanju sadnega drevja. Srečali se bodo v zadružnem domu v Gorišnici, predaval pa bo inženir agronimije Miran Glušič. Skupnost trsničarjev Juršinci se pripravlja na slovesnost ob 100-letnici trsničarstva na Slovenskem in 85-letnici organiziranega trsničarstva v Juršincih. Slovesnost bo v petek, 22. februarja, združena z otvoritvijo hladilnice in prenovljenih prostorov juršinskih trsničar- jev in drevesničarjev, podelitvijo priznanj uspešnim trsničarjem in po- kušnjo najboljših slovenskih vin. Na slovesnost so povabili številne goste; med njimi bo tudi slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc. JB Davek bodo odmerili v marcu v letu 1991 bo Uprava za družbene prihodke občine Ptuj še zad- njič odmerila davek od skupnega dohodka občanov za prejšnje leto. Do konca januarja je napoved vložilo 60 občanov. Najvišji prijavljeni skupni znesek dohodka je 300 tisoč dinarjev. Osnova za odmero dav- ka brez vzdrževanih družinskih članov je 180.684 dinarjev. Olajšava za enega družinskega člana znaša 36.137 dinarjev. Občan, ki vzdržuje dva družinska člana in je lani zaslužil manj kot 252.958 dinarjev, dav- ka ne bo plačal. Lani je davčno napoved vložilo 80 občanov ptujske občine, da- vek pa jih je plačalo deset. Kako bo letos, bo potrebno počakati do marca. Davčna uprava namreč pričakuje še podatke iz podjetij, ta so jih po zakonu dolžna predložiti. MG O denacionalizaciji Medresorska komisija za preučitev pravnih in materialnih možnosti /a vračanje premože- nja ... pri izvršnem svetu Republike Slovenije se je v zadnjem času začela intenzivno ukvarjati s pripravo ZAKOISA O DFJSACIOlSAUZACIJI (v nadaljnjem besedilu: zakon). Gre za delovni naslov zakona, vendar je pri njem simpatično to, da je kratek in razumljiv. Občinski zbor Slovenske demokratske zveze je delovno gradivo zakona obravnaval na seji 25. januarja. Ker gre /a vprašanja, ki so zanimiva tudi za širšo javnost, je bilo sklenjeno, da se bistve- na vsebina zakona sporoči tudi javnosti skupaj s predlogi za delo občinske uprave v zvezi z izvaja- njem zakona. Pravna osnova za vračilo podržavljenega premoženja so v zakonu našteti predpisi, ki so bili sprejeti v revolucio- narnih časih. Poleg 23 razli- čnih predpisov, ki so našteti v zakonu, so osnova za vrači- lo tudi drugi predpisi, ki v zakonu niso navedeni, pa je na osnovi njih bilo odvzeto premoženje. Enako kot pravna osnova je na široko tudi urejeno vprašanje upravičencev do vračila. To so vsi, ki jim je bi- lo premoženje odvzeto, pa tudi njihovi pravni nasledni- ki, v tej zvezi je posebej zani- mivo vprašanje tujih drža- vljanov. Upravičeni do vrači- la so jugoslovanski državlja- ni, ki so državljanstvo prido- bili po predpisih, sprejetih po 9. 5. 1945, pa tudi tisti, ki jim je bilo premoženje podr- žavljeno kot posledica prene- hanja državljanstva z odpu- stom, odrekom ali odvze- mom. Urejeno je tudi vrača- nje premoženja, ki je bilo odvzeto med vojno in nato podržavljeno. Premoženje se praviloma vrača v naravi. Tisto premo- ženje, ki je sedaj v privatni lastnini se ne vrača. V takem primeru se vrača bodisi na- domestno premoženje ali pa odškodnina. Očitno je torej bilo povsem odveč širiti go- vorice o tem, da bodo seda- njim lastnikom njihove ne- premičnine odvzeli v korist bivših lastnikov. Premičnine se vračajo le, če gre za pred- mete kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti ali če gre za predmete večje vred- nosti. Razumljivo je, da tudi vseh nepremičnin v družbeni lastnini ni mogoče vrniti v naravi. Zakon po našem mnenju dobro ureja primere, ko premoženja ni mogoče vr- niti v naravi, npr. če je po- trebno za državne organe, zdravstvo, vzgojo, druge ja- vne službe, če je neločljiv del gospodarske infrastrukture (energetika, komunala), če bi bila bistveno okrnjena eko- nomska ali tehnološka funk- cionalnost objektov in drugo. Kljub zadržkom iz prejš- njega odstavka pa je mogoče vračilo v naravi tudi takih stvari, če upravičenec do vra- čila sklene z upravljalcem za- kupno pogodbo, s katero prepusti te stvari v uporabo za določen čas, ali če upravi- čenec izkaže, da bo zagotovil vlaganja v nepremičnino ta- ko, da ne bo okrnjena tehno- loška in ekonomska celovi- tost. Nepremičnine se vračajo brez poračunavanja vredno- sti, če je vrednost po podrža- vljenju povečana za največ 10%. V primeru, da se je vrednost povečala za več kot 10 % in manj kot 50 %, mora upravičenec plačati odškod- nino za povečano vrednost. Če pa se je vrednost poveča- la za več kot 50 %, se nepre- mičnina ne deli, ampak lah- ko upravičenec dobi na njej kot celoti solastninski delež in s tem povezano pravico do dobička in upravljanja. ZEMLJE NE LE KMETOM Poseben režim naj bi za- kon vzpostavil glede kmetij- skih zemljišč, vendar pa gle- de tega vprašanja očitno še ni soglasja med člani komisije. Po eni varianti naj bi se kme- tijska zemljišča vračala le ti- stim, ki so kmetje v smislu se- danjega zakona o kmetijskih zemljiščih. Taka rešitev je po našem mnenju neprimerna, saj ohranja razmerja, ki so vezana na stan, v tem prime- ru kmetijski. Take rešitve pa so značilne za fevdalno ure- ditev. Posredno pa bi take določbe zopet favorizirale kmetijske kombinate, ki bi na tak način ostali lastniki kme- tijske zemlje. Prav je, da se zemlja vrača vsem upravičencem. Tisti, ki je ne bodo obdelovali, jo bo- do gotovo prodali ali dali v najem. S tem bi se povečala ponudba kmetijskih zemljišč in bi lahko uspešni kmetje nakupili zemljišča, s tem pa povečali kmetije na ekonom- sko raven. Na ia način bi sto- rili za kmetijstvo več, kot z vsemi predpisi o zaščitenih kmetijah. Tako za podjetja kot za zemljišča velja, da je mogoče upravičencu vrniti drugo ne- premičnino ustrezne na- membnosti, kakovosti in ob- sega. Kadar ne pride v poštev vračilo v naravi, se izplača odškodnina. Razumljivo je, da se odškodnina ne more iz- plačati vsem upravičencem v gotovini. Tak primer je pred- viden le za osebe slabšega premoženjskega stanja do določene višine. Vsi drugi pa bodo dobili bodisi delnice ali (Foto: — OM.) obveznice Republike Slove- nije. Gotovo je, da se bo vzpostavil trg vrednostnih papirjev, kjer bo mogoče te delnice ali obveznice prodati in tako priti do gotovine. O vračilu premoženja bo- do odločali občinski upravni organi, pristojni za kmetij- stvo, gospodarstvo in stano- vanjske zadeve, ter republiški sekretariat za finance glede premoženja bank, zavaroval- nic in finančnih organizacij. Po predlogu bo mogoče zahtevati vračilo premoženja v roku enega leta po uveljavi- tev zakona, predvidoma od septembra 1991 dalje. Občinski upravni organi so že zbirali zahteve za vračilo, tako da je približni obseg zahtev že poznan. Razumlji- vo je, da zahteve za vračilo niso popolne. Slovenska demokratična zveza je že predlagala občin- ski skupščini, da začne delo pri urejanju zadev tistih, ki so zahteve za vračilo že dali. Že pred uveljavitvijo zakona je mogoče pridobiti vse listi- ne v zvezi z dediči, zemljiško- knjižnim stanjem, katastrski- mi podatki, spisi organov, ki so odločali o odvzemu, če ti * obstajajo. Možno je zbrati tu- ; di predloge upravičencev, v kakšni obliki želijo imeti pre- \ moženje vrnjeno. Pri tem je potrebno pose- bej opozoriti, da zakon pred- videva za tiste primere, kjer ne bo sporov okoli vprašanj vrnitve, skrajšan postopek in tudi začasno predajo premo- ženja v upravljanje upravi- čencu, ki izkaže upravičen in- teres. Za take in vse druge primere je torej nujno, da ob- činski upravni organi začno delati pri teh vprašanjih, da ne bi po uveljavitvi zakona prihajalo do nepotrebnega čakanja in zavlačevanja po- stopkov. Branko Resnik, dipl. iur. HARDEK PRI ORMOŽU Prostovoljna gasilska društva v novih razmerah Letos mineva 95 let od ustanovitve Gasilskega društva Hardek. Burni in težki so bili časi, ko so ga ustanavljali. Posebej težko si je bilo izboriti uporabo slovenskega pove- Ijevalnega jezika. Minili sta dve svetovni vojni in pustili hud pečat na kraju in ljudeh. Menjavale so se generacije, z njimi pa večja ali manjša aktivnost. Danes je opremljenost gasilcev zadovoljiva, v zadnjem času pa že prerašča okvire klasičnega prostovoljnega društva. Imajo stalno dežurno službo; ko se oglasi sirena, so med prvimi povsod, kjer nji- hovo pomoč potrebujejo. Že na začetku lanskega le- ta so ugotovili, da ne bodo prijeli toliko denarja, da bi lahko redno kupovali gorivo in vzdrževali gasilske avto- mobile. Zaradi tega so si or- ganizirali razna dela in po- Franci Polič, predsednik GD Hardek. (Foto VT) tem dobivali dovolj denarja, da so lahko vzdrževali opre- mo. Franci Polič, predsednik društva, je povedal, da že do- bro leto pričakujejo spre- membe zakona o varstvu pred požari. Leto je minilo, sistemske ureditve pa tem področju pa še vedno ni: »Po predvidenih spremem- bah zakona o društvih bomo ponovno poznali redne in pod- porne člane. Upam, da bo to pozitivno vplivalo na strokov- nost in množičnost v gasilskih vrstah. Za člane bo zahtevana ustrezna strokovnost, množi- čnost pa bodo omogočali pod- porni člani.« Ko je ocenjeval položaj ga- silskih društev v občini in re- publiki Sloveniji, je ugota- vljal, da se je njihov položaj predvsem s finančnega vidi- ka precej poslabšal. Prej so se gasilci opirali na večja družbena podjetja, kjer so tu- di dobivali pomoč pri gradnji svojih društvenih domov in nabavi opreme, sedaj bo le pomoči vedno manj. Kakšna pa so i/hodišča /a nadaljnje delovanje gasilskih društev? »Najpomembnejše vpraša- nje nadaljnjega delovanja ga- silstva je brez dvoma ustre- zen zakon, ki bo celovito ob- delal status gasilske organi- zacije in gasilca kot posamez- nika. Pri gasilskih organizaci- jah pa bo najpomembnejše ra- zrešiti vprašanje lastnine. Z nosilcem lastnine bomo do- bili tudi drugačen odnos do nje. Osebno menim, da je ena od možnih rešitev civil- nopravna lastnina. Če se bo- mo opredeljevali za privatno lastnino, je vprašanje, kdo je lastnik in kakšen je njegov delež. Če premoženje ustvar- ja več generacij, je to skoraj nemogoče rešiti. Če se opre- delimo za državno lastnino, bo odnos do nje takšen, da bo prej ali slej vse propadlo. V interesu vseh slovenskih gasilcev in tudi države Slove- nije je, da se to vprašanje čim boljše reši. Položaj gasilca bi se moral v novem zakonu opredeliti tako, da bi bil gasi- lec pri vseh gasilskih aktivno- stih ustrezno zdravstveno za- varovan ter da se mu prizna ta čas enako kot vojaku voja- ške vaje. Nesprejemljivo na- mreč je, da gasilec hodi na gasilske in vojaške vaje, ne- kdo drug pa ne na ene in ne na druge. Urediti se mora tu- di ustrezna odškodnina za primer nesreče, če pride do invalidnosti ali smrti. To od- škodnino mora v naprej za- gotavljati država.« Že iansko leto so si zasta- vili vprašanje, ali so gasilci strokovna ali politična orga- nizacija. Odgovor, da je ga- silsko društvo strokovna or- ganizacija, se je utrdil kot edini možen. »Zato se sloven- ski gasilci opredeljujemo kot nestrankarska organizacija, ki deluje z vsemi, ki skrbijo za vj)rašanje požarnega varstva. CIan gasilskega društva je lahko član katerekoli stranke, vendar je to njegova povsem zasebna zadeva,« je še dodal Franci Polič. 10 - OD TU IN TAM (Foto: - OM.) Sedanjost brez dvoma zah- teva tudi drugačen način de- la znotraj občine. Povezanost z UKV zvezami omogoča boljše sodelovanje vseh dru- štev. To pa zahteva tudi dru- gačno povezanost, drugačno vzgojo in sodelovanje. Gasil- ci pravijo, da prihaja čas, ko se bodo še posebej morali iz- kazati tudi v praksi. To velja za vse prostovolj- ne gasilce v občini in ne sa- mo za hardeške, ki so v mi- nulih 95 letih vedno vedeli, kaj želijo, pomoč bližnjemu pa jim je bilo osnovno vodilo in ga bodo upoštevali tudi v prihodnje. Vida Topolovec TKffMIK ~ fcbruar 1991 OD TU IN TAM - 11 MOČ IN NEMOČ SKUPŠČINSKE PRITOŽBENE KOMISUE Znova Haloze Saj poznate tisto: Če želiš, da nek problem ne bo rešen, ustanovi komisijo za njegovo reševa- nje. Taka misel se porodi človeku, ko razmišlja o vlogi in pomenu skupščinske komisije za vloge in pritožbe. V pam, da tega ne boste napačno razumeli; komisija opravlja svojo vlogo, zelo vestna je pri delu, vendar je njen problem v tem, da ne more ničesar konkretnega narediti. Obravnava lahko prispele pritožbe in poskuša razsoditi, kdo ima prav, a se s tem problem še ne reši. Morda lahko opozori, da kateri upravnih organov svoje naloge ni opravil, in od njega zahteva, naj to sto- ri. Vendar vsaj doslej vloga komisije še ni bila takšna. Da ne bo kdo mislil, da ocenjujem na pa- met. Misel izhaja iz spremljanja njenega dela in dostopnih podatkov. Med pritožbami, ki jih je komisija dobila od oblikova- nja v lanskem septembru, je največ takih, v katerih se ob- čani pritožujejo čez dodelje- vanje pomoči in odškodnine za škodo, ki so jo utrpeli ob neurjih v Halozah. Skupaj se je pritožilo 19 krajanov iz Stoperc in še štirje posamez- niki. ODPOVED SOLIDARNOSTNIM SREDSTVOM • 19 prebivalcev Stoperc meni, da so bili oškodovani, saj so se leta 1989 odpoveda- li solidarnostnim sredstvom za odpravo škode po neurju v juliju. Krajani trdijo, da so se sredstvom odpovedali za- to, da bi dobili 1500 m asfal- tirane ceste od Kupčinjega Vrha do Dola pri Stopercah. O tem naj bi se dogovorili v krajevni skupnosti. Krajani so sedaj razočarani, ker obljub odgovorni niso ures- ničili. Hkrati pa jih zanima, iz katerih virov je krajevna skupnost modernizira 1300 m ceste Grdina-Sto- perce. Komisija je pritožbo kraja- nov obravnavala konec janu- arja. Iz krajevne skupnosti Stoperce je dobila mnenje, češ da se krajani sredstvom niso odpovedali zato, da bi dobili ravno ta del ceste, tem- več so se dogovorili, da bodo ta sredstva v krajevni skup- nosti porabili, kjerkoli bo po- trebno. Predstavniki krajevne skupnosti tudi menijo, da bi se pritožitelji morali obrniti na krajevno skupnost in bi lahko tam razčistili nastale težave. Odgovarjajo tudi, da sta omenjena odseka cest po- vsem različno obravnavana in da so cesto Dol —Stoperce modernizirali iz republiških sredstev in krajevnega samo- prispevka. Ne želim biti razsodnik, a nekje je očitno prišlo do krat- kega stika. Nekdo je moral obljubiti krajanom ureditev te ceste in ne bi bilo napak, če bi take dogovore sklepali kot pogodbo, saj sredstva, ki so se jim krajani odpovedali, gotovo niso bila majhna. • Med pritožitelji iz Ha- loz sta tudi A. in J. K. iz Do- brine, ki menita, da nista bila ustrezno obravnavana pri ocenitvi škode. Neurje jima je 4. julija predlani poškodo- valo stanovanjsko hišo, ob hiši pa se je utrgal plaz, ki, kot menita, ogroža celotno stanovanjsko hišo. Predvsem na ostrešju so velike defor- macije. Gradbeni inšpektor ptuj- ske občine je pritožitelja že dvakrat obiskal in meni, da zemeljski plaz ne ogroža hi- še, saj pri ogledu ni opazil posedanja ali premikov te- meljev hiše. V mnenje pa je tudi zapisal, da je poglavitni razlog za nastanek plazu koncentriran odtok površin- ske meteorne vode in dela hišnih odplak, ki je speljan ravno na vrh nastalega plazu. Inšpektor lastniku predlaga, naj spelje vodo v vznožje pla- zu in zasadi plazovite breži- ne. Meni tudi, da je deforma- cija ostrešja posledica ostre- šja iz manj kakovostnega lesa in ga bo slej ko prej potrebno popraviti. In kaj je k temu menila ko- misija? Smešno je, da komisi- ja razpravlja o tako strokov- nih zadevah, kot so gradbe- ne. Sledila je pač strokovne- mu mnenju gradbenega in- špektorja in pritožiteljema predlagala, naj se obrneta na gradbenika, ki jima bo sveto- val, kako naj učinkovito po- pravita ostrešje. • Iz Dobrine je tudi dru- ga vloga, v kateri se A. B. pri- tožuje, da ni bil ustrezno obravnavan pri ocenitvi ško- de in dodelitvi odškodnine po neurju. Trdi, da je v juliju lani utrpel veliko škodo, ker mu je neurje v celoti uničilo travnike ter poškodovalo 5 let staro gospodarsko poslop- je in podrlo klet pod hišo. Pisna dokumentacija Ko- miteja za kmetijstvo kaže, da je bil pritožitelj gleda na vr- sto in višino škode v drugi skupini oškodovancev. Skup- no škodo so ocenili na 3.138 din. Prejel je 7,3 odstotke ocenjene škode, za vse 100-odstotno uničene kmetij- ske površine pa gnojila in se- me. Dobil je tudi kredit za popravilo gospodarskih ob- jektov. Na Kmetijski zadrugi pa so zatrdili, da so mu po- nudili nekaj rešitev, pa jih je iz nerazumljivih vzrokov za- vrnil. Komisija je ocenila, da je za leto 1989 oškodovani dobil možno pomoč, za povr- nitev škode v lanskem letu pa komisija priporoča oškodo- vanemu, naj se obrne na Upravo za družbene prihod- ke, saj ima možnost za 50-od- stotni odpis davkov iz kata- strskega dohodka. • Podobni sta še dve pri- tožbi. A. P. iz Kočic meni, da ni bil ustrezno obravnavan pri dodelitvi družbene pomo- či pri predlanskem neurju v Halozah. Krajevna skupnost Žetale k temu na\aja, da je pritožitelj prostovoljno in pi- sno odstopil del sredstev, ki so mu pripadala, za ureditev ceste Grabe — Tkavc—Potni Vrh. Krajevna skupnost tudi navaja pomoč, ki jo je prito- žitelj dobil v materialu in buldožerskih storitvah. Na osno\i tega poročila predsed- t^ika krajevne skupnosti Že- tale je pritožbena komisija ocenila, da njegova pritožba ni upravičena. • Podobna je tudi prito- žba A. C. iz Kočic. Tudi on navaja, da ni dobil ustrezne družbene pomoči in se ne strinja s tem, da se pomoč širše družbene skupnosti na- menja za ureditev cest, med- tem ko ljudje, ki so bili mo- čno prizadeti, nimajo na raz- polago niti osnovnih življenj- skih potrebščin. Tudi na nje- govo pritožbo je odgovoril predsednik krajevne skupno- sti Žetale. Meni, da so pritož- be oškodovanca zlonamerne. Njegovo pritožbo so obrav- navali tudi na svetu te kraje- vne skupnosti in so zaskrblje- ni, kako je mogoče, da nekdo trdi, da ni prejel ničesar, ko je vendarle dobil pomoč za gradnjo hiše. Vanjo je bilo vloženih, po navedbah sveta KS Žetale, milijon dinarjev solidarnostnih sredstev. Na osnovi odgovora predsedni- ka žetalske krajevne skupno- sti je komisija menila, da je pritožba neupravičena. Ne vemo sicer, ali bodo pri- tožitelji zadovoljni s sklepi, ki jih je sprejela pritožbena ko- misija. Vprašanje je seveda, ali ima dovolj podatkov za odločitve. Odloča pač na os- novi dostopnih podatkov. Za- gotovo je bilo pri odpovedova- nju posameznih strank od so- lidarnostnih sredstev tudi ne- kaj kratkih stikov, saj dogovo- ri očitno niso bili dobri ali vsaj konkretni. Z denarjem očitno ni bilo mogoče opraviti vsega potrebnega in zato so pritožbe seveda upravičene. Dejstvo je namreč, da so ce- lotne Haloze dobile veliko Čeprav je predlansko neurje že nekoliko utonilo v pozabo, se vseeno vrača v obliki pritožb kra- janov zoper način dodeljevanja pomoči. Potem ko se je družbeni pogled umaknil, so prebivalci pri- čeli iskati pravico pri skupščinski komisiji za vloge in pritožbe. Ta jim seveda ne more pomaga- ti. (Slikal: JB) premalo za vsaj delno odpravo posledic predlanskega neurja. Ljudje so se, kot kažejo pri- tožbe, odpovedali sredstvom solidarnosti, v zameno za to pa niso dobili dovolj. Verja- memo pa, da bi jim ta sredstva prišla prav za rešitev vsako- dnevnih stisk. Pritožbe, ki so prišle na komisijo, prav goto- vo kažejo, da je to realen pro- blem, s katerim se bo morala najbrž ukvarjati tudi projekt- na skupina za Haloze pri ptujskem izvršnem svetu. D. Lukman PREDSTAVUAIVIO VAM... Ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Leta 1964 je instrumental- ni trio Lojzeta Slaka v sestavi Lojze Slak z diatonično har- moniko, Niko Zlobko s kita- ro in Ciril Babnik z berdo zmagovalno nastopili na ja- vni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš. To leto so posneli že prvo ploščo in se srečali s Fanti s Praprotna. Januarja 1965 so se predstavili na šo- ferskem slavju v kinu Sloga. Začele so nastajati lastne skladbe in sledil je izid prve velike plošče Kadar pa mim' hišce grem. Za 50.000 izvo- dov male plošče V domači vasici je dobil ansambel pri RTB prvo srebrno ploščo in tudi prvo veliko srebrno ploščo pri Jugotonu. Sodelo- vali so pri snemanju sloven- skega filma Lucija leta 1966, s koncerti obredli vso Slove- nijo ter odšli na prvo turnejo med slovenske izseljence po Zahodni Evropi. Leta 1967 je nastala prva televizijska od- daja na Trški gori. Bilo je plodno leto s kar dvema ploš- čama: Na ohceti. Deželica sonca in grozdja. Leta 1968 so igrali za predsednika Tita v Jajcu, znova pa izdali dve plošči: Pod to goro zeleno, Po dekle. 1969. leto jim je prine- slo za milijon prodanih plošč Jugotonovo zlato čapljo, v natečaju revije Antena pa so kot zmagovalci prejeli Heli- donovo zlato lastavko, ob priznanjih pa so izdali novo ploščo Triglav. Leta 1970 Sla- ki od Jugotona preidejo k Helidonu in posnamejo novo plošči Titanik, druga plošča to leto Visoko nad oblaki pa je napovedala prvo turnejo ansambla med rojaki v ZDA in Kanadi. Leta 1971 je v Ameriki iz- bruhnila prava instrumental- na tradicija diatoničnih har- monik, imenovnaih button box. V Sloveniji pa se je za- čel širiti pravi plaz posnemo- valcev. V reviji Stop je bil an- sambel Lojzeta Slaka izbran za najboljšo in najbolj prilju- bljeno skupino narodnozaba- vne glasbe. Fantje s Praprot- na pa za najbolj priljubljeno vokalno skupino. Leta 1972 so Slaki gostovali v Avstraliji in po Zahodni Evropi, izdali pa so novo ploščo: Pod Gor- janci je otoček. Leta 1973 je ansambel dobil že drugo zla- to čapljo Jugotona, v anketi Stopa pa je bil znova izbran med najpriljubljenejše izva- jalce domačih viž. Pri Heli- donu je izšla plošča Glas har- monike, pri kasetni produkci- ji RTV Ljubljana pa dve ka- seti Iz Slakove skrinje. Leto 1974 je bilo najbolj žalostno v zgodovini ansambla — v prometni nesreči je izgubil ži- vljenje odlični tenorist Jože Šifrar. Ansambel je dragemu Pogovor o znamenitem Slakovem ansamblu (od leve): avtor pri- spevka Drago Papler, Lojze Slak in Andrej Bergant, organiza- cijski vodja Fantov s Praprotna. prijatelju posvetil ploščo Glas njegov v spomin. Nadomesti! ga je Jeseničan Franci Reber- nik, pred tem obetaven pevec popevk. Po večmesečnem mi- rovanju so bili spet pred pu- bliko, ki je do zadnjega koti- čka napolnila dvorano Tivoli v Ljubljani. Prejeli so zlato ploščo založbe Helidon — Obzorja in zlato ploščo Jugo- tona. Izšel je dvojni album ob 10-letnici ansambla z naslo- vom Deset veselih let. Drugič so potovali po ZDA in Kana- di in v najimenitnejši dvorani v Clevelandu pred 4000 po- slušalci prejeli zlati ključ Cle- velanda. Leta 1976 sta izšla dva maksi singla: Zadnja noč v letu in Šoferska, sledila je serija nastopov, izdali pa so nova dva albuma svojih viž v ritmu valčka in polke. Leta 1977 so pri reviji Stop spet dobili krošnjo popular- nosti, imeli so tisoči nastop. kasetna produkcija RTV Lju- bljana pa jim je podelila zla- to kaseto. Dvojni album so naslovili Mavrica. Leta 1978 so bili spet med dobitniki odličij Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana, bili uspešni v Stopovem natečaju popular- nosti ter izdali dvojni album: Popotnik in Postojnska jama. 1979. leta so dobili že drugo zlato ploščo Helidona, od ZKP RTV Ljubljana pa zlato kaseto. Ob 15-letnici je izšel album: Na vseh straneh sveta. Leta 1980 so se Slaki tretjič podali na turnejo prek velike luže — v ZDA in Kanado, bili so osrednji gostje Folk festivala v Clevelandu in do- bili drugi ključ tega mesta. Doma so imeli slovensko tur- nejo in pripravili novoletno tv oddajo: Od Triglava do Gevgelije. Leta 1981 seje an- sambel odzval vabilu gramo- fonske družbe VM records iz Innsbrucka in zanjo posnel dve veliki plošči, hkrati pa se je odpravil na turnejo po Av- striji. Doma pa je izšel al- bum: Od sanjave Mure do modrega morja. Leta 1982 so postali Slaki »Desetkrat zlati«, v Avstriji je izšla še ena njihova plošča za nemško govorno področje, prvič pa so nastopili v zelo gledani televizijski oddaji Karla Moika »Musikanten- stadl« (Senik z godci). Leta 1983 so Slaki znova nastopili na avstrijski televiziji, s Kar- lom Moikom pa so imeli po Avstriji dve turneji . .. Leta 1984 so praznovali 20-letnico ansambla z veliko slovensko turnejo, izdali pa tudi album Pod lipo . .. Leta 1985 je ansambel po- toval četrtič v Ameriko in Kanado, naslednje leto je iz- šel album To smo mi prijate- lji... Na Lojtrci domačih je zmagala njihova viža Čas lju- bezni, leta 1987 pa skladba Ljubezen je večna zvezda. Ta uspeh so ponovili vsako leto z mesečno zmagovalko. Heli- don je izdal dve kaseti najpri- Ijubljenejših Slakovih melo- dij v seriji Iz bogate glasbene skrinje ansambla Lojzeta Sla- ka 3, 4. Fantje s Praprotna so izdali prvo samostojno kaseto slovenskih ljudskih pesmi. Na Lojtrci domačih '89 so Slaki kot mesečni zmagovalci do- bili zlatega petelina za sklad- bo Ni ti mar, leta 1990 pa do- segli enak uspeh za skladbo Merkaj se ljubica. Pri Heli- donu je izšla po laserski plo- šči pred dvema letoma po daljšem času nova kaseta Raj pod Triglavom, ansambel pa je bil že petič na turneji v ZDA in Kanadi . . . Zaokrožimo kronologijo z ugotovitvijo, da je priljublje- nost Slakove skupine blisko- vito poplavila domala vso Slovenijo, pljusknila je čez meje med rojake v evropskih deželah in še dlje, tja do Amerike in celo daljne Av- stralije. Izdali so 42 nosilcev zvoka — plošč in kaset s sko- raj 400 melodijami lastnih kompozicij, eno lasersko ploščo, dve videokaseti, za kar so po prodajni uspešno- sti dobili 15 zlatih plošč, 7 zlatih kaset in eno srebrno vi- deokaseto. Tu so še druga vidna odličja: dve zlati čaplji zagrebškega Jugotona, zlata Helidonova lastovka, prido- bljena z rang lestvico desetih najboljših ansamblov v Slo- veniji. Slaki so vpisani v »Enciklopedijo Clevelanda« za usmerjanje in kreiranje »nove dobe« v glasbeni in- dustriji v vseh državah ZDA. (Nadaljevanje prihodnjič) Drago Papler. 12 - OD TU IN TAM 14. februar 1991 - TEPiHK Uspešna krvodajalska akcija Prva letošnja krvodajalska akcija v občini Ormož, ki je potekala 4. februarja v prostorih osnovne šole Stanka Vraza, je bila zelo uspešna. Kri je darovalo 209 krvodajalcev, akcijo pa so vodili prek podjetij. Pohvalno je, da se je poleg rednih krvodajalcev akcije udeležilo večje število mlajših od 30 let. »Kljub gospoilaiski krizi in nezadovoljstvu delavcev je v njih še vedno zavest solidarnosti pomagati človeku v stiski,« je med drugim povedala Gabrijela Kuhar, predsednica občinske- ga odbora Rdečega križa. 209 krvodajalcev je za en dan veliko. Največ jih je prišlo iz tovarne Jože Kerenčič, Optyla in Primata. Nekaj se jih je po odvzemu krvi vrnilo na delo, ker jim delovni proces ni do- puščal, da bi izrabili pravico do prostega dne. Zimska krvodajalska akcija, je namenjena predvsem za- poslenim v podjetjih, ker je tridnevna julijska v času dopu- stov. Ljudje darujejo kri za potrebe Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane, za potrebe ptujske bolnišnice pa darujejo kri krvo- dajalci iz krajevnih skupnosti Središče ob Dravi in s Koga. Akciji bosta spomladi. Občinski odbor Rdečega križa se ob tej priložnosti vsem darovalcem krvi za njihovo humano dejanje iskreno zahvalju- je. Vida Topolovec Vino ni rado samo . .. s tem ljudskim rekom se je pričelo predavanje ormoške enologi- nje Lidije Ruške »Zdravje v vinu« na letošnjem občnem zboru Dru- štva ljubiteljev vina v Ljutomeru. Člani tega najstarejšega združenja ljubiteljev vina, ki šteje okoli sto članov (letos so imeli že dvaindvajse- ti občni zbor), so ji z zanimanjem prisluhnili. N-ič manj zavzeto niso sodelovali s Francem Žličarjem, ko je govoril o rezi vinske trte. Cvetka Sakelšek, enologinja iz ljutomerske kleti, je povedala, da se je v lanskem letu udeležilo Vinove (vinogradiško — vinarske raz- stave) na Dunaju 93 članov društva, obiskali pa so tudi kleti v Klo- sterneuburgu, kjer je upravitelj vinogradniškega posestva ljutomerski rojak Mirko Slana. Letos se bodo v aprilu odpravili na dvodnevno ek- skurzijo na kmetijsko-živilski sejem v Verono, spotoma pa se bodo oglasili še v novi vinoteki v Sežani. Občni zbor so ob zvokih upokojenskega tamburaškega orkestra iz Ljutomera sklenili s pokušnjo 30 vzorcev vina, ki so jih člani dru- štva prinesli s sabo. Vida Topolovec VELIKO OUENKO JE DOBIL STOJAN RIBNIKAR S spomenikom je treba živeti Pogovor v Stojunoni Ribnikarjeni je nastal tukoj po podelitvi velike oljenke nn proslavi ob Slovenskem kulturnem pra/niku v Narodnem domu » Ptuju. Vidno ganjen je pri\olil \ pogovor, in ko se je dvorana spr^/nila in je potihnil hrup odhajajočih ljudi, sva sedla kar tam med stojala /a note, ki jih je še nekaj minut prej uporabljal orkester glasbene šole . . . Stojan Rihnikar je diplomirani inženir gradbeništva, statik, ki se je zapisal obno\i kulturnih spomenikov. \ ptujski občini tako rekoč ni kulturnega objekta, kjer ne hi bil zraven. Zraven ne samo kot strokovnjak, ampak predvsem kol človek, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja s spomeniki, ki mu pomeni iskanje rešitev in prodiranje v skrivnost gradnje pred stoletji veliko več kot zgolj samo poklic... Velika oljenka, ki jo je dobil kot najvišje priznanje ptujske občine za delo na področju kulture je tako prišla \ prave roke. Je razlika ukvarjati se z novo- gradnjami ali obnavljati in se spo- padati z nekaj stoletno arhitektu- ro, kulturnimi spomeniki? Stojan Ribnikar: Hja, spome- nik je spomenik, nova stavba pa je nekaj čisto enostavnega . . . Ko se ukvarjaš z obnovo, revita- lizacijo spomenika, se moraš po- globiti v obnovo spomenika in odmisliti pri tem, da si statik . . . Imeti moraš občutek, da sodelu- ješ pri obnovi spomenika, ki je last vsega naroda. Zdi se mi, da je tako izhodišče pri obnovi spo- menika edina prava pot, ki mora tudi naše bodoče strokovnjake vzgajati v tej smeri. Kako je takrat, ko se srečate s spomenikom v ruševinah; načrtov zanj ni več, vi pa naj bi ga obnovi- li? Stojan Ribnikar: To je zelo težka stvar. V takem primeru je potrebne zelo dosti intuicije, ob- čutka in sodelovanja z različnimi strokovnjaki. Skupaj potem le pridemo do tega, kaj je nekoč bi- lo. Takšen primer je bil stolp v Kostanjevici, ki se je porušil, ostale so nam samo slike. Da smo prišli vsaj do 90-odstotnega prvotnega načrta, so morali so- delovati vsi strokovnjaki, od ar- heologov do geometrov. Danes se srečujete gradbeniki z materiali, ki so drugačni od tistih, i/ katerih so gradili včasih, vi pa morate spomenik obnoviti čimbolj avtentično... Stojan Ribnikar: Moram reči, da smo pri obnovi malce reak- cionarni. Vsi novi elementi, ma- teriali spomeniku bolj škodijo kot koristijo. Če hočemo spome- nik zares lepo obnoviti, ga mora- mo obnoviti z enakimi materiali, iz katerih je bil prvotno posta- vljen. Sam zagovarjam le tak na- čin .. . Eden največjih posegov v kul- turni spomenik v ptujski občini je bila gotovo obnovenega boriskega gradu ... Stojan Ribnikar: Vsekakor. Na Borlu smo imeli izredno dobro gradbeno ekipo, nadzorne orga- ne; sodelovanje vseh, ki smo bili zraven pri obnovi, je bilo res do- bro. Največji problem je bil, ka- ko rešiti grajsko kapelo, ki se je nenehno posedala in pokala. Kljub večkratni obnovi je vsako- krat po nekaj letih pričela spet pokati ... S sodelovanjem vseh smo pri zadnji obnovi zdaj to re- šili - in še posebej moram pou- dariti: z zelo majhnimi gradbeni- mi stroški. Kakšen bi bil recept za vzdrže- vanje naše stavbne kulturne dedi- ščine? Koliko sodobna civilizacija vpliva na njihovo propadanje, ka- ko jih je sploh mogoče zavarovati in rešiti propada tudi v naslednjih stoletjih? Stojan Ribnikar: Revitalizirati bi jih morali tako, da bi se v take objekte naselili ljudje z odnosom do kulturne dediščine, pa tudi z denarjem, da bi že s svojim nači- nom življenja prispevali k ohra- nitvi spomenika. Po vojni smo v take objekte naselili ljudi, ki niso imeli ne odnosa in ne denarja, da bi lahko vzdrževali takšne ob- jekte, in marsikateri objekt — kulturni spomenik je na ta način propadel. Spomenik mora imeti svojega gospodarja, ki skrbi zanj. Veliko ste potovali po svetu, in če primerjate skrb za kulturno de- diščino doma in v Evropi, v svetu, kaj bi rekli: smo pripravljeni na- meniti dovolj denarja za obnovo spomenikov? Kakšen je sploh naš odnos do kulturne dediščine, če se primerjamo z drugimi narodi? Stojan Ribnikar: V zadnjih le- tih je na tem področju dosežen ogromen napredek. Že to, da so nastali zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, da so se oblikovale posebne specializira- ne skupine za obnovo, da imamo restavratorski center, je gotovo od zadnjega delavca na gradbiš- ču do arhitekta in vodja projekta — »čutiti«, da obnavljajo spo- menik. Le tako lahko pride do res dobrih rezultatov. Kateri spomenik vam je delal največ težav, katerega se spomi- njate kot vam pomembne delovne zmage? Stojan Ribnikar: Takih je več. Največje uspehe smo imeli pri posegih na spomenikih v Kotor- skem zalivu v Črni gori, tudi po zaslugi izvajalcev. V Prčnju smo obnavljali cerkev, ki je bila viso- ka 36 metrov. Največji uspeh je bil, da smo zgornji del kupole, ki je bila vsa popokana, spravili dol, jo popravili in zopet name- stili nazaj . . . Za svoje delo ste prejeli že več priznanj, med njimi tudi najvišje za delo na konservatorskem pod- ročju — Steletovo priznanje, letos pa se vam je oddolžila tudi ptuj- ska občina z veliko oljenko. Kaj vam pomenijo vsa ta priznanja? Stojan Ribnikar: Zelo me ga- nejo, ker vidim, da delo, vsa pri- zadevanja, prepiri ... da vse to ni bilo zaman. Včasih se nam je tudi zgodilo, nismo vedeli, ali naj gremo v kakšen kraj, kaj se nam bo tam zgodilo, nas bodo pretepli ... Če potem človek do- bi za vse to priznanje, še posebej bi rad omenil veliko oljenko, ki je prišla tako nepričakovano in je že sama po sebi umetniško de- lo, me je res »prizadela«. Ob ta- kih priznanjih lahko rečem, da moje življenje ni bilo potrošeno zaman. Nataša Vodušek Ob 40-letnici moškega pevskega zbora Strnišče v prejšnjem sestavku sem na kratko predstavil moški pevski zbor in njegove pevce. Njihov prvi pravi nastop je bil na Gomili pri Juršincih in s tem je bil led prebit. Pevci so dobili nepopisno veselje do nastopanja v javnosti, ker ta- krat ni bilo toliko zborov kot danes, ni bilo radij- skih aparatov, za televizorje še culi nismo. Mislim, da je bil Maks Vaupotič s pevci zadovo- ljen in nanje ponosen. Spominjam se, da smo po vsaki vaji (te so bile dvakrat tedensko) šli na cesto ter zapeli po fantovsko tiste pesmi, ki so nam naj- bolj šle. Takoj smo lahko zaslišali dviganje rulet na oknih in ljudje so poslušali lepo domačo pe- sem. To je marsikatero žensko tako močno navdu- šilo, daje še bblj'v2p6dbujala švojega'moža za va-^ je, mnoge pa so siRle svoje može, naj pristopijo zboru. V tistih-časih ni biloproblerna zbor pcmino- žiti, kot je to"ža1 daneS. ' — - Z rastjo Tovarne glinica in aluminija v Strnišču je rastlo tudi naselje; sproti so ga naseljevali de- lavci in strokovnjaki. Hkrati seje razvijalo kultur- no življenje. Zaživela je pihalna godba. Vodstvo tovarne je imelo veliko posluha, da so kulturne skupine, ki so delale pod okriljem Kulturno-pro- svetnega društva Strnišče (pozneje »Svoboda« Ki- dričevo), začele svoje delo. Moški pevski zbor je bil nekoč na nedeljskem izletu na gradu Trakoščan. Tam smo si ogledali grajski muzej, šli na grajsko teraso in tam zapeli priljubljeno slovensko pesem »Oj, Triglav, moj dom«. Melodija je mogočno odmevala daleč po trakošdaHskih gozdovih.• naša fhlada srca pa So utripala y veselju, sreči in pevskem zadoščenju. ......Jože "Viclo'vič Agresivnost pri otroku Kadar pogovor nanese na agresivnost, se navadno najprej vprašamo: »Ali je agresivnost prirojena ali privzgojena?« Na to vprašanje je nemogoče popol- noma odgovoriti, ker ni jasno, koliko agresivnosti je pogojene s človekovo biološko zgradbo in kaj je rezultat učenja oziroma vzgoje. Ze sam pojem agresivnosti ni točno definiran. Različni avtorji jo pojmujejo kot instinkt, nagon, izvor energije, način prisile, na- vado, reakcijo itd. . . . Agresivno vedenje je vedno usmerjeno na živi organizem. Vedenje pa je agresivno le tedaj, če napadalec pričakuje, da bo temu organizmu prizadejal škodo. To ne pomeni tudi, da bo v svoji želji prizadeja- ti škodo uspešen in je učinek lah- ko nasproten. Tako nastane ra- zlika v pojmovanjih agresivnosti, ki se nanaša na njene pozitivne in negativne učinke. To razliko- vanje ne temelji na ocenjevanju samega vedenja, temveč na oceni njegovih možnih posledic. Agresivnost ima v pogovor- nem jeziku negativen pomen. Agresivno je tisto dejanje, ki: 1. omejuje vedenje druge ose- be, 2. kaže na sebične motive agresivne osebe, 3. kadar je ta oseba pobudnik nasilnega obračunavanja. Agresivno vedenje ima svoj razvoj. Agresivno vedenje odra- slih ima večkrat korenine že v zgodnjem razvojnem obdobju, v zgodnjem otroštvu. Čeprav je agresivno vedenje otrok lahko že samo dovolj problematično in moteče, je morda pomembnejše to, da s preučevanjem in uravna- vanjem agresivnosti pri otrocih preprečujemo razvoj še bolj ne- varnega nasilniškega vedenja v poznejšem obdobju. Značilnosti agresivnega vede- nja pri otroku so odvisne od otrokovega zorenja, razvoja, sta- rosti. Te se prepletajo z vplivi ce- lotne družinske situacije. Otro- kovo agresivnost ugotavljamo z različnimi metodami, npr., opa- zujemo vedenje otrok v naravni situaciji. Večkrat opazujemo igro z lutkami. Pri tej igri navadno opazimo več agresivnosti, ker otrok za tako vedenje navadno ni kaznovan. Otroka lahko opa- zujemo tudi v igri vojne oz. iz- mišljeni zgodbi, v katero otroci »projicirajo« morebitne agresi- vne težnje. Dosti lahko izvemo, če matere vodijo dnevnik, v kate- rega vsak dan zapisuje otrokovo agresivno vedenje. (Foto: OM) Ena od redkih študij, ki ločeno obravnava posamezne oblike agresivnosti, je preučevanje raz- vojne zakonitosti na osnovi dnevnikov, ki so jih pisale mate- re. Študija je pokazala, da v ob- dobju od prvega do drugega leta prevladuje brcanje, kričanje in zadrževanje diha; to kasneje upade. Besedne grožnje se za- čnejo pri dveh letih in naraščajo v vsem predšolskem obdobju. Povračilno agresivnost redko opazimo že pri enem letu, kasne- je pa narašča v vsem otroštvu. Neusmerjena jeza je najpogostej- ša pri dojenčkih, kasneje pa se zmanjša tako zaradi neodobrava- nja staršev kot tudi zaradi pove- čanega obvladovanja čustev. Te- lesna agresivnost se pojavi dokaj zgodaj, z večjim obvladovanjem motorike pa narašča. Nujno je upoštevati vpliv si- tuacije, v kateri se otrok agresi- ogromen napredek. Če se pri- merjamo z nekaterimi drugimi državami, posebno Nemčijo, pa smo še zelo zaostali. Pri nas na- mreč tisti, ki želi obnavljati kul- turni spomenik, nima nobene sti- mulacije in mislim, da bi morali v bodoči zakonodaji urediti tudi takšne stvari. Kako pa je prišlo do tega, da ste se specializirali za obnovo kul- turnih spomenikov? Stojan Ribnikar: To se je zgo- dilo čisto naključno. Ko so usta- navljali Zavod za ohranitev stare Ljubljane, je postal direktor moj prijatelj, in ker je potreboval sta- tika, sem pričel tam delati — mo- ram reči res z veseljem. Takrat še brez izkušenj, moram pa reči, da sem jih v teh tridesetih letih ogromno pridobil. Iz prakse na- stane mojster. Koliko smo sploh sposobni skr- beti za vse te spomenike. Podedo- vali smo jih, živimo v njih, pa se včasih zgodi, da nam vseeno pred- stavljajo trd oreh, da je njihova obnova ali vzdrževanje nekaj po- vsem novega ... Stojan Ribnikar: To je stvar ti-- stega, ki vodi obnovo. Ce najame ljudi skupino, ki ji gre pred- vsem za denar in nič drugega, bo sanacija spomenika zagotovo mi- zerna. Pri obnovi morajo vsi — vno obnaša. Ena najpomembnej- ših otrokovih nalog je, da se na- uči razlikovati, kdaj in kje je agresivno vedenje primerno ozi- roma varno. Otrok se nenehno srečuje z novimi priložnostmi in skupinami vrstnikov. V novem okolju bo otrok v začetku kazal le malo agresivnosti, ker se čuti negotovega. Kmalu pa se nauči, da je določena stopnja agresiv- nosti potrebna, če želi npr. priti do določene igrače v skupini. Med oblike agresivnosti prište- vamo tudi negativizem, ko se otrok na zahteve odraslih ne od- zove oziroma jih presliši. To uporno vedenje je najbolj pogo- sto okoli leta in pol ter okoli če- trtega leta. Nekoč so menili, da je negativizem razvojna značil- nost in je neizogiben. Danes ve- mo, da se obe obdobji ujemata s povečanjem socializacijskih zah- tev. V prvem obdobju je pouda- rek predvsem v navajanju na či- stočo ter na učenje ustreznejših načinov hranjenja. V drugem ob- dobju pa je v ospredju socializi- ranje odnosov do staršev, soro- jencev in vrstnikov. Če je proces učenja nevsiljiv, s postopki, ki ustrezajo otrokovi stopnji razvo- ja, bo ta kazal le malo negativiz- ma. Če pa je način socializacije nasilen in če so zahteve staršev prevelike, si bo otrok prizadeval ohraniti stare načine obnašanja. Pojav negativizma danes poj- mujemo kot posledico neustrez- nega socialnega učenja. Sociali- zacija je proces učenja, ki poteka postopno. Načini prisile (npr. predolgo sedenje na posodi), ki tega ne upoštevajo, naletijo pri otroku na odpor, na trmo. Če skušamo otroku vzbuditi poziti- ven odgovor, in to je takrat, ko naše zahteve uskladimo z otroko- vimi zmožnostmi, tega negativiz- ma in trme ne bo. Splošno je znano, da so dečki bolj agresivni od deklic. Pri tem igrajo vlogo biološki dejavniki, vendar je odločilno učenje obna- šanja vezano na spol. Tako pri- čakujemo od dečkov, da se bodo sposobni ubraniti pred napadi drugih ter si pridobiti mesto v družbi vrstnikov. Tu igra telesna agresivnost pomembno vlogo. Za deklice se pretepanje ne spo- dobi, dopuščajo pa se besedne oblike agresivnosti. Nad deklica- mi, ki so telesno agresivne, na- vadno izvajajo pritisk starši. (Nadaljevanje prihodnjič* Svetlana Kiinkon, dr. med., spec. pediater TEDNIK - februar 1991 ŠPORT IN DRUŠTVA — 13 Nova kaseta in novo ime: Mika Pe\ki Miki, ki jc \rsto let dokaj anonimno nastopala / razni- mi slovenskimi ansambli, je pred kratkim izšla pr\a kaseta. Glas- ba, ki je na njej, naj bi zajela okus ljudi vseh generacij. Preberite, kaj smo zabeležili » pogovoru z njo. Mika tvojega imena doslej še nismu zasledili v slovenski popu- larni glasbi. Kje si bila, kaj si po- čela? Mika: Res je, prvič se poja- vljam v glasbi kot solo pevka. Vendar to ne pomeni, da sem še- le začela s petjem in nastopa- njem. Z glasbo se aktivno ukvar- jam že nekaj let. Nastopati sem začela na javnih prireditvah, kot so »Kar znaš, to veljaš« in po- dobnih. Glasbo čutim v sebi pravzaprav, odkar se spomnim, in moja velika želja je bila, da bi nekoč tudi sama snemala. Pri- ključila sem se k prvem ansam- blu, kasneje pa sem nastopala tu- di z drugimi, in to predvsem na mladinskih plesih, sindikalnih zabavah in hotelskih nastopih. Nazadnje sem sodelovala v sku- pinah Maj iz Ljubljane in Ten iz Kranja. Ves čas me je vodila želja po kvalitetnem izvajanju. Do sebe sem dovolj kritična, to pa mi je omogočilo napredovanje pri pe- tju. Te je želja po kvaliteti pripelja- la tudi do študija petja? Mika: V glasbeni šoli v Kranju sem obiskovala ure solo petja pri učiteljici lleani Bratuž-Kacjan. Glasbena šola me sicer ni nauči- la interpretacije in izražanja svo- jih čustev ob petju — to moraš imeti v sebi, naučila pa me je tehnike petja, kar je osnovni po- goj za dobro petje. Avtor glasbe na tvoji kaseti je Božidar NVoIfand, avtor besedil pa Helena Banič. Kako je prišlo do sodelovanja z njima? Mika: Wolfa že dolgo cenim kot avtorja kvalitetne glasbe. Do- govorila sva se za poskusno sne- manje in v studiu Cankarjev dom smo posneli eno pesem. Wolfu je bilo moje petje všeč in posnetek je predvajal odgovor- nim na Helidonu; ti so potrdili izdajo kasete. Rekla si, da moraš imeti glasbo v sebi; prav gotovo moraš čutiti tudi sporočilo pesmi. Besedila na kaseti pa niso tvoje delo. Kako ti uspe to /družiti? Mika; Tudi sama sem napisala veliko pesmi, tako da mi izraža- nje skozi besedila ni tuje. Ko sem od Helene dobila napisane tekste, sem jih hitro začutila, saj so zares dobra in nosijo neko sporočilo. Kaseta je izšla. Lahko glasbo, ki jo izvajaš, predstaviš poslušal- cem? Mika; Wolf mi je ponudil na izbiro več pesmi, med katerimi sva potem izbrala tiste, ki so mi bile najbolj všeč. Tako so na ka- seti pesmi, ki bi jih označila za ženski pop ročk s spevnimi melo- dijami -- glasba, ki je na Sloven- skem praktično ni. Pesmi izraža- jo energijo in čustva, sproščenost in svežino. Skratka upam, da bo- do všeč vsem generacijam. To potrjuje tudi odzivi poslušalcev, ki so glasbo že slišali. Ali bi na koncu še rada kaj spo- ročila našim bralcem? Mika: Vsekakor si želim, da hi jim bila kaseta všeč. Ce pa je \ njihovi trgovini še ni, naj se ne jezijo. Potniki jo bodo kmalu do- stavili. Vsi, ki bi me želeli pova- biti na nastop, pa naj pokličejo na telefon (061) 319-266, int. 30-96 ali (064) 33-171, int. 48. DMS Ptujski šport v luči sprememb Do takrat, ko bo pripravljena ustrezna zakonodaja in rešene vse dileme, seveda v občini ni potrebno čakati, ampak se lahko pripravimo in primerno angaži- ramo za spremembe, za katere zagotovo vemo, da bodo prišle. Zbiranje sredstev za namene športa in drugih družbenih de- javnosti se v letu 1991 spreminja hkrati z novo davčno zakonoda- jo. Sredstva za posamezno dejav- nost se ne bodo več zbirala s po- močjo prispevnih stopenj, am- pak se bo občinski proračun po- kril z davki, ki se bodo upora- bljali za financiranje družbenih dejavnosti. Sedanje ocene kaže- jo, da se bo zbralo manj sredstev za posamezno dejavnost in s tem za šport. Kaj bomo s tako zbrani- mi sredstvi financirali v športu, je seveda zelo važno. V republi- škem sekretariatu za izobraževa- nje in telesno kulturo predvide- vajo, da naj bi se iz proračuna občin financiral samo tako ime- novani nacionalni program, v ka- terega je zajet v glavnem samo šport mladih, vse drugo naj bi te- meljilo na sponzorstvu in samo- financiranju. Seveda bi to pome- nilo konec za ves tekmovalni in vrhunski šport, pa tudi za velik del množičnosti. V zadnjih dveh letih smo na Ptuju uspeli zagoto- viti zbiranje sredstev v višini povprečne republiške prispevne stopnje, s čimer smo športu zago- tovili ustrezne gmotne razmere, enake kot so jih imeli v najmanj polovici slovenskih občin. Z re- zultati, ki so sledilik smo presegli dosežke v mnogih občinah, kjer so že do sedaj namenjali za šport toliko in več sredstev kot na Ptu- ju. Sprejeli smo Pravilnik o raz- vrščanju športnih panog ter os- novah financiranja, ki je omogo- čil nagrajevanje trenerjev in fi- nanciranje panog na osnovi do- seženih rezultatov. Na Ptuju smo veliko naredili za šport že s tem, ko smo zgradili dvorano Center. Da pa se bomo lahko primerjali z gospodarsko enako razvitimi občinami, pa moramo glede na rezultate, ki jih dosega ptujski šport, narediti še veliko. Vedno se moramo zave- dati ključnih funkcij, v katerih nastopa šport. Med temi so naj- pomembnejše; — zdravstvena (preventivna in kurativna) — delovnostorilna (produ- ktivnost, obramba) — vzgojno-izobraževalna — kulturno-estetska in razve- drilna. Organizirana športna dejav- nost se v naši občini izvaja v se- demdesetih (70) klubih in dru- štvih. V njih je vključenih 8121 članov, kar pomeni približno 11,5 "d prebivalcev občine. Zaskrbljujoče so ugotovitve dispanzerja za šolsko mladino na Ptuju o zdravstvenem stanju os- novnošolcev: slabo telesno držo ima 37,34 "(1 mladih, nakazane deformacije hrbtenice 8,78 "n (iz- ražene 2,27 %), deformacije prs- nega koša 19,95 %, deformacije stopal 3,64 %, druge deformacije okostja 3,91 %. Opazno narašča slabokrvnost, med obolevnostjo šolske mladi- ne pa je na prvem mestu respira- torni sistem. V zmogljivostnih elementih (moč ramenskega obroča in rok, trupa) ter v premagovanju dalj- ših razdalj s tekom so 21-letni študentje na ravni 12-letnih učencev, 20-letne študentke pa na ravni funkcionalnih zmoglji- vosti 9-letnih učenk (Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani, 1989). Število nabornikov, sposobnih za služenje vojaškega roka, upa- da iz leta v leto. Občina Ptuj je na zadnjem mestu po številu za služenje vojaškega roka v Slove- niji. V vzgojnovarstvenih organiza- cijah in na nižji stopnji osnovne šole v proces športne vzgoje niso vključeni športni strokovnjaki, sama vadba pa poteka v neu- streznih razmerah.'Ni sprejemlji- vo, da v najobčutljivejšem ob- dobju otrokovega psihomotori- čnega razvoja ne poskrbimo za razmere, v katerih bo otrok zado- voljil svoje gibalne potrebe. (Nadaljevanje prihodnjič) Ivan Vidovič, strokovni delavec sekr. za vzg. in izobr., kult. in šport pri IS SO Ptuj Slovenski NAJ-glasbeniki v letu 1990 V današnii stc\ilki ohjasljamo kiipi)n akcije RADIA IN T1T)NI- KA PI L!J »l/hirate najpopularnejše glasbenike zaba\ne glasbe v letu 1990.« Izpolnite kupon, ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov RADIO THDNIK PTUJ, RAK lAA 6. 62250 Ptuj, do vključno PO- NhDILJKA. 25. H BRUARJA. Rezultati bodo objavljeni v oddaji Novosti v slovenski zabavni glasbi 27. februarja in v Tedniku 28. fe- bruarja. Ob podelitvi nagrad glasbenikom bomo seveda izžrebali sre- čneže med vami in ra/dclili nekaj lepih nagrad. 14 - TV SPOREDI 14. februar 1991 - TEDNIK ~ fe'"'"^'' '^9^ ZA RAZVEDRILO - 15 16 - OGLASI IN OBJAVE 14. februar 1991 - TEDNIK Namizni tenis Uspešno nadaljevanje v drugem delu ligaškega tekmovanja v soboto, 9. februarja, sta obe ekipi NKT Petovia (ženska v II. zvezni ligi in moške v SRL ligi) gostovali. Dekleta so v Izoli premagala Semedelo gladko s 5:0, fantje pa so najprej premagali Piran v Piranu prav tako gladko z 9:0. popol- dan pa še moško ekipo Semedele v Izoli prav tako z 9:0. Vse igralke in igralci so se odlikovali z resnim in borbenim pristopom in zato tudi takšni rezultati. V soboto pa vabimo prijatelje namiznega tenisa že ob 10. uri v Športno dvorano Mladika. Fantje bodo gostili Kočevje, ob 16. uri pa N. Gorico in de- kleta ob 17. uri Miškino iz Zagreba. Dekleta bodo v nedeljo ob 10. uri gostile drugouvrščeni Maraton, prav tako iz Zagreba. I. P. Rokometaši znova za točke v prvi republiški moški ligi bodo konec tega tedna odigrali srečanja zad- njega jesenskega kola in s tem pravzaprav začeli drugi, spomladanski del prven- stva. Vse naše ekipe bodo gostovale pri močnih nasprotnikih. Drava se bo v go- steh pomerila z Jadranom iz Kozine, Velika Nedelja s Preddvorom, Ormož pa z Grosupljem. Kadetski polfinale V nedeljo bo v ptujski dvorani Center eden štirih polfinalnih turnirjev le- tošnejga republiškega prvenstva v rokometu za kadete, mlajše mladince. Zraven domačinov se bosta za prvo mesto in vstop v finale potegovali tudi ekipi Slo- venj Gradca iz Radeč. Gre za zelo kakovosten turnir, saj imajo Radeče na pri- mer eno najboljših jugoslovanskih ekip. Prva tekma (Drava —Slovenj Gradec) se bo začela ob 11.30. Sledil bo obračun Radeč in Slovenj Gradca, za konec pa še Drave in Radeč. Začetek tudi v odbojki Ptujske odbojkarice se bodo v prvem spomladanskem kolu v drugi republi- ški ligi v dvorani Center pomerile z vodilnimi Prevaljami. Tekma bo v nedeljo v dvorani Center, začeli pa jo bodo ob 10. uri. Leščak v osmini finala član judo kluba Drava Filip Leščak je nastopil v Parizu na mednarodnem prvenstvu Francije. Uvrstil seje v osmino finala, kjer gaje izločil tekmovalec iz Italije. I. k. Ptujčani uspešni v Murski Soboti V Murski Soboti je bil v nedeljo turnir prvakov osmih občinskih nogome- tnih zvez. V bistvu je šlo za sedmo republiško prvenstvo v malem nogometu. Presenetljivo so zmagali člani kluba malega nogometa Kleparstvo Vukosavlje- vič iz Ljubljane. O dogodku poročamo zaradi tega, ker so se dobro odrezali tudi Ptujčani — člani NK Kovinostrugarstvo Zamuda Ptuj. V tekmi za tretje mesto so premagali ekipo iz Kopra s 5:2. Vratar ptujske ekipe Roman Kaisesberger je bil tudi naj- boljši vratar tega prvenstva. Tretjeuvrščena ekipa Kovinostrugarstvo Zamuda Ptuj. TEDNIK — 14. februar 1991 OGLASI IN OBJAVE - 17 Stojan Kerbler: J. Sibila, 1990 Janez Šibila v razstavišču ob Dravi Do 17. februarja razstavlja v razsta- višču ob Dravi naš rojak iz Stojncev, akademski slikar Janez Šibila. Sibila je znan predvsem starejši ptujski liko- vni publiki. Od njegove zadnje razsta- ve na Ptuju, ki je bila 1973, je minilo že 18 let. Umetnostna galerija iz Ma- ribora je leta 1977 pripravila Šibilovo retrospektivno razstavo. To je bila njegova zadnja obsežnejša predstavi- tev v javnosti. Sedanja ptujska razsta- va obravnava slikarjevo ustvarjalnost od retrospektivne razstave iz leta 1977 do J 990. leta. Janez Šibila že dolga leta ustvarja v samoti svojega ateljeja v Podutiku pri Ljubljani, »daleč od ljudskih strasti, čakajoč, da se pred njim razgrne spo- znanje in smisel stvari«. Tako je naš slikar, ki je tudi pesnik, razkril svoj odnos do sveta tudi v eni izmed svo- jih pesmi. Šibila se v iskanju smisla stvarem zmeraj vrača k svojim koreni- nam, tistim motivom, ki so ga sprem- ljali celo življenje. Spominjanje na pokrajino rojstnega kraja, na njene ljudi in njihove običaje, prijatelje in (poklicne) vzornike, vračanje k moti- vu slikarjeve družine je način slikarje- vega iskanja smisla. Ta smisel pa se zlepa ne razkrije kar tako, zgolj v eni sami sliki. Iskanje smisla je večna ži- vljenjska in ustvarjalna naloga, ki si jo človek vsakodnevno znova zasta- vlja prav do konca svojih dni. Ko se srečujemo s Šibilovimi slikami in akvareli, zaznavamo njegovo pesni- ško, lirsko dušo, ki se vedno znova zateka k istemu večnemu vprašanju in iskanju nikoli odkritega odgovora. Slikarstvo Janeza Šibile ni razpozna- vno le po svoji motiviki. Specifičen je tudi njegov kolorit, liričnost in eks- presivnost obenem, pa globoka pove- zanost z naravo, njeno lepoto in skrivnostnostjo. Pričujoča ptujska razstava nam raz- grinja zaokrožen ustvarjalni opus, ki si ga je vredno ogledati. Zato vas va- bimo, da si razstavo vsekakor ogleda- te do vključno 17. februarja. Boris Miočinovič Ormoški pustni karneval Na pustni torek je v Ormožu veselo že več kot 3U let. Letošnja povorka se je uredila pri osnovni šoli Stanka Vraza, svojo pot nadaljevala mimo ormoškega hotela, kjer je bila ocenjevalna komisija, ter naprej v mesto. Najštevilnejša je bila skupina šolskih otrok. Letos so prvič ob pihalnem or- kestru nastopile domače mažoretke in gledalce še posebej navdušile. Na obisk so prišli kurenti iz Bresnice in drugih ptujskopoljskih vasi, kjer je njihova prava domovina, ter se trudili pregnati zimo. Upajmo, da jo bodo tudi iz naših src. Vida Topolovec Del karnevalske povorke Foto: Ema Žalar Kultuml dan pripravili učenci sami Osnovna šola Toneta Žnidariča v Ptuju je bila edina, ki je imela prvi te- den februarja pouk. saj so na tej šoli v letošnjem šolskem letu eksperime- talno uvedli trimestre. In medtem ko so njihovi vrstniki na počitnicah ča- kali sneg, so učenci te šole pripravili kulturni dan. V aktivnostih so sodelo- vali vsi učenci, program pa so pripra- vili sami. Na nižji stopnji so imeli kulturni program, nekateri kviz, drugi so si ogledovali filme. Šesti razredi so izdali glasilo, sedmi razredi so se po- merili na kvizu o Prešernu, osmi ra- zredi pa na temo o literaturi od ljud- skega slovstva do moderne. Tekmova- li so vsi učenci razen tistih, ki so kviz popestrili z glasbenimi točkami. Po- sebna zanimivost letošnjega kulturne- ga dne je bila, da so učenci povsem samostojno pripravili vprašanja za kviz, hkrati pa so tudi vsi aktivno so- delovali. Zato je bilo morda zadovolj- stvo učencev toliko večje in ne zgolj obveznost, ki jo je treba opraviti za kulturni dan. NaV Na ptujskem magistratu dva zlata para v soboto. 9. februarja, je bilo v porotni dvorani na ptujskem magi- stratu spet slovesno. Kar dva zlata para sta stopila pred pooblaščenega poslanca občinske skupščine Antona Velikonja in matičarko Lučko To- plak ter z »zlatim poljubom« in stiskom rok slovesno obnovila vse tisto, kar je oba zakonska para povezovalo v trdni zakonski zvezi polnega pol stoletja. V trgovini sem delal 48 let Prvi zlati par sta bila VIN- CENC in JUSTINA FIŠTRA- VEC" s Ceste Olge Meglic 47 na Vičavi pri Ptuju. Skupno življenj- sko pot sta začela v Spodnji Ko- reni pri Mariboru, kjer sta imela lastno trgovino, hišo, ki je bila Zlatoporočenca s svojima pričama pred matičarjem Foto: Langerholc topel dom tudi za dva njuha otroka. Vincenc je bil rojen 22. L 1913 v Trgovišču, Justina-Mari- ja, roj. Deutschman, pa 5. II. 1922 v Spodnji Koreni. Oba sta bila zavedna Slovenca in sta so- delovala v osvobodilnem giba- nju. Nemški okupatorji soju are- tirali, Vincenc je bil že določen za ustrelitev, vendar pomiloščen in poslan v taborišče Amberg; od tam seje vrnil leta 1945. Justi- na, ki ima v rojstni knjigi vpisani dve imeni, uporablja pa samo pr- vo, je bila zaradi malih otrok po- gojno izpuščena. Ko se je mož vrnil iz taborišča, sta nadaljevala delo v zasebni tr- govini, ki je bila čez nekaj let na- cionalizirana. Odločila sta se in prodala še ostanek premoženja v Spodnji Koreni in leta 1952 ku- pila hišo na Vičavi ter tako prišla v naš Ptuj. Vincenc je najprej de- lal v prodajalni Mavrica, potem pa je bil poslovodja prodajalne Ciciban. Leta 1976 — po 23 letih zaposlitve pri Izbiri Ptuj in 48 le- tih skupnega dela v trgovini — je odšel v zasluženi pokoj. Justina je nekaj let delala kot trgovska pomočTTica v prodajalni Slavica, potem je delo pustila in se bolj posvetila domu in družini. Da- nes oba živita od moževe pokoj- nine. Sta zadovoljna in ob dveh otrocih in treh vnukih tudi sre- čna. Zlatoporočenca Rudolf v knjigo zlatoporočencev občine Ormož sta se 2. februarja 1991 vpisala zakonca Kristina in Alojz Rudolf s Hardeka pri Ormožu. Poro- čila sta se 5. januarja 1941 pri Veliki Nedelji. Kristina, rojena Novak (1919. leta) je bila prej doma v Stanovnem, Alojz (1909) pa v Savcih. Spoznala sta se na ohceti, ko se je Kristinin stric oženil z Lojzetovo sestro, poročila pa šest let po tem srečanju. Po vojni je bil Lojze dve leti trgovec, imel je knjigarno z vsemi šolskimi potrebščinami, po letu 1948 pa je bil v raznih službah. Sedaj je že polnih 24 let v pokoju. Kristina je ves čas doma gospodinjila in skrbela za družino. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, trije še živijo. Njuno jesen življenja razveseljujejo štirje vnuki in dva pravnuka. Vida Topolovec (Foto Š. Hozyan) Zlatoporočenca Rudolf na ormoškem matičnem uradu Ko sem se vrnil, me otroci niso poznali Drugi zlati par sta bila ALOJZ in ROZALIJA OSE, ugledna kmetovalca v Pleterjah 69, KS Lovrenc na Dravskem polju. Po- ročila sta se 10/2-1941 v farni cerkvi sv. Lovrenca. Alojz je bil rojen 19. 6. 1914 v Pleterjah. Le- ta 1943 je bil mobiliziran v nem- ško vojsko, nato ujet na Nizo- zemskem, bil v ujetniških tabori- ščih v Angliji in potem v Italiji. Domov se je vrnil leta 1946. »Skupaj sem prebil v uniformi čez 6 let, če štejem zraven tudi služenje kadrovskega roka v voj- ski prve Jugoslavije in orožne va- je,« je povedal in trpko dodal, da ga otroka, ko se je 1946. vrnil domov, sploh nista poznala. Rozalija, roj. Peršuh 2. 9. 1912 prav tako v Pleterjah, je vse ži- vljenje delala na kmetiji. »Hudo je bilo z malimi otroki sama na veliki kmetiji med vojno in po njej,« je dejala. Potem sta se oba z možem spominjala težkih po- vojnih let, časov obveznih oddaj in prisilnega zadružništva. Toda vse sta srečno prestala, ohranila kmetijo in topel dom za svoje 3 otroke, imata pa tudi že 5 vnu- kov in I pravnuka. Alojz je bil 13 let zastopnik Zavarovalnice v Mariboru. Zlati par sem še vprašal, ali sta se v življenju kdaj srečevala s ka- kimi zbadljivkami na račun ne- koliko neobičajnega priimka. Pa sta oba zatrdila, da ni bilo nič ta- kega, vsaj od pametnih ljudi ne, »bedakom pa itak ne smeš zame- riti«. Soglašala sta tudi s tem, da zapišem, da njun priimek ne iz- haja iz imena tiste živali, na kate- ri je tudi Kristus večkrat jezdil, temveč izhaja iz imena podolgo- vatega kosa kamna, s katerim smo nekoč brusili kose in srpe. — Tudi to je eden od dokazov, da sta kljub težkemu življenju in častitljivim letom še vedno dobre volje in dovzetna za šalo. F. Fideršek Po petdesetih letih spet pred matičarjem. Foto: Langerholc ČRNA KRONIKA SNEŽNI PLLG v PEŠCA, TA PA LMRL Po zasneženi regionalni cesti od Poljčan proti Slovenski Bistri- ci je v petek, 8. februarja, zvečer okoli 18.30 Peter Keršič vozil to- vornjak Cestnega podjetja Mari- bor, pred katerega je bil pritrjen snežni plug in je tako čistil ce- stišče. Pri Spodnji Brežnici v bližini mostu čez potok Brežnica — je v blagem levem ovinku za- peljal čez polovico cestišča. Z le- vo stranjo pluga je trčil v 25-let- nega Jožeta Oniča iz Brežnice 2 pri Slovenski Bistrici, ki je hodil peš v isti smeri po levi strani ce- ste. Pešec je verjetno bil pozoren le na tovornjak, spregledal pa je plug; ta ga je zbil po tleh in ga hudo poškodoval po vratu in gla- vi. Jože Onič je na kraju nesreče umrl. OPEL TRCIL v GOLFA Od Crešenjevca proti Sloven- ski Bistrici je v torek, 5. februar- ja, ob 19.15 vozil avto golf Maks Krošelj iz I eskovca 62. Zaradi okvare na motorju je pred Loka- nje vasjo zmanjšal hitrost. Prav tedaj je po lokalni cesti za njim pripeljal osebni avto Opel, ki ga je vozil Štefan Rojs iz Maribora. Opel je silovito trčil v golfa. Pri tem je bil Štefan Rojs huje po- škodovan, Maks Krošelj pa la- žje. Prepeljali so ju v mariborsko bolnišnico. TRČENJE PRI STARŠAH Po magistralni cesti od Mari- bora proti Ptuju je v četrtek, 7. februarja, ob 14.30 vozil osebni avto Živko Junušič iz Osijeka. Na zasneženem in spolzkem ce- stišču je v ostrem desnem pre- glednem ovinku začelo vozilo za- našati, zasukalo ga je za 90 sto- pinj in avto je začel bočno drseti, njegov zadnji del pa je segal na nasprotni vozni pas. Po njem je iz nasprotne smeri prav tedaj pri- peljal z osebnim avtomobilom Valent Vencelj iz Miklavža pri Mariboru in trčil v zadnji del Ju- nušičevega opla. Pri tem se je Vencelj hudo poškodoval in so ga prepeljali v mariborsko bol- nišnico. KOLESAR PRED OSEBNI AV- TO V soboto, 9. februarja, ob 11.30 se je po magistralni cesti proti Pragerskemu peljal na ko- lesu 17-letni T. J. iz Pragerskega. V Šikolah je pri hiši št. 67 a ne- nadoma zavil na levo prav v tre- nutku, ko je za njim pripeljal z osebnim avtom Viktor Markovič iz Ljubnega pri Radovljici. Kljub zaviranju je s sprednjim delom avtomobila zadel v kolesarja, te- ga je vrglo na pokrov motorja in v vetrobransko steklo. Od tam je padel na cestišče in se hudo po- škodoval. Prepeljali so ga v mari- borsko bolnišnico. GASILCI PRIHITELI PRAVO- ČASNO V noči s ponedeljka na torek v prejšnjem tednu je nastal požar v stanovanjski hiši Terezije Gol, Gradišča 103, KS Cirkulane. Za- radi razgrete krušne peči je zače- la tleti lesena stena ob peči in plameni so kmalu udarili na plan. Prihiteli so gasilci iz Cirku- lan in ogenj pogasili. Tako je na- stala le manjša škoda: ocenjujejo jo na nekaj tisočakov. Z AVTOM V AVTOBLS Po magistralni cesti od Ptuja proti Mariboru je v ponedeljek, 11. februarja, ob 9.20 vozil oseb- ni avto ameriški državljan Steven Harper. Med vožnjo od Slovenje vasi naprej je začel prehitevati kolono treh vozil. Pri tem ni bil pozoren na avtobus, ki je pred kolono v isti smeri speljal s po- stajališča. Med prehitevanjem je Steven Harper opazil, da se mu iz nasprotne smeri približuje to- vornjak. Začel je zavirati, toda na spolzkem in zasneženem ce- stišču je njegov avto začel drseti. Z desno bočno stranjo je trčil v zadnji del avtobusa. Pri tem seje hudo poškodovala voznikova že- na Nia Lise Harper, lažje pa nju- na hčerka Stephanie, voznik sam ni bil poškodovan. ■ FF DEŽURSTVO ŽIVILSKIH TRGOVIN SOBOTA, 16. februarja: RIM- SKA PEČ in KOMZUM osebna kronika Rodile so: Albina Rodošek, Podlo- že 35, Ptujska Gora — Lidijo: Jelka Lamut, Ptuj, Slov. trg 5 — dečka; Vi- kica Pušaver, Stoperce 9, Ptujska Go- ra — dečka; Matilda Gojkošek, Po- brežje 38, Videm — dečka; Irena Zo- reč, Podgradje 7, Ljutomer — Alen- ko; Stanka Klep, Gerečja vas 108, Hajdina — deklico; Zofka Ceglec, Ivanjkovci 16, Ormož — Ivana; Jože- fa Korez, Ptuj, Arbajterjeva — Nino; Brigita Solina, Ptuj, Ul. 5. prekom. br. 17 — Evo; Darinka Vočanec, Litmerk 16, Ormož ~ Simona; Alenka Koro- šec. Brezovec 58, Cirkulane — dekli- co; Snježana Setnik, Greg. dr. 3, Ptuj — Alena; Lijana Kolarič, Spuhlja 64/a, Ptuj ^ Luka; Brigita Lesjak, Vel. Varnica 78, Zg. Leskovec ~ Snježano; Anita Skledar. Apače 59, Lovrenc — Dejana; Ivančica Hrček, Durmanec 109, Durmanec — Željka; Ivanka Brusar, Cv., Jazbina 42, Tra- koščan — Mileno; Nevenka Noters- berg. Turški Vrh 56, Zavrč — deklico; Milena Kaisersberger, Bezjakova 3, Ptuj — dečka; Brigita Vnuk, Greg. dr. 13, Ptuj — dečka; Marija Sterbal, Ku- kava 44, Juršinci — Petra; Mira Vojsk, Zagojiči 14/c, Markovci — de- čka. Poroka v Ptuju: Franc Veselic, Go- rišnica 161, in Marjeta Šalamun, Pod- gorci 11. Poroki v Ormožu: Rudolf Muhič in Cvetka Čuš, Bresnica 18, Podgorci; Peter Ozmec in Marina Škrinjar, Osluševci 26, Podgorci. Umrli so: Štefan Bezjak, Dom upo- kojencev Muretinci, roj. 1936, u. 2. fe- bruarja 1991; Jožef Krajnc, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1913, u. 5. fe- bruarja 1991; Alojzija Potočnik. Or- mož, Ptujska C 2, roj. 1901, u. 7. fe- bruarja 1991; Martin Hanžič, Sp. Ključarovci 6, roj. 1906, u. 8. februar- ja 1991; Marija Medved, Dragonja vas 37, roj. 1943, u. 8. februarja 1991. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La- čen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni ured- nik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lek- tor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupa- nič (novinarji). PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: Radio- Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naro- čnina 500 dinarjev, za tujino 1.100 dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor.