Groriške vesti. —g— Rrgulacija na Goriškem. Nenadno zaključenje dež. zbora gotovo ni nikogar tako iznenadilo kakor nas učitelje. Z vso gotovostjo smo pričakovali — zlasti ko smo videli, kako se denar siplje na vse strani — da ae ugodi tudi našim skromnim prošnjam, a sedaj ta prerara! Za velikausko blaznico, za potrebne in nepotrebne ceste, za visokošolce, za dež. uradnike in sluge, za yse je t izobiliu denarja, samo ne za narodnega trpina — učitelja! Dovršil sem nekaj razredov srednjih šol z odliko, ravno tako tudi učiteljišče; koliko so starši zame potrosili, da sem postal učitelj, a sedaj moram glede gmotnega stanja zavidati dež. slugo, ki zna za silo svoje ime podpisati in ki v dež. hiši briše prah in čisti pljuvalnike! — 18 let sem užival plačo 800 E in v tem času dobil na petletuicah 240 K poviška, dež. sluge pa dobe po novem zakonu v 18 letih 600 K! Tako cenijo naši poslanci najplemenitejše, najbiažje, a tudi najnapornejše opravilo za narod! Tožna nam majka, da smo doživeli to dobo! Ali res Tstaja doba, ki jo je napovedal dr. Nevesekdo v „4000"?! Učiteljska društva, na noge, na zborovanja in shode, da se ljudstvu pove, kako se gospodari v deželni hiši, da se pove, kako skrbijo poslanci za nas, ki nam je izročeno najdražje, kar ^ima narod — mladina, in kako za dež. uradnike, ki dobivaju samo za stanovanje reč, nego mi plače (1500 K) in za sluge I Sramota, rečna sramota takim poslancem, v prvi vrsti še laškim liberalnim, ki so bili pred volitvami polni obljub, sedaj pa kažejo učiteljstvu — fige! —g— Za slorensko Tsenčillšče t Ljabljani in za italijansko vseučilišče r Tratu se je na predlog dež. poslanca Berbuča in Petarinija soglasno izrekel goriški deželni zbor. —g— Rodltelj8kl rečer smo imeli v Dutovljah v nedeljo, dne 30. prosinca, popoldne. Udeležba od strani občinstra je bila tolika, da je bila šolska soba uabito polna občinstva. Po številu bi moral ražuniti najmanj na 150 oseb, od katarib je bilo pa mater največ. — Najprej je poročal tov. Fr. Vendramin o važnosti splošne ljudske izobrazbe, potem pa tovarišica Pani Živec o ukazu in prepovedi. — Oba poročevalca je občinstvo poslušalo z največjo pozornostjo, četudi je trajala vsa strar nad poldrugo uro. Govornika sta napravila na občinstro s svojim nastopom jako ugoden vtisk, le žal, da niso prostori za ta= kove prireditve primernejši. Klopi se namreč ne da spraviti iz razreda, tako da morajo sedati udeleženci vrh klopi. Poleg tega pa nima ne en ne drugi razred nobenega odra v šoli. Občinstvo, ki moia sedati kakor omenjeno, stoji tedaj višje nego govornik sam, zaradi česar se njegov glas jako izgublja. Upamo pa, da poskrbe oblasti, da se v doglednem fiasu odpravi ta nedostatek s tem, da nam zgradi šolsko poslopje, ki ga tukaj tako krvavo pogrešamo. —g— Iz Eomna nam porožajo: Na Dunaju izhajalist: ,,Zeitschrift fur Kinderschutz und Jugendftirsorge". — V 1. in 2. (skupni) številki tega lista nahajamo spis: ,,Kinderelend und Eindersebutz im Kiistenlande", kigajespisal dr. Eudolf baron Einaldini, c. kr. okrajni zdrarnik na višjesodnem deželnem sodišču v Trstu. V tem spisu opisuje življenje iu delovanje šologodne in nešologodne mladine. — Pcihaja od Trsta in njega okolice na posamezne politiške in sodne okraje Istre in Goriške. — Vse nam kaže v turobni in žalostni sliki. — Mimogrede hočem objaviti, kar piše o naših sloveuskih okrajih Goriške. Opisujoe žalostne odgojne razmere t Trstu, njega okolici in v Istri, prari dopisnik, da so razmere v okrajih Tolminskega veliko boljše. V Cerknem so odgojne razmere dobre. V Kanalu celo ugodne. Žal, da alkohol v teh okrajih večalimanj gospodari. V bovškem okraju slabo yplivajo plesi. Sicer so ti kraji t materialnem oziru na dobrem. Vendar je tukaj zarod rdan žgauju. V cerkniškem okraju eo se pomnožili kotli za žganje ž g a n j a v letu 1896 do 1906 od 7 do 140. — To je žalosten fakt. — V neki šoli na Tolminskem je bilo od 57 učencev 52 žganjepivcev. Med temi je bil osemleten deček, ki je vsak dan popil osminko ali četrt iitra žganja. Mati mu je dajala žganje, da bi se deček ,o k r e p č a 1'. V bovškem okraju preveč pijejo — karo. Ženicerekajo: »Blaženo — kofce!" V teh krajih mnogo kadijo in celo čikajo tobak. — Otroke tiporabljajo kot ponočne čuvaje ob mrtraškem odru. Ker je narod rdan alkobolizmn iz tega in izvirajočemu nemoralnemu žiTljenju, se pojavljajo nezakonski otroci. Vendar niso Tse občine take, zakaj nahajajo se tudi častne izjeme. — Še bolj je alkoholizmu vdan ajdovski okraj — tako piše dopisnik. Tukaj tudi radi krartajo ia prokliDJajo. V okraju Sežana in Eomen so razmere ugodne. Dopisnik pravi ad verbum: BIn den Bezirken Sesana (Sežana) und besonders Komen sind die Verhaltnisse erfreulicherweise gtinstige." — V sežanskem okraju nabajamo uboštvo, ki Tplira na to, da da ne morejo roditelji mnogo storiti za odgojo svojih otrok. — Komaj sedemletni otrok mora pastiroTati, kar znači ugodnost pašo lenobe. — V komenskem okraju inora dopisnik obžalovati, da odhajajo deklice prezgodaj v Trst ali v mesto služit in so tamkaj izpostavljene raznim neTtrnostim, ki jim lahko podležejo. — Glede tega obljubuje dopisnik, da bo pisal t naslednjem članku. Mi — t komenskem okraju bivajoči — nestrpno piičakujemo objave bodočega članka glede te njave, poudarjajoč, da se bomo s tem člankom bavili. — Vederemo! — Končno moram priznati, da se je dopisnik vglobil v razne pojare življenja naroda v Primorju, držeč se besed pesnika Scbillerja, ki prari v svojem Wallensteinu: nHab' ich des Menaehen Kern erst untersueht, so weiB ich auch sein Wollen und Bein Handeln." — A.L. —g— Analfabetor v italijanskl Furlanijl je 22 tiaoč izraed 67.000 laških prebivaleev, v Gorici pa med Lahi tudi 6000. Vsega skuoa.j nad 30 %. Lepo skrbijo Lahi za izobrazbo ljudstva. —g— Med TneboTpiJočimi grehi, ki vpijejo y nebo za maščevanje, je tudi zatiranje ubožcev, t d o v in sirot. Prosila je neka ydo?a, seveda učiteljeva,že drugič za milostno podporo, ker ji pokojnina postavno ni dovoljena. V tem obupnem položaju se je obruila po nasvetu drugib do deželnega poslanca (če potreba, povem ime) s prošnjo, naj ji pripomore do te milostne podpore. Misleč, da najde njena solza odmev v njegovem srcu, v srcu božjega namestnika. se je varala močno, močno. Odslovil jo je kratkornalo s tem, naj 8e obrne še do drugih njegovih enakih kolegov. Tako je ta sirota hodila od Ana ia Eajfe do Poncija Pilata s solzami po licib. ki vpijejo zoper one, ki jih izžemajo. — Končano je zasedanje deželnega zbora — a podpore od nikoder. Eje je vendar? Ostale so le prazne sanje na njo. Eaj res nima deželna blagajnica par sto kronic za to vdovo, ki je bila na vse načine opeharjena in skoraj oropana denarja? Pravičen je tisti, ki je nad nami. Da bi le bili njegovi namestniki tako. Tudi vas bo sodil pravični, vas, ri izžemalci rdovinih vročih solz! Ali se ne bojite stopiti pred sodni stol s to zavestjo, da niste atorili ničesar za djo? Vas li ne peče vest? Vam ničesar ne ofiita? Gotovo ne, ker je najbrž nimate, ali pa menda že tako kosmato, da vas prav nič več ne peče. Grešniki ste kakor Taši kranjski bratci, le s tem razločkom, da vi grešite zoper tretji, bratci pa zoper četrti ynebovpijoči greh. Eakor se vidi, skrbe klerikalci za učiteljstvo porsod enako. Prijat«lj vdov.