Ada Vidovič-Muha
SAZU v Ljubljani
ZMRZNITI ALI ZAMRZNITI
Pobudo za naslednje razmišljanje je dala najnovejša raba teh dveh besed in mnogih iz njiju izpeljanih oblik; gre za prehodno rabo glagolov zamrz-niti/ovati kaj oz. zamrz-nitiZ-ovati kaj. Raba za zdaj še zelo omahuje, tako da se piše in govori (npr. v radijskih in televizijskih reklamah): zamizovalna skiinja oz. zamrzovalnik in zmrzovalna skiinja oz. zmrzovalnik; zelenjavo, hrano zamrzujemo in zmizujemo. Z analizo obeh glagolov, posebej glede na pomensko funkcijo obeh predpon, bomo skušali utemeljiti oz. ovreči eno od rab.
Oba glagola (in mnoge njune izpeljanke, zlasti nedovršne oblike) srečujemo že v najstarejših slovarjih oz. slovarskih zapiskih z razmeroma dobro razdelitvijo pomenskih področij. Tako npr. Vodnik (rokopisno gradivo za slovar) razloži nemško zvezo Der Fluss wird mit Eis belegt potok premersne, samersne-, zufrieren zamerzovati; einfrieren, frieren vmerzniti, zmeizniti; das Wasser friert zu Eis voda smeisne. Ta pomenska delitev se je ohranila tudi pri Murku, v Janežičevih slovarjih, pri Cigaletu. Pleteršnik je opredelil pomena obeh besed s tipičnimi zvezami: reka je zamrznila; tak mraz je, da reke zamrzujejo; voda je zmrznila v skledi; obležal je v snegu in zmrznil; voda že zmrzuje; nocoj bode zmrzovalo. Iz
302
ponazoritvenega gradiva teh dveh besed, navedenega pri Pleteršniku pa tudi v starejših slovarjih, je razvidno, da je bila za obe besedi značilna neprehodna raba.
Skupna besedotvorna osnova, izkazana z redko rabljenim, verjetno dekompozi-cijskim^ glagolom mrzniti uvršča besedi v širšo pojmovno kategorijo poimenovanj določenega stanja v naravi, ali bolje, prehajanja v določeno stanje. Predponi za- in z- pa imata dvojno funkcijo, in sicer: a) v slovničnem smislu ohranjata osnovno vlogo vseh predpon, to je iz nedovršnikov delata dovršnike^ (mrzniti -> zmrzniti, mrzniti -> zamrzniti), b) s pomenskega stališča pa v okviru skupne pojmovne kategorije glagola mrzniti določata pomenski podkategoriji, ali z drugimi besedami, določata, kako, v kakšni meri poteka oz. je potekal proces, ki ga poimenuje glagol mrzniti.
Pri tako izpeljanih glagolih gre torej za pomensko razpetost med pomenom predpone in pomenom besedotvorne podstave; zato je treba najprej a) ugotoviti morfološke značilnosti besedotvorne podstave, določiti njen pomen in stilno vrednost, b) ugotoviti vrsto predpone (glagolska, samostalniška ipd.), spoznati njeno pomensko in stilno vrednost in ugotoviti, če morda dobiva v zvezi z osnovo kake nove, nesistemske značilnosti. Šele na osnovi analize obeh besedotvornih delov se dajo ugotoviti značilnosti predponske besede kot celote.
Besedotvorna osnova obeh glagolov je redko rabljeni nedovršnik mrzniti. Njegov nevtralni, se pravi, bolj rabljeni sinonim je v predponskem nedovršniku zmrzovati (oz. zmrzavati, ki pa je redkeje rabljen, stilno označen). Glagol mrzniti spada namreč med glagole s pripono -n(i)-. To pripono pa imajo skoraj samo dovršni glagoli*, ki so lahko že popolnoma nevtralni (brcniti, dvigniti, klecniti ipd.) ali pa še ekspresivni, vezani bolj na govorno sporočanje. Ekspresivni so zlasti dovršniki, pri katerih je medmetna podstava še zelo očitna*. Vendar je tvorba prav takšnih glagolov (bevskniti, bruhniti, cebniti, lopniti, gagniti ipd.) zelo pogosta, tako da v tej skupini lahko govorimo o prevladujoči besedotvorni strukturi: medmet + glagolska pripona -n(i)- + obrazilo -ti. Seveda je tako tvornost te skupine izrazito usmerjena k dovršnikom; nedovršniki, kolikor jih je pač, so iz govornega jezika odrinjeni, stilno zelo označeni in vezani v glavnem na ozko knjižni ali pesniški izraz: gasniti, giniti, grezniti, mrzniti^. Ti nedovršniki imajo nevtralni sinonim v predponskem nedovršniku z nedovršniško pripono-ava-ali -a-(giniti — izginjati, gasniti — ugašati, ugaševati, grezniti—ugrezati, mrzniti—zmrzovati). Edina izjema v tej skupini je nedovršni glagol drgniü, ki je nevtralen in nima predponske sinonimne oblike; vse predpone v zvezi s tem glagolom imajo poleg funkcije dovršnosti tudi določeno dodatno pomensko funkcijo: zdrgniti, podrgniti ipd. Razlago za odrinjenost nedovršnikov iz te skupine je treba iskati v dejstvu, da so se z glagolsko pripono -n(i)- tvorili predvsem ali samo dovršniki, pa tudi v njihovi predmetni vsebini. Razen pri že omenjenem glagolu drgniti gre
1. Prim. Breda Pogorelec, Brezpomemben, nepomemben — izpeljanke in sestavljenlce, JiS XVI, 1970/71, 224, Miloš Dokulil, Tvoreni slov v češtine, Praha 1962, 23—24.
2. Prim. Jože Toporišič, SKJ III, Maribor 1967, 113.
3. Prim. France Bezlaj, Doneski k priznavanju glagolskega aspekta, SR I, 1948, 3—4, str. 199.
4. Prim. Jože Toporišič, Stilna vrednost glasovnih, prozodijskih, (pravo)pisnih, morfemskih in naglasnik variant slovenskega knjižnega jezika, SR XXI, 1973, št. 2, str. 217.
5. Odzadnji slovar za I. in II. knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1966, 1970.
303
za t. i. glagole spreminjanja, ki poimenujejo prehajanje iz določenega stanja (gasniti, giniti) ali v določeno stanje (mrzniti, grezniti). Nedovršniki s pripono -n(i)- so bili, kot vse kaže, premalo povedni za to vsebino. Pomensko so se okrepili z ustrezno predpono (z-, u- ipd.); da bi pa ohranili nedovršnost, so morali namesto dovršniške pripone sprejeti nedovršniško, v našem primeru -ova-: zmrz-ova-ti. Knjižna oblika mrzniti ima torej nevtralno sinonimno vzporednico v glagolu zmrzovati (z-mrz-ova-ti). Kot smo že omenili, pomenita torej oba sinonimna nedovršnika:z izgubljanjem česa (toplote) prehajati v neko določeno stanje (zmrznjenost). Seveda postane stilno označeni nedovršnik s pripono -n(i)-, ko dobi določeno predpono, dovršen, hkrati pa izgubi tudi stilno označenost, ki jo ima kot nedovršnik (mrzniti — zmrzniti, gasniti — ugasniti ipd.) Z drugimi besedami, nedovršni glagol s pripono -ova-, zmrzovati, preide v svoji dovršni obliki spet med glagole s pripono -n(i)-. Glagol zmrzniti pomeni torej dokončanje procesa glagola mrzniti oz. zmrzovati'; gre torej za tip končno dovršnega glagola, podobno kot daniti — zdaniti, goreti — zgoreli, temniti — stemniti, mračiti — zmračiti.
Poglejmo še, v kakšnih stavčnih zvezah se ta glagol (v dovršni in nedovršni obliki) uporablja. S stilnega področja bi rabo lahko razdelili na nevtralno in na stilno označeno. Zanimivo je, da stilna oznaka obeh glagolskih oblik vedno ne sovpada. Tako je npr. v brezosebnih neprehodnih zvezah rabljen samo nedovršnik: hladno je, že zmrzuje; danes bo zmrzovalo. Pri pojavu zmrzovanja nasploh v naravi težko govorimo o popolnem dokončanju procesa, kot ga poimenuje dovršnik (prim. daniti —¦ zdaniti — se je že zdanilo). V zvezah, pri katerih ne gre za brezosebno rabo, pomen pa ostaja še vedno konkreten, se uporabljata obe glagolski obliki v svoji polni, neoznačeni pomenski funkciji, npr. voda v koritu zmrzuje, je zmrznila; vino je zmrznilo v steklenici ipd. Zanimiva je raba teh dveh glagolov v zvezi s človekom oz. z vsem živim. V konkretnih zvezah se rabi lahko samo dovršnik, npr. obležal je v snegu in zmrznil; ponoči so vse rože zmrznile. Dovršnik zmrzniti v teh zvezah pove, da gre za določeno vrsto smrti, odmrtja. Nedovršna glagolska oblika pa se uporablja v prenesenem, stilno označenem pomenu, pri čemer na ekspresiven način poimenuje aktivno stanje, v katerem se je kdo znašel zaradi mraza: že dve uri zmrzujem, stojim na snegu in zmrzujem. Nevtralne, pomensko popolnoma enakovredne inačice tem zvezam ne bi mogli najti. Glagol zebe me, ki bi ga morda lahko uporabili, ne izraža aktivnosti v določenem stanju. Statičnost tega glagola dokazuje možnost sinonimne razveze z glagolom biti: mraz mi je = zebe me, mrazi me. Dovršnik v zvezah tega tipa (npr. čisto sem zmrznil, ko sem te čakal) pa je nosilec samo izražanja in ne kaže nobene pomenske variante, torej je enak zvezi čisto sem ozebel. Ekspresivna, se pravi, stilno označena raba se kaže tudi v zvezah: ali ti je jezik zmrznil, glas mu je zmrznil v grlu ipd., kjer je pomenski poudarek na prenehanju opravljanja določene funkcije in ne toliko na vzroku prenehanja. Pri tem gre za preneseno rabo iz zvez, kot prsti so mu zmrznili, noga mu je zmrznila.
Ce povzamemo: glagol zmrzniti poimenuje v svojih stilno neoznačenih pomenih dokončnost procesa, ki ga poimenuje glagol mrzniti (zmrzovati), kar ima navadno za posledico prenehanje opravljanja bistvene življenjske funkcije.
6. Prim. Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika IV, Ljubljana 1959, 112; Jože Toporišič, Sestavljenke in izpeljanke iz predložne/proklitične podstave v knjižni slovenščini, SR XXI, 1973, št. 1, str, 105.
304
Nekoliko drugače je pri glagolu zamrzniti oz. zamrzovati. Kot smo videli, se ti dve glagolski obliki že v najstarejših slovarjih uporabljata v zvezi z rekami, jezeri ipd.: čez zimo vse reke zamrznejo, ta studenec nikdar ne zamrzne, jezero zamrzuje. Najstarejši in tudi najosnovnejši pomen glagola zamrzovati je poimenovanje omejenega, ne do konca potekajočega procesa, ki ga poimenujeta glagol mrzniti in njegov sinonim zmrzovati^; dovršna oblika zamrzniti pa poimenuje samo konec takšnega procesa*. V teh zvezah kaže glagol zamrzniti pomensko povezavo z glagolom pomrzniti, le da vsebuje glagol s predpono po- en informativni element več: dejanja ne omejuje samo količinsko, ampak tudi prostorsko oz. krajevno. Področno se je raba tega glagola razširila, pomensko pa je ostala enaka npr. v zvezah; zemlja je začela zamrzovati, okna so zamrznila. Omeniti je treba še eno neprehodno, vendar stilno označeno rabo. Gre za isti tip zvez, kot smo jih navedli pri glagolu zmrzniti, npr. glas ji je zamrznil v grlu, nasmešek mu je zamrznil na obrazu (tudi tu samo dovršna raba). Čeprav so tovrstne zveze z glagolom zmrzniti na videz sinonimne, vendar sama glagola nista prava sinonima. Glagol zamrzniti kaže sinonimno vzporednico s primrzniti, ki pomeni, ,z zmrzovanjem se prilepiti in zaradi tega postati negiben'. Gre torej za krajevno-vzročni pomen predpone za-. V vseh do sedaj navedenih primerih gre tudi pri glagolu zamrzniti za neprehodno rabo. Tu, pri neprehodni rabi, bi morda še omenili, da ima dovršnik zamrzniti sinonimno povezavo z dovršnikom zaledeneti, npr. jezero je zaledenelo, okna so zaledenela/poledenela, le da se tu poimenuje posledica, glagol zamrzovati oz. zamrzniti pa poimenuje proces sam oz. konec procesa.
V prehodni rabi, ki jo je razvil glagol zamrzniti oz. zamrzovati, pa se je pomenu količinske omejenosti procesa, ki ga poimenuje glagol mrzniti oz. zmrzovati, pridružil še občutek časovne omejenosti in pa občutek namenskosti. Količinska in časovna omejenost procesa je zlasti vidna v preneseni, stilno označeni rabi teh dveh glagolskih oblik (dovršne in nedovršne), kjer doslej še ni bila izpričana sinonimna raba z glagolom zmrzniti, zmrzovati, npr.: zamrzniti plače, hranilne vloge so zamrznili, zamrzniti cene. Ta raba je vezana na ekonomsko in publicistično izražanje. Cisto publicistične zveze pa so npr.: zamrznili program javnih del, zamrzniti mednarodne odnose, tronta je zamrznjena na... vzporedniku = so jo zamrznili. V vseh teh rabah gre za pomen ohranitve česa v določenem stanju in za določen čas, ne p a za izničenje česa, kar bi se lahko razumelo ob uporabi glagola zmrzniti (zveza denar je že zmrznil pomeni, je pošel, je zapravljen). Pomen količinske omejenosti procesa, ki ga prinaša predpona za- že v neprehodni rabi, je v prehodni rabi vzrok tudi za časovno omejenost trajanja v stanju, ki je posledica zamrzovanja (ne zmrzovanja). Ta dejstva pridejo lepo do izraza tudi v konkretnem prehodnem pomenu glagola zamrzniti, npr. zamrzniti mikroorganizme, po smrti se je dal zamrzniti. Raba glagola zmrzniti bi v teh zvezah bistveno spremenila pomen; nastal bi občutek dokončnosti procesa ne glede na čas.
V novejšem času, ko se je razvila posebna oblika hlajenja, ki lahko konzervira npr. živila, se je prehodna raba glagola zamrzovati (in njegove besedne družine) še razširila: ribe takoj po ulovu zamrznejo, zamrzniti meso z zelenjavo, zamrzniti
7. Prim. Vladimir Šmilauer, Novočeske tvoreni slov, Praha 1971, 181.
8. Izražanje količinske omejenosti procesa s predpono za- je v slovenskem jeziku sistemsko (zaboleli, zakljukati, zatrepetati — tako imenovani terminalni glagoli).
305
hrano za več dni, globolio zamrzavati. Prav pri tem tipu zvez prihaja včasih do zamenjave z glagolom zmrzovati, zmrzniti (zmrzniti hrano, živila). Kot smo že videli, glagol zmrzniti nikjer ni razvil prehodne rabe; torei je raba tega glagola v navedenih primerih neupravičena. Bistveni elementi, ki smo jih že našteli pri drugih prehodnih rabah glagola zamrzovati, pridejo tudi tu v poštev. Se vedno gre za namenskost (predpona za-), za ohranitev česa za določen čas v nespremenjenem stanju, ki je doseženo tako, da se omeji proces, poimenovan z glagolom zmrzovati. Zato bi se morali v tovrstnih zvezah držati glagola zamrzniti, in tudi vsa nova poimenovanja, ki so v zvezi s to dejavnostjo, bi morali izpeljevati iz njega, torej: zamrzovati živila, hrano-, zamrzovalni postopek; odtajati kaj iz za-mrznjenosti (ne iz zmrznjenosti); (globoko) zamrzavanje; zamrzovalna skrinja, zamrzovalnik.