Cins poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, & VII. 1987, LETO XXVI., ŠTEVILKA 12/13
Le spomini na preteklost
Ko danes slavimo petdeset letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije in petdeset letnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, je prav, da se spomnimo tudi štirideset letnice ustanovnega kon-gesa ZB NOV Jugoslavije, ki je bil od 29. do 30. septembra 1947.
Za nas, prebivalce občine Domžale, pa je pomembna tudi 45-letnica najhujšega terorja Nemcev nad našimi krajani. Nemcem je res uspelo koncem leta 1941, da so se morale z območja kamniškega okrožja umakniti partizanske enote. Niso pa mogli uničiti vseh partizanov. Njihov uspeh pa je bil le kratkotrajen. Sredi februarja 1942. leta se je 12 borcev iz Jelovice prebilo preko Rašice in Mengša v Tuhinjsko dolino. Kaj kmalu je bilo v četi 70 borcev tako, da so maja že ustanovili Kamniški bataljon. Zaradi dotoka novih borcev je moral bataljon napraviti nekaj akcij za pridobitev orožja. Zelo uspešni akciji sta bili napad na Stranje in Črnivec.
Nemci so poskušali uničiti NOB, toda gibanja partizanov niso uspeli ustaviti. Zato so si hoteli pomagati z nasiljem nad prebivalstvom. Tako so že 13. aprila zažgali in uničili vas Kostanj v občini Kamnik in 8. julija vas Koreno, kjer so 16 moških in 75 let staro žensko žive zmetali v ogenj, druge pa izselili. V juliju in avgustu so nato požgali Hrastnik pri Moravčah. Vas so požgali in v ogenj vrgli 9 živih in pretepenih domačinov. Požgali so še vasi Gradišče, Hom in Malo Lasno v občini Kamnik, v občini Domžale pa Zlato polje, Brezovico, Obrše, Podgoro in Trnovče. Tako so uničili in požgali skupaj 70 hiš in 50 gospodarskih poslopij ter izselili čez 220 žensk in otrok ter starejše osebe. Medtem pa je odšlo v NOV približno 70 tovarišev in nekaj tovari-šic.
Poleg tega so Nemci začeli streljati tudi talce. Tako so od januarja do avgusta 1942 postrelili 95 krajanov nekdanjega okrožja Kamnik. Med njimi 16 iz naše občine.
Kaj vse se je dogajalo v letu 1942 je danes težko vse povedati. Zato naj omenim, da smo mi borci preživljali svojo mladost še v kraljevini Jugoslaviji. Zato danes neposredno doživljamo razliko med staro in novo državo. Tisti, ki to ni doživljal si težko predstavlja kakšen je razvoj naše industrije, gospodarstva, kmetijstva, prometa in kako je spremenjen zunanji videz naših mest in vasi. Kako se je razvilo šolstvo, zdravstvo, kultura v primerjavi s stanjem v nekdanji Jugoslaviji.
Pot smo si sicer dobro zastavili, zato smo tudi v začetku dobro napredovali. Vendar na tej poti, žal, nastajajo razni zapleti; gospodarski in politični. Res, da je težko stanje pri nas in v svetu, predvsem pa je tu še naša lastna slabost in naša nedoslednost. Preveč se-stankujemo, se dogovarjamo, zavzemamo, ugotavljamo, prizadevamo, vključujemo in se gremo papirnato vojno. Ali se dovolj zavedamo osnovnega naprednega rekla: brez dela ni jela?
Kam in "kako osredotočiti nase napore govorimo že dolgo: več in bolje delati, lenuhom in izkoriščevalcem napovedati neusmiljen boj, manj administracije, manj papirja, manj sestankov, predvsem, če se mlati prazna slama in stvari ponavljajo. Pripravimo delo tako, da ne bo nikjer praznega teka. Ali je pošteno živeti na račun drugih?
Kaj naj borci želimo ob jubileju teh dogodkov družbenopolitičnim organizacijam v občini? Kar največ uspehov pri delu, kot smo jih imeli dosedaj. Želimo enotnost pri delu vseh občanov. Želimo, da se čimprej rešimo iz gospodarskih težav.
Ob koncu pa prosim borce, da se veliko več vključujejo v DPO v KS in občini in da več pozornosti posvečamo mladim ljudem, da bodo nove generacije našo pot nadaljevale enako, kakor smo jo mi gradili v NOB in po vojni. Vendar mladina ne želi pokroviteljstva, saj so sposobni delati, znajo razmišljati, snovati, odločati in kritizirati današnje razmere, probleme in protislovja.
Vsem borcem, borkam in aktivistom« čestitam ob 4. juliju, dnevu borcev. Prav tako tudi vsem občanom, saj smo skoraj vsi vključeni v SLO in DS.
Predsednik Obč. odb. ZZB NOV
Domžale
Alfonz Avbelj
mm
:•:•:•:
' Ti
pozno
(vse manjši prometni varnosti ob rob)
»Otrok pritekel pred avto... Pijan povozil pešca... Zaradi prehitre vožnje v smrt... Oba motorista izgubila življenji...« so naslovi, ki jih iz dneva V dan prebiramo na straneh črne kronike v naših časopisih. Nas kaj pretresejo? Se nad njimi kdaj zamislimo in tudi premislimo, kaj bomo storili, da ne bo jutri, morda pojutrišnjem ali pa prihodnji teden tudi naše ime med njimi...
Vsak dan nas je več na cestah, mladih, najmlajših, starejših, najstarejših. S kolesi, avtomobili, tovornjaki, tudi peš se vključujemo v vsakdanji promet pa naj bodo na tako imenovani zvezni cesti, ali pa na vrsti makadamskih, za katere ugotavljamo, da so iz dneva v dan slabše, da jih ne vzdržujemo, da jih imamo celo nekaj takih, kjer bi promet lahko kar zaprli. Postavljajo se prometni znaki, omejitve in prepovedi, delne zapore, včasih celo izključujejo drug drugega, pa ne pomaga. Miličniki se po svojih močeh trudijo, radio nas skuša z vsakodnevnimi poročili o številu prometnih nesreč, številu mrtvih in ranjenih, o ogromni materialni škodi, predramiti, nas morda celo prestrašiti, mi pa kar nič, ali skoraj nič. Poletne počitnice so, z njimi pa tudi več otrok na cesti, nekateri tudi brez nadzorstva, s kolesi brez izpitov, malo večji, pa še vedno samo otroci, z motorji brez čelad. Zraven pa hitrost, neupoštevanje prednosti, slabe vremenske razmere, mladostna objestnost, včasih neznanje, pa spet namesto voznika za volanom alkohol in nesreča je tu. Precejkrat so vzroki nesreč objektivne okoliščine, žal pa je še vedno največkrat krivec človeški faktor, njegova želja po hitrosti, njegovo neznanje, tudi objestnost in neprevidnost. Iz dneva v dan tudi v naši občini štejemo mrtve, štejemo ranjene, računamo materialno škodo, ki nastane na vozilih, obenem pa največkrat pozabljamo, da to pravzaprav še ni vse. Vse te nesreče, marsikatero bi lahko pravočasno preprečili, prinašajo s seboj družinske tragedije, prinašajo daljše odsotnosti z dela, prinašajo žalost in brezup.
Storimo kaj, da bo naša prometna varnost boljša. Ne pritisnimo na plin več, kot je dovoljeno, če bomo zamudili, bomo drugi dan vstali prej, ne pozabimo biti posebej pozorni, če na cesti zagledamo otroke, če so pred nami znaki, ki nas opozarjajo na prehod na pešce. Skušajmo kdaj pa kdaj najti dobro besedo tudi za »počasneta«, ki vozi pred nami, ne pa da jezni pritisnemo na plin in ga ne glede na ostale udeležence prehitimo. Ne skušajmo iz dneva v dan, koliko maksimalno naš avto potegne, niti ne sedajmo za volan, če smo malo preveč spili.
Cas šolskih počitnic je čas razvedrila naših otrok in tudi staršev, zato bodimo pozorni na nadebudneže, na kolesih in motorjih, ki se »važijo« kateri motor bolj potegne, če ne zadostuje opozorilo, bo morda kazen. Ne pozabimo, da se majhni otroci lahko vozijo le v spremstvu staršev in da naš otrok morda premalo ve, da bi sam prečkal »glavno« cesto. Bodimo z njim in ga učimo. Če bo vsak izmed nas vsaj nekaj naredil, bo morda jutranje radijsko poročilo o nesrečah krajše, ali vsaj manj zastrašujoče, bomo morda vsak zase zadovoljni, da smo tudi sami naredili malo, da je NAŠA PROMETNA VARNOST BOLJŠA. Ne čakajmo na jutri, storimo to danes, morda bo jutri že prepozno!
Na šoli Šlandrove brigade:
Partizan na obisku v šoli
V sklopu zgodovinske snovi in ohranjanja spominov na vojna leta, smo povabili na Osnovno šolo Šlandrove brigade tovariša Marka Gosarja. Učenci 4. razredov ga dobro poznajo, saj so se v tem šolskem letu z njim srečali že tretjič. Naš gost je dopolnil znanje učencev o Dražgoški bitki z živimi spomini na legendarne dneve, saj je doma na Dražgošah in je po biti odšel v partizane star komaj štirinajst let. Kot partizan je prehodil dobršen del Slovenije.
Za tretje srečanje smo iskali nove oblike in vsebine. Želeli smo slišati o dogodkih, ki so v učbenikih kratko in faktografsko omenjeni. Šolarji na tej starostni stopnji pa zgodovinska dejstva laže in globlje dojamejo, česo primerno čustveno poudarjena, zgodovinskim dogodkom se morajo približati s srcem in razumom. Dogovorili smo se za intervju. Zbrali smo se zunaj, za šolo, kot partizani sredi gozdne jase. Vreme je bilo lepo, prostor miren, učenci zbrani, tovariš Gosar pa pripravljen, da odgovarja na naša vprašanja. Pripavljenim vprašanjem so se pridružila spontana vprašanja učencev. Prehodili smo vsa vojna leta od 6. aprila 1941 do svobode in prvih tednov v svobodi.
Gosarjeva pripoved je jasna, preprosta, prežeta z objektivno resnico in človeško toplino, oživljal je svoje izkušnje in doživetja kot deček, kurir, partizan. Pripovedoval je, kako so s tovariši proslavljali dan zmage: otroško, razposajeno, kakor bi hoteli nadomestiti zamujena leta. Za njim so bila dobra tri leta bojevanja, pa je bil star komaj 18 let. Na vprašanje učenca je povedal, kako se je srečal iz oči v oči z nemškim vojakom, kako so bili
Seminar za vodstva OO ZK:
izdani pa opozorjeni na izdajo. Gosarjevi najlepši spomini na partizanska leta so vezani od odnose med soborci, na iskreno tovarištvo in požrtvovalnost, ki jih je vezala na vsakem koraku, jim lajšala dneve in gojila vero v svobodo. V njegovi pripovedi je bilo toliko življenjskih izkušenj in napotkov uporabnih za vsak čas in vsakogar.
Razgovor smo prepletli s Kajuhovimi verzi, Gosar jih je podkrepil z ustreznimi dogodki in doživljaji. Pesnik je zapisal:
»Biti mlad v teh težkih časih, to se pravi,
brez mladosti biti mlad.«
Tovariš Gosar pa je rekel, da je svoja mladostna leta preživel v težkem, a velikem času, ko so si bili pošteni in dobri ljudje blizu, polni pričakovanja lepših, svobodnih dni. Jasno jim je bilo, zakaj se borijo in poznali so ceno življenja in ceno smrti.
Čas nas je priganjal, pa tudi vprašanja smo izčrpali. Učenci so zapeli partizansko pesem in tudi naš gost je zapel pesem, ki so jo peli partizani na varnih pohodih ali ob tabornem ognju. Ob slovesu smo si zaželeli,
da bi se v prihodnjem šolskem letu spet srečali.
Učenci so se v skupinah razšli. Med seboj so se živahno pogovarjali. Domov so se vračali notranje bogatejši, izbistrili so se jim pojmi in predstave. Ko se bodo v višjih razredih učili o vojni, o določenih mejnikih v NOB, o partizanih, trpljenju in svobodi, si bodo priklicali v spomin to srečanje in zgodovino Slovencev bodo spremljali z razumom in srcem.
Na rob tega poročanja naj dodam še misli, ki me že lep čas spremlja. Naši dnevi so prežeti s strašljivimi podražitvami, skrbi nas življenjski standard, za marsikaj potrebnega smo prikrajšani, pretehtati moramo vsak izdatek. Gospodarsko stisko, ki ji ni videti konca, čutijo tudi najmlajši šolarji. Čez noč postane vprašljiv njihov zaključni izlet v živalski vrt, ker se je prevoz tako podražil. Nikogar ne zanima in ne vznemirja, ker so se izleta tako veselili pa toliko novega in zanimivega bi spoznali. Družba ne zmore več plačati filmske predstave za nagrado pridnim bralcem — značkarjem, tudi vstopnine ni mogoče znižati niti za nekaj dinarjev. Boj za preživetje posameznika, družin, delovnih organizacij in družbe kot celote nas je prignal na rob strpnosti in zmožnosti obvladovanja, vsakodnevnih težav. Med seboj se odtujujemo, ker so vabila in srečanja povezana z izdatki. Izgubljamo smisel za prijetne pogovore, ustvarjalno sanjarjenje je izrinjeno, samo še kritiziramo in jadikujemo. Majavi so nam pogledi v bodočnost, manjka nam vere in zaupanja.
Le usposobljen komunist je zmožen ustvarjalnega, enakopravnega in kritičnega dialoga
V četrtek, 4. junija je Občinski komite ZKS Domžale pripravil seminar, ki so se ga udeležili člani vodstva osnovnih organizacij in občinske organizacije ZK.
Za uvod je Ivica Gognjavec pojasnila tekoča gospodarska gibanja v občini. Opozorila je na težave pri izplačvanju OD in nevarnost, da bo, ob obstoječi izgubi v petih, še več organizacij Združenega dela zdrselo v rdeče številke.
Vlado Klemenčič, naš nekdanji finančni minister, sedaj pa član predsedstva CK ZKS, je iz rokava stresel precej osupljivih podatkov o jugoslovanskem gospodarstvu: naš notranji dolg je veliko večja nadloga od zunanjega, imamo velike tečajne razlike, nepo-ravnavanje računov je prišlo že kar v ljudski običaj, predračunske vrednosti investicij se tudi podvajseterijo, banke posojajo denar, ki ga sploh nimajo; v začetku osemdesetih let smo iz dohodka dajali 20 odstotkov za akumulacijo, lani še 14 odtotkov in v letošnjih prvih mesecih samo 12 odstotkov (to je bil še povod za tako nepriljubljene ukrepe ZIS).
Tovariš Klemenčič je povedal, da smo vendarle dvignili menjavo s svetom na 16 milijard $, trend inflacije pa je rahlo padajoč. V CK so se tudi odločili, da ne bodo odpirali
novih tem, ampak se bodo držali le tistih iz sprejetih dokumentov partijskih kongresov, glavne moči pa bodo usmerili v iskanje novih gospodarskih poti. Samokritično je priznal, da CK daje premalo informacij, s katerimi bi članstvo lahko ustrezno ocenjevalo gospodarske težave.
V bogati razpravi so udeleženci spraševali o kmetijski politiki, intervencijskih ukrepih, odgovornosti državnih služb, jugoslovanskih dolžnikih in racionalizaciji SIS. Zadnje teme se je lotila izvršna sekretarka CK ZKS tovarišica Sonja Lokarjeva. V živahnem in odkritem tonu je opredeljevala vlogo in nalogo ZK v spremenjenih družbenih razmerah. V uvodu je prikazala, kaj se bo zgodilo z ZK, če se ne bo prilagajala spremembam v družbi, če ne bo prešla od besed k dejanjem, če ne bo z naprednim progra-
Manjka nam tudi moči in » treznega preudarka, da bi ločili zrno od plev, da bi znali potegniti odločno črto med dogodki in dejanji, ki zaslužijo kritiko in tistimi, ki so vredni občudovanja. Vse tlačimo v isti koš. Ne pomislimo, kakšne sledi pušča naše obnašanje v duševnosti naših otrok. Upajmo, da bo gospodarskih težav konec, ko bodo odrasli. Kako bodo iskali zrnje po naši preteklosti, če bodo vedeli samo za pleve?
Srečanje z Markom Gosar-jem, s partizanom, ki je ves zavezan resnici in svobodi v najširšem pomenu, je učencem nudilo spoznanje o veličini in predanosti naših ljudi v najtežjih časih narodnega preživetja. Bilo je zrno na poti iskanja, spoznavanja in dozorevanja. Ema Novak
Priznanje članu uredniškega odbora:
Marjanu Bolharju — Voljčevo priznanje
Letos je Delavska enotnost ustanovila Voljčevo nagrado in Voljčevo priznanje za dosežke na področju obveščanja v združenem delu. Poimenovala jih je po svojem dolgoletnem novinarju Janezu Voljču, katerega novinarski moto je bil, da si mora delavec vseskozi prizadevati za pravšnji položaj in vlogo v samoupravljalski družbi.
Izmed 38 predlogov so bile podeljene 3 nagrade in 2 priznanji. Emo izmed njih je na predlog Občinskega sveta ZSS Domžale prejel tudi član našega uredniškega odbora Marjan Bolhar in sicer za uspešno organiziranost informacijsko-komunikacij-skega sistema v HELIOS-u.
S svojim prispevkom je v tej DO zagotovil povezanost raznih oblik obveščanja v ustaljeno in smotrno delujočo celoto. Uspelo mu je, da so delavci vsak dan, zlasti v samoupravnih delovnih skupinah, neposredno informirani, hkrati pa je zagotovljen tudi povratni tok informacij. Vanj se vključuje tudi delegatski sistem na vseh ravneh.
Marjan Bolhar se odlikuje ne le kot organizator, temveč tudi kot avtor številnih prispevkov.
Iskrene čestitke!
a
k
id
/o la la zl cr uč
I
Iz občinske organizacije Zl
; _ -g
Ker je delo Zveze komunistov predvsem odvisno od dejavnosti osnovnih organizacij, je Občinski komite ZKS oblikoval akcijske skupine, ki bodo spremljale delo osnovnih organizacij. Akcijske skupine so sestavljene iz članov Občinskega komiteja in izkušenih komunistov, njihova naloga pa je svetovati, vzpodbujati, prenašati stališča in krepiti delovno enotnost ZK.
mom in delom privabila mladih, če se bo zanašala le na preteklost, nekdanjo moč in samozadovoljnost, ker imajo člani ZK še vedno ključne položaje v naši družbi. S Kardeljem je pribila: »Partija, ki ne bo pogumno odpirala vrat v prihodnost, bo postala le še privesek oblasti, vojske in milice!« Zato mora biti ZK prva, ki spoštuje zakonitost, ustavnost in demokratičnost, ne pa da jih s svojim očetovskim odnosom zavira, ovira ali izkorišča.
V razpravi je pritrdila udeležencem, ki so zahtevali odpravo zaupnih informacij, ra-zumljivejšo kritiko Nove revije, večjo odgovornost vodstev ZK, stalno usposabljanje članstva, zavrnilo pa je gledanje, daje čiščenje ZK najprej potrebno začeti pri vodstvu: »Res se je kritičnost članstva povečala in verjetno marsikdo od nas, profesionalnih član-stev vodstev ZK, ne bo dočakal konca mandata na »varno zaščitenem« stolčku. In prav je tako! Vendar si predvsem člani ZK ne bi smeli želeti direktivnega oblikovanja demokracije od vrha navzdol. Proces demokracije mora potekati vzporedno na vseh ravneh in izkušnje kažejo, da več demokracije prinesejo predvsem pobude in zahteve iz baze.«
LIGITROP
Statutarna komisija je pripravila statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZK Domžale
Sestale so se tudi druge komisije Občinskega komiteja. Komisija za informacije je ugotovila, da se delo ZK premalo pojavlja v našem občinskem glasilu. Zato ljudje velikokrat mislijo, da ZK do posameznih problemov nima nikakršnih stališč ali da se z njimi ne spopada. Poleg tega pa obstaja nevarnost, da partiji (ker svojih ne pokaže) pripisujejo stališča, ki niso njena. Tako boste poslej v vsakem Občinskem poročevalcu, prebrali kaj o delu ZK, pod črto pa tudi kakšno polemično, samokritično ali humorno neuradno misel.
»Učite se, učite se in še enkrat: učite se!« To je Leninov stavek, ki ga je pionirjem ponovil tudi naš Tito. Še bolj pa bi ta misel morala biti vcepljena komunistom. Svet se nenehno spreminja in tudi razmere v njem. Kar je bilo včeraj dobro, je danes slabo, kar je bilo črno,
je danes sivo,... Zato komunist na izzive sedanjosti ne more odgovarjati s pred dvajsetimi leti napisanimi in naučenimi odgovori ali frazami. Komunist danes nima puške ali varnega zavetja državnih in »samoupravnih« organov. Boriti se mora edino s svojo prepričevalno sposobnostjo utemeljevanja, s svojo širino, razumevanjem in lastnim zgledom. Zato Občinski komite ZKS že nekaj mesecev organizira predavanja, okrogle mize, seminarje in diskusijske sestanke osnovnih organizacij in na občinski ravni.
Na zadnji seji Občinskega komiteja je bila osrednja točka razprava o gradivu za plenum ZKS o aktualnih idejnopoliti-čnih razmerah v družbi in ZKS. Aktiv delavcev neposrednih proizvajalcev se je na sejo še posebno dobro pripravil in izdelal posebna stališča. Čeprav so imeli člani komiteja včasih nasprotujoča si mnenja in ni manjkalo visokih tonov, so si bili enotni, da je glavna naloga ZK vendarle gospodarski dvig družbe energično nasprotovanje vsem nepremišljenim političnim odlo-
čitvam, večja javnost dela vodil^ nih organov, ko gre za pomenih* ne družbene usmeritve, ob spre/>0 membi Ustave pa ohranjanj^ načel AVNOJ-a, ki pomenij< , popolno narodnostno samostojne/ nost. 12/,
, Letošnje srečanje komunisto'/^ občine Domžale je dobro uspe lo. Z razvojem družbe pa b'W(. verjetno potrebno iskati v enak,,,( smeri kot delajo KP v razviti!/, , deželah: enkrat na leto pripra w vijo festival na katerem pred stavijo svoje delo vsem ljudem,^ Na takem festivalu ne manjk^/ kulturno-zabavnih prireditev osrednjo vlogo pa imajo okrogli mize in tematska srečanja ni., katerih se srečujejo najrazli,, čnejše misleči in v odkritem dia-/;,v logu  delo  partije izpostavijo^ kritičnemu pretresu. so
ki
POVEDANO NARAVNOST sli
Nekaj številk nazaj smo lah' ko prebrali kritične vrstice obirfo čanke, ki čustveno (pa vendafA/ argumentirano) obravnava ponu
sege »melioratorjev« na področ__
ju Rače, Radomlje in Rovščic* Če je članek neresničen bi m* morali avtorji melioracije z nas' protnim člankom oporeči! Če j* i občankina reakcija upravičena' bi morali poseg ustaviti in na' daljevati po temeljitem premi; sleku! Zgodilo se ni niti eno ni'1 drugo. Oblast je še vedno imuni1 pred kritiko in se tehnokratsk« ne meni zanjo. Do dialoga torej; še nismo prišli. Ta pa je osnovu1 predpogoj za samoupravno d t" mokracijo. LIGITROP
Valvazor na Krumperku. V vsakoletni tradicionalni folklomo-turistični prireditvi so letos na Krumperku pripravili večer »Valvazor na Krumperku.« V naslovni vlogi je nastopil Andrej Zaje, pevska zbora pa je vodil pevovodja Karel Leskovec.
Občinski odbor ZZB NOV je, skupaj z OK SZDL i OK ZSMS Domžale, organiziral srečanje osnovnošolcev s pripadniki naše armade. / Nagrajeni so bili najboljši učenci,, ki so napisali Aajboljše spise in ki so ustvarili najboljša likovna de-a; seveda vse s področja tematike NOB. V občini je skupaj deset osnovnih šol. Iz vsake šole se je izleta Jdeležilo po 10 učencev z mentorico.
To je že tretje naše srečanje z pripadniki JLA. Pr-*o leto smo bili pri letalski in pešadijski enoti v Puli, nato na Reki in letos v Delnicah. Kako smo se imeli, [lam je z vsake osnovne šole napisala o dvodnevnem zletu učenka, ki sodeluje v novinarskem krožku. Tokrat nam je najboljši spis napisala Nina Zelenjak, učenka 7. razreda osnovne šole Šlandrove brigade v Domžalah.
A. A.
Dvodnevni izlet na Reko
L
R Imam vse? Mi še kaj manj-? Spet sem pogledala v torbo, *2a hip obstala, potem pa zdirja-Ja po stopnicah. Z lahkotnimi Tfcpraki sem stopala proti igrišču,
ko zaslišim za sabo Mojčin glas.
Pomahala sem ji, stekla je proti 'J"ie«( in veselo sva se zasmejali. K Seveda, kako pa ne bi bili vedeli, ko greva pa na dvodnevni
Met na Reko.! S pričakovanjem v očeh sva
stopali proti železniški postaji,
kjer je že čakal motorni vlak. >e
Vstopili sva in tovarišica na-°^na je poiskala sedeža. Stopali Ma iz vagona v vagon in videvali same znane obraze. Vsi so se %nxejali in veselo klepetali.
Zasidrali sva se v sedeže v za-®cetku vagona. Spet sva se smejali. Vlak je speljal. !*   Nato sva dobili še dva sopot-'nika. Bila sta bolj tihe narave, a r?„mo se nekje na sredi poti le začeli pogovarjati. Zaspanost je že ?Povsem izginila, v vagonu je po-' SIajalo vse živahneje. Spletala So se nova poznanstva in na Re-, 'ki smo bili hitreje, kot sem si mislila.
h' Izstopili smo. Oči so nam ra-mdovedno begale naokrog. Pogle-ildala sem na uro. JO in 30 mi-vnut. Tri ure vožnje. Hitro je miti
nilo. Poiskala sem Mojco in skupaj še z drugimi sva odšli do pristanišča. Stopali smo ob morju, čisto blizu in mimo prečudovitih stavb in kar pozabila sem, da sem tu s tovarišico in v okviru šole.
Nato smo zagledali prečudovito šolsko jadrnico Jadran. Šli smo si jo ogledat in ob vstopu smo si morali očistiti čevlje.
Razgledovali smo se po ladji, ki jo je treba vsakodnevno čistiti in negovati, da ostane takšna, kot je.
Mornarji so opravljali različna dela; eden je barval, drugi čistil, tretji spet pregledoval, če je vse v redu.
Najlepše pa je bilo v kuhinji. S krova se je videlo naravnost vanjo. Prijeten vonj po palačinkah te je prav prevzel.
Pogledala sem navzdol in se glasno zasmejala. Kuhar me je pogledal. Pozdravila sem ga. Nato sva se še nekaj pogovarjala, potem pa me je vprašal, če hočem palačinko. Smeje sem prikimala in res mi jo je dal. No, pa sem še jaz poskusila »mornarske« palačinke.
Zahvalila sem se in se poslovila. To ladjo smo si le ogledali, vozili pa smo se z drugo. Zadnji
^ Podpisa pogodbe o začetku drl pri OŠ Josip Broz Tito
je izstopil general in morrnarji so ga pozdravili.
Ob pomolu je bila zasidrana tudi ladja Marin Držič, v katero smo se vkrcali.
Vožnja mi je bila zelo všeč. Ob prijetni glasbi, polno jedače in pijače je bilo, smo pluli po Kvarnerskem zalivu. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Sijalo je sonce.
Po približno dveh urah in pol smo prispeli do turističnega naselja Uvala Scott, kjer smo imeli kosilo. Po kosilu smo se še malo razgledali naokrog. Turisti so se že kopali in vozili s čolni.
Tudi jaz sem pomočila roko v vodo, a se mi je zdela še zelo mrzla. Spet smo se vkrcali v našo ladjico in nadaljevali vožnjo do Crikvenice. Sonce je medtem pojenjalo in postalo je hladneje, a vzdušje je bilo še vedno tako prijetno.
Z Mojco sva si poiskali prijeten prostorček na ladji, si vzeli cocacolo, poslušali glasbo in strmeli v valove. Bilo je prečudovito. Bili sva daleč od vsakdanjega, daleč od vseh dolžnosti. . .
Jaz bi se še kar vozila, a treba je bilo izstopiti. Prispeli smo v Crikvenico. Izkrcali smo se. Velika kolona otrok s torbami in nasmeški na ustnih se je vlekla do hotela Istra. Zelo lep hotel.
Ko smo uredili vse potrebno, smo odšli na večerjo. Po večerji smo še malo poklepetali, potem pa so nas razvrstili v sobe in nam povedali številke sob.
Jaz sem bila v sobi skupaj z Mojco, Petro in Aleksandro. Že ob vstopu v sobo, ki je bila enkratna, saj je bil hotel še čisto nov, smo sklenile tako za hec, da ostanemo kar tu.
Razpakirale smo si stvari in šle malo po hotelu. Res je »su-per«. Ko smo hodile po stopnicah, pokritih s preprogo, je Petra začela peti melodijo iz Dinastije. Res smo imele pravo razkošje!
Ogledale smo si klubsko sobo in telovadnico, kjer smo preizkusile vsa orodja. Tudi telefonirale smo. Babici sem navdušeno pripovedovala o vsem.
Hotele smo na sprehod po mestu, a ie zunaj začelo deževati, zato smo ostale v sobi. Prišla sta še Sašo im Marko. Kartali smo ter si pripovedovali vice do enih ponoči. Potem nas je le premagal spanec in spravile smo se v posteljo.
Zjutraj nas je zbudil telefon. Oblekle smo se in odšle na zajtrk. Bilo je prijetno zajtrko-vati v veliki jedilnici, kjer so ti vse lepo postregli. '
Po zajtrku smo se odpeljali z avtobusi do Delnic, kjer so nas v vojašnici vojaki prijazno sprejeli.
Tam smo si ogledali orožje, učilnice in konje. Zanimiva so imena, ki jih imajo ti: npr. Amor, Micko, Frčo, Jastreb, itd.
Na kosilo smo šli v Dom JNA. Pričarali so nam pravo vojaško razpoloženje. Vojaki so nam igrali, jedli smo pravo vojaško hrano: za predjed neke posebne ocvirke, potem pa pasulj in kumarice.
Zvedeli smo tudi nekaj o Delnicah. Imajo dokaj visok standard, nove šole, ambulante, ukvarjajo se predvsem z lesno industrijo in poljedeljstvom (semenski krompir). Imajo bogajp zgodovino, predvsem iz časov NOB. S tega področja je 7 narodnih herojev.
Težko smo se poslovili, saj smo vedeli, da nas bo avtobus peljal do Reke, od tam pa bomo šli z vlakom nazaj domov.
Ko smo prispeli na Reko, smo imeli še malo časa do odhoda, zato smo šli še malo naokrog.
Z Mojco sva najprej kupili razglednice in jih oddali, potem pa sva zavili na sladoled in k stojnicam, kjer sva kupili razne drobnarije. Čas nas je že priganjal, zato sva se vrnili na vlak. Se zadnjikrat sem se ozrla naokrog po deževni Reki, potem pa je vlak veselo zapiskal in odpeljali smo se proti Ljubljani.
V vlaku smo se vsi zaspano zleknili po sedežih in premišljevali o teh dogodkih. Kar ostali bi še tam. Pot do doma je hitro minila. Vlak se je ustavil. Izstopili smo. Zagledala sem domače bloke in trgovine. Saj je doma
Prihod na Reko.
Vožnja po Kvarnerskem zalivu na ladji Marin Držič je bila zelo prijetna.
Med drugim so mladi ob obisku na Reki tudi obiskali ladjo Jadranko in se pogovorili z bodočimi oficirji in mornarji na njej.
res najlepše, a na tak izlet bi še šla. Nikoli ga ne bom pozabila.
Iz misli me zdrami Mojca.
Zavijeva v slaščičarno na sladoled.
Potem pa kot popotnika stopava proti domu. Oči so nama
prijetnfo utrujene. Zagledava Mojčihe sta>še. Veselo jima hitiva pripovedovati o vsem. Bilo je res lept> in nepozabno!
Nina Zeimjak 7. c Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale
Na šoli Josipa Broza Tita:
Prenova do novega šolskega leta
Pred dnevi je bil v prostorih SKIS v Domžalah podpis pogodb o adaptaciji in preureditvah na šoli Josipa Broza Tita v Domžalah, koder učenci in učitelji že nekaj časa delajo v izjemno težkih učnih in delovnih pogojih. Pogodbe sta podpisala predsednik Skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Jernej Lenič mlajši ter predstavnik izvajalca del SGP Graditelj Kamnik Janez Zorman. Po teh pogodbah se bodo sredstva v višini 498.570,065 din v celoti zagotavljala iz sredstev četrtega samoprispevka in sicer je pol denarja že zbranega na žiro računu, pol pa se ga bo steklo po prilivih na žiro račun samoprispevka.
V celoti bodo posegi na šoli Josip Broz Tito veljali nekako 800 milijonov dinarjev, (kasneje bodo zgradili še novo — tokrat dvokapno streho in drugo, v prvi fazi pa bodo posegi veljali — (kot je bil »težak« podpis pogodb) nekako 500 milijonov dinarjev.
dajalci obetajo (na levi), da bodo dela na šoli Josip Broz Tito končana do novega šolskega leta.
1. Adaptacija objekta in prizidava
SGP Graditelj Kamnik:
gradbena dela 165.487.400 din
obrtniška dela 65,943.892 din
instalacije 51.305.278 din
SKUPAJ 282.736.570 din
2. Oprema objekta — specialne učilnice Slovenijales Ljubljana
oprema 100.973.546 din
3. Drobni invetar in učila 62.970.531 din
4. Ostali stroški:
prispevki 10.246.923 din
nadzor, vodenje investicije in ostali stroški
21.080.286 din
5. Pripravljal a dela pred investicijo:
projektna dokumentacija raziskave in analize soglasja
SKUPAJ: 20.562
SKUPAJ:
209 din 498.570.065 din ^
Občinska izobraževalna skupnost Domžale kot investitor objektov vzgoje in izobraževanja v občini Domžale v letošnjem letu pristopa k rešitvi prostorske problematike na objektu OŠ Josip Broz Tito Domžale po programu iz sredstev samoprispevka IV., ki je bil izglasovan v letu 1984 za gradnjo in obnovo družbenih objektov za čas 5 let. Iz sredstev samoprispevka je doslej Občinska izobraževalna skupnost realizirala gradnjo objekta OŠ Edvard Kardelj Trzin v gradnji je prizidava objekta OŠ Radomeljske čete Preserje, omenjena naložba pa je po programu opredeljena za letoš-
nje leto. Investicija je opredeljena v Družbenem planu občine Domžale ter planskih dokumentih Občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1987do 1990.
Stare in nove zmogljivosti
Obstoječi objekt OŠ Josip Broz Tito Domžale je bil zgrajen v letu 1972 za zmogljivost 480 učencev v 16 oddelkih s površino 4036 m2 netto površin. S predvideno adaptacijo in prizidavo pa- bo investitor zagotavljal prostorske pogoje v skladu z normativi za gradnjo in obnovo šol Izobraževalne skupnosti Slovenije za 600 učencev v 20 oddelkih od tega 8 nižjih oddelkov in 12 višjih oddelkov, razdeljevalno kuhinjo za zmogljivosti razdelitve 400 kosil in pripravo 750 malic.
Kaj investicija obsega?
Za navedeno investicijo je Občinska izobraževalna skupnost pristopila k izvajanju pripravljalnih del že v letu 1982, kajti navedena investicija — v večjem obsegu kot sedaj — je bila predvidena že v tretjem samoprispevku. Prvotna projektna dokumentacija je predvidevala gradnjo cca
•BClNSKI POROČEVALEC
STRAN 3
27. junij - DAN SAMOUPRAVLJALCEV — DELAVSKI PRAZNIK
Samoupravljanje naj ne bi bila prazna beseda...
Ob 27. juniju Dnevu samoupravljalcev" želimo vsem delavcem naše občine povedati, da cenimo vztrajno, prizadevno, kvalitetno delo v tovarnah, šolah, vrtcih in v drugih institucijah, povsod kjer delamo in živimo.
Zato vam iskreno čestitamo k prazniku, ki ima globoko razredno in družbeno vsebino. Obeležuje 37-letnico od uvedbe prvih delavskih svetov in 30-letnico 1. kongresa delavskih svetov Jugoslavije.
Znanje, delo, razvoj so vrednote in pogoji, da bomo v prihodnje učinkoviteje kot doslej premagovali podedovana in na novo porajajoča se protislovja, zastoje in stranpoti v razvoju. Caka nas še veliko dela in odrekanj, da se bomo približali ciljem socialistične samoupravne družbe, da bomo izruvali, uničili in premagali vzroke večplastne poglabljajoče se globalne družbene, ekonomske, politične, kulturne in moralne krize v kateri delamo in živimo.
Tokrat naj vam povemo, da smo prepričani, da bo pozitivni program našega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega razvoja prinesel pozitivni premik in napredek, za katerega pa moramo prav vsi delavci narediti še več kot doslej. Tako delavci v delovnih organizacijah, v samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizacijah in v širši družbenopolitični skupnosti.
Eden od tistih, ki si prizadevajo v tej smeri, je Klub samoupravljalcev v občini Domžale, ki je z dosedanjem 11-letnim delom dokazal, da ima svoje mesto in poslanstvo v občini. Klub predstavlja posebno skupnost delavcev za načrtno usmerjanje družbene dejavnosti v širšem smislu pri razvijanju socialističnega samoupravljanja. Poudariti moramo, da je klub oblika in metoda   delovanja Občinskega
sveta Zveze sindikatov Slovenije Domžale za izmenjavo izkušenj samoupravne prakse. Deluje na podlagi trdne povezanosti delavcev v delovnih organizacijah in družbenopolitičnih organizacij ter vodstva družbenopolitične skupnosti. Delo pa poteka tako, da upoštevamo potrebe, zahteve, pobude, mnenja in stališča samoupravljalcev v organizacijah združenega dela. Pri delu nam pomagajo usmeritve Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Domžale, Zveze komunistov, Skupščine občine Domžale in Občinske konference SZDL. Pri delu pa imamo podporo tudi v Republiški konfeerenci Socialistične zveze delovnega ljudstva SR Slovenije, Skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije in Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije.
Torišče našega dela je pri izmenjavi samoupravljalskih iz-
kušenj. Težko je oceniti ali pa reči, da so naša prizadevanja in načrtno delo pri usposabljanju in izobraževanju delavcev za boljše proizvodno delo, za samoupravno in politično delo obrodila bogate sadove in dala vidne rezultate. Spremljanje rezultatov dela Kluba samoupravljalcev, kot enega od subjektov nosilcev izmenjave izkušenj družbenopolitične prakse in znanstvene teorije pri izobraževanju in usposabljanju delavcev je izredno zahtevno in strokovno odgovorno delo. Dovolimo pa si reči, da je eden od pomembnih kazalcev o uspešnosti našega dela v proizvodnih rezultatih, v družbenih in proizvodnih odnosih med delavci v združenem delu. Prizadevamo si za zviševanje osebne, skupne in splošne kvalitete življenja.
Globoka družbena kriza se močno kaže tudi pri našem delu. Z razmerami v družbi nika-
VABILO NA SPOMINSKO SVEČANOST V HRASTNIKU
Krajevna organizacija ZB NOV Moravče vabi na spominsko svečanost ob 45. letnici požiga vasi in ljudi Hrastnika.
Prireditev, na katero vas vabimo, bo v nedeljo, 19. julija 1987 ob. 10. uri pri spomeniku žrtev v Hrastniku.
Po spominski svečanosti bo družabno srečanje borcev, mladine in ostalih občanov z vaščani Hrastnika, ki so si v letih po vojni zgradili nove domove.
Vabljeni!
(Nadaljevanje s 3. strani)
1500 m3 prizidka ter adaptacijo obstoječih površin in centralno kuhinjo za 1000 obrokov.
V letu 1986 je bil program predvidene prizidave in adaptacije ponovno preverjen ter potrjena sprememba programa glede na okoliščine in to:
- - pridobitev in sanacija šole v Jaršah — pridobljeno cca 700 m2 površin ter s tem zagotovljeni prostorski pogoji za 4 oddelke
— odločitev, da se šolska prehrana v ožjem središču občine Domžale rešuje centralno in sicer tako, da se objekt OŠ Josip Broz Tito naveže jia centralno kuhinjo na OŠ Vencelj Per-ko Domžale.
Vzrokov za spremembe je bilo več ...
Osnova za spremembo prostorskega programa objekta OŠ Josip Broz Tito so bile analize prostorskih možnosti v primerjavi z normativi, ki jih je izdelal
strokovnjak Izobraževalne skupnosti Slovenije za prostore vzgojno izobraževalnega procesa ter za kuhinjski del analize obstoječega stanja ter predlog mreže ku-, hinj v OŠ občine Domžale," ki jih je izdelal Centralni
zavod za napredek gospodinjstva Ljubljana.
Odločitev investitorja, ki je slonela na strokovnih obdelavah omenjenih analiz v predvidenem investicijskem obsegu zajema:
— ureditev prostorskih pogojev z največjo mero upoštevanja obstoječih prostorov za vzgojno izobraževalni program kapacitete 600 otrok v 8 nižjih in 12' višjih oddelkov
— ureditev razdelilne kuhinje —- dovoz hrane iz OŠ Vencelj Perko.
Nekaj podatkov
Projektno dokumentacijo je izdelal SGP Graditelj Kamnik pod št. 539/86.odgovorni projektant Radi-slav Popovič, dipl. arh. in zajema rekonstrukcijo obstoječih površin 1828 m2 ter prizidavo in nadzidavo k . obstoječem objektu 449 m2. Skupno bodo v objektu zagotovljene površine 2277 m2 s tem, da je nespremenjenih površin 2207 m2. Skupno bo objekt po investiciji imel 4484 m2, kar je v skladu z normativi z Izobraževalno skupnostjo Slovenije.
Najbolj so bile potrebne specialne učilnice
V okviru rekonstrukcije in adaptacije bodo v objektu urejene specialne učilni-
ce gospodinjskega pouka, biologije, fizike, kemije tehničnega pouka ter adaptiranje garderobe s sanitarijami. Z prezidovi bodo zagotovljeni prostorski pogoji razdelilne kuhinje z dostopi, z nadzidkom pa upravni prostori, zbornica ter večnamenski prostor (za glasbeno in likovno vzgojo). Predračunska vrednost Predračunska vrednost objekta na osnovi pridobljenih ponudb izvajalcev ter dobaviteljev opreme ter podatkov investitiroja o vlaganju v predhodna pripravljalna dela znaša:
Ob dnevu samoupravljalcev so v Slamniku pripravili srečanje predstavnikov iz mnogih delovnih okolij Spregovoril je tudi predsednik Sob Domžale Peter Primožič.
kor nismo in ne moremo biti zadovoljni.
Menimo, daje potrebno najprej ustvariti pogoje za prehod iz sedanjih blokad, ki preprečujejo, da bi delavci in občani zares, v praksi lahko uresničevali svoje ustavne pravice in dolžnosti.
Že doslej smo se v klubu srečevali z vrsto zahtevnih nalog in izzivov, ki jih je pred nas postavljalo redno delo na področju organiziranja raznoterih aktivnosti.
Ves čas smo trdno prepričani, da ne smemo dovoliti, da bi samoupravljanje odrinili na stranski tir. Videti pa je, da se nekako v družbi vsi še ne zavedamo enako, da je potrebno krepiti materialno osnovo samoupravljanja in ustvarjati pogoje za dobro gospodarjenje v proizvodnji. To pa tudi pomeni, daje v združenem delu nujno ustvarjati pogoje za konkretno uveljavljanje delavcev, za upoštevanje njihovih zahtev pri odločanju in vplivanju na odločitve. Takšno samoupravno razreševanje problemov in spreminjanje obstoječega je eden od pogojev za realno oblikovanje socialistične smeri razvoja naše družbe. Šele s temi pogoji bo dosežena potrebna motiviranost za sodelovanje v izobraževanju in za družbeno promocijo. Ustvarjeni pa i bodo tudi pogoji za izboljšanje kvalifikacijske strukture zapo-
Kot smo izvedeli, si bo izvajalec z vsemi sredstvi prizadeval, da bo vse omenjeno nared do 15.avgusta, to pa pomeni, da bodo z novim šolskim letom učenci in učitelji že lahko delali v novih izboljšanih učnih in delovnih razmerah. Ker gre v primeru SGP Graditelj za r en o mira nega, uveljavljenega in solidnega izvajalca, ni razloga da ne bi izrečenih, zapisanih (in podpisanih!!) obljub tudi ne uresničili ... Brojan
Novo vodstvo Kluba samoupravljalcev
Na slavnostni seji Skupščine Kluba samoupravljalcev naše občine je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo v naslednji sestavi: Igor Mlakar — predsednik skupščine, njegov namestnik je Marjan Bolhar, predsednik Izvršnega odbora bo naslednji dve leti Marjan Drčar, njegova namestnica pa Silva Ažman. . Čestitamo in želimo veliko uspeha!
V
Takole začenjajo pri šoli Josip Broz Tito zemeljska dela za gradnjo, ki jih bodo končali že do novega šolskega leta.
slenih za pridobivanje novih znanj in za samoizobraževanje.
V klubu največje uspehe dosegamo pri tistih aktivnostih, ki jih organiziramo na osnovi poprej ugotovljene družbene problematike in potreb in pa ob obravnavah nove zakonodaje. Aktivnosti potekajo na posvetih, pogovorih, okroglih mizah, tribunah, seminarjih, problemskih razpravah, v sindikalni politični šoli in v šoli samoupravljanja.
Pobude, zahteve, predloge in stališča, ki jih oblikujejo samoupravljala posredujemo preko delegatskih poti na ustrezne organe v družbenopo-' litični skupnosti v nadaljnje razreševanje. To delamo z namenom izboljšati in spreminjati tisto, kar seje pokazalo kot negativno oz. neustrezno, kar pa je pozitivnega pa krepiti in uveljavljati.
Naj vam povemo, da je naš nadaljnji program dela usmerjen v intenziven in kakovosten razvoj na področju družbenopolitičnega izobraževanja, ki daje široka strokovna, splošna, kulturna in druga znanja za kvalitetno delo.
Zavedamo se velikih problemov, zlasti tega, da delavci vse težje zapustijo stroje in se vključujejo v izobraževanje. Zavedamo se tudi tega, da objektivno upada motivacija za družbenopolitične aktivnosti ker samoupravljalci velikokrat ne morejo dobiti odgovorov na zahtevana vprašanja, niti se njih pripombe dostikrat nekako ne upoštevajo in se v široko razvejanem delegatskem sistemu kar nekam izgubijo. Radi bi delavcem-samoupravljal-cem zagotavljali kvalitetno literaturo, za kar pa sredstev nimamo. V občini nimamo ustreznih prostorov za izobraževanje odraslih, niti sodobnih učnih pripomočkov in audiovi-zuelnih sredstev. Znanje bi morali bolj vrednotiti v moralnem in materialnem smislu. Težave so tudi pri pridobivanju predavateljev oz. sodelav-' cev, ki se zaradi obilice rednih delovnih obveznosti in drugih razlogov vse težje odločajo za to andragoško odgovorno in zahtevno družbenopolitično delo.
V Klubu samoupravljalcev in v Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Domžale ocenjujemo, da bo v prihodnje potrebno še mnogo narediti za izboljšanje stanja na področju družbenopolitičnega izobraževanja. Zato Dan samoupravljalcev praznujemo delovno,
Ol
S2 dr
no
Žil
tu
I na bi,
k našim prizadevanjem pa vatija bimo vse delavce naše občin^a da bomo s skupnimi močr«!^ učinkovitejši. pr Naj opozorimo samo na nlpr kaj nalog, ki nas čakajo v pri U1| hodnje: vj
— preko Koordinacijskega odobra za družbenopolitični1 izobraževanje pri Predsedstvi^ OK SZDL in preko vseh nosil cev izobraževanja in usposa,uP bljanja   v   občini zagotovit ustrezne prostore in učila d izobraževanje odraslih se'
— stalno skrbeti za kvalit? tivni in intenzivni programs^ razvoj pri naših aktivnostih
— ustvarjati pogoje v zdri ženem delu, da bomo delav< resnično postajali subjek odločanja
• preko družbenopolit čntb organizacij zagotavljal kadrovanje v izobraževalni oblike in v aktivnosti ob izm njavah izkušenj
— zagotoviti sredstva za ni bavo sodobnih učnih pripC močkov in avdiovizuelni' sredstev
— spremeniti odnos in kv* litetno vrednotiti znanje v nai družbi
— nadaljevati z aktivnost mi, da se bo v izobraževanj1 vključevalo množico delavce' ne samo »funkcionarje« in d' bodo plani izobraževanja p" stali sestavni del planov razv| ja v delovnih organizacijah
— družbenopolitična zn« nja bo potrebno v prihodnj1 vrednotiti enako kot tako im« novano strokovno izobražev* nje, ker programi v Klubu si moupravljalcev in družben^ političnih organizacijah daje. solidna širša znanja, strokovirt in splošna-za kvalitetnejše d*] lo v proizvodnji in v življenju!
— redno bo potrebno skf beti za optimalno t. i. praviM vrednotenje dela članov predaj vateljskih aktivov in to v nw ralno-političnem in v materiali nem smislu.
Dela nam ne bo zmanjkalo) res pa je da kljub prizadevaj njem v Občinskem svetu ZveZJ sindikatov Slovenije Domžal in Klubu samoupravljale! vsem tem nalogam ne borm kos. Uresničevati jih bomf morali vsi delavci in nosili razvoja ter družbenopolitični ga izobraževanja in uspos? bljanja v občini.
Občinski svet Zveze sindikaj tov Slovenije Domžale in Klu samoupravljalcev Domžale če stita vsem delavcem, delovniflj ljudem in občanom naše obči] ne k temu delavskemu prazni' ku!
V
i 70. SEJE PREDSEDSTVA OK SZDL
redlog novega vodstva
Predsedstvo OK SZDL Domžale je na svoji 70. seji v zvezi s postopki za izvolitev novega vodstva OK SZDL Domžale sprejelo naslednje sklepe:
1. Predsedstvo OK SZDL Domžale ugotavlja, da se je v postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika OK SZDL Domžale vključila večina krajevnih organizacij SZDL v občini Domžale.
2. Predsedstvo OK SZDL Domžale ugotavlja, da vsi evidentirani kandidati: Miroslav Birk, Milan Deisinger, Marjan Gorza, Vito Habjan, Maksimiljan Jeran ter Marijan Stopar izpolnjujejo osnovne kriterije In merila kadrovske politike v SZDL. Zaradi sedanjih delovnih in družbenopolitičnih zadolžitev kandidature ne želijo sprejeti: Birk Miroslav, Gorza Marjan, Vito Habjan in Marijan Stopar.
3. Upoštevajoč dosedanjo aktivnost in aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevnih skupnostih ter predlog sveta za organiziranost in razvoj SZDL ter kadrovska vprašanja Predsedstvo OK SZDL Domžale kot možnega kandidata za predsednika OK SZDL Domžale predlaga tov. Maksimi liana Jerana.
4. V skladu s sprejetim rokovnikom se volilna seja OK SZDL Domžale skliče 15. julija 1987.
Okolje je onesnaženo
Na tej seji je Predsedstvo OK SZDL razpravljalo tudi o gradivu za 13. zasedanje Družbenopolitičnega zbora SO Dom-zale, kjer bo ena izmed točk tudi predlog poročila o stanju na področju razreševanja problematike onesnaževanja oko-ijja v naši občini. Glede na to, '-da so bile o tem področju v "jokviru SZDL že vodene raz-[ePtave, katerih zaključek je bila ^Problemska konferenca na temo EKOLOGIJA, ENERGIJA, VARČEVANJE je predsedstvo ^sPreJe'o stališče, da se zborom ^Posredujejo sklepi in stališča , j| te konference, obenem pa je .^opozorilo še na: jf  — vrsto problemov pri zagotavljanju lepšega in čistejšega okolja, kjer je potrebno
Ar
več storiti zlasti pri vzgoji mlade generacije, pa tudi starejših ljudi, ki premalo skrbi namenjajo vsakdanjemu varovanju lastnega okolja (pobiranje odpadkov, postavljanje koškov za smeti),
— še večjo angažiranost komunalne inšpekcije pri zagotavljanju čistejšega okolja,
— večjo vključenost zelenih straž v OŠ ter turističnih društev v KS v različne aktivnosti na tem področju,
— zagotavljanje uspešnega dela čistilne naprave in v tej zvezi za odpravljanje težkih kovin v njenem delu,
— nujnost regionalizacije vseh vrst odpadkov,
— uvrstitev problematike onesnaževanja gozdov na seje SO.
Prizidek k šoli Radomeljske čete:
Se kar po planu!
Kot je znano, je v polnem teku ena od temeljnih gradenj 4. občinskega samoprispevka in sicer prizidek k šoli Radomeljske čete v Preserjah. Na SKIS smo izvedeli, da so sicer dela v zaključni fazi, vendar da nadzorni organ ni preveč zadovoljen z izpolnjevanjem rokov izvajalca. Le-ta ie v obrazložitvi na sestanku poudaril nespoštovanje rokov pri nekaterih kooperantih, vendar je obljubil, da bo šola zagotovo nared do novega šolskega leta.
Informacija, ki jo prebirate, je stara nekako tri tedne; tedaj so potekala finama notranja dela, pripravljala se je zunanja ureditev, pričakovalo asfaltiranje.
Slikopleskarska dela in tlaki so bili položeni, oprema kuhinje pa je bila v fazi montaže. Predvidevajo, da bo v nekaj dneh (začetek julija) že moč izvesti tehnične preglede.
Nekoliko kasneje bo zaključena le zunanja ureditev in javna razsvetljava. Tako bo vendarle pred začetkom šolskega leta urejeno vse, da bodo mladi Preserčani in Radomljani lahko začeli šolsko leto v novih, adaptiranih prostorih.
Prizidek k OŠ Radomeljske čete je tik pred koncem gradnje. Ko smo v zadnjih dneh junija obiskali gradbišče so ravno asfaltirali novo parkirišče ob šoli na vzhodnem delu.
Uspešno delo
Predsedstvo OK SZDL je razpravljalo tudi o poročilih o realizaciji programov SIS materialne proizvodnje naše občine, kakor tudi poročilu Stanovanjske zadruge ter Razvojnega zavoda v ustanavljanju za leto 1987. Ugodno je ocenilo njihova dosedanja prizadevanja, obenem pa poudarilo:
— Razvojni zavod naj se za opravljanje strokovnih, tehničnih in administrativnih poslov za SIS, kakor tudi za opravljanje nalog s področja urbanizma, urejanja prostora in lokacijske službe še naprej kadrovsko strokovno popol-njuje, da bo ta delovna organizacija resnično postala kakovostna DO za opravljanje vseh teh del in opravil,
— posebno skrb naj še "nadalje namenja krepitvi samoupravnih odnosov v posameznih SIS, kjer morajo zbori uporabnikov v še večji meri vplivati na sprejemanje najpomembnejših odločitev,
— slabo stanje pri vzdrževanju lokalnih, zlasti makadamskih cest, slabo vpliva na razpoloženje in politično aktivnost delovnih ljudi in občanov, zlasti v oddaljenejših KS, zato je nujno potrebno zagotoviti ustreznejše vzdrževanje teh cest (večja finančna
sredstva, njihova racionalnejša poraba in razDoreditevI
— pričakovani negativni vpliv nove zakonodaje na nadaljnjo stanovanjsko gradnjo
— vsebinsko obravnavo predloga o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča,
— pravočasno vključevanje DO Razvojni zavod v morebitne spremembe organiziranosti SIS materialne proizvodnje, s katerimi naj bi zagotovili še racionalnejše in učinkovitejše gospodarjenje z zbranimi sredstvi.
Vlak bratstva in enotnosti je odpeljal
Predsedstvo je ugodno ocenilo vse aktivnosti v zvezi z vlakom bratstva in enotnosti v naši občini in se obenem zahvalilo vsem gostiteljem in ostalim, ki so pripomogli k uspešni uresničitvi programa. Srečamo se na Vlaku bratstva in enotnosti 1989 v Srbiji.
OK SZDL bo 15. julija 1987
Predvidoma se bodo 15. julija 1987 na volilni seji zbrali delegati Občinske konference SZDL Domžale. Izvolili bodo novega predsednika, ter obravnavali informacijo o rezultatih gospodarjenja v prvih 5 mesecih letošnjega leta. v.
Pred nami so počitnice. Celo poletje brezskrbnosti, potepanja, igre... Prometna varnost? Kdo bi se menil zate!
V sodelovanju je moč
V letu 1982 pričeta akcija izgradnje sekundarnega kabelskega omrežja za območja krajevnih skupnosti Podgorlca—Šentjakob, Beričevo—Brinje ter Dragomelj — Psa ta se je konec maja uspešno iztekla s priključitvijo 275 interesentov, med njimi kar 64 v naselju Pšata. Gradbeni odbor, ki se je v povprečju sestajal kar enkrat tedensko ln skupaj z ostajiml uspešno usklajeval vse aktivnosti, je vodil Janez Grad, iz Psa te pa sta v njem sodelovala Franjo Hrovat in Marko Bolta, je pokazal veliko zavzetost, veliko priprvljenost za sodelovanje pa so pokazali tudi vsi ostali sodelujoči od delovnih organizacij, izvajalcev pa do vseh, ki so jim telefone tudi priključili.
Sprva sicer zadržani, nekateri tudi ne čisto prepričani, da tako veliko investicijo lahko izpeljejo kar 3 krajevne skupnosti, pa ie občinska meja je vmes, so ob pomoči PTT ter zagnanosti slehernega izmed članov gradbenega odbora, ki so uspešno opravljali vsak svojo zadolžitev, so akcijo izpeljali do konca. Kot pravijo so si presenečenja kar sledila. Ob neverjetni naglici in veliki pomoči ustreznega komiteja bežigrajske občine so zelo hitro prišli do ustrezne dokumentacije, pa tudi TEGRAD kot izvajalec je prispeval svoje, čeprav včasih nI šlo vse po načrtih. Ampak dobra volja, pripravljenost za sodelovanje in velika prizadevanja vseh so rušili vse ovire. Tudi brez sodelovanja Elektrogospodarstva, ki je skupaj s PTT položilo primarno omrežje od ATC Črnuče do interesentov ne bi šlo, ne bi pa šlo tudi, če v akcijo ne bi pristopila vsak s svojim deležem DO BELINKA in INSTITUT Jožef Štefan. Kajti če njiju ne
bi bilo (Beltnka je prispevala 2 milijardi, Institut pa pol milijarde, v PTT omrežje pa je že vlagal nekaj desetletij prej), potem bi bil delež interesentov v finančni konstrukciji bistveno večji, tako pa so v letu 1985 prispevali vsak po 10 starih milijonov in tako omogočili, da npr. Pšata s svojimi novimi 64 priključki spada zanesljivo v evropski vrh. Akcija je dokazala, da občinske meje ne predstavljajo nobenih ovir, ko gre za uresničevanje pravih interesov delovnih ljudi in občanov, pokazala pa je tudi, da je kljub težki materialni situaciji med delovnimi ljudmi in občani še veliko pripravljenosti, da prispevajo k nadaljnemu razvoju kraja, kjer živijo, pa naj bo to denar iz žepa aH preko DO.
To pa še nI vse, kajti nadaljevanje akcije obeta še blizu 200 priključkov v krajih Dragomelj, Blšče in Mala Loka, kjer se sedaj Izvaja priklapljanje ln bodo telefoni kmalu zvonili.
Vsa pohvala vsem, ki so kljub nekaterim oviram uspešno izpeljali akcijo, ki so dokazali, da je sodelovanje med občinami šekako možno in ki so z uspešno zaključeno akcijo pridobili zaupanje vseh delovnih ljudi ln občanov na tem območju.
Vsak Izmed njih, zlasti pa člani gradbenega odbora za svoje sodelovanje, prizadevnost pa tudi odrekanja na račun prostega časa resnično zaslužijo vso pohvalo, pa tudi vsem DO, ki so tako ali drugače sodelovale pri tej akciji, HVALA. Pozitivne izkušnje lz tega sodelovanja pa morajo najti odmev tudi na drugih področjih medobčinskega sodelovanja.
V.
Naši otroci - naše veselje.
Dež, neprevidna vožnja in še kaj je botrovalo nesreči, ki se je zgodila v preteklem mesecu na cesti Rodica-Mengeš.
SUŠU
»Madona ste dragi, briketi!« kolne kupec. Pa še dražji bodo, zato jih kupite brž. Napredek jih je že zabavil 1000 ton.
	
	
	
Pri bencinski črpalki gradi zasebnik Glavan več delavnic v enem objektu. Vse delavnice bodo služile storitvam za avtomobiliste, to je tistim prepotrebnim uslužnostnim dejavnostim, ki jih je v naši občin> še vedno premalo.
Pomožni bazen pred objektom SPB-1. Ne čudite se, občani, videti bi morali notranjost, kleti! Prava ludnica.
Predsednik Skupščine Občinske izobraževalne skupni; len i Lenič ml. je pozdravil ob koncu šolskega leta v Hali Komunalnega centra'najboljše učence z vseh naših šol. Že tradicionalni sprejem za najboljše je priredil predsednik Sob Domžale Peter Primožič.
( °bčinski poročevalec
STRAN 5
Kadilci - nekadilci: potrebno je medsebojno spoštovanje
M nogi kadilci so se kar ustrašili ob novici, da je bilo tudi v Domžalah ustanovljeno društvo, v katerem se združujejo nekadilci. Zakaj so takšna združevanja sploh potrebna? Najbrž zato, da bi krepili med ljudmi in še posebno med mladimi zavest o škodljivosti kajenja, ob tem pa tudi sebi v družabnem in političnem življenju priborili enakopraven položaj, še posebno pa pravico do čistega zraka, ki nam ga v naši prelepi deželi že tako ali tako primanjkuje. Torej ne gre za nobeno vojno s kadilci, naj ti le »vlečejo«, vendar pa morajo zlasti v zaprtih prostorih upoštevati tiste, ki so'oh njih in jih omamni cigaretni dim moti. V prvi vrsti torej spoštovanje in upoštevanje, da poleg strastnih kadilcev dihajo tudi nekadilci. Torej če že moraš kaditi, kadi tako, da drugim ne škoduješ.
Domžalsko društvo, v katerega seje v dveh mesecih obstoja vključilo okoli 70 članov, je aktivno tudi v okviru slovenske zveze društev nekadilcev, ki je bila ustanovljena v maju. Zagotovo pa se je zavest nekadilcev v zadnjem obdobju doma in v svetu zelo dvignila, saj so medicinski dokazi o škodljivosti cigaretnega dima na kadilce in vse v njegovi bližini nesporne in vse bolj grozljive! Naj kljub vsemu naštejemo nekaj podatkov:
— ledvični rak je 5-krat pogostejši pri kadilcih,
— cigarete vplivajo na kronični bronhitis in obo-levanje za pljučnim rakom (glej grafikon o povezavi obolelosti in številom pokajenih cigaret),
— nosečnice — kadilke praviloma rodijo 20 procentov lažje dojenčke; pogostejše so smrti zarodka, splavi, prezgodnji porodi pri kadilkah.
Zato so člani društva na svoji seji razmišljali tudi o tem, da bi morali kadilci več prispevati za zdravljenje, saj so ljudje tudi sami dolžni skrbeti za svoje zdravje, ne pa ga zavestno uničevati. Zagotovo pa tudi takšni restriktivni ukrepi ne bodo prispevali k upadu kajenja, pač pa le človekova zavestna odločitev, da želi živeti zdravo in naravno. Zato je s sodobnimi in zanimivimi pristopi treba še posebej delovati med mladimi. Člani društva zato nikakor niso zadovoljni z odzivom in včlanjevanjem prosvetnih delavcev v društvo in njegovo delo, saj je trenutno le nekaj članov iz teh vrst. Zato bomo morali bolj angažirano delovati prav v šolah. Društvo se bo prav tako trudilo, da se prepove kajenje v vseh javnih prostorih, objektih za šport in rekreacijo, s poudarkom na planinskih kočah in domovih, telovadnicah. Seje in sestanki naj bi potekali brez kajenja, vendar pa bi bile za kadilce potrebno občasno prekiniti potek seje. Tu naj bi svojo vlogo odigrale organizacije SZDL na vseh nivojih ter seveda skupščine občin in samoupravnih interesnih skupnosti, kjer se vrši večina raznih sej in sestankov.
Posebno akcijo bo zveza vodila tudi pri uveljavljanju standardov tobačnih izdelkov, saj je kvaliteta večine jugoslovanskih cigaret brez nadzora in večinoma zelo slaba, saj vsebuje daleč preveč nevarnih snovi.
Toliko torej o delu in razmišljanju organiziranih nekadilcev. Če se vam zdi, da bi tudi vi lahko delali z nami, izpolnite pristopno izjavo in jo pošljite na OK SZDL, Domžale, Ljubljanska 70.
Cveta Zalokar-Oražem
Čitljivo izpisati! Ev. Št.
PRISTOPNA IZJAVA
Podpisana (ime in priimek)................................
rojen(a) dne: (dan, mesec, leto)................................................................................
v .....................................................................izjavljam,, da pristopam v
članstvo Društva nekadilcev, Domžale. Sem nekadilec — pogoji so mi znani.
Za evidenco članstva dajem naslednje podatke: Bivališče: (št. pošte, naziv kraja, ulica in h. št., občina)
Telefon: (doma)
(v službi)........................................ Poklic:
Zaposlen pri:
SZDL še bolj med ljudmi...
Letošnje volilne seje zaradi zaokroževanja mandatnega obdobja zahtevajo temeljite vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave, za kar so soodgovorne vse v SZDL združene, organizirane socialistične sile in vodstva organizacij SZDL na vseh ravneh — od krajevne, do občinske in republiške.
Na letošnjih volilnih sejah bomo izpostavili poleg problemov, ki tarejo posamezno temeljno okolje še:
Področje družbenoekonomskih odnosov
Zaradi zaostrene situacije je potrebno nameniti temu področju posebno skrb in oceno uspešnosti ali neuspešnosti izvajanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ob tem pa realno ocenjevati dosežene rezultate gospodarjenja, uresničevanje sprejetih planskih dokumentov in posvetiti pozornost obravnavi družbenih dejavnosti kot sestavini združenega dela. SZDL ima zelo pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju družbenih dejavnosti zlasti z vidika:
— sprejemanja realnih programov,
— uveljavljanja tistih druž-ženih dejavnosti, ki pomembneje prispevajo k rasti proizvodnje,
— racionalnejše organiziranje in večja učinkovitost tega področja,
— krepitev zborov uporabnikov.
V posameznih krajevnih organizacijah bomo spregovorili tudi o problematiki kmetijstva oz. obrtništva.
Varstvo okolja
Onesnaženost okolja je v republiki, tudi naša občina ni izjema, dosegla tisto raven, ki
ogroža družbeni in gospodarski razvoj, pa tudi zdravje ljudi, zato moramo tudi v prihodnje temu področju namenjati dovolj skrbi. Poudarili naj bi zlasti naslednje:
— konkretne rešitve onesnaženosti v posameznih okoljih,
— vzgojno vplivanje in sodelovanje delovnih ljudi in občanov v varovanju okolja in racionalni rabi energije, kakor tudi pospeševanje organiziranosti na tem področju (društva),
— usklajevanje aktivnosti vseh, ki gospodarijo s prostorom.
Družbenopolitični sistem
Tudi v naši občini smo vodili javno razpravo o kritični analizi političnega sistema, zaključena je razprava o osnutku sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu, pred nami je razprava o spremembi ustave. Na volilnih sejah bomo ocenili, kako smo v teh razpravah sodelovali, kako smo kot SZDL ustvarjali pogoje za razvijanje in uveljavljanje našega sistema v praksi, pri tem pa bi morali izpostaviti nadzorno vlogo SZDL, ki je eden šibkejših členov v praktičnem uresničevanju položaja in vloge SZDL v političnem sistemu.
Samoprispevek je samoupravni in demokratični izraz mnenja ljudi, demokratična oblika, ki jo bomo tudi v prihodnje vgrajevali v metode našega dela. Ocenili bomb, kaj smo na tem področju že storili, pa tudi kakšne so naše dosedanje izkušnje, ki jih bomo koristno uporabili v naslednjih pripravah na glasovanja za samoprispevek. Če bomo hoteli zagotoviti uspešno opravljanje vloge SZDL v delegatskem sistemu in na vseh drugih področjih dela, moramo še naprej razvijati KS kot temeljno celico družbenoekonomske in politične ureditve, za to pa je potreben tudi zagotovljen ustrezen materialni položaj sleherne krajevne skupnosti.
Volitve
Na osnovi ocen vseh aktivnosti v pripravah in izvedbi volitev delegatov in članov delegacij za skupščine družbenopolitične skupnosti in SIS bodo volilne seje priložnost, da ocenimo delo novoizvoljenih delegatov, obenem pa v demokratični razpravi oblikujemo mnenje do predlogov sprememb in dopolnitev v volilnem sistemu.
Lastna organiziranost
Celovito bomo ocenili številna vprašanja naše lastne organiziranosti, ki mora biti odraz razmer, vprašanj in problemov v posameznem okolju. Predlagali bomo spremembe, ki naj bi omogočile, da bo naša SZDL postala odprta in množična organizacija vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, da bodo lahko še bolj demokratično in samoupravno reševali svoja življenska vprašanja.
Nadaljevali bomo s sekcij-skimi obravnavami posameznih družbenih vprašanj in omogočali, da bodo na naše dnevne rede prihajale zadeve, za katere so dali pobude ljudje in njihove organizacije. Še naprej pa ostaja ena izmed naših glavnih nalog vključevanje vseh, ki želijo aktivno prispevati k krepitvi vloge naše organizacije.
Družbene organizacije M društva
Volilne seje bomo izkoristili tudi za oceno vključevanja it programske povezanosti dmi benih organizacij in društev t SZDIrf, saj se moramo zavedi ti, da so aktivni člani družbenih organizacij in društev Iju-dje, ki so s svojim delom doka* zali, da so sposobni opravljati zaupane naloge na vseh po dročjih družbenega življenj? ter imajo ugled pri ljudeh.
Precej področij je še, ki ji« lahko glede na stanje v posži meznem okolju obravnavami na posameznih volilnih sejaM zato predlagamo, da se vod stva sama odločajo, katere ia med njih bodo vključevala.
Ker smo o kadrovskih pri pravah in rokih pisali že j prejšnjih številkah, naj tokraj zapišemo le, da morajo biti vd lilne seje organizacij SZD| mesto, kjer bomo kritično 9 objektivno ocenili štiriletni prehojeno pot in opravljeni] delo predvsem pa, kako sm| ob aktualnih nalogah utrjevalj , in razvijali družbeno in usta vno vlogo SZDL.
Predsedstvo OK SZDlj DOMŽALE poziva vsa vod stva, da odgovorno in resnij pristopijo k pripravam in it vedbi letošnjih volilnih sej.
V.
Spominski park Krumperk '87
Nekaj novega in koristnega
Mladi v domžalski občini smo se zavzemali, da bi nam uspelo pripraviti nekakšen alternativni način izvajanja delovne akcije. Mi sami ne podpiramo MDA, ki ostajajo zato, ker namreč ne podpiramo tega, da bi se mladi trudili in npr. kopali jarke, ko pa lahko to enostavno in hitro storijo drugi aparati. Tako smo v času od 21. 6. 1987 pa vse do 11. 7. 1987 organizirali mednarodni mladinski tabor »Spominski park Krumperk '87«.
Prav gotovo je v teh dneh že marsikdo slišal za mednarodno delovno akcijo »Spominski park Krumperk '87«. Kakšno delo sploh poteka tukaj? V našem taboru je, udeleženih kar 60 brigadirjev Iz 7držav in sicer: iz ZDA, ZRN, Švedske, Danske, Kanade, V. Britanije in pa seveda iz Jugoslavije. Najmlajši brigadir je star 13 let — tu so namreč tudi
osnovnošolci iz naših osnovnih šol — najstarejši brigadir pa je star 36 let.
Tu, v bližini Gorjuše želimo predvsem urediti sam grad Krumperk in njegovo bližnjo in pa tudi daljno okolico. K zadnjemu štejemo delo ha Oklem In pa v »Babjl jami«. Hočemo spremeniti ta kraj v zanimivo izletniško točko, ki pa bo obenem še zgodovinsko
Ob pričetku mednarodne mladinske delovne akcije Krumperk 87 je v\ manjši priložnostni svečanosti spregovoril tudi naš »župan« Pet«' Primožič.
Krajevni praznik
engsu*.
zanimiva. Zdaj, ko pišem, je preteklo že teden dni od samega začetka in lahko bi podali že prva poročila o našem delu. Toda mislim, da to niti ni potrebno, kajti vsakdo, ki želi videti naše delo naj pride in se prepriča o tem kako pridno in marljivo lahko dela naša mladina.
Grad se namreč sedaj že od daleč vidi v celoti, medtem, ko si lahko v preteklosti opazil le borno streho. Da bi imeli boljšo predstavo, kakšno je samo življenje tu v našem taboru vam lahko opišem kako približno poteka -naš delovni dan: ob 6. uri zjutraj je vstajanje in ob 7. url imamo Zajtrk. Po zajtrku se odpra-
Tu je potem omogočen še aipl' nlstični krožek in pa opravlja' nje vozniškega izpita za mff tor. Tujim brigadirjem orgl niziramo tudi razne izlete | bližnje kraje, seveda jih z* nima naša družba. Želijo izvtf deti o naši deželi čimveč ln w je prav gotovo zopet' edj dobrih lastnosti našega ti bora, kajti tu lahko urimo tul svoje znanje angleškega jezik* in ga seveda izpopolnjujem^ Ob večerih pa si pripravirn ogenj ob katerem zapojemo n pa klepetamo. Včasih organi ziramo ples, toda večeri maj rajo biti za nas čimkrajšl, kaj« delo je težko in se mnogokra zelo trudni v ležemo v nal postelje. Tak je približno ni urnik delovnega dne. 4
igšu pripravili priredit-.* »nostna govornica je bili Mengeš. Več o mengi." i številki, ki izide v prvit
r:v M 1 IVI strelstvo, jal ne akti vnosi al Ivnodtl ■
n da upanje ,' naslednj« laljevanje
Nataša Velka
Mladi
novinarji pišejo:
Na osnovni šoli nastopajo druga
vprašanja
• • •
Izteklo se je šolsko leto 1986/87 in že so pred nami težko pričakovane počitnice.
Seveda te počitnice niso za vse učence enake, kajti tisti, ki so letos zaključili 8. razred osnovne šole že premišljujejo o nadaljnjem šolanju tako zanje počitnice niso čisto brezskrbne.
Tako sem se pogovarjala z učenci osmih razredov OŠ Martina Koželja iz Doba in z njimi naredila kratko anketo o njihovem nadaljnjem šolanju . . .
Darja Tkalec, 8. a:
»Sem v letih, ko me čaka ena najvažnejših odločitev v življenju — izbira poklica. Odločila
sem se za Upravno šolo v Ljubljani. Upam, da je moja odločitev pravilna. Drugače me zelo veseli turistična smer.
Delo upravnega delavca me veseli, še več veselja do tega poklica pa mi je dal eden izmed sorodnikov, ki je upravni delavec. Moja šola bo trajala kar 8 let, najprej bo 4 leta srednje, nato še 4 leta višje upravne šole. Čeprav vem, da je šola težka, mislim, da bom napravila; seveda se bom morala mnogo učiti.
Toda: velja se potruditi«.
Bojan Grintal, 8. a:
»Odločil sem se, da grem na Kovinarsko šolo v Domžale, saj bi rad postal konstrukcijski ključavničar. Delo ključavničarja me zelo veseli. Sprejemnih izpitov nimam. V primeru, da bi jih imel, pa jih iz kakršnegakoli razloga ne bi naredil, oziroma ne bi bil sprejet, bi izbral med živilsko in trgovsko šolo.
Upam, da mi bo na tej šoli všeč, saj gre na to šolo še nekaj mojih prijateljev — sošolcev iz osnovne šole.
Seveda se bom potrudil, da bom šolo kar najbolj uspešno izdelal.«
Maja Rems, 8. b:
»Sem ena izmed tistih, ki se še niso zatrdno odločili za svoj poklic. Tako sem se vpisala na naravoslovno-matematično šolo v Kamnik. Ta šola mi bo dala veliko znanja in možnosti za pravilno odločitev po štiriletnem šolanju. Po končani šoli se lahko vpišem kamorkoli želim.
Najbolj me veseli smer novinarstva, zato razmišljam, da bi
se mogoče vpisala najprej na štiriletno sredno šolo, nato pa novinarsko fakulteto.
Prej me je bilj zanimala ekonomska smer, predvsem zaradi tega, ker imaš po štirih letih v rokah že poklic.
Dobro se mi zdi, da se je na to šolo vpisalo več mojih sošolcev in sošolk, saj si bomo tako lažje pomagali in premagovali vse težave.« Resnik Bernarda, 8. a: Moj cilj je, da postanem modna kratorka. Odločila sem se za Tekstilno šolo v Ljubljani, šolo, ki traja 4 leta. Če bom šolo uspešno zaključila, bom mogoče odšla na dveletni na-daljni študij v Maribor. Za to šolo oz. kasneje za ta poklic sem se odločila zato, ker imam veselje do šivanja. Že sedaj si večkrat kaj sešijem, tako da že imam nekaj osnove. Pa tudi mama me za ta poklic navdušuje, saj ima modni boutiqe. Ker doma večkrat šiva, me je že ona mnogo naučila. Tudi za modo se zanima.« Jani Jeras, 8. a: »Tako kot vsi ostali moji sošolci, sem se moral (tako) tudi jaz odlečiti o nadaljnjem šolanju. Ker je ta odločtiev težka, sem moral dobro premisliti. Veseli me več poklicev, najbolj pa mi je všeč poklic strojnega tehnika. Zato sem se odločil za srednjo strojno šolo, ki je v Ljubljani. Sprejemnih izpitov na tej šoli ni, tako da bom sigurno sprejet. Drugače bi se vpisal na naravoslovno-matematično šolo vKamnik.«
Vsem, ki ste končali 8. razred in tudi ostalim učencem: VESELE, PESTRE, BREZSKRBNE IN KAR NAJLEPŠE POČITNICE ter mnogo uspeha pri nadaljnem šolanju.   Jana Rems
Naravoslovni dan na KZ Domžale
Življenje na kmetiji ni teorija
Na naravoslovni dan, smo se odpravili v Domžale z namenom, da bi videli kooperacijo med kmetom in kmetijsko zadrugo, melioracijska področja in ovčerejo.
KZ Domžale združuje šest področij: Črnuče, Domžale, Komendo, Lukovico, Moravče in Trzin. Združuje 2500 kooperantov.
Peter Gubane, direktor KZ Domžale nas je s sodelavci odpeljal na kmetijo enega izmed — njihovih — kooperantov, družini Hribar, ki nam je postregla s krepko kmečko malico. Kmetija je dobro tehnično opremljena inje po domžalskem — tudi po celotnem slovenskem — okolišu znana tudi po obisku številnih delegacij; pred kratkim je bila tukaj na obisku delegacija s Kitajske.
Lastnik kmetije nas je seznanil z načini sodelovanja med kooperantom in zadrugo. Kmet kooperant dobi od nje seme, umetna gnojila, rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo, kredite za obnovo ali zidavo gospodarskih poslopij, živino ... KZ pa nato od njega odkupi pridelke in živino, godno za zakol ali pa za nadaljno rejo. Tako je KZ nekak posrednik med kmetom — proizvajalcem — in potrošnikom. Direktor Peter Gubane nas je opozoril, da je v nekaterih primerih pot do kupca še zelo dolga, zato je razumljivo, da tudi cena pridelka pri tem narašča.
KZ se trudi, da bi to pot skrajšala in kupcu omogočila nakup pridelka po nižjih cenah. Kmeta pa motijo predvsem nizke odkupne cene živine in nekaterih drugih pridelkov. Kmetijska zadruga si želi, da bi kmet prideloval bolj kvalitetno krmo in pridelke ter gojil boljše pasme živine, predvsem krave mlekarice..Vzrok temu je, da kmetije namolzejo na kravo — pri nas — povprečno le 2500 1 mleka letno, medtem ko je to povprečje na Danskem 4000 1 mleka na kravo. Redke izjeme so pri nas kmetje, ki namolzejo na kravo več kot 2500 1 mleka letno.
Za nas je bil zelo zanimiv ogled melioracijskega področja doline RaČe, ki sedaj obsega 450 hektarjev. Tu je bilo zemljišče pred melioracijo razdeljeno na več lastnikov, ki so imeli parcele na različnih mestih. Zemlja je bila kisla in često poplavljena. S trdim delom in prepričevanjem, je KZ uspelo premagati nezaupanje kmetov in ostalih lastnikov parcel. Izvršili so komasacijo — združitev parcel (na
različnih mestih), v enotno parcelo. Zemlja mora biti pri vseh lastnikih enako kvalitetna. Z združenimi napori in skupnimi vlaganji — KZ 80 odstotkov in lastnik zemlje 20 odstotkov sredstev — so zemljo meliorirali. Z komasacijo zemlje pa so tudi omogočili boljše strojno obdelovanje zemlje.
Najtrši oreh so bili polkmetje, ki zemljo obdelujejo v manjši meri, sicer pa so zaposleni v mestu. Na žalost je zakonodaja njim bolj naklonjena, kot pa pravim kmetom.
Uspeh melioracije dokazuje že 4—5 kratno povečanje pridelka. Pred melioracijo so na tej zemlji pridelovali le kislo travo, sedaj pa pridelujejo predvsem kulturne rastline: oljno repico, oves, koruzo in rž. Delavci KZ so se pritoževali nad problemom, ki se pogosto pojavlja. Najboljšo kmetijsko zemljo in meliorirano zemljo pogosto spremene v zazidalno področje. KZ lahko izgubi dobro zemljo, s tem se zmanjša količina in kvaliteta pridelkov.
Ogledali smo si tudi ovčarski zimski center v Domžalah. Ovce so se še pasle v dolini, proti koncu maja pa se postopoma preselijo na višino 1400—1500 metrov, kjer so vse poletje, v jeseni pa se bodo postopoma selile v nižino, kjer se pasejo še en mesec po prihodu. S tem je dosežen popolni izkoristek pašnikov. KZ organizira striženje ovac, predelavo volne v prejo in izdelavo pletenin iz domače preje. Prodaja končnega izdelka da več dobička, kot prodaja surove, nepredelane volne.
Neposredno seznanjanje med kooperanti in KZ'ter ogled melio-
Občani v Dobu so »ZA«
Kanalizacija in vse ostalo v KS Dob - bo!
Občani so se na referendumu odločili, da bodo zgradili, kar jim od komunalne infrastrukture še manjka
Ko smo naslednje jutro po opravljenem referendumu obiskali KS Dob, je bilo vse kot ponavadi, četudi seje dan prej v veliki meri odločilo o komunalni usodi krajev v tej krajevni skupnosti. V pisarni krajevne skupnosti smo izvedeli za rezultate:
Za kanalizacijo v naselju Dob je glasovalo 75,20 odstotkov volilcev. Vpisanih je bilo 718 volil-cev, glasovalo jih je 627, od tega je obkrožilo besedico »ZA« 540 občanov.
Za urejanje komunalnih vprašanj v raznih vaseh in naseljih krajevne skupnosti Dob je glasovalo 61,76 odstotkov volilcev. Vpisanih v imenik je bilo 1169, glasovalo je 961 občanov, od tega »ZA« 722 občanov.
Glede priključitve nekaterih krajev v KS Dob pa je bil dosežen odstotek le 43,19. To pomeni, da so se občani odločili, da do priključitve ne bo prišlo. Od 961 glasovalcev je za priključitev glasovalo 505 občanov, kar je premalo za sprejetje predloga.
Občani, ki smo jih naključno srečali dan po referendumom v Dobu pa so povedali:
območje zvečino kmetijsko z nekaj obrti, sem prepričan, da bomo uspeh ...
Vida Kern, upokojenka:
Šele pol leta živim v Dobu, prej sem živela v Rogaški Slatini oziroma v Ljubljani. Kot graditelj individualne hiše se
naša družina seveda z vso močjo pridružuje naporom krajevne skupnosti, da uredi prepotrebno kanalizacijo, ki je eden od znakov sodobne civilizacije. Sina in dva vnuka imam in tudi oni bodo prišli čez čas v Dob, saj tačas še ni hiša toliko urejena, da bi lahko sprejeli še njih.
Andrej Ojsteršek, miličnik PM Domžale:
V Dobu si kot zasebni graditelj urejujem svoj stanovanjski problem, zato je seveda tudi moji družini gradnja kanalizacije velika želja, ki naj bi jo s skupnimi močmi uresničili čimprej. Vsako omahovanje na poti napredka je seveda, škodljivo in kar ni nepomembno — tudi iz dneva v dan vse dražje.
V krajevni skupnosti Dob opažam veliko požrtvovalnost, prizadevnost in družbeno angažiranost mnogih, ki si prizadevajo za napredek kraja. Upam na najboljše, saj pričakujem ne le, da bo kanalizacija zgrajena, temveč tudi to, da bo zgrajeno v roku, katerega smo predvideli.
Branko Žagar, tajnik KS Dob:
Mislim, da je v prvi vrsti treba iskati vzrok za to, da smo uspeli referendum v tem, da so Potrebe resnično velike, njiho-va uresničitev pa absolutno neodložljiva. Ne moremo si do-
voliti, da bi z gradnjo tako potrebne komunalne dobrine kot je kanalizacija še vnaprej odlašali. V naši KS je 1650 občanov (všteti so tudi otroci), ki pa zahtevajo uresničenje več kot očitnih komunalnih potreb. Četudi ni industrije, saj je
riranega področja, je bil za nas izredno zanimiv.
V pogovoru so se odpirali in nakazovali problemi, ki pri tem nastajajo in za njih sicer ne bi vedeli. Prav tako smo neposredno zvedeli za uspehe povezovanja med kmetom in KZ, oziroma strokovnjaki saj le ti s pravim odnosom do problemov, s katerimi, se kmetije uba-_ dajo, zbujajo pri njih zaupanje za" sodelovanje. Oboji pa odločneje nastopajo na občinskem nivoju in »iztržijo« sredstva, ki so namenjena za pospeševanje kmetijstva v
občini. Skoda je le, da takšni podvigi — pionirski podvigi, ko se lahko iz teh primerov veliko naučimo ali se vsaj dobi zagon za začetek spreminjanja razmer v lastnem okolju. Enake in podobne oblike dela, bi bile prav gotovo pozitivne tudi pri uresničevanju učno-vzgoj-nega predmeta STM, ki tako izstopa iz učilnic v življenje.
Petra Zupančič Andreja Plak Simona Špehar
V Grobljah nastop simfoničnega orkestra
Kot vsako leto seje tudi letos uspešno predstavil v okviru stilnih koncertov v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah komomi orkester simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. Mladi klarinetist srednje glasbene šole iz Ljubljane Jože Kotar (levo) je s svojim nastopom v Krammerjevem koncertu na klarinet v Es duru sp. 36 dokazal, da imamo spet umetnika, ki je sposoben velikih dosežkov. (T. B.)
AVTO^^LEKTRIKARSTVO			
			DUŠAN GRUM PODREČJE 60a DOMŽALE
	ctcijr trim VIR b»'		obratovalni čas
	HVtO« L.IIBLJANA		vsak delovnik od 8h- 12h in od14h- 18h
Odločimo se za lepši jutri! Občani so se odločili in glasovali ZA.
| Opi«
1 iT-
riRŠE HRAJEUHE 5KUPD05TI
Na Mengeški koči bi bil lahko raj
Med nizkogorskimi postojankami ima Mengeška koča prav gotovo posebno mesto, žal pa veliko preslabo izkoriščeno, čeprav se tako mengeški planinci kot novi oskrbnik močno trudijo, da bi to točko spremenili v pravi kotiček miru, dobre postrežbe in prijetnega počutja. Sem prihajajo občani iz vse domžalske občine, veliko je med njimi tudi Ljubljančanov; Mengšanov pa premalo, kakor da se ne bi zavedali, kaj imajo. O vsem tem in še o marsičem v zvezi z Mengeško kočo sem se pogovarjal z oskrbnikom Jo-žetom Lebnom, ki drugače živi v Topolah, ima pa tudi precej gostinskih izkušenj iz tujine.
Drugo Jožetovo leto
Jože Leben je prevzel Mengeško kočo pred slabima dvema letoma. Pravi, da jo je dobil v precej slabem stanju, tako da je bilo takoj dela na pretek, če je hotel vsaj kolikor toliko uspešno začeti s svojo dejavnostjo.
Mengeška koča je odprta vsah dan od 12.—22. ure, če pa je potreba, še kakšno uro dlje. Ob Jožetu delata še njegova žena in sin, ki je pravkar končal osnovno šolo in se je odločil za kuharski poklic.
»Naj kar na začetku povem, da tudi sam, z družino vred, mislim vztrajati tudi vnaprej, računam tudi na sina, čeprav je hkrati tudi res, da je prometa vedno manj, oziroma da se padanje kupne moči pozna celo pri stalnih gostih, zato živimo na skrajnem robu preživetja. Ne razumite me napak, a vendar je to res. Večkrat se zgodi, da ni nobenega gosta tudi po ves dan. Zadnjič smo imeli napovdano tudi glasbo. Bilo ni niti enega človeka sem gor. Z ženo sva sama igrala karte ... «
Eden izmed vzrokov, da Jože skoraj obupuje, je tudi precej visoka najemnina, ki jo mora plačevati Planinskemu društvu, visoka pač zaradi takšnega stanja; toda kot kaže, bodo imeli razumevanje za to na mengeški krajevni skupnosti in bodo Jožetu vsaj deloma priskočili na pomoč. Takšna točka, kot je Mengeška koča, pač ni samo stvar posameznika ali enega društva, ampak celotne krajevne skupnosti in verjetno tudi občine, zato bi bilo resnično škoda, da bi propadla.
Kaj so naredili
Odkar je oskrbnik Jože Leben iz Topol — nekateri v šali pravijo tej planinski točki tudi topolska gostilna — se je okoli koče in tudi v njej marsikaj spremenilo. Jože je delaven človek in je marsikaj postoril sam, pomagali so tudi mengeški planinci, ob strani ima tudi krajevno skupnost, tako da se je nekaj vendarle premaknilo.
Sam se je najprej lotil izdelave in postavljanja novih miz, boljše razsvetljave, ponovno je usposobil zanemarjeno keglišče, postavili so oder za godce in leseno plesišče, veliko je popravljal tudi cesto.
Medtem je bil na kočo speljan tudi vodovod, tako da je vsaj voda brezhibna, planinci pa so dodatno urejali pomožni objekt — jurček. Nekaj planincev
je zelo vnetih in prizadevnih, žal pa so to vedno eni in isti in jih je le peščica.
Na Mengeški koči se je tako odvijalo v preteklih letih tudi nekaj večjih prireditev, od praznovanja 1. maja do sindikalnih piknikov večjih delovnih organizacij.
»Čeprav so te delovne organizacije tudi same poskrbele za postrežbo, sem že vesel, da so prišle sem gor. Morda pa se kdo le še kdaj vrne. Letošnji maj je bil zaradi slabega vreme-
na porazen, čeprav sta prav maj in oktober višek sezone za izletnike, pohodnike in tudi prave planince...« Kako naprej
Jože ni takšne vrste, da bi tarnal tjavendan. Zna delati in zna tudi potrpeti. Pogodbo s Planinskim društvom Janez Trdina ima še za tri leta in z veseljem jo bo tudi podaljšal, če se bodo razmere kaj uredile, vse pa pač ni odvisno od njega.
V načrtu ima povezavo stare koče z jurčkom. Rad bi pridobil še nekaj miz, tako da bi lahko ponudil več kosil in nasploh hrane, ki jo poceni nudi svojim gostom. Od rib do srne v omaki, od domače hrane do nedeljskih kosil za pohodnike.
V načrtu tudi ima, da bi prenovili in usposobili sobe nad gostiščem Vsaj dve, morda celo tri. Tako bi lahko marsikdo tu tudi prespal in užival svojevrsten nižjegorski oz. kmečki turizem. Možnosti za izlete do Dobenega, Rašice je še veliko, prav tak je po Gobavici speljana ena izmed najlepših slovenskih trim steza, ki je tudi preslabo obiskana, svojevrstna atrakcija pa so tudi letala, ki
letajo tik nad kočo in so zanimiva predvsem za najmlajše.
Jože Leben ima v načrtu nekaj prireditev, ki bi opozorile na to nižjegorsko točko, kamor se da priti tako peš kot tudi z avtomobilom — v ta namen je povečal tudi parkirišče in zaprl dvorišče pred motoriziranimi vsiljivci — vendar Vsega ne bo zmogel sam, zato pričakuje, da bo imela krajevna skupnost še naprej posluh za kočo, prav tako pa, da bodo lepo sodelovali tudi s planinci. Kot prvo pa namerava spodaj v Mengšu bolje opozoriti na kočo z ustreznimi napisi, bogato in ne drago gostinsko ponudbo pa ponuditi tudi javno pred kočo, tako da bi bilo obiskov kaj več. Srčno pa tudi upa, da ob gradnji rezervoarja za vodo sedmih hiš pod kočo tovornjaki ne bodo preveč poškodovali cesto, oz. da jo bodo skupno ponovno primerno uredili.
Vabilo na Mengeško kočo je verjetno odveč. Sprejeli vas bodo gostoljubno, postregli lepo, na vrhu Gobavice in v njeni okolici pa je resnično pravi mali i raj, le do njega je treba priti.
Ivan Sivec
Učenci in učitelji podružnične OŠ Josip Broz Tito na Rodici so se takole lotili na zadnji dan pouka čiščenje okolice šole, ki naj bi urejena počakala novo šolsko leto.
Stare razglednice prihajajo
Verjetno najstarejšo razglednico Domžal nam je poslal zbiralec starih razglednic iz Ljubljane Zmago Tančic, sicer zaposlen v Metalki in pripisal, da gre za razglednico iz leta 1898 ali 1999. Razglednica je bila poslana v Trst.
Žalostna humoreska:
Ihancem se obetajo
diseci časi
c
V Ihanu smrdi. Strašno smrdi. Ves Ihan in še v sosednjih krajih smrti kot hudič. Že dolgo. Pa ne ljudje! Smrdi ozračje in zemlja, dva metra globoko. Da je tako, ni prav nič čudnega...
Odkar živi poleg 1.700 Ihancev še 80.000 prašičev v istem kraju, pod istim nebom, ne more dišati po vijolicah.
V informacijo tistim, ki niso Ihanci in, ki še nikoli niso videli prašiča in poznali njegovih biofizioloških navad in potreb, naj povem, da se ena svinja (od zdaj naprej svinja, ker se lepše sliši kot prašič) na dan toliko in tolikokrat polula in tudi pokaka, ne glede kje in kdaj. Kot že v marsičem, smo si tudi v tem pogledu svinje in ljudje podobni. Zato tudi pravimo: »Je nemaren kot svinja«. Se pravi ena svinja... P*
Kaj pa 80 tisoč? Toliko približno jih na ihanskem na leto »pridelajo «.Inko vsa ta svinjska mašina oddaja naravi kar je njenega, ne L, nastane lužica in tudi studenček ne. To je potok, ki teče in žubori, 3 dokler se pred mojimi očmi, tik ob moji hiši, kjer živim že dolgo, ne 5' izlije v Kamniško Bistrico. Opravičujem se. Tako se je včasih imeno- ' vala. Tedai. ko smo se v nie.i konali. io vili. lovili ribe v njej (na šverc) in L— jo imeli za »svojo«. Zdaj ni več Bistrica, ampak Svinjščica, ker je kalna do gostote in smrdi od začetka do konca.
»Svinjščica« teče ob robu Ihana, da smo si na jasnem. Da pa v Ihanu smrdi, smo si pa sploh na jasnem.
Da ne bo dolgo, tovariši. Ne bo dolgo! V Ihanu se premika. Ihanci se prebujajo, emancipirajo se. Udarili so po mizi, z vso močjo. V korist vsem enainosemdesettisoč glavam, kolikor jih na leto preživi v Ihanu, j
Oglasili so se krajani. Tisti, ki prejemajo sredstva za preživljanje j od minulega dela in celo oni, ki še sedaj plačujejo sindikalno in druge članarine. Dojenčki obupno kričijo:  »Hočemo čistega zraka«. Njihove mamice pa: »Krivce pred zid«, (najbrž upravičeno). Hortikul- j turniki komaj sproti sadijo rože, ker jim strupi poberejo danes, kar so I včeraj zasadili. Borci bentijo: »Ali smo se zato borili«. Mladina pa, revolucionarna kot je: spreminjamo svet in tudi Ihan bomo spremenili! Samo, najprej še en disco ali dva«! Pobožne mamice in tudi nune pa goreče molijo, da bi bilo kdaj drugače, da bi dobili krivca...
Krivec je med nami. Krivec za smrad je od začetka tu, zatrjujejo previdni, preudarni, vplivni.
Vsesplošni protesti, akcije in hrup jezne ihanske baze so naleteli | na odmevnost na vrhu. Tam, kjer se brezkompromisno odločajo usode. Prišli so, več jih je prišlo in večkrat so prišli. Spravili so nejevoljne in osamljene ljudi skupaj in skoraj po očetovsko tolažili in obetali boljše čase.
Prvi je z vso gotovostjo spregovoril: »Bogate in raznolike izkušnje rrt< nas obvezujejo, da moramo analizirati oportunost političnih smotrov " ( v luči napredka, stalno povečevanje kakovosti in smeri razvoja za ["k prihodnost sistema obče participacije. er' Tovariši, vendar ne smemo pozabiti, da uresničevanje nalog in 0rr programov omogočajo ustvarjalno prevrednotenje modelov razvoja in ner razmer, v katerih se odvijajo aktivnosti naših prizadevanj na splošno opredelitev kontinuiranega razvijanja ideoloških načel, ki stalno izboljšujejo odnose za odpravo ukrepov, ki bistveno vplivajo na pre
\ tili •■rij
VOJ
Umi
zračevanje našega neprezračenega zraka.« 1 Medtem, ko je prvi zajemal sapo, je prepričevalno začel drugi, f0."' govornik namreč, tudi eden od »zgoraj«.
»Tovarišice in spoštovani tovariši. Najbrž ni potrebno podrobneje '*e govoriti o pomembnosti teh problemov, ker so zanimiv poizkus n,r. prebujanja novih predlogov članov, ki sistemsko rešujejo aktualno ,ri2 strukturo organizirano neorganiziranost. "*a
Na drugi strani pa, tovariši, nam višja ideološka načela l0' narekujejo vdihavati zrak, kakršen pač je in še dobro da je. Pomislimo j*k< samo na rodove, ki pridejo za nami, ko bo samoupravni socialistični sistem dobil širše dimenzije in učinkovitejše prijeme, od katerih bo 'e8< odvisna ustvarjalna rast in politična privrženost atmosferskim 1 § situacijam, tako z občečloveškega, predvsem pa družbenopolitičnega bre, vidika. h0j.'
Tovarišice in tovariši, prav zato z vso intenziteto, analitično, kon- Pa tinuirano, plansko programirano preprečujemo škodljivost vdihova- po nja in vohanja onesnaženega in smrdljivega ozračja š posledicami, ki r'*1 se zrcalijo na naših delovnih ljudeh in občanih. fa 1
Po številnih Mestecih govorih, obljubah in razumljivih trditvah, P'vi bi bili potoldženi veliko bolj zahtevni in revolucionarni ljudje kot so 'blaj Ihanci, še posebno, ko so med drugim rekli tudi: fen
»Tovariši, spomnimo se samo zgodovine, svojih dedov in >ač pradedov. Preživeli so turške vpade na naše kraje, kugo, lakote vseh >re< vrst, vojske in druge nevšečnosti, pa mi z našo socialistično zavestjo Nje ne bi prenesli smradu, ki ne bo večen, posebno zdaj, ko smo vam dali Poi čistilno tovarno, prvo in edinstveno v naši državi; kompostamo vam pod bomo postavili, ki bo sleherni atomček dreka predelala v koristne rast namene. Tako je tovariši, zaploskajte nam vendar. Kaj bi pa še radi?« Ie ž
Res so zaploskali posamezniki, tisti, ki so na liniji, boječe sicer ne- fletl gotovo, vendar zaploskali so. Nekdo mora, dokler ni povzel glasu dele- £a gat, ki mu je inovatorstvo napisano na kožo, ki ga ima v mezincu.
Smrdelo je, seveda, še kar naprej. Občani, krajani, delovni ljudje, mladina, živinorejci in ostali. Zavedati se moramo, da smo po srčnosti sicer najbogatejši narod, a še vedno razvijajoča se dežela-Zato imamo denarja za gigantske naprave, kakršne imajo nekateri konvertibilni in tudi klirinški sistemi. Žuboreči in smrdljivi potoček, proizvod osemdesettisoč prašičev, ki se brezkoristno že toliko let izliva v Kamniško Svinjščico lahko pregradimo in zajezimo, postorimo primemo hidroelektrarno, ki bo dajala toliko elektrike, da bo poganjala velike ventilatorje pritrjene nad ihanskim območjem. Le-ti £an bodo res smrdljivi zrak posesali in ga po ceveh »šibali« v deset )< kilometrov oddaljene zasavske hribe. Če iz Rusije dobivamo po ceveh tla plin, ki pride osem tisoč kilometrov daleč, je ta projekt prava igrača, ki Vse, ga lahko spravimo »skozi« brez samoprispevka. Pa še v svetovno b^j knjigo rekordov- bomo prišli, da smo prvi na svetu iz dreka delali elektriko.
Predlog inovatorskega delegata je bil tako osupljiv, tako nenaden in šokanten, da krajanom zapira sapo, da vsi čakajo, kdo bo prvi začel ploskali, kar pa se ne zgodi ker avtor idejnega projekta še ne plačuje članarine — prave članarine.
Zato v Ihanu še smrti in bo do nadaljnega še kar smrdelo, kar pa, če natanko premislimo, niti ni tako hudo. Saj zato ljudje še ne umirajo. Glavno, da sc nam sicer na splošno še kar dobro godi...
Andrej Zaje w
■__A0,
»vri M< P 98 [azs Ljul
niši Po, faz; Ua
3
jen
ko
hov
je
fun
KULTURA IH KUITURDE PRIREDITVE
M\   Po domače pri Repanšku
S harmoniko pod kostanji
Nagrajenec grafičnega bienala Črtomir Frelih ob svojih grafikah.
^liko priznanje za mladega grafika iz Radomelj
Črtomir Frelih - nagrajenec
grafičnega bienala
Pred dnevi so v ljubljanski Moderni galeriji odprli že sedemnajsti mednarodni giafični bienale, ki predstavlja največjo tovrstno prireditev na svetu — pregled panorame grafične ustvarjalnosti celega sveta. Razstavljenih je 1664 grafičnih listov, ki jih je prispevalo 698 umetnikov iz 58 držav. Letošnja udeležba je rekordna, saj se je samo na razpis prijavilo j  samoinciativno 800 unetnikov, izmed katerih jih je Posebna žirija izbrala le 284, drugi umetniki pa so bili osebno povabljeni glede na njihovo dosedanje so-i  delovanje na ljubljanskih bienalih in glede na mednarodne uspehe na področju grafičnega ustvarjanja. Mednarodna žirija je podelila poleg 6 nagrad še 8 odkupnih nagrad, posebne komisije pa 11 odkupljenih nagrad.
Tretji konec tedna v juniju so se odvijale na dvorišču gostišča Repanšek na Homcu prireditve pod skupnim naslovom Po domače pri Repanšku. V petek so mlade navdušili člani ansambla Agropop, v soboto ansambla Nagelj (ki je dan pozneje zmagal na finalni prireditvi kot amater leta na oddaji Kar znaš — to veljaš) in ansambla Lojzeta Slaka, v nedeljo popoldne pa je tekmovalo 22 ljudskih godcev Iz domžalske in kamniške občine, nekaj pa jih je bilo tudi iz drugih krajev. Vsekakor tekmovanje že prerašča občinske okvirje, tako da bo v prihodnje postalo to tekmovanje še bolj slovenskega značaja, dokaj uspešno pa je bilo tudi letos.
nagrado tudi tisti, ki bo na tekmovanju prvi izžreban, saj ima najtežjo nalogo začeti tekmovanje. Tokrat je bil to Srečo Vrtnik, drugače izvrsten harmonikar. Nastopili so še Vinko Perovšek, Lojze Jagodic, Stane in Avgust Žibert, Franc Uršič in Uroš Koželj. Predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek se je vsem sodelujočim lepo zahvalil za sodelovanje in jih povabil na ponovno snidenje čez leto dni na istem mestu.
Samo po sebi se je pokazalo, da prireditev Po domače pri Repanšku zaradi
dobre organizacije in izjemnega gostoljubja prerašča občinske meje občin Domžale in Kamnika, zato bo prihod-
Med redkimi nagrajenci, ki so Mi deležni priznanj mednarodne •{rije in posebnih komisij, je tudi Prtomir Frelih, ki zadnja leta živi b deluje v Radomljah. Prejel je jdkupno nagrado ljubljanske Mo-lerne galerije za grafiko z naslo-°m Requiem št. 2. Kako pomembno je to priznanje, pove tudi 'odatek, da je na bienale prijavilo v°ja dela kar 122 jugoslovanskih 'rnetnikov, da so bila izbrana dela 10 umetnikov in da je vsak lahko i°deloval s po tremi grafičnimi li-L1'- Že to, da so sprejeli vse tri gra-'ke akademskega "slikarja Črto-n|rja Freliha je zanj zelo veliko 'riznanje, sama odkupna nagrada ,a pomeni, kot pravi sam, veliko koralno obvezo, kajti če jo dobiš 'ako mlad, se moraš toliko dlje in ?°lj potrjevati v nadaljevanju svo-lega ustvarjanja.
Sedemindvajsetletni Črtomir zrelih je sicer doma iz Nomnja pri bohinjski Bistrici in je diplomiral la ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Bor-r,ću in Appoloniju leta 1985, sedaj Pa končuje še specialko. Že šest let v Radomljah, je pročen in ima tP-ajhno hčerko. Jeseni ga čaka slutnje vojaškega roka, zato je poln lačrtov in bi rad naredil čimveč, 'reden se bo posvetil »obuki«. I Jegove slike visijo večinoma v lJ°mžalah, Radovljici in v Kranju. °deluje na številnih skupinskih astavah pri nas in v tujini. Prejel *e več nagrad, med drugim štu-Jentsko Prešernovo nagrado ALU -a leto 1983 in mednarodno -Vrstitev na 5. razstavo »Mini gra-19a* V španskem Cadacquesu leta . °5. Za seboj ima enajst osebnih azstav, zadnjo večjo je imel lani v Jubljanski galeriji Ars, jeseni pa PfJPravlja večjo razstavo v Šivčevi 'S1 v Radovljici in seveda tudi v ■nžalah, v letu 1988 pa bo imel d?stavo v galeriji DSLU v Lju-Jani, kar je tudi veliko priznanje r "J,
I Kakor pravi Črtomir, je Ljublja-va v likovnem svetu znana pred-LSe.rn po svojem bienalu in po la-tn'. grafični šoli. Zato je toliko t?,li ogorčen, ker grafika na lju-r Janski akademiji ni več samosto-j n oddelek, ampak jo poučujejo ^ kot predmet. Črtomir se z grafi-.0 ne ukvarja le izrazno, ampak I d! tehnološko, rezultat tega pa je lj°Va tehnika — kolagrafija - ki j? njegova lastna izpeljanka in unkcionira kot globoki tisk ter s Jerti omogoča bolj neposreden pri-°P pri izdelovanju grafičnega kli-
šeja. To tehniko je izumil tako rekoč po prisili. Pri iskanju, kako materializirati likovno idejo, je moral najti ustrezen material za ustrezen izraz, ker so ga klasične tehnike ovirale.
Njegova tehnika je redkost tudi na letošnjem bienalu, pa čeprav je v Angliji podoben način izdelave zelo popularen prav zaradi svoje neposrednosti. Pri grafiki je težko uskladiti trenutno ekspresivno silo. Zaradi »nove podobe« (modni tok v likovni umetnosti) je bila grafika nekaj časa v krizi, s to tehniko pa se ji je spet odprla pot.
Tehniki, ki jo uporablja, daje Črtomir poseben pomen, zato je tudi vsebina njegove podiplomske naloge strukturalna analiza likovnega dela. Pravi, da idejo najprej logično razplasti in jo nato pri od-tiskpvanju spet sestavi v celoto. Ker pri nas edini uporablja to tehniko, ga zelo veseli, ker sta mu nje-
gova mentorja in profesorja na akademiji ves čas omogočala iskanja in eksperimentalno delo.
To, da je prejel tako pomembno nagrado, je Črtomirju izredna vzpodbuda za nadaljnje delo. Zelo pa ga boli, da pri nas ni pravega likovnega trga in da gredo običajno take nagrade kar mimo, bolj kot dnevne novice. Dogaja pa se, da tuji galeristi mnogo bolj spremljajo to dogajanje in si tudi bolj zapomnijo nagrajence. Zato je pri nas tudi težko formirati ceno grafike, saj je trend evropska ceng, naša kupna moč pa je majhna, materiali pa so izredno dragi. Sam običajno ne dela več kot šest odtisov ene grafike.
Morda naj kot zanimivost zapišemo še, da je Črtomir Frelih izdelal lani ob obletnici rojstva Franceta Marolta posebno grafiko z naslovom »Vsi so venci beili«, ki so jo kot priznanje za sodelovanje na občinskem srečanju prejeli vsi naši pevski zbori. Sodeloval je tudi kot scenograf pri predstavi Mihael Kohlhaas, s scenografijo pa se je precej ukvarjal tudi za celjsko gledališče, sodeluje pa tudi z likovnimi prispevki pri reviji Glasbene mladine.
Njegove grafike so za navadnega gledalca morda nerazumljive. Mladi grafik pravi, da likovni pojav modernizma v slikarstvu traja že kakih 80 let in citira Mauricea Denisa: »Slika je površina, pokrita z barvo v določenem redu«. Zato pravi Čtromir, da rabi človek veliko klasičnega znanja, da lahko smiselno deformiraš, kar je formiranega v naravi. Deformacije podob obstajajo pri profesionalnih in amaterskih slikah. Vendar so pri šolanem slikarju hotene in imajo svoj smisel, pri laiku pa so le posledica neznanja. Nagrade, ki jih je Črtomir doslej prejel za svcje ustvarjalno delo, samo potrjujejo, daje umetnik z velikim znanjem in z neizčrpnim poljem svežih idej, zato lahko toliko bolj z zanimanjem pričakujemo srečanje z njim in njegovimi malimi grafikami, katerih razstavo načrtuje jeseni v domžalski knjižnici.
Tomaž Bole
Nastopili so stari znanci in tudi precej novih godcev je prišlo, skupaj kar dvaindvajset, tako da je imel povezovalec Boris Kopitar kar dosti dela, prav tako pa komisija, ki so jo sestavljali: Franc Flere, priznani harmonikar, avtor skladb in vodja ansambla, ki ji je predsedoval, ob njem pa so še bili Majda Golob, glasbena pedagoginja Glasbene šole Domžale, Franci Lipič-nik, ravnatelj Glasbene šole Kamnik, kapelnik Mengeške godbe in avtor številnih uspešnic; Tomaž Štrukelj, vodja komerciale Melodije Mengeš (Melodija je tudi letos prispevala kitaro in notno stojalo za nagrado); Tone Janežič, odgovorni urednik Kmečkega glasa; Matjaž Brojan, odgovorni urednik Občinskega poročevalca, iz občinstva pasmo izžrebali Lidijo Žibert iz Domžal in Joži Muster z Duplice.
Tokrat je bilo vreme bolj naklonjeno in pod Repanškovimi kostanji se je odvila dveinpolurna glasbena prireditev, ki je pokazala, da godejo tako starejši kot mlajši, tako moški kot ženske, in bo prav zato glasba v narodnem duhu živela večno. Nekaj podobnega poje tudi pesem, ki so jo prvič izvedli Sto-parji iz Loke pri Mengšu, pa tudi sicer
so izredno uspešno nastopili pred tekmovanjem in nas prijetno zabavali tudi po njem.
Boris Kopitar je selno vodil niti tekmovanja, tako da je
je prijetno in domi-novanja, t bilo na splošno oceno občinstva tekmo-
vanje izvedeno na primarni ravni, pa tudi konkurenca je bila dovolj huda. Zmagal je, tretjič zapored, Milan Res-nik, drugi je bil Mitja Kapš, tretja pa duo Robert Urbiha in Robert Stare. Četrti jebil tokrat Franci Korošec, peto mesto pa so si razdelili Pepca Blejc, Tone Habjanič in Cveto Jagodic. Razdelili smo še vrsto drugih nagrad. Peter Grašič jo je dobil za najbolj simpatični nastop, Breda Horvat za najlepši nastop v narodnem duhu, Jože Preles-nik za najlepšo narodno oz. pastirsko nošo. Tone Rozman za najslabše razumevanje komisije, Janko Kokalj pri osemdesetih za najstarejšega godca, Alenka Zaje kot najmlajša godčevka, Roman Habjanič pa kot najmlajši godec. Nagradi sta dobila tudi Tine Grašič in Roman Habjanič kot tista dva, ki sta dobila srednje število točk. Pomeni, da so skoraj vsi dobili po kakšno nagrado. Komisija je sklenila, da bo odslej dobil vedno tolažilno
nje leto pri Repanšku še širše temovanje ljudskih godcev, prav tako pa se bodo odvijale tudi druge prireditve, ki jih mislijo Repanškovi še popestriti, tako da bo šlo vedno za prijetno kulturno-družabno prireditev na meji dveh občin. Vsi godci so obljubili, da se prihodnjič spet vidimo, komisija pa je med pogovorom ugotovila, da bo potrebno nekaj pravil še dodelati, tako da bi bili godci morda razdeljeni v kategorije in bi bilo lahko več ocenjenih najbolje, saj so bile med njimi resnično, vsaj v večini, minimalne razlike. Koliko pa je pomenilo III. tekmovanje ljudskih godcev pri Repanšku, pove tudi dejstvo, da je bilo dvorišče nabito polno, da je prireditev obiskal tudi domžalski župan Peter Primožič in daje na koncu zaigral celo predsednik komisije Franc Flere, ki je še enkrat dokazal, da mu je malokdo kos, z njim pa je prvič nastopila tudi njegova najmlajša hčerka Irenca, ki je z očetom zapela pesem Šopek za mamico. Izredno lepo se izkaže vsako leto tudi Melodija — Mengeš, izdelovalec pasov in uglaševalec harmonik Zdravko Zupan, Zvezi kulturnih organizacij Domžale in Kamnik ter še veliko drucih ki ruvAr-bijo, da tekmovalci prejmejolepe nagrade.
Na svidenje čez leto dni s harmoniko pod Repanškovimi kostanji!
I. Sivec
Voditelj tekmovanja »Po domače pri Repanšku« Boris Kopitar izroča nagrade in priznanja zmagovalcu Milanu Resniku iz Blagovice. Čestital pa mu je tudi predstavnik mengeške Melodije, ki že vsa leta gmotno podpira to in druga podobna tekmovanja ar>- iterskih glasbenikov.
Radomeljski pevci na povratnem srečanju v nemškem mestu Rudenau:
Sprejeti kot bratje
pospremila celo njihova godba. Slovo je bilo ganljivo in kar neverjetno je, kako se včasih hitro spletejo prijateljske vezi.
. Moto »PESEM NAS ZDRUŽUJE« je bil kot simbol tudi v Rii-denavu, saj je združil dva zbora, ki
najbrž ne bosta tako hitro pozabila drug na drugega. To spoznanje pa je še toliko bolj zanimivo ob dejstvu, da gre za naroda z različno preteklostjo, različno kulturo, toda istimi željami, odpraviti vse pregrade s pesmijo.
Janez Cerar
Morda je še komu v spominu lansko potovanje pevcev iz Nemčije po Sloveniji, ki so zaključno slovesnost strnili v koncert z MPZ Radomlje. Uspešen nastop se je končal s prijetnim zabavnim večerom pri Špornu. Tistikrat se je porodila tudi ideja, da bi Radomljani naslednje leto vrnili obisk. Po raznih organizacijskih variantah, je obveljal datum povratnega obiska 29., 30. in 31. maj. Kot najugodnejšega ponudnika, so pevci izbrali Kompas, ki je dejanski prevoz tudi organiziral. Razen tega, da so nekateri pevci prespali dogovorjeni čas odhoda, se ni zgodilo ničesar pretresljivega.
Ob 3.30 smo bili končno le nared in od Radomelj smo se poslovili za tri dni. Vožnja je trajala celih 13 ur, z nekaj vmesnimi postanki.
Končno je napočil čas, ko smo zagledali prometni znak RUDENAU. Kmalu zatem nas je na tovarniškem dvorišču sprejela množica ljudi, ki nas je prisrčno pozdravljala. Po obojestranskih pevskih zdravicah terokrepčilu, so nas nemudoma razporedili po raznih domovih, kjer smo prespali
dve noči. Ob 19. uri jebilo predvideno ponovno srečanje v njihovem klubskem prostoru ter obenem prvi nastop obeh zborov. Pri vhodu v dvorano, nam je zastal dih, saj je bila poleg njihove državne in mestne zastave, razobešena tudi naša. Isto smo doživeli že na tovarniškem dvorišču ter sredi mesta.
Vsa dvorana je bila okrašena s prekrasnim cvetjem ter tako dajala svojevrsten ton veselemu razpoloženju. Po raznih nagovorih, med
katerimi so se zvrstili predsednik občine, predstavnik pevskega okrožja Miltenberg in celo deželni poslanec Bavarske gospod Ludwig Ritter, ter izmenjavi daril, se je pričelo pravo pevsko srečanje, ki je po mnenju mnogih dobro uspelo. Na naše začudenje so gostitelji organizirali tudi folkloriste iz vrst naših mladih zdomcev, ki so lepo uprizorili jugoslovanske plese.
Za naslednji dan je bil predviden glavni koncert, ki so ga domačini organizirali v mestni cerkvi, saj ta zgradba predstavlja veliko umetniško vrednost iz 12. stoletja (med vojno je bila cerkev precej porušena in nato obnovljena). Nekaj pesmi smo naštudirali tudi v nemščini, tako da smo jih peli skupaj z domačimi pevci, pretežno pa seveda lepe domače, narodne in umetne pesmi.
V veliko zadovoljstvo nam je bilo to, da so poslušalci napolnili cerkev vse do zadnjega kotička, ter daso nas spremljali z navdušenim ploskanjem. Po končanem nastopu smo prejeli tudi precej laskavih pohval.
Naslednji dan, torej v nedeljo iopoldan, nas je do avtobusa
Pevci moškega pevskega zbora Radomlje so bili v nemškem mestu Rudenau imenitno sprejeti, počaščeni s prav neverjetno gostoljubnostjo. V znak dobrodošlice pa so gostitelji izobesili našo zastavo.
Občinski poročevalec
STRAN 9
72
Jubilant moški pevski zbor Lukovica pod vodstvom prof. Peregrina Capudra.
Srebrni jubilej
Letošnje leto mineva petindvajset let, kar so se fantje iz Lukovice začeli zbirati v kulturnem društvu z željo, da bi ustanovili pevski zbor. Pravzaprav je bila pobuda za ustanovitev stara že nekaj let, vendar v tistih časih ni bilo lahko najti zborovodje, saj ga v Lukovici ali kje v bližini ni bilo. Po daljšem iskanju pa so le našli glasbenika, ki je bil pripravljen prevzeti vodenje moškega pevskega zbora. Našli so ga med svojimi, domačimi ljudmi, pa čeprav se je moral voziti iz Ljubljane. Tako so leta 1962 začeli s pevskimi vajami pod strokovnim vodstvom profesorja Peregrina Capudra.
Le ta je z velikim veseljem in zagnanostjo pričel z delom. Pevci so s skupnimi močmi kupili tudi pianino in tako je zbor pričel študirati svoj prvi program za sezono 1962/63. Zagotovo ima največ zaslug za premagovanje začetnih težav zbora eden od najzaslužnejših pobudnkov in ustanovitelj zbora, sedaj upokojeni direktor tovarne Mojca v Lukovici France Capuder. France Capuder je bil dolgoletni predsednik KUD Janko Kersnik Lukovica, sedaj pa je še vedno predsednik zbora. Redno hodi na vaje, vzpodbuja pevce in jih navdušuje za petje v zboru.
Veliko zaslug ima pri pridobivanju mladih, saj se je zbor predvsem v zadnjih letih precej pomladil. Hkrati pa pomeni France Capuder veliko oporo zborovodji, saj vestno skrbi za tehnično in organizacijsko plat, tako da se lahko zborovodja posveča le umetniškemu vodenju zbora, vse to pa omogoča zboru uspešno delovanje.
Moški pevski zbor, v katerem pojejo fantje in možje iz Lukovice in okoliških krajev v dolini Črnega grabna, še vedno služi namenu in sledi začrtani poti, ki so si jo zastavili njegovi pevci ob ustanovitvi. Z lastno, domačo kulturno ustvarjalnostjo in predanostjo slovenski ljudski, delavski in umetni pesmi prispevajo pevci h kulturnemu življenju in utripu v Črnem grabnu. Zbor nastopa na različnih prireditvah in proslavah, vsako leto pripravi samostojni koncert, nastopa pa tudi na koncertih z drugimi pevskimi zbori. Pevci redno sodelujejo na vseh občinskih srečanjih pevskih zborov in občasno tudi na občinskih proslavah, dvakrat pa so se udeležili tudi Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. V letih svojega delovanja so pevci trikrat posneli po nekaj pesmi za ljubljansko radijsko hišo in se predstavili v eni od oddaj ljubljanske televizije. Zbor redno gostuje na prireditvah v bližnji okolici in vsako leto sodeluje na tradicionalnem rokovnjaškem taboru na Kersnikovem Brdu.
Ob ustanovitvi zbora pred petindvajsetimi leti je bil zbor precej številen, vendar je bil marsikateri od pevcev premalo vztrajen, tako da je bilo tudi obdobje, ko so se ?e bali za obstoj zbora. Pa vendar so se vedno priključili zboru novi in predvsem mladi pevci in počasi se je njihovo število ustalilo. Danes šteje zbor šestindvajset članov. Za svoje delo in kulturno poslanstvo je zbor v preteklih letih prejel ob svojih jubilejih priznanja Zveze kulturnih organizacij občine Domžale, Kulturna skupnost pa mu je podelila tudi Kersnikovo nagrado za prispevek in zasluge na kulturnem področju.
V letošnjem letu, ko praznuje pevski zbor svoj srebrni jubilej, je zbor zelo dejaven. V počastitev 25-letnice delovanja so pevci pripravili v Zadružnem domu v Lukovici jubilejni koncert. 25. aprila so pod vodstvom svojega
stalnega in vestnega zborovodje prof. Peregrina Capudra nastopili skupaj z Dekliškim pevskim zborom KUD Tine Kos iz Moravč, ki ga je vodil Milan Kokalj. V čudovitem ozračju je izzvenel prijeten pevski večer, tako da bo številnim poslušalcem, ki so prišli na praznični koncert, še dolgo ostal v lepem spominu. Seveda je prav, da ob tem zapišemo tudi imena tistih pevcev, ki so se vseh petindvajset let trudili in po svojih močeh prispevali k uspehom zbora. To so poleg predsednika zbora Franceta Capudra in zborovodje prof. Peregrina Capudra še tenorista Franc Urankar in Janez Stirn in basista Stane Cerar in Lovro Jeretina. Vsi omenjeni pevci so tudi nosilci zlate Gallusove značke, ki jo podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije pevcem, ki pojejo več kot petindvajset let.
Ob koncu letošnje sezone so se i pevci predstavili tudi na koncertu v Domžalah, kjer so bili gostje ob 5-letnici Mešanega pevskega zbora dr. Tineta Zajca Zdravstvenega doma Domžale.
Tomaž Bole
Pevsko društvo »LEK« vabi:
Prepevajte z nami!
KOMORNI MOŠKI ZBOR LEK.o katerem smo pisali že v prejšnji številki, je dosegel v zadnjih letih zavidljivo raven tako kvalitetno kot tudi po obsegu in pomembnosti nastopov.
V sezoni 87/88 bo zbor praznoval 10-letnico svojega uspešnega delovanja in zato ima za naslednjo sezono še posebno zanimiv plan dela. K temu delu zbor vabi nove člane vse od tenorjev do basov. Pridružite se, ne bo vam žal. Pod vodstvom dirigenta Janeza Močnika ima zbor vaje 2-krat tedensko v prostorih Le k Mengeš.
Vse ostalo se boste dogovorili s predstavnikom od zbora po prijavi.
Interesenti sporočite svoje naslove na telefon:
— 737 302 tajništvo Lek Mengeš ali
— 559 888 tajništvo Lek Ljubljana.
Pevsko društvo Lek
V Grobljah podeljena
priznanja ZKO
Na predzadnjem koncertu letošnje sezone v Muzeju Jelovškove umetnosti, v baročni cerkvici v Grobljah, na katerem so se predstavili člani Komornega orkestra simfoničnega orkestra Domžale — Kamnik pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta, so bila podeljena tudi letošnja priznanja Zveze kulturnih organizacij za leto 1986. Listina z umetniškim delom, kakor se imenuje to priznanje, se podeljuje za posebne dosežke in dolgoletno uspešno delo na kateremkoli področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Podeljuje se za organiziranje kulturnega življenja, razvijanje samoupravnega in delegatskega sistema na kulturnem področju, za spodbujanje množičnosti in kakovosti ljubiteljskega kulturnega delovanja, za organiziranje posredovanja kulturnih vrednot, za kulturno vzgojo in strokovno delo, za posamične ustvarjalne dosežke, za kontinuirano in načrtno programsko-repertoarno politiko, za razvijanje novih vsebin in oblik dela, za analitično in raziskovalno delo, publicistično delo, obveščanje, kulturno animacijsko delo, za razvijanje kulturnega delovanja med skupinami, društvi, občinskimi ZKO, ustanovami, organizacijami in drugimi družbenimi dejavniki, za razvijanje kulturnega delovanja s Slovenci, ki stalno ali začasno živijo zunaj Slovenije, za razvijanje kulturnega sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi v Jugoslaviji in stikov s tujino, za arhivsko dokumentacijsko dejavnost, za kulturno dejavnost v okviru LO in družbene samozaščite in za tehnično in operativno delo pri organizaciji kulturnih akcij. Tako priznanje lahko prejmejo tako posamezniki kot skupine ali društva in če so zelo uspešni, tudi večkrat.
Predsedstvo Zveze kulturnih organizacij občine Domžale je na predlog odbora za priznanja sklenilo, da se izmed 31 prispelih predlogov za leto 1986 podeli enajst priznanj. Tako sta na slavnostni podelitvi na koncertu v Grobljah predsedniku ZKO Slavko Pišek in predsednik Kulturne skupnosti dr. Miroslav Stiplovšek izročil Listino z umetniškim delom za leto 1986 naslednjim kulturnim delavcem:
Mitji BEGUŠU, članu KUD Maselj Podlimbarski iz Kraš-nje, za stalno in vsestransko delo in prispevek pri uspehih lutkovnih skupin ŠKD in dramskih skupin šolskih kulturnih društev in društva v Krašnji in za tehnično vodenje predstav in izdelavo lutk.
Heleni BURJA, članici Simfoničnega orkestra Domžale— Kamnik, za prispevek pri razvoju simfoničnega in komornega orkestra in za vsestransko aktivnost na glasbenem in na sploh kulturnem področju.
Marjani CAPUDER, članici in vodji skupine majoretk pri Pihalni godbi Moravče, za prispevek pri ustanovitvi in uspešnem vodenju skupine.
Francetu CERARJU, članu FKK Mavrica Radomlje, za izredno požrtvovalnost pri organizaciji društvenih prireditev in za njegovo aktivnost v vseh sekcijah kluba in v MPZ Radomlje.
Mariji COTMAN, članici KUD Franc Kotar iz Trzina, za desetletno uspešno mentorstvo mladim v šolskem in kulturnem društvu in za uspešne kreacije gledaliških vlog.
Teji ČEPON, članici folklorne skupine DKD Svoboda Mengeš, za prispevek k dosež-
Letošnj« nagrajenci Zveze Kulturnih organizacij Domžale, ki je priznanja za uspešno delo na kulturnem področju podelila na koncertu Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik.
OSNOVNA SOLA JANKO KERSNIK BRDO
Komisija za delovna razmerja OŠ JANKO KERSNIK Brdo 5, 61225 LUKOVICA
razpisuje prosta dela in naloge:
ZA CENTRALNO ŠOLO BRDO:
— učitelja tehnične vzgoje in matematike, P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— učitelja slovenskega jezika in knjižničarstva, P ali PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— učitelja slovenskega jezika P ali PRU za določen čas s polnim delovnim časom
— učitelja telesne vzgoje P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom (moški)
— učitelja matematike P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
ZA PODRUŽNIČNO ŠOLO BLAGOVICA:
— učitelja razrednega pouka P ali PRU za določen čas s polnim delovnim časom (za opravljanje del in nalog priprava na šolo v Blagovici in Šentvidu)
— kuharica za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
ZA PODRUŽNIČNO ŠOLO KRAŠNJA:
— učitelj razrednega pouka za poučevanje telesne vzgoje na razredni stopnji (obveznost dopolnjuje s prevozom otrok s kombijem)
Začetek dela 1.9. 1987. Stanovanj ni.
Za vsa razpisana delovna mesta se zahteva dokončana izobrazba. Prijave z dokazili o izpopolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Izbrani kandidati bodo pisno obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu.
kom folklorne skupine, ki je času njenega sodelovanja postala ena boljših skupin v Sloveniji.
Francu KOMPARETU, čla nu Mengeške godbe, za velli prispevek pri dobrem delov« nju društva in pri strokovne* delu z mladimi godbeniki.
Pavietu NAHTIGALU, čU nu KUD Franc Bukovec 0 Vira, za prispevek k uspeš nemu delu društva kot organi zatorju in igralcu in za odi' grane vloge v drugih gledal) ških skupinah v zadnjih leti))
Janezu OTRINU, direktor]1 delovne organizacije Terrfll Domžale, za posluh in na ki' njenost kulturi in kulturnem1 življenju v naši občini, ki jo 0 kazuje kot vodilni delav*1 skupaj s celotnim kolektivom in predvsem za prispevek p' razvoju Moravske godbe 1> majoretk.
Boži POŽARJEVI, ćlanK KUD Fran Maselj PodlimbfK ski iz Krašnje, za več k" 20-letno delo v kulturne* društvu, za njen igralski pr spe vek, za mentorstvo drai* skemu krožku v šoli, za skrb t izposojevališče knjig v Kra* nji in za sodelovanje v krajev nem glasilu Pod lipo.
Ob koncu se je Slavko Piše1 še enkrat zahvalil vsem nagi* jenim kulturnim delavcem * njihov prispevek in jim zažek še veliko uspehov v prihod nj' Poudaril je, da prejme i> poživitev in raznolikost ktfl turnega življenja v svoje* okolju z likovnimi razstava!*' in klubskimi oblikami dej a' nosti Listino z umetniški* delom za leto 1986 tudi KU» MIRAN JARC IZ ŠKOCJAN* Društvo je prevzelo priznanj' še isti večer na veličaste prireditvi v Škocjanu, ob z>' ključku gostovanja SNG Op? re iz Ljubljane z Verdijevii* Nabuccom.
Tomaž Bol*
je v po-Slo
»5. srečanje obrtniških pevskih zborov Socialistične republike Slovenije poteka letos v domžalski občini, to je med ljudmi, koder je bogata in razvita tradicija obrtnih dejavnosti, kot tudi razvita široka in množična siceršnja kulturna dejavnost,« je zapisano v uvodu brošure, ki jo je ob 5. srečanju obrtniških pevskih zborov SRS izdalo Obrtno združenje Domžale, gostitelj blizu 200 pevcev iz cele Slovenije, ki so se 16. maja 1987 predstavili v dvorani delavskega doma na Viru.
Zapeli so pevci iz različnih delov naše domovine, ubrano in prijetno in tako izpričali svojo ljubezen do petja slovenskih narodnih in umetnih pesmi, pa tudi pesmi drugih narodov. Petje v zborih jim pomeni veliko, bogati jim njihov vsakdan, jih združuje, obenem pa izpričuje tudi njihovo aktivno sodelovanje v kulturnem življejiju okolja, iz katerega izhajajo.
To je v svojem govoru poudaril tudi Franc Sifrer, podpredsednik Izvršnega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije. Pevce je v imenu Obrtnega združenja Domžale po-. zdravil predsednik Marjan Smolnikar, ki jim je zaželel prisrčno dobrodošlico, na kratko pa je pevsko tradicijo naše občine v svojem pozdravnem govoru predstavil podpredsednik Kulturne skupnosti Stane Habe, ki je v imenu vseh kulturnih delavcev zaželel prijetno srečanje.
Pevski zbori so se predstavili s po tremi pesmimi, na kratko pa jih je predstavil Milan Kra-pež. Tako MOŠKI PEVSKI ZBOR »OBRTNIK« Maribor poje že več kot 40 let in je vanj vključenih blizu 40 pevcev, ki jih vodi pevovodja Slavko Zula. Zbor je sodeloval na različnih tekmovalnih revijah, srečanjih, prireditvah in pro-
slavah in pomembno prispeva k pestrejšemu kulturnemu življenju v Mariboru.
MEŠANI PEVSKI ZBOR NOTRANJSKA se je tokrat predstavil prvič in je bil tudi edini mešani zbor. Sestavljajo ga pevci kar šestih notranjskih obrtnih združenj in pomeni tudi neposredno povezovanje med obrtniki različnih združenj, njihova velika medsebojna oddaljenost pa narekuje tudi poseben način dela.
Zbor^ vodi pevovodja Janez Gostiša.
KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR OBRTNEGA ZDRUŽENJA MARIBOR RUŠE je bil ustanovljen pred 4 leti in predstavlja med obrtniki SRS mlajši pevski sestav, ki svoje poslanstvo uresničuje skrbno in načrtno, vse v okviru pevskih zmogljivosti in možnosti amaterskih študijskih priprav (pevovodja prof. Milko Homer).
MOŠKI PEVSKI ZBOR LENART vključuje poleg obrtnikov in njihovih delavcev tudi ostale ljubitelje zborovskega petja, pevce pa odlikujeta vestnost in požrtvovalnost. Za-pišimo naj, da je prav ta zbor nastopil ob 10. oz. 15-letnici Zveze obrtnih združenj, vodi pa ga pevovodja Milan Eder.
Janez Foršek že od same ustanovitve v jeseni leta 1981
OSNOVNA ŠOLA RADOMELJSKE ČETE PRESERJE
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Radomeljske čete, Preserje
razpisuje prosto delovno mesto
— snažilke za nedoločen čas
Nastop dela 1. 9. 1987. Poskusno delo 3 mesece.
— hišnik — kurjač za nedoločen čas
Pogoji: kvalificirani delavec z izpitom za kurjača centralne kurjave.
Nastop dela januar 1988. Poskusno delo 3 mesece.
Prošnje pošljite na naslov:
OSNOVNA SOLA RADOMELJSKE ČETE, PRESERJE, 61235 RADOMLJE.
IPS ELEKTRONIKA Kolodvorska 5, Domžale
NOVO NOVO NOVO
DOMŽALE
Nudimo tovarniško obnovljene slikovne cevi (ekrane) za vse tipe, barvnih T V aparatov po konkurenčnih cenah in v kratkih rokih.
NOVO NOVO NOVO
Nudimo vam svoje usluge v obliki popravil vseh vrst aparatov video in audio tehnike, (TV color, TV čb, avtoradijev, videorekorderjev, radijev itd.), po konkurenčnih cenah in rokih!
NOVO NOVO NOVO
Vse več je vlomov v avtomobile! Želite zaščititi svoj avto? Pridite k nam. Nudimo vam zanesljive alarmne naprave za vse tipe avtomobilov po ugodnih cenah. Samozaščitno se zavarujte...
vodi OBRTNIŠKI MOŠKI PEVSKI ZBOR KRANJ, ki šteje 24 članov in je kljub vsemogočim poklicnim zadolžitvam ob veliki volji in vztrajnosti vseh članov vsako leto organiziral letni koncert. Znani so tudi po vsakoletni podoknici pred Prešernovim spomenikom na predvečer 8. februarja.
Kmalu bo praznoval svojo 25-letnico MOŠKI PEVSKI ZBOR »STANKO REK« O-BRTNEGA ZDRUŽENJA DRAVOGRAD, ki ga vodi Zdravko Ridl. Z dosedanjim delom so pevci pokazali, da so nepogrešljivi in potrebni v kulturnem življenju ne le občine Dravograd, temveč celotne koroške regije. Prav ti pevci so bili tudi organizatorji 1. srečanja pevskih zborov obrtnikov.
V jeseni leta 1984 je iz pevskega zbora Polskava zrasel PEVSKI ZBOR OBRTNIK SLOVENSKA BISTRICA, ki sodeluje na različnih občinskih revijah in reviji obrtniških zborov. V lanskem letu se je zbor zelo pomladil, saj se je vanj vključila kar polovica novih članov. Zbor vodi prof. Nevenka Gril.
Kot zadnji se je poslušalcem pod vodstvom Katarine Arčon-Zavbi predstavil MOŠKI PEVSKI ZBOR RADOMLJE, nad katerim je v letu 1984 prevzelo pokroviteljstvo Obrtno združenje Domžale, saj v zboru poje več kot pol obrtnikov in njihovih sodelavcev. Za njimi je vrsta uspešnih nastopov, snemanja na RTV, nastop v Nemčiji, pa uspešni nastopi na revijah in samostojnih koncertih.'
Ob koncu revije so zbori skupaj zapeli ZDRAVLJICO IN TRIGLAV MOJ DOM ter lepo zaključili prijetno in kakovostno pevsko doživetje, popoldne pa v sproščenem družabnem srečanju izmenjali izkušnje in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje.
V.
Občan R.B. iz Domžal piše:
Čudne
mere
Ni se mi zgodno prvič, zato-tudi pišem. Pred dnevi sem v domžalskem ,,Kurivu" kupil zavitek strešne lepenke, na kateri lepo piše, da je v njem 10 tekočih metrov te izolacijske snovi. Pa sem ročno vzel meter in izmeril teh njihovih 10 m. Po večkratnem merjenju sem neizpodbitno ugotovil, da 10 m ni 10 m, temveč 9,50 m. Sedaj pa se postavlja vprašanje ali ima „Izolir-ka" (izdelovalec strešne lepenke) drugačne mere (neke leve mere brez veze) ali pa so 0,50 m odstrigli. Zato, da bi prihranili, morda zato, da bi samozaščitno proti tatvinam osveščali občane ali pa zato, da bi preprosto „netegnili" nič hudega slutečega občana, ki 10 m plača in v dobri veri teh 10 m odpelje tudi domov, dejansko pa je odpeljal domov le 9,50 m.
Zamerim tudi domžalskemu Napredku, ki to prodaja, saj je tako (ne kot proizvajalec, temveč kot prodajalec) posredno kriv za to, da kupca kradejo.
Ali bi bili v Napredku zadovoljni, če bi plačal 9,50 m. Zahtevali bi, da plačam 10 m, četudi bi odpeljal pol metra manj.
Kje je pot iz teh zagat? Ne vem! Ker (ali vsaj mnogi) počnejo tako, ni tožnika ni sodnika.
Najmanj kar je, pa je to, da od tovarne „Izolirka" in od Napredka pričakujem pojasnilo oz. odgovor.
Občan R.B. Domžale (naslov hranimo v uredništvu)
P.s. Omenjeno merjenje strešne lepenke sem izvedel že pred leti. Rezultat: 9,50 m. Je to praksa in vztrajanje v prepričanju, saj občani ne merijo • • ■
Večnamenski objekt, ki ga gradijo na Rodici.počasi že dobiva svojo končno podobo. V tej stavbi bo nova rodiška trgovina.
Ne le spomin na preteklost
Koordinacijski odbor za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB ter spomeniško varstvo je spregovoril o problematiki zgodovinopisja o NOB in ljudski revoluciji, kateremu v naši občini namenjamo kar precej pozornosti. Na to kažejo številne krajše in daljše brošure, različni zapisi, kronike in še kaj bi se našlo, kar govori o ne tako oddaljeni zgodovini.
Ker je NOB čas, v katerem se ni smelo ali ni bilo mogoče zapisati vsega, kar je pomembno za zgodovinsko oceno celotnega obdobja, nekateri pismeni dokumenti pa so se izgubili, je potrebno tudi v prihodnje zgodovinopisju namenjati več skrbi. Pri tem je potrebno podčrtati izjemno pomembno pomoč udeležencev NOB in revolucije, kakor tudi vseh tistih, ki jih tovrstno pisanje veseli. Trenutna gospodarska situacija izdajanju različnih zgodovinskih del sicer ni naklonjena, vendar nas to ne sme
zaustaviti pri zbiranju različnih pričevanj, katera so najbolj konkretna, najbolj resnična, če o njih spregovorijo živeči borci in aktivisti, udeleženci različnih bojev, akcij, srečanj, kakor tudi sestankov, ki so pomembno vplivali na razvoj našega narodnoosvobodilnega boja.
Tako Občinskemu odboru ZZB NOV, kot tudi ostalim strukturam v naši občini, najbolj pa seveda nekaterim posameznikom se moramo zahvaliti, daje območje naše občine primerno obdelano tako iz
časa pred vojno, kot tudi čas med NOB, želeli pa bi, da bi bilo h .i del več, kajti tako bi tudi prihodnjim generacijam ohranili spomin na dogodke, ki so vplivali na razvoj naše občine, kakor tudi sporm i na najtežje, obenem pa najsvetejše trenutke naše zgodovine. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bi bilo tovrstne literature čim več, da bi naši učenci in dijaki dobili v roke čim več knjižic kot sta, da naštejemo le zadnji dve: Tabor nad Ihanom in Partizanske tiskarne in ciklostilne tehnike v Kamniškem okrožju, obe je napisal dr. Miroslav Stiplovšek. Morda bi za začetek podrobneje opisali tragedijo na Oklem, pa tudi drugi dogodki med NOB v naši občini zanesljivo zaslužijo pozornost. Tako bomo vsi skupaj ob POMNIKIH NOB v naši občini z vsebinsko obdelanimi dogodki, ki so v tej knjigi le na kn»tko prikazani, ne le obujali spomine na NOB v naši občini, temveč se ob tem tudi učili za prihodnost.
V.
Srečanje pobratenih DI Domžale in DI Izola
R. B.
Prihajamo že v tretje leto, odkar smo se pobratili s DI Izola, leto pozneje pa z DI Laško. To so društva, ki izhajajo s treh pokrajin Primorske, Gorenjske in Štajerske. Vsako društvo naredi svoj letni program dela. Tako tudi mi izdelamo svoj program v njem za predvidena medsebojna srečanja. Vanje so zajeta tekmovanja v balinanju moškem in ženskem streljanju in pikadu. Tako imamo v programu medsebojnih srečanj junijsko srečanje v Domžalah z Dl Izola in tekmovanja v že navedenih disciplinah. Povratno se bomo srečali v Izoli in to prvo soboto v septembru. Vsa ta srečanja potekajo za velik prehodni pokal. Dve leti ga je osvojilo DI Domžale. Letos 6. junija je bilo tekmovanje pripravljeno na igrišču »Budni-čarjev«. Rezultat je bil 4 : 4 tako, da nam je pokal še ostal. Sporazumno s komisijo smo dali do septembra pokal v varstvo DI Izola, ko bo povratno srečanje v Izoli. Srečanja imamo pripravljena tako, da gre 50 članov tekmovalcev na gostovanje.
Po tekmovanju vsak gostitelj pripravi ogled kakega podjetja ali obisk narave. Ker so člani DI Izola že videli Gorenjsko in obilo lepe narave, smo jim le prvo leto razka-zali Kamniško Bistrico, drugo leto tovarno Papirnica Količevo, letos pa »Trak« Mengeš. To tovarno je ljubeznivo razkazal njen direktor Herman Breznik. Po ogledu proizvodnje in njihovih izdelkov so priredili še majhno zakusko, ter gostom podarili darila. Hkrati je tov. Herman Breznik zastopal kot podpredsednik še Skupščino občine Domžale, navzoči pa so bili tudi tov. Pogačnik, tov. Pišek in tov. Capuder. Na srečanju je bila navzoča tudi sekretarka OK SZDL iz Izole, saj je bila že tretjič v Domžalah. Po ogledu tovarne Trak smo se odpeljali na partizanski golaž v gostilno »Keber«, ki ga zna imenitno pripraviti po stari tradiciji. Prav je, da se v imenu DI Domžale zahvalimo za humano srečanje
tovarni Trak, prijaznim gostiteljem gostilne Keber za hitro in dobro postrežbo ter Budničarjem za športno pomoč organizaciji in za igrišče.
Za prihodnje srečanje v Izoli, ki bo 5. septembra, bomo vabili predstavnike Skupščine občine Dom-
žale in OK SZDL Domžale, povabili pa jih bodo tudi Izolani.
Mi smo se ob njihovem obisku imenitno počutili, saj čutimo, da so med člani obeh društev invalidov zrasle trajne medsebojne vezi.
Predsednik DI: Janko Veit
Priporočilo staršem!
Zopet so se zaprla za nekaj časa šolska vrata. S šolskih dvorišč ne bomo več slišali vriska in vpitja. Otroci bodo doma in prepuščeni Vam, dragi starši. Prav bi bilo, da bi jim posvetili več časa, da bi se veliko z njimi razgovarjali in jim omogočili, da bi lepo in koristno preživeli prosti čas. Ne dovolite, da bi jih vzgajala cesta, ki ni samo nevarna, ampak tudi kvarno vpliva na njihov telesni in duševni razvoj. Ker pa smo vsi odgovorni za varovanje našega okolja, bi vam priporočali, da bi otroke opozorili, da ne bi delali škode po zelenicah, travi, kjer se tudi vozijo s kolesi in motorji. Tudi košev ne uporabljajo, saj so odpadki na vseh korakih. To je dolžnost staršev, sedaj v počitnicah posebej.
Vsi varujmo naravo, ki je naša mati, naša prijateljica in učiteljica. Od nje bi se naučili marsikaj.
Vsem srečne počitnice, z željo, da bi vsi varovali naše okolje, za katerega smo odgovorni vsi!
Vsi se zavedamo, da so otroci naša sreča, bodočnost, pa tudi skrb in bolečina. Omogočimo jim lepe in sproščene počitnice!
Občinska Zveza prijateljev mladine
Domžale
J
OBČINSKI POROČF.VALEC
STRAN ti
V Domu upokojencev Domžale po dolgem in počez...
Zadnje čase se čedalje več piše o novogradnji Doma upokojencev Domžale, oziroma adaptaciji že obstoječega doma. Mislim, da je prav, da se tudi mi stanovalci doma malo oglasimo. Ne bo preveč, če povemo, da je dom res nujno potreben adaptacije in razširitve že zaradi same strukture stanovalcev. Čeravno je dom na zunaj zelo moderno grajen, pa sama notranjost ni tako racionalna, kot bi morala biti. V domu ni večnamenskega prostora, ki ga najbolj pogrešamo ob raznih prireditvah in nastopih, ki se vse odvijojo v jedilnici, ni prostorov za delovno terapijo, ki je zelo obiskana ter delovna v vseh pogledih, ni prostora za fizioterapijo, ki je nujno potrebna. Zavedamo se, da je fizioterapija zelo potrebna, da razgibamo svoje zamrle in zaležane kosti.
Čeravno nekateri negodujejo, češ, zakaj bom hodil k telovadbi in gimnastiki, saj dosti hodim, pa to ni res, saj se s telovadbo razgiblje celo telo, ne pa samo gotove okončine. Gimnastiko izvajamo pod vodstvom fizioterapevtke Vladke ter našega sostanovalca tov Gal-leta, ki je neumoren in mu ni nikoli odveč časa za šport in rekreacijo.
Potrebne so še tudi druge spremembe, na primer popravilo balkonov, da ne bo teklo nekaterim stanovalcev v sobe, pa tudi na hodnikih ni prijetno, če se moraš umikati lužam in lužicam. Ja, pa še ta večni prepih, ki nam je vsem prav zoprn, saj smo venomer nahodni in prehlajeni. Zato z upravičenostjo pričakujemo izboljšanje že kroničnih razmer.
Dom kot tak je tudi očitno premajhen glede na število vlog za sprejem. Tudi ni več funkcionalen v ostalih prostorih, kot so pralnica in kotlovnica ter še ostali manjkajoči, vendar neogibno potrebni
prostori. Ker se je poslabšala struktura stanovalcev, se mora tudi sam dom taki situaciji prilagoditi in čisto naravno povečati svoje zmogljivosti...
V domu rešujemo nastalo problematiko na samoupravni osnovi. Zato imamo domsko skupnost stanovalcev, ki ima 2-letno mandatno obdobje z možnostjo še enega mandata. Povedati moram, da sedanja domska skupnost še kar dobro dela, lepo je tudi sodelovanje z upravo doma. Domska skupnost pa ima tudi svoje poverjenike, tako za šport in rekreacijo, ki je ena najbolj aktivnih pod vodstvom tov. Galleta. Letos bo malo okrnjena zaradi gradnje in v letnem času ne bo mogla izvajati svojega programa na prostem. Druga, nič manj aktivna, je kulturna skupina, ki ima v svojem sestavu pevski zbor pod vodstvom našega cijraša tov. Vidergarja. Ta zbor nam prepeva in gode na raznih proslavah, kakor tudi dru-
== zavarovalna skupnost triglav
k%*ff Območna skupnost Ljubljana n. Poslovna enota Mengeš
n.sol.o. tjubljana
sol. O.
OBVESTILO:
ZAVAROVALNICA IZ MENGŠA -V DOMŽALE
Vse zavarovance, poslovne partnerje in stranke obveščamo, da se je Poslovna enota Mengeš preselila v nove poslovne prostore v zgradbo SPB 1 v Domžale in od 1. julija 1987 posluje na naslednjem naslovu:
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV OBMOČNA SKUPNOST LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA MENGEŠ 61230 DOMŽALE Ljubljanska c. 86
Telefonske številke:
N. C. 061/722-856
Vodja poslovne enote: 061/722-887
Cenitev in likvidacija škod: 061/722-845
Hkrati obveščamo, da je naš delovni čas:
— od ponedeljka do petka od 7. ure do 15. ure
— v sredah pa od 7. ure do 17. ure Prosimo vas, da upoštevate to spremembo.
REPOVZ ROMAN Kidričeva 11, Domžale Tel.: 721 083
Popravila vseh vrst barvnih in črno belih TV aparatov, HI-FI komponent itd.
ODPRTO: ponedeljek, sreda, petek torek, četrtek
od 8. do 12. ure od 16. do 19. ure
(Vhod iz ulice Veljka Vlahoviča pri skladišču Marketinga).
gih prireditvah, ki jih v domu ne manjka. Razen zbora je zelo aktiven tudi recitatorski krožek, ki nastopa skupno z zborom. Poleg teh je še literarno-dopisniški, ki pa ne more prav zaživeti. Imao pa upanje, da bo tudi ta krožek zaživel v vsej svoji veličini in ponovno izdal svoj domski časopis, ki je že nekajkrat izšel, pa ne vemo, zakaj prenehal izhajati.
No, s kulturnimi prireditvami nam življenje v domu popestrijo tudi učenke in učenci Osnovne šole Šlandrove brigade, ki imajo kar nekakšen patronat nad našim domom. Zato so tudi redni gostje v našem vsakdanjem življenju, kajti nastopajo z res izbranim programom.
Ti učenci so redni prireditelji tudi raznih proslav, kot za Silve-strovo, Dan žena, Prešernov praznik, za 27. april in I. maj. Ne manjkajo tudi za pustovanje, takrat pa nastop združijo tudi z domskimi maskami.
Poleg že omenjenih šolarjev se pojavljajo tudi znane in manj znane pevske skupine, kot so ženski pevski zbor Društva upokojencev Domžale, ki nas večkrat obišče ter razveseli s svojo prelepo slovensko pesmijo. Potem so še razni okteti in zbori. Zadnji tak zbor, ki nas je obiskal, je bil moški pevski zbor iz Šentvida pri Ljubljani. Razveselil nas jeskoroškimi, kakor tudi ljubezenskimi in ostalimi pesmimi.
Tudi godba na pihala iz Domžal nas ne pozabi. Vsako leto nam priredijo enega ali dva promenadna koncerta pred stavbo doma s svojimi koračnicami, kakor tudi zahtevno glasbo. Ne smem prezreti tudi humoristične skupine, ki
je prav domiselna v svojem izvajanju ter ima vedno dovolj poslušalcev okoli sebe. Zavedamo se, da je v humorju velik del našega zdravja in dobrega razpoloženja. Ko smo že pri zabavi, naj omenim še naš vsakoletni piknik na domskem vrtu. Tudi z letošnjim piknikom smo morali malo pohiteti in to prav zaradi gradnje, saj potem ne bomo mogli na vrt, ko bodo brneli stroji okoli doma in se bo delalo preko celega vrta in dvorišča. Tudi piknik je svojevrstna zabava, zato ga že vsako leto težko pričakujemo. Pod drevesnimi krošnjami se dobimo skoraj vsi stanovalci. Tu se še bolj spoznamo med seboj. Ja, pa tudi na veseli dan ne pozabimo. Letos nas je s svojo frajtonarico ves dan zabaval in nam igral tov. Dore Hiršman z Vira, tudi sam upokojenec.
Naj še enkrat omenim našo delovno terapijo, ki jo vodi delovna terapevtka Silva. Tudi tu se že pripravljamo na že tradicionalno vsakoletno razstavo, ki bo tudi letos nekako v sredini četrtega tromesečja. Priprave potekajo tako med posamezniki, kakor tudi v skupinah. Vsak se po svoje trudi, da bi čimveč in čimbolje naredil ter tako doprinesel svoj delček k celoti kolektiva. Pridni so vsi od vrvospletov do klekljaric, pletilj, kakor tudi ostalih, ki izdelujejo razne predmete za naše najmlajše.
Naj se ob tej priložnosti še enkrat zahvalim vsem nastopajočim. Posebno se zahvaljujem učenkam in učencem Osnovne šole Šlandrove brigade ter njihovim mentorjem za vložen trud in napor ter jim želimo vesele, zdrave in razigrane počitnice, ki so si jih tudi zaslužili.
Jože Petere
Novo gostišče »Nagelj« je prineslo v gostinsko poonudbo ob magistralni cesti Ljubljana-Maribor novo kvaliteto, ki jo gostje že obilno izkoriščajo.
Slovensko gostišče »Nagelj« vabi
Pred dnevi so ob magistralni cesti v Domžalah na Obrtniški 2 odprli prenovljeno gostišče in sicer v znani Mermalovi hiši, koder se je v pičlih nekaj letih izmenjalo kar nekaj nosilcev gostinske dejavnosti. Nosilec gostinske dejavnosti v »Nageljnu« je znani Domžalčan Franc Herle. V novem, v slovenski stil preurejenem gostišču, so na voljo trije gostilniški prostori z lepo in veliko pokrito teraso. V tem gostišču »Nagelj« gre za nadaljevanje 164 let stare gostilniške Herletove tradicije (v gostilni si je moč ogledati^tar dokument — licenco nekdanje Herletove gostilne na Duplici), tej tradiciji pa želijo streči tudi vnaprej. Na voljo bodo imeli predvsem domače jedi, posebej pa pri tem omenjajo domačo potico, (imeli naj bi jo skoraj vedno), opozoriti želijo na posebnost — ploščo Nagelj in domačo pečenko ter vse drugo, kar gost od sodobne gostilne pričakuje. Pet zaposlenih se bo trudilo ustreči gostom vsak dan razen nedelje med 7. in 22. uro.
Z novo kakovostno pridobitvijo gostinske ponudbe s hrano, slovenskim gostiščem Nagelj bodo pridobili mnogo tudi turisti na poti s severa k morju, saj je doslej od Maribora k morju izjemno malo mest s kakovostno gostinsko ponudbo, kjer strežejo tudi hrano.
Zaradi naglice, ki je značilna za turiste, bodo zagotovili tudi hitro postrežbo, saj obetajo, da nihče ne bo čakal več kot deset minut.
Z naklonjenostjo lastnice Olge Mermalove bodo zmogli uresničiti še marsikaj, saj bi želeli pripraviti za goste tudi kak koncert oktetov, večer na citrah, ljudskih glasbilih in podobno.
Ljudska pesnica se predstavi:
Pesmi so moja sprostitev
V Topolah pri Mengšu živi z družino Rozka Štefanič, rojena v Kamniku, toda osnovno šolo je obiskovala v Mengšu, prav tako pa sta si v Topolah z možem postavila hišo. Zdaj je že predčasno upokojena, skrbi za štiričlansko družino (od treh otrok je najstarejša hčerka že poročena — v Kamniku in ima Rozka tako že dva vnučka), veliko dela ima na vrtu in sadovnjaku, največjo sprostitev pa najde ob pisanju pesmic. Z njo sem se prav zato pogovarjal nekoliko drugače, oziroma mi je zgovorna in vedno nasmejana Rozka odgovarjala kar v rimah, ki jih kuje že dve desetletji.
Ali nam lahko predstavite najprej svojo družino?
Mi slovenska smo družina, res preprosta — prav nič fina. Ata dela in gara, kolikor more in kar zna. Mama kuha in pomiva, včasih plete, kuha, šiva ... Hčerka rada ob glasbi pleše, da se cela hiša trese. Sinko pa za humor skrbi, je najbolj priden — kadar spi...
In kako so vam všeč Topole, topolski gasilci?
Topole, to so majhna vas,
O, pa se daleč sliši ta naš glas,
Prav vsaka hiša že ima gasilca,
Oho, že kar ta pravega — ne bojazljivca.
Le prepričajte se tudi vi.
Ej, saj pokali so k nam prišli...
Napisali ste pesem celo z akrosti-hom... In kaj menite o Mengšu?
V Mengšu lepo je,
a skoraj vse gre na dvoje,
nekaj je prav, nekaj narobe,
pa vendar lepo je.
Lahko se ozreš na planine, ravnine,
delaš — uživaš ali gornjaš
ali obujaš spomine.
Menda vas kot pesnico vznemirjajo tudi ekološke teme?
Še gozdovi nam šumijo, še potoki žuborijo, a vse bolj hirajo, usihajo, prav bolestno kihajo. Zrak že ves je onesnažen, park pa sem ter tja pogažen — voda tiho žubori: Sram vas bodi, lopovi!
In kako je z vaško romantiko? Je je še kaj?
Nageljček in rožmarin dam ti dragi — za spomin, ti pa meni iz srca
daj poljubčka ali dva... Zdaj nama že v zibki spi živ spominček — najinih noči...
Vaš mož je menda Belokranjec. Tudi njegovi Lokvici, kamor večkrat greste, ste posvetili pesmico...
Lepa, čudovita, na hribčku je vasica,
Onkraj Gorjancev — prava lepotica,
Kakor da bi bila kraljica —
Vasica — Lokvica.
In da je to resnica,
Celo potrdijo vam ženičke.
Ako tu najdejo svoje možičke.
Menda vajin sinko večkrat kakšno »pogrunta« ?
Ja, zadnjič mi je rekel, da bo odslej kupoval samo vsak deseti zavojček Paloma toaletnega papirja, ker je vsak deseti — zastonj...
In kako je z vnučkoma?
Pri nas imamo vnučka dva, kakor pravi žverci sta, venomer nagajata, kakšno pametno poštudirata ...
Rekli ste, da sem prišel ravno prav, ker ste mislili dati mali oglas. Za kaj pravzaprav gre?
V naši niši psičke tri imamo, a nobene ne prodamo. Kdor želi — lahko jih podarimo, če mu s tem uslugo naredimo. Pogoj pa samo takšen je, da v skrbne roke bi prišle. Oglasite se pri nas, saj že čakamo na vas.
Čaka pa menda tudi še veliko motivov, ki jih bo Rozka Stefanič še prelila na papir. Spomni se jih na delu na' vrtu, v sadovnjaku, ob kuhi, pletenju. Vzame košček papirja in si zabeleži zamisel. Zvečer pa jo obdela. Tako ji hitreje minevajo dnevi in zdi se ji, da ima življenje tudi drugačen smisel. Srečno tudi vnaprej, Rozka!
I. Sivec
V domžalskem Napredku:
Skrbijo za zimo
V domžalskem Napredku so še pred uradnim začetkom poletja začeli premišljevati (in tudi ukrepati) kako bo z zagotovitvijo kurjave za zimo.
V juniju mesecu so že prejeli iz DDR 500 ton visokoka-kovostnih briketov (prodajajo jih po ceni 85.112 din za tono), pričakujejo pa še 500 ton tega visokokaloričnega premoga. Posnetek smo napravili sredi junija na deponiji1 v Preserjah.
SERVIS KOLES
ERDANl MATJAŽ
JEŠETOVA 5 DOMŽALE
POPRAVILA IN RENOVIRANJE VSEH VRST KOLES
12 STRAN
OBČINSKI POROČKVALEC
KULTURA IH KUITURHS PRIREDITVE
Stane Habe
- prejemnik
zlate plakete
Tabora
slovenskih
pevskih
zborov
Pred dnevi je bil v Šentvidu pri Stični (21. junija 1987) že 18. Tabor slovenskih pevskih zborov. Na predvečer tabora — so bila na koncertu pevskih zborov iz zamejstva — podeljena različna priznanja taborov. Med njimi je bil za svoje dolgoletno delo odlikovan tudi Stane Habe, predsednik strokovno-umetniškega sveta. To delo Stane Habe opravlja od leta 1980, prej pa je bil njegov član. Prav gotovo gre ob novem odlikovanju Stanetu Habetu za potrditev in javno priznanje za njegovo dolgoletno pedagoško in siceršnje delo na področju glasbene kulture, za delo pri organizaciji tabora in za delo v kulturi nasploh, kjer se je odlikoval z izjemno požrtvovalnostjo, nesebičnostjo in predanostjo glasbi. To priznanje pa je navsezadnje tudi nova spodbuda za našega ustvarjalnih moči polnega Staneta, ki se mu v obilici dela, ki ga opravlja, v ničemer ne pozna, da že kar nekaj let uživa status upokojenskih'let. Čestitke ob praznovanju z željo: »Še naprej tako, Stane!«
Uspeh ansambla Nika Zajca Ha tujem: »Zajci« v Nemčiji in na Nizozemskem
Priljubljeni narodnozabavni ansambel Nika ZAJCA se je pred nedavnim vrnil z enotedenske turneje po Nemčiji in Nizozemski, kjer so imeli kopico nastopov, tako za naše rojake kot za druge poslušalce. Zanimivo je, da našo domačo glasbo spremljajo v tujini veliko bolj pozorno in da ansambel Nika Zajca zelo dobro poznajo tudi takšni Nizozemci, ki drugače sploh ne razumejo slovensko. Tudi Zajčeva kaseta »Ljubezen je kriva za vse« je šla povsod dobro v prodajo, čeprav je posneta samo v slovenščini.
Niko Zaje iz Nožic, vodja ansambla, pripoveduje, da je šel tokrat z njimi kot gost ansambla Silvo Šink, kf je igral na kontrabas in vodil tudi povezavo, s kombijem pa so se 1300 km daleč odpeljali tudi vsi drugi stalni člani Zajčevega ansambla: pevka Majda Korošec, Miro Medved, Franc Pestotnik in Tomaž Smole, vozil pa jih je šofer Albin iz Mengša.
»Najprej smo igrali poldrugo uro koncertno, naprej pa za ples,« pripoveduje Niko. »Povsod je bilo takšno navdušenje, da se ne da povedati. Sicer pa gremo jeseni ponovno na pot. Povsod, kjer smo igrali, so nas povabili spet na jesensko turnejo.«
Ansambel Nika Zajca ima polne roke dela, veliko nastopa na poletnih prireditvah, nastopa na radiu, pripravlja pa tudi že nove skladbe. In še eden izmed značilnih vtisov iz Dussburga oz. iz nizozemskega Kerkrada:
»Sploh nisem mogel verjeti, da znajo tako daleč iz Slovenije moje pesmi,« pripoveduje Niko Zaje. »V vseh mestih pa se mi je zgodilo, da so znali ljubitelji zaigrati moje melodije, čeprav nekateri ne znajo niti besedice slovensko. To me je ganilo do solz...«
I. Sivec
Jubilej okteta bratov Pirnat:
Trideset let poje bratovski oktet
Že tri desetletja so minila od prvega javnega nastopa bratov Pirnat, ko je začel ta edinstveni slovenski oktet svoje glasbeno poslanstvo. Če je bil ob začetkih delovanja deležen še posebne pozornosti zaradi sorodstvene sestave, si je priljubljenost ustvarjal z nenehnim stopnjevanjem umetniške izraznosti in zlitosti pri posredovanju tudi najbolj zahtevnih narodnih in umetnih pesmi, posebnega občudovanja pa je vredno njegovo sedaj že 30-letno nepretrgano vztrajanje pri bogatitvi glasbenega življenja v domžalski občini in vsem slovenskem kulturnem prostoru.
S svojim žlahtnim petjem in s številnimi nastopi je oktet bratov Pirnat postal zgled vokalnim ansamblom, s kolikšno ljubeznijo in znanjem se je treba lotiti glasbenega poustvarjanja.
Ob vseh dosedanjih jubilejih je oktet bratov Pirnat razgrnil v koncertnih listih bilanco svojega delovanja in ta je izjemno bogata tudi v zadnjem petletnem obdobju. Že količinski podatek o novih stotih nastopih v letih 1982—1987 je izraz velike priljubljenosti okteta bratov Pimat med ljubitelji petja, hkrati pa tudi njegove pripravljenosti, da s svojim pestrim repertoarjem požlahtni najrazličnejše prireditve. Posebno odmevni so oktetovi vsakoletni nastopi na republiških srečanjih oktetov v Šentjerneju in na revijah vokalnih skupin domžalske občine. Izjemne napore zahtevajo njegovi občasni samostojni koncerti. Redno nastopa na prireditvah za slovenske izseljence in proslavah Železničarjev v Ljubljani. Oktet bratov Pirnat sicer največ nastopa v različnih krajih domžalske občine, toda veliko nastopov je imel tudi drugod po Sloveniji, nekaj tudi med zamejskimi Slovenci, prepeval pa je tudi na Ohridu. Še nadalje je snemal za RTV, leta 1983 tudi za slovenske oddaje še nova priznanja za uspešno delovanje, tudi srebrno Kersnikovo plaketo Kulturne skupnosti Domžale in 15. aprilsko nagrado kot najvišje priznanje Jugoslovanskih železnic za širjenje glasbene kulture med železničarji. Žal je leta 1985 smrt iztrgala iz njegovega sestava brata Pavleta, ki je bil 23 let zvest oktetu, zadnjih sedem let pa nastopa v njem njegov sin.
Veliki uspehi so predvsem rezultat predanosti vseh članov okteta lepi pesmi in njihovi pripravljenosti, da pod vodstvom Nejkota Pirnata in umetniškega vodje Toneta Juvana stalno bogatijo in izpolnjujejo svoje glasbeno znanje in podajanje. Dokler bo imela slovenska pesem
Predsednik kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplov-šek izroča priznanje najmlajšemu od Pirnatovih pevcev Lojzetu...
take poustvarjalce, kot je oktet bratov Pirnat, bo ostala ena najlepših obeležij slovenske narodne samobilnosti, dokler bo vsaka lepa narodna in umetna pesem posredovana tako doživeto kot v njegovih nastopih, bo ostala ena najlepših mostov spoznavanje in vezi med ljudmi. Z najboljšimi željami, da bi to plemenito poslanstvo uspešno upravljal še naprej, se Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij občine Domžale pridružujeta čestitkam ob visokem oktetovem jubileju.
S temi besedami, uvaja domžalsko kulturno javnost predsednik kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek v slavnostni koncert, ki ga je oktet bratov Pirnat pripravil v stari domžalski kinodvorani 12. junija 1987.
Ob tem, da so v pevskemu praznovanju svojega, tri desetletja trajajočega kulturnega dejanja pritegnili še prijatelje pevce — Briškega okteta, Šentjernejskega okteta in okteta Jelovica, so skupno zapeli še nekaj pesmi, ki so navdušile prepolno domžalsko ki-nodvorano.
Kaj naj dodamo ob tridesetletnici okteta? Morda to, da si je z neštevilnimi nastopi utrdil svoje visoko mesto med slovenskimi okteti, da je hotel, znal in zmogel pripraviti in prepeti domala ves bogati opus pesmi, ki jih Slovenci pojemo in da je pri tem ohranil dolgih 30 let bratstvo in medsebojno razumevanje kot izjemno redko lastnost in stalnico naših dni. Ta bratovska ljubezen je tisti najlepši temelj za tudi glasno sozvočje ubran?'« glasov, ki so nam tolikokrat podarili izjemno lepa pevska doživetja. Morda še najbolj za to zadnjo človeško v medsebojnih odnosih tako lepo (in redko) lastnost izrekamo našim pevcem iz srca najgloblje želje in najlepše čestitke ob njihovem jubileju.
S
0
4
robliap.
8%+Z
ŠPORT »ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT »ŠPORT . ŠPORT. ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠP
10. KOŠARKARSKI MARATON — MENGEŠ '87
25 ur premalo za odločitev in zmago
Prvič v dosedanjih desetih srečanjih ekip Komende in Mengša se je zgodilo, da po petindvajsetih urah ni bilo zmagovalca. Kljub vmesnim velikim rezultatskim razlikam je neodločen rezultat na koncu vendarle najbolj pravičen.
Velika borbenost igralcev, igranje v dežju in številni gledalci so letošnjemu, desetemu maratonu dali še posebno obeležje. Začelo se je slovesno z nastopom mengeške godbe, podelitvijo priznanj udeležencem vseh dosedanjih maratonov in začetnim metom predsednika sveta KS Mengeš, Petra Janežiča.
10-kratni udeleženci maratovnov Mengeš : Komenda
Igralci: Marjan Štrukelj, Jože Podgoršek, Milan
Lukan, Filip Vrhovnik, Lado Gorjan Sodnik: Milan Kverh
Seveda moramo omeniti tudi SREČKA LAHA iz Komende in LADA GORJAN A iz Mengša, ki imata levji delež zaslug, da je »pod streho« tudi deseti maraton.
Pravzaprav pa je težko opisati, kaj vse se je dogajalo na ploščadi pred domom TVD Partizan v petek in soboto. Če pa pogledamo kako se je gibal rezultat, lahko ugotovimo veliko izenačenost obeh moštev in na koncu kar fanatično
zagnanost in bol za zmago.
In kako je rezultatsko potekal maraton Mengeš : Komenda: 97-100, 180-201, 246-301, 329-400, 384-500, 522-600,701-695,800-786,900-845,1000-944,1101-1011, 1200-1166, 1280-1300, 1366-1401, 1470-1501, 1601-1585, 1702-1701, 1780-1801, 1868-1901, 1985-2000, 2087-2100, 2195-2200...
Prvi koš In tudi trojko je zadel Laod Gorjan, tisoči za Komendo Tone Kajnih, za Mengeš Aleš Janežič, dvatisoči koš za Komendo Rajko Zlatkovič in Dušan Trlfunovič za Mengeš, končni izid 2201-2201 pa sta s koši dosegla Brane Maren in Fredi Blejc.
Organzacijski odbor 10. Košarkarskega maratona se zahvaljuje vsem delovnim organizacijam in posameznikom, ki so omogočili letošnje jubilejno športno srečanje.
M. Repnik
Zopet Teraževa zmaga v Trzinu
Na teku po poteh aktivistov NOB, ki so ga letos že 10. leto zapored pripravili člani ŠD Partizan Trzin in ZTKO Domžale, je sodelovalo preko 300 tekmovalcev iz vse Slovenije. Doseženi pa so bili tile rezultati:
V Kamniški Bistrici 18. julija 1987 Srečanje izseljencev
Podružnica izseljenske matice Domžale-Kamnik vabi izseljence in zdomce na prijateljsko srečanje, ki bo v soboto 18. julija 1987 ob 16. uri v pri domu v Kamniški Bistrici.
Bogat kulturni program.
2. Minka Bajrektarevič — Golovec
3. Mateja Žehar
članice a:
1. Liljana Horvat — AK Domžale (najhitrejši čas pri ženskah, pokal Dnevnika)
2. Ladislava Polončič — Golovec
3. Marija Premože — Partizan Dol
članice b:
1. Ana Tihole — ŽAH Ljubljana
2. Ladislava Polončič — Gol vec
3. Marija Premože — Partiza Dol
veteranke:
1. Helena Žigon — Hobi Šent vid pri Stični
2. Lea Klemen ŠD Strahovica
3. Albina Grobljan Color Mec vode
skupno:
1. Glovec
2. AK Domžale
3. Hobi Šenvid pri Stični
TRGOVINA
MINI MARKET Loka pri Mengšu Mušičeva 26
Dežuramo vse sobote od 8. do 19. ure
nedelje od 8. do 12. ure in ob praznikih od 8. do 12. ure
GOSTILNIČARJI POZOR!
Pri nakupu nad 50.000 din je dostava na domu.
Se priporočamo!
Mladinci:
1. Mitja Uršič — Golovec
2. Rok Peternel — lBLOlimpia
3. Tone Vencelj — Hobi Šentvid pri Stični
člani a:
1. Franci Teraž — Golovec (najhitrejši čas pri moških. Osvojil je pokal Dnevnika)
2. Roman Lazar AK Domžale
3. Marko Bokalič — Partizan Dolsko
člani b:
1. Borut Podgornik — Zdravilišče Rogaška Slatina
2. Ivan Urh — Golovec
3. Jože Križman — GP KLO Grosuplje
veterani:
1. Vinko Portuna — Partizan Kranj
2. Ivan Bartol — Golovec
3. Franc Burja — Color Medvode
Si
A,
Priznanja najboljšim športnikom s sol
mladinke:
1. Barbara Kranj
Mrkuri
Triglav
Tudi cel dan ni bil mladim košarkarjem Komende in Mengša dovolj da bi našli zmagovalca. Celo ob koncu košarkarskega maratona je bil rezultat neodločlen.
Predsednik Zveze telesno-kulturnih organizacij Domžale Miro Ukmar je ob koncu šolskega leta priredil sprejem za uspešne tekmovalce šolskih športnih društev in najboljšim razdelil priznanje in pokale.
KADETI
Medobčinska nogometna zveza DOMŽALE — KAMNIK
URADNE LESTVICE NOGOMETAŠEV PO KONČANEM TEKMOVALNEM LETU 1986/87
PIONIRJI
t.	VIR	17	11	3	3	46-	19	25 točk
2.	MORAVČE	17	10	5	2	34-	18	25 točk
3.	DOB	17	8	4	5	46-	30	20 točk
4.	DOMŽALE	17	5	7	5	29-	25	17 točk
5.	KOMENDA	17	6	4	6	33-	26	16 točk
6.	ENOTNOST	17	0	3	14	7-	69	3 točk
7.	STOL K.	6	1	0	5	5-	4	2 točki
Kadetska ekipa STOL Kamnik je v spomladanskem delu prvenstva odstopila od tekmovanja.
1.	RADOMLJE	24	22	1	1	158-	20	45 točk		ČLANI —		REKREACIJA					
2.	MENGEŠ	24	17	4	3	95-	29	38 točk	1.	RADOMLJE	22	20	2	0	87-	16	42 točk
3.	IHAN	24	16	2	6	85-	31	34 točk	2.	IHAN	22	18	1	3	91-	14	37 točk
4.	KAMNIK	24	15	3	6	77-	33	33 točk	3.	MENGEŠ	22	16	3	3	66-	22	35 točk
5.	DOB	24	11	3	tO	56-	71	25 točk	4.	DOB	22	9	7	6	61-	49	25 točk
6.	DOMŽALE	24	11	1	12	73-	59	23 točk	5.	MORAVČE	22	8	7	7	39-	41	23 točk
7.	KOMENDA	24	9	3	12	69-	71	21 točk	6.	VIR	22	8	5	9	44-	63	21 točk
8.	VIR	24	7	7	10	37-	51	21 točk	7.	KOMENDA	22	8	3	11	33-	56	19 točk
9.	STOL K.	24	7	7	10	39-	77	21 točk	8.	INDUPLATI	22	7	2	13	40-	64	16 točk
10.	INDUPLATI	24	7	5	12	34-	77	19 točk	9.	LUKOVICA	22	4	6	12	46-	76	14 točk
11.	ENOTNOST	24	5	6	13	33-	89	16 točk	10.	KAMNIK	22	5	3	14	43-	67	13 točk
12.	MORAVČE	24	5	3	16	28-	77	13 točk	11.	DOMŽALE	22	5	3	14	36-	61	13 točk
13.	LKUKOVICA	24	0	5	19	13-	107	5 točk	12.	ENOTNOST	22	1	7	14	23-	69	9 točk
Ekipa TK Domžale sodelovala v slovenski teniški ligi
V mesecu maju je ekipa teniškega kluba Domžale sodelovala v tekmovanju v 3. slovenski teniški ligi.
Ker je bila ekipa prvič prijavljena za tekmovanje, je bila uvrščena v 3. ligo, poleg nje pa potekajo tekmovanja tudi v 1. in 2. slovenski ligi. Tekmovanje je potekalo po enokrožnem sistemu, tako da smo 4 x gostovali in 3 x igrali na domačem terenu.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
1. kolo DOMŽALE : TRIGLAV KRANJ 2:3
2. kolo SLOVENJ
GRADEC : DOMŽALE 4:1
3. kolo ŽALEC : DOMŽALE 1 :4
4. kolo DOMŽALE :G. RADGONA 2:3
5. kolo RAVNE:DOMŽALE 3:2
6. kolo DOMŽALE :IZLAKE 5:0
7. kolo KIDRIČEVO: DOMŽALE 1:4
Dosegli smo uvrstitev na 5. mesto med 8. ekipami, kar je za prvo leto tekmovanja zelo soliden uspeh.
Omenim naj še, da nas v letošnji sezoni čaka še organizacija 4 klubskih prvenstev za prvaka kluba, skupaj z ZTKO pa bomo organizirali občinsko prvenstvo.
Konec meseca junija pa bomo gostovali v pobratenem mestu Koprivnici na Hrvaškem, kjer bomo odigrali prijateljsko tekmo z njihovim klubom in jim s tem vrnili obisk za lansko leto, ko so oni gostovali pri nas.
Sašo Svoljšak
ent
i ca 4ed
Komisije za sprejem otrok v VVO za vrtce Domžale, Mengeš, Radomlje in Vir so 14. 5. 1987 za Domžale in 4. 6. 1987 za Mengeš, Radomlje in Vir obravnavale prošnje za sprejem otrok v VVO za šolsko leto 1987/88. V ostale vrtce občine Domžale so bili sprejeti vsi otroci.
(Od skupno 376 prošenj je bilo reše-jh 250, 125 prošenj pa je ostalo nereše-Specifičen problem predstavljajo r°mžale kjer jc bilo odklonjenih 19 za vstop v malo šolo. Sprejeti otroci bodo začeli obiskovati Ijrtec s i. 9 i9g7
i Komisije so upoštevale tudi premestile iz vrtca v vrtec. Zaradi premajhnih aPacitct komisije niso mogle rešiti s^n prošenj za premestitev v vrtec Če-7'ca in Savska Domžale ter Kurirček "engeš.
Ob sprejemu so komisije upoštevale '"slednje kriterije: ~ prošnje oddane do 1.5. 1987 ~ starost otroka najmanj 7 mesecev -J 1-9. 1987 j ~ stalno bivališče v občini Domžale 'J- zaposlitev vsaj enega od staršev v fbfl"i Domžale
socialno-ekonomsko stanje druži-
— dohodek na družinskega člana ~. otroci iz nepopolnih družin ~ otroci staršev študentov, dijakov ~ otroci iz začasno napopolnih dru-ln: °če "a odsluženju vojaškega roka, ars> na začasnem delu v tujini ,(~- trije oz. več otrok v družini do 11
~ vzgojna zanemarjenost v družini ~ razvojno zaostali otroci ~ odložen vpis v osnovno šolo ~ vrstni red vloženih prošenj Pri reševanju prošenj za premestitve so komisije upoštevale naslednje krite-r'je: oddaljenost vrtca, obdobje vožnje otroka iz kraja  livanja v vrtec druge JsjS, način vožnje in s tem povezani proljetni staršev, socialni status družine.
|VRTCI DOMŽALE
Komisijo za sprejem otrok v VVO so j/scstavljali: Vodnik Marjan, Gostič Bo-
jana, Repež Marinka, Jerina Marija, Kolar Marjana, Koželj Mojca, Mihelič Mojca.
Prosta mesta:
0—2 let 55 mest
2— 3 let 20 mest
3— 4 let 25 mest
4— 5 let 11 mest 5 —7 let 4 mesta
SPREJETI
DOJENČKI: Dolenc Alenka, Jarc Mitja, Jarc Vasja, Kunaver Tina, Maj-nik Maja, Razoršek Katja, Virijevič Milan, Vovk Miha, Zadravec Matej, Mar-kovič Dušan, Bajde Blaž,'Pustotnik Maja, Pavlic Luka, Bizal Dejana, Borošak Robi, Čavševič Aljoša, Flis Karolina, Kovačič Urban, Kunaver Boris, Maleš Vilma, Ovniček Maja, Primožič Daša, Puš Marko, Šaksida Katja, Strnad Luka, Tkalec Tjaša, Zupančič Gregor, Zni-darič Sabina, Trajkovič Igor, Vidmar Ervin, Dolar Gašper, Kastelic Žiga, Kokalj - Gašper, Tomšič Tjaša, Nekrep Nejc, Heferle Tina, Porovnc Maruša, Ivačič Žiga, Horvat Slaša, Kokalj Špela, Pevec Živa, Lepenik Boštjan, Ivkovič Peter, Ernstsehneider Miha, Dundovič Blaž, Lavriša Erika. Šoštarič Marko, Šundič Bojan, Zorman Špela. Džanan Lea, Lavriša Vito, Ambrož Luka, Ro-gljič Mateja, Posavec Nika.
PREDŠOLSKI: Šubelj Anja. Grošelj Ana, Maleš Franc, Žnidarič Andreja, Virijevič Sanja, Zver Miha, Radi Tina, Sladojević* Dejan, Sladojevič Danijel, Grošelj Milja, Huth Ema, Zupane Andrej, Slapar Mateja, Kladnik Jure, Ben-da Nina, Janežič Maja, Šubelj Urška, Benkovič Aleš, Šokčevič Vesna, Vrho-vec Zala, Ocepek Anja, Siard Špela, Regent Nataša, Lozinšek Nina, Pustotnik Petra, Tomaševič Tina, Šuštar Marko,
Rus Teja, Cerovšek Barbara, Maleš Robert, Bradač Aleksander, Radič Aleksandra, Nuraj Anja, Markovič Mojca, Rac Rok, Šetinc Miran, Šeter Lena, Pergar Tanja, Krevs Maruška, Kozlev-čar Sašo, Meglic Polona, Jarc Matej, Gale Mateja, Sever Sašo, Recek Uroš, Drobež Niko, Gorjup Žiga, Kepcc Ana. Souissi Anis, Kovačjč Urška, Džanan Dejan, Bcčič Emira, Jerinič Danijela, Podlesnik Polona, Kepec Boštjan, Vidmar Uroš, Pestotnik Tomaž.
ODKLONJENI:
DOJENČKI: Trstenjak Monika, Za-ger Jana, Sošo Luka, Jarc Nina, Piškan Spela, Črne Gregor, Grubešič Željko, Orehek Luka, Radulovič Aleksander, Kenda Bojana, Križnar Petra, Borovič Branko, Oražem Ksenija, Kovač Marko, Kuhclj Barbara, Pavlic Gašper, Dr-Ijepan Lucija, Penko Borut, Cerar Gašper, Strmšek Jožef.
PREDŠOLSKI: Markovič Aljoša, Br-not Denis, Lužar David, Lužar Alan, Votek Vid, Bregar Marko, Strmšek Polonca, Rape Urška, Mačinjcovič Blaž, Paškulin Tomaž, Rijavec Barbara, Be-govič Damir, Kosec Marjeta, Grubešič Zoran, Čavševič Emir, Smolnikar Grega, Kvas Špela, Arvaj Maja, Križnar Spela, Mlakar Primož, Jelovčan Boštjan, Ocepek Sašo, Cotman Jure, Rape Tamara, Grabnar Tomaž, Sajovic Rok, Krevs Tina, Paškulin Peter, Baloh Dejan, Domjanič Sanja, Kračman Andrej, Čaušcvič Emir, Urankar Petra, Strmšek Polonca, Ikič Senada, Bevc Daša, Dvor-šak Jan.
VRTCA MENGEŠ
Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Leb Tilka, Javh Nada, Gostič Bojana, Sitar Marta, Mihelič Mojca
PROSTA MESTA
0—2 let 11 mest
2— 3 let 4 mesta
3— 4 let 4 mesta
4— 5 let ' 4 mesta 5 —7 let 4 mesta
SPREJETI
DOJENČKI: Roglič Rok, Štojs Luka, Verbančič Janež, Ažman Luka, l.cben Barbara, Urmaž Marko, Mustafič Edi-sa, Gnezda Gašper, Jerak Tjaša. Bra-tovž Petra, Šuštcršič Matevž.
PREDŠOLSKI: Zvršina Gregor, Jo-kovič Aleksandra, Mustafič Elvis, Pire Dejan, Seliškar Tilen, Rozman Anja, Abunar Marija, Andoljšek Simon, Zupan Gregor, Jerič Katja, Rozman Andraž, Fazlič Amir, Verbančič Tevž, Dornik Andrej, Tomšič Gašper, Anžin Katja
ODKLONJENI
DOJENČKI: Korelc Špela, Lipovšek Iva, Horjak Anka, Kalinšek Anja.
PREDŠOLSKI: Kepic Katarina, Rems Špela, Jež Gregor, Praštalo Maja, Vrtačnik Sebastjan, Jerše Matej, Trček Janja, Kuhar Domen, Beganovič Edita, Sitar Martin, Sitar Peter, Kodeh Nina, Cvetkovič Mirjana, Gavrič Igor.
Enota: »Kekec« RADOMLJE
Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Jereb Dragan, Gostič Bojana, Klubučar Metka, Mihelič Mojca.
PROSTA MESTA
0—2 let 6 mest
2— 3 let 0 mest
3— 4 let 1 mesto
4— 5 let 0 mest
5— 7 let 5 mest
SPREJETI
DOJENČKI: Bovha Špela, Burja Vesna, Marc Matic, Šinkovec Tadej, Mav Dijana, Anžlovar Tanja.
PREDŠOSLK1: Vlahovič Miloš, Šraj Miha, Škofic Petra, Logar Luka, Časar Kati, Martinjak Črtomir.
ODKLONJENI
DOJENČKI: Dafič Edis, Mezeg Marko, Schuabl Ana, Kregar Klemen, Roje Anja.
PREDŠOLSKI: Narat Matej. Vavpc-tič Nives, Kralj Anže, Malovrh Maruša, Turčinovič Petra, Čop Karmen, Komlanc Katja, Mezeg Tomaž, Kralj Vesna, Roje Rok, Urbane Lila, Slobbd-nik Gašper, Kocbek Martina, Osolnik Ana, Kuret Peter, Čučkin Ivana. Rular Vesna, Grašič Samo, Hrov-u Matejka, Plaznik Peter, Jenko Nejc, Kern Domen, Gorjan Uroš, Čuk Tilen.
1 Enota »Dr. Igor« VIR
Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Zorman Franc, Gostič Bojana, Luin-.lcvcrica Janja, Mihelič Mojca.
PROSTA MESTA:
0-1.5 let 15 mest
1.5-2.5 let ' 2 mesti
2.5—3.5 let 3 mesta
3.5-4.5 let 7 mest
4.5—5.5 let 1 mesto
5.5—7 let 1 mesto
SPREJETI
DOJENČKI: Prosenc Matej, Stare Valentina, Vilar Tadej, Bokal Petra, Vuk Marija, Šager Dejan, Tratnjek De-, nis, Flerin Maruša, Lavrič Miha, Gostič Iztok, Rcpanšek Špela, Smolnikar Dušan, Tavčar Špela, Avbelj Senta, Grilj Katarina.
PREDŠOLSKI: Štrekelj Aleš, Dekle-va Aleš, Čebulj Jure, Jarc Maja, Kersnik Tjaša, Čebulj Špela, Sušnik Jure, Čas Gašper, Velkavrh Urška, Stare Iztok.
ODKLONJENI
DOJENČKI: Prašnikar Viki, Prelo-všek Saša, Bogataj Tadej.
PREDŠOLSKI: Mislcj Tjaša, Avbelj Marko, Čemažar Matej, Zanoškar Tjaša, Avbelj Bojana, Trop Matej, Kokalj Sabina, Jerin Urška, Dekleva Marta, Savom Mitja.
Enota: »Žabnica« TRZIN
Prosta mesta:
1— 2 let 10 mest
2— 3 let 10 mest 3 —4 let 7 mest
4- 5 let 9 mest
5— 7 let 1 mesto
SPREiJETl
DOJENČKI: Jovič Marija, Radma-novič Svijetlana, Pelan Maja, Pibernik Sabina, Tiganj Zemir, Rolar Jana, Ka-lač Adnon, Laslo Martina.
PREDŠOLSKI: Mušič Luka, Toma-žič Tina, Leveč Urška, Štih Živa, Vrhovnik Manca, Gradišar Matej, Levi-čnik Tina, Radmanovič Dragan, Harter Rok, Šenk Katja, Tomažič Nika, Ruči-gaj Rok, Bobnar Nina, Virk Žiga, Ko-stevec Jerneja, Gorišek Tanja, Rotar Tina, Capuder Mateja, Tomažič Urša, Kavčič Dejan, Mušič Damjan, Lukner Ana, Karadžič Aleksandra, Langerholz Anja, Sinko Polona.
Enota: PRESJE
Prosta mesta: 2-4.5 let 4.5-7 let
6 mest 4 mesta
SPREJETI: Vrečar Katarina, Slapar Vesna, Vurušič Vanja, Pogačar Miha, Serko Špela, Smiljanič Mateja, Novak Andrej, Cerar Jure, Anžlovar Aleš.
Enota: KOLIČEVO
Prosta mesta:
2-5 let 2-3 let I 5-7 let
6 mest 0 mest
7 mest
SPREJETI: Grilj Tomaž, Tič Miha, Bašič Renata, Hribar Jure, Flerin Klemen, Radkovič Kristina, Galjot Sebastjan, Vidrgar Nina, Zver Mateja, Čas Urška.
Enota: »Veljka Vlahoviča« RODICA
Prosta mesta:
1-3 let 3-5 let 5-7 let
9 mest
2 mesti
3 mesta
SPREJETI: Horvat Matej, Macura Borislav, Knap Barbara, Čoga Lucija, Slopar Luka, Kovačič Špela, Mali Luka, Narobe Silvo, Strmole Andraž, Cerar Mojca, Anžur Ana, Sršen Uroš, Šenk Tilen
Enota: »Janko« IHAN
Prosta mesta:
1- 2 let' 9 mest
2— 4.5 let ' 2 mesti 4:5—7 let                             3 mesta
SPREJETI
DOJENČKI: Grojzdek Benjamin, Gregorič Andraž, Kordež Amadej, Kokalj Nino, Kuhar Gašper, Šmid Monika.
PREDŠOLSKI: Cerar Andrej, Gregorič Matjaž, Zver Matevž, Novak Lidija.
Na sklep komisije za sprejem otrok v VVO se starši lahko pritožijo na Svet VVO občine Domžale, Savska 3 Domžale. Rok pritožbe je 30 dni od objave v Občinskem poročevalcu.
Uprava VVO občine Domžale
Opera
SNG iz
Ljubljane
na
Studencu
Pred dnevi je v letnem gledališču na Studencu gostovala Opera SNG iz Ljubljane. Obisk predstave, ki jo jc organiziralo KUD Miran Jarc iz Škocjana je bil izredno velik. Ocenjujejo, da si je predstavo ogledalo 25(10 gledalcev.
Nove pesmi
Tomaža Boleta
Z novimi pesmimi se je v domžalski Knjižnici predstavil Tomaž Bole.
Alpinistične novice
Zadnji plezalni vzponi — Letošnja sezona je na višku. Včasih smo hodili v Pakle-nico, da bi se vplczali, vzponi pred Paklenico pa kažejo, da smo trenirali za Pakle-nico, da se tam poizkušamo s težjimi smermi. Snega to sezono je bilo veliko, vendar smo se preselili v toplejše kraje: Osp, Črni kal, Stene nad Tržaškim zalivom. Osp je bil obiskan kar trikrat, od težjih smeri pa so bile preplezane naslednje: Luknja (VI;) in Muha (ocena V A2) plezal: Smiljan Božič s soplezalko iz Kamnika, Italijanska smer (ocena VII-) plezal: Dare Božič s soplezalcem iz Kamnika.
Prvomajski prazniki so se naglo bližali in zapodili smo se v gore po nove vzpone, po kondicijo, po preizkušnjo svojih moči in po vse, zaradi česar sploh plezamo. V Paklenico smo odšli vsak po svoje. Bilo nas je enajst in preplezali lepe vzpone. Najbolje smo se izkazali v najtežji steni Anica Kuk. Metod Škarja je v tej steni prosto preplezal eno izmed najtežjih prosto pre-plezanih smeri: Jenjavi smer (VIII+, IX-, 350 m). Dare Božič pa je v smeri Raž Klina s soplezalcem iz AO Kamnik opravil izredno hiter vzpon v previsni smet i
(Ocena a2a,, 350 ni, 4 ure). M. Škarja in Cveto Jagodic sta preplezala smer Klin (VIII-, 350 m), zadnji pa še Velebitaško (VII-, 350 m). Smer Kača (VI F, 350 m) plezal S. Božič. Veliko pa smo plezali še v krajših smereh, ki so visoke 30 do 40 metrov. Smer ANA-nas (VIII-, 30 m) plezali: Robert Flerin, M. Škarja in C. Jagodic. Smer Flori (VII+ , 40 m) plezali: Jagodic, Skarja in Flerin. Robert Flerin pa jc preplezal še novo smer Steza mojstrov (ocena VII +, 30 m). Odlično pa sta se izkazala naša dva tečajnika, ki sla potrdila da sta se v šestih mesecih že veliko naučila.
Marjan '87 — II. tekmovanje v športnem plezanju na Marjanu je za nas Mcng-šane zopet uspešno. Zmagovalec letošnjega tekmovanja je Tadej Slabe (AO Lj.— Matica), drugi V. Guček (AO Trbovlje), tretji Tullio Fer-luga (Italija). Na četrto mesto se je uvrstil Metod Skarja, Robert Flerin pa na dvanajsto mesto. Najbolj pa smo veseli prvega mesta Simone Škarja v ženski konkurenci, ki je potrdila da je ena izmed najboljših prostih plezalk v Jugoslaviji.
Dare Božič
»BČI^SKl POROČEVALK*"
STRAN 7
RfiZGlflSI, OBJAVE, RAZPIS!
Mali oglasi
Gostišče NAGELJ sprejme žensko za delno pomoč v kuhinji in za pospravljanje. Tel.: 721 650, Domžale.
ZASTAVO 750, starejših letnik, registriran do oktobra 1987, ugodno prodam. Informacije dopoldan na tel.: 721 376.
Ugodno prodam: motor »TORI« star eno leto in glasbeni stolp nov, »SCHNE1DER« 2000 MIDI z daljinskim vodenjem. Rode, Vaška pot 31, Homec, Radomlje.
12. junija 1987 se je v Domžalah izgubil črn pes, mešanec med lab-radorjem in jazbečarjem.
Vse informacije sporočite dopol- ' dan na tel.: 721 372, popoldne 724 205.
Nujno iščem ogrevano sobo v okolici Domžal. Možna je tudi delna pomoč. Pod šifro »ČIMPRE-JE«.
Instrukcije iz angleščine za osnovne in srednje šole.Tel.: 721 547.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektronike. Tel.: 737 278.
VABILO
Vabimo vas na obiranje črnega in rdečega ribeza, ki se začne predvidoma 11.7. in traja predvidoma 14 dni. Feliks Anžin, Do beno 10, Mengeš.
• HVALA« ZA ČESTITKE
Ob priliki moje 75 letnice rojstva se zahvaljujem za pismene čestitke in ustne želje, kar sem jih prejel od KS Vrh-polje—Zalog in družbenopolitičnih organizacij.
Zahvaljujem se tudi Društvu upokojencev Moravče in ostalim.
Anton Cerar Zalog
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE SLAPAR iz Škocjana
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje in izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Domžale. Posebna zahvala pa patronažni sestri Li-ljani Janežič za dolgotrajno nego
na domu. Iskrena hvala g. župniku za ganljiv govor in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi pevcem iz
Tosame za prelepo petje. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam in sodelavcem Tosame, Heliosa in Elme za vse podarjeno.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
STANKA GRČARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem Za vso izkazano pozornost, darovano cvetje in spremstvo
na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Starb-kovi za vso pomoč, ki jo je izkazovala v času njegove bolezni in
mu lajšala njegove bolečine. Zahvaljujemo se gospodu župniku in vsem ostalim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred, enako tudi vsem govornikom, še posebno obema pevskima zboroma za čustveno in lepo petje. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki nam je kakorkoli stal ob strani v teh težkih dneh.
Bergantovi iz Doba.
V SPOMIN
Ne jokajle na mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
IVAN HORVAT
17. julija mineva žalostno leto, ko nas je zapustil moj ljubljeni sin,
dragi mož, očka, brat in stric. Kruta in bridka je resnica, da si
odšel za vedno. Ostala so naša strta srca, ki si jih
pustil v globoki bolečini. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite pri njegovem preranem grobu.
V imenu vseh njegova Matejka.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega moža in očeta
JOŽETA KRAŠEVCA iz Doba, Ljubljanska 19
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedija
MIRKA GREGORČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, soborcem, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli ustna in pisna sožalja, ga tako številno spremili na njegovi zadnji
poti ter mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju intenzivnega oddelka nevrološke klinike UKC za nesebično pomoč v dneh njegove bolezni, vsem družbenopolitičnim organizacijam KS Dob, soborcem Gubčeve brigade, še posebej pa tov. Aleksandru Rihtarju in tov. Miranu Šubicu za lepe poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Marta in hčerka Marta z družino.
V SPOMIN
3. julija mineva dve leti, odkar je od nas odšel
STANE MERKUŽIČ
Od vsepovsod je možna še vrnitev, le od tam, kamor si odšel ti, je ni več. Spomin nate bo ostal živ in tudi čas, ki beži, ne bo izbrisal bolečin. Hvala vsem, ki se še spominjate nanj, obiskujete njegov grob in prižigate svečke.
Žena Cveta, Brane in Simona
izrekamo iskreno zahvalo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, spremstvo na zadnji poti, predvsem pa dobrim sosedom Drolko-' vim za vsestransko pomoč.
Zahvalo izrekamo govorniku z** lepe poslovilne besede, praporščakom, pevcem in gospodu župniku iz Doba za lep pogrebni obred. Hvala vsem še enkrat!
Žalujoči: žena, hčerka in sinova.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE GOSTIČ iz Prevoj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti v prerani grob.
Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Tosame,  govornikoma  ter praporščakom.
Žalujoča hčerka Marija z družino.
Solze, ialost, bolečina te zbudila ni, tiha nema je gomila, kjer počivaš ti...
V SPOMIN
Te dni mineva eno leto, odkar nas ie zapustil naš dobri mož, oče in ded
STANE ŠUBELJ st.
Čas ne more zmanjšati naše bolečine in ne zatemniti svetlega spomina nanj in na njegovo delo.
Z nami in v nas je! Vsem, ki se ga z lepo mislijo v srcu spominjate, obiskujete in postojite ob njegovem grobu, nosite cvetje ali prižigate svečke, se najiskre-neje zahvaljujemo.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Dne 16. junija 1987 smo se na Moravškem pokopališču poslovili od moje drage mame, stare mame in prababice
MARIJE PETERC
Za izkazano spoštovanje se iskreno zahvaljujem vsem dobrim sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na poslednji poti, ji darovali cvetje, izrekli pisna in ustna sožalja; hvala moravskim pevcem ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali in ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Slavka z možem Jo?.etom, vnukinja Joži in Irena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in mamice
IVANKE LJUBEŠEK roj. Nahtigal iz Loke pri Mengšu
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvete in izrečena sožalja. iskrena zahvala DO Trak Mengeš in sodelavcem za vso pomoč, govornikom in GD Loka. Hvala VVO Mengeš.
Posebna zahvala g. župniku tei pevcem za lep pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob  izgubi  mojega  moža, sina, brata, strica in svaka
MILANA GUMILARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetja in mi pomagali na kakršenkoli način. Posebno se zahvaljujem Mengeški godbi, gospodu župniku in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoča žena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža
JOŽETA PLEVELA
se iskreno zahvaljujem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Petru Cerarju in sestri Jelki Bečaj, ki sta mu nudila pomoč in mu lajšala bolečine v času hude bolezni.
Hvala pevcem in duhovnikom za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Marija.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
STANISLAVA ŠORNA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene sožalje, za tako številno spremstvo na njegov zadnji poti ln darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. žuf niku  za   lep  poslovilni obre*^ pevcem    Društva upokojence Domžale za ubrano petje, DO Žit
in praporščakom. ^-
Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi.
avto ELEKTRIKA ___,       Domžale, Kamniška cesta
AVTO ELEKTRIKA ALOJZ KOSEC:
I 1
Avtoelektrikar pri domžalskem podvozu:
V novi, za šolanje zanimivi storitveni dejavnosti na domžalskem podvozu, lahko dobite vse usluge, ki jih za svoj avto potrebujete. Montiramo vam vso dodatno svetlobno opremo, radioaparate, opravljamo razna vzdrževalna dela na električnih napeljavah, na osebnih in tovornih avtomobilih ter opravljamo storitve po želji.
Vse storitve opravimo najkasneje v enem dnevu.
Delovni čas je od 7.—15. ure, razen sobote in . nedelje. V juliju in avgustu delamo tudi ob sobotah!
Za obisk se priporočamo!
.J
Sloveniiales ^"Vm^™
industrija
RADOMLJE
Odbor za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge:
— MEHANIKIH
Pogoji: IV. stopnja usmerjenega izobraževanja kovinarske smeri, lahko pripravnik.
— KURJAČ ZA AVTOMATSKO KURJENJE Pogoji: III. ali IV. stopnja izobrazbe kovinarske
smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, zaželjeno je da ima opravljen izpit za kurjača.
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne vloge s priloženimi dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Slovenijales Radomlje, Pelechova 15, Preserje, 61235 Radomlje.
BISTRO »MINUTA«
Snažilko honorarno zaposlimo takoj! Delovni čas zjutraj ali zvečer. OD po dogovoru.
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu DO Induplati in družbenopolitičnim organizacijam za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Sin Tone z družino.
V
r
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
CECILIJE ŠKARJA roj. Pibernik
38
1 so-icem
E, Z«. gOV
je. žuf irei nee Žit
	
	ELEKTROMEHANIKA
/    I \ /     1 \	SKOK ANTON
/   sk!ok V	
/     anton \	61234 MengeS
/_/| =$=g§jjl\-\	Loka - Na Gmajni 4
/ijpg/1 \	
Tel.(061) 737-559
S-
JANKO MOČNIK
STROJNO ČIŠČENJE TALNIH OBLOG
ČIŠČENJE itisona, tapisona, vseh vrst preprog
ČIŠČENJE, ZAŠČITA IN POLIRANJE marmorja, kamna, PVC oblog
Krašce 2
61251 MORAVČE
tel.: 061/342 261 nt. 26 - dopoldan
r
A-45 DOMŽALE
»AVTOSERVIS DOMŽALE« p.o.
Ljubljanska c. 1, DOMŽALE 61230 DOMŽALE, p.p. 74 Tel.: 721-831, 721-829, 722-615 Telex: 31778 ASDOM YU Žiro račun: 50120-601-30260
J
»AVTOSERVIS DOMŽALE«, p. o. DOMŽALE, Ljubljanska c. 1
Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja Prosta dela in naloge:
1- 1 avtoelektrikarja 2. 2 avtoličarja
Pogoj za zasedbo:
Končana ustrezna poklicna šola in uspešno opravljeno poskusno delo 45 dni, zaželjene delovne izkušnje in odslužen vojaški rok.
OD stimulativen!
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: »AVTOSERVIS DOMŽALE«, p.o., Ljubljanska c. 1, Domžale. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
ŽIVILSKA
INDUSTRIJA
KAMNIK
KAMNIK, Kajuhova pot 4
potrebuje čistilko za čiščenje upravnih prostorov v popoldanskem času.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu na. zgoraj navedeni naslov.
še pomnite tovariši. .
Poslovilno pismo, skrito v nogavici
Decembra 1941. leta so v Dragi pri Begunjah ustrelili 28 na smrt obsojenih begunjskih zapornikov. Dvema ustreljenima je pred smrtjo uspelo skrivaj napisati poslovilno pismo, in sicer 19-letnemu mizarju Antonu Bertonclju z Zgornje Dobrave v radovljiški občini in Slavku Cerarju iz Domžal. Nista bila zaprta v isti sobi, niti pred smrtjo v istem bunkerju. Vsak zase sta pisala pismo. Bertoncelj ga je iztihotapil ven s pomočjo nemškega policista, Luksemburžana, za katere je znano, da so bili protinacistično usmerjeni in so se tudi v bojih tako obnašali. To je znano iz boja RašiŠke čete pri Kopaču v škofjeloških hribih jeseni 1941, iz bitke v okolici Litije decembra 1941 in iz dražgoške bitke pa še iz drugih manj znanih.
V begunjskem zaporu gestapovci in policisti nikomur niso dovolili napisati poslovilnega pisma. Dovolili so sicer sporočila na posebnih dopisnicah, toda tudi te ne za na smrt obsojene zapornike. Na Štajerskem pa so vodili drugačno politiko in so leta 1941 pa do jeseni 1942 pred ustrelitvijo zapornikom dali celo papir in svinčnike, da so lahko napisali eno ali več poslovilnih pisem. Centrala gestapa v Mariboru in sploh tamkajšnja nemška oblast sta menili, da bodo ta pisma vplivala na prebivalstvo tako, da ne bo več sodelovalo v osvobodilnem gibaniu.
Slavko Cerar je imel dva brata in pet sester. Brata Dominika so Nemci aretirali jeseni 1941. Umrl je v Auschwitzu. Brat Feliks je bil partizan, potem so ga domobranci ujeli in hudo mučili. Umrl je pred sedmimi leti.
Tončka Šlibar, vdova po Slavku Cerarju, mi je v Domžalah pripovedovala, kako je po naključju dobila moževo poslovilno pismo.
Tončka Šlibar
»Moža Slavka Cerarja so aretirali doma v Domžalah na dvorišču, kjer je imel mehanično delavnico za popravilo koles. Ker je primanjkovalo rezervnih delov za kolesa, se mu je nekdo ponudil, da jih pretihotapi čez mejo iz Ljubljane. Orožnik je nato prišel povedat, da so ujeli nekega tihotapca z rezervnimi deli za kolesa, ki trdi, da jih je prinesel zanj. Slavko naj gre z njim na orožni-ško postajo pogledat, če so tam res tisti deli, ki jih je naročil. Nikdar več se ni vrnil. Tako so v rokavicah opravili aretacijo.
Več mesecev po moževi smrti mi je znanka poslala zlepljeno na dva dela pretrgano uradno begunjsko zaporniško dopisnico, ki jo je napisal mož v Beauniah. Nek gestapovec je ni oddal, verjetno jo je nosil v žepu, v Ljubljani pa mu je bila odveč in jo je strgal ter vrgel v koš. Znanka, ki je bila zaposlena v gostilni Daj-damu je videla, da je gestapovec nekaj vrgel v koš. Ko je odšel, je šla gledat, kaj je gestapovec strgal in odvrgel. Na strgani dopisnici je opazila moj naslov in mi jo poslala.
Trikrat sem bila v Begunjah. Prvič sem vzela s seboj petletnega sina Toneta. Iz sobe je prišel s takim strahom, da ni mogel govoriti. Neka ženska v Domžalah mi je v nemščini napisala priporočilno pismo, ki sem ga oddala stražarju ob vhodu, da so lahko prebrali, zakaj želim govoriti z možem.
Medtem, ko sem čakala, da so ga pripeljali iz sobe, mi je stražar, ki je znal malo slovensko, koroško, govoril:, Jaz imam doma prav takega sina.
Z možem sva se objela, stražar pa se je oddaljil.
Trdna bodi, trdna, je ponavljal, sir, sir, sir . . .
Razumela sem ga. V zaporu ni bil zaradi rezervnih delov za kolesa, temveč zaradi sira, ki sva ga dobila (kupila) v zbiralnici mleka v Dolskem in prek zveze poslala partizanom.
Nisem vedela, da bodo moža in še 27 zapornikov ustrelili 4. decembra 1941. leta, a sem prav tisto jutro sama prišla v Begunje. Anica, ki je v vratarnici sprejemala pakete, mi je povedala, da so jih že odpeljali v Drago. Ni pa vedela, če je med njimi tudi moj mož.
Slavko Cerar
Svetovala mi je, naj ne kažem žalosti, ker v tem uživajo.
Napotila sem se proti Dragi, na križišču pred dolino pa je iz Savnikove vile pritekla neka ženska in me rotila, naj ne grem naprej. Skriti za grmovjem sva čakali, da so se vrnili. Moža nisem videla.
V neki begunjski gostilni sem poznala natakarico Minko, ki mi je obljubila, da bo vprašala po možu. Letakov o ustrelitvi ni bilo, vsaj v Domžalah ne, ni ga pa tudi sedaj v Muzeju talcev v Begunjah, kot so vsi drugi. Že drugi dan me je Minka obvestila, da sem vdova.
Mesec dni po ustrelitvi sem dobila od uprave begunjskih zaporov obvestilo, naj se zglasim, da mi bodo izročili moževe stvari. Dobila sem moževe hlače, nahrbtnik, nogavice in morda še kakšno malenkost.
Hudo potrta nisem mogla gledati moževe zapuščine iz Begunj, pa sem jo dala moji materi, ki je živela v Ihanu. Mati me je večkrat obiskala in tolažila, mi pomagala, kolikor je mogla, po treh mesecih pa je prinesla novico:
— Kadarkoli sem odprla predal, sem se zazrla v Slavkove nogavice. Kot magnet so me privlačile, kot bi želele, da jih pobožam. Ubogi Slavko, tako mlad, pa si moral umreti. Kako hudo ti je moralo biti, ko si gledal druge, kako jih privezujejo za kole! Kako hudo, ko si čakal na ustrelitev (streljali so po tri in tri).
Nekega dne sem začutila v nogavici papir. Tu ga imaš, prinesla sem ti ga, tebi je bil namenjen. Po teh besedah je mati utihnila.
Ko sem ga prebrala, sva obe jokali, z nama pa sin Tone in štiriletna hčerka Slavi.
Moževo poslovilno pismo je razstavljeno v Muzeju talcev v Begunjah.«
Pismo Slavka Cerarja se glasi:
»Ljuba žena Tončka, Tonček in Slavica! Pošiljam vam zadnje moje pozdrave in poljube Vaš očka.
Bodi dobra mati otrokom in ne zavrzi jih.
Imetek je tvoj in od otrok.
Umrl bodem lahko, ker vem, da za svojo ljubljeno domovino.
Zadni pozdrav in poljub Tvoj mož in očka Slavko.
Pozdrav bratom in sestram
Zbogom ljubljeni
Vigaun3.12.1941 Slavko«
Če se Slavko Cerar ni zmotil pri navedbi datuma, potem je za smrtno obsodbo vedel že dan pred ustrelitvijo in tudi pismo je napisal dan prej.
Tone, sin Slavka Cerarja, se je izučil za avtomehanika. Ima pet otrok in hišo v Dobu. Slavi je tkalka v tovarni Induplati v Jaršah.
Jože Vidic
PAVLI NATAŠA
Cenjenim kupcem nudim kompleten izbor vseh vrst etuijev, moške in damske listnice, denarnice, moške in ženske pasove ter opravljam popravila usnjenih izdelkov.
Se priporočam!
PAVLI NATAŠA Ljubljanska 91 Domžale
BIFE »ZVONČEK« VABI
Prelog 53 pri Ihanu
Vabi občane, da pridejo v lokal, poskusijo specia-litete, ki jih ponujamo (suhe klobase, sadne kupe, napitke in drugo).
Lokal, ki je oddaljen približno 300 m od glavne ceste Domžale—Ihan, leži pod gozdom ob gozdni stezi. Na vrtu imamo 40 sedežev v senci, veliko parkirišče je prav primeren prostor za rekreacijo in počitek v bližini narave po končanem sprehodu. Občane vabim, da pridejo in poskusijo naše storitve.
Janez PANCAR Prelog.53, Ihan
NOV POLETNI DELOVNI ČAS
Foto Repanšek
Vsak dan od 14. do 18. ure
— sobota od 9. do 12. ure.
ZA OBISK
SE PRIPOROČ M
Delovnim organizacijam
Instruiram uporabo IBM PC računalnikov in aplikativnih programov: LOTUS 123 — za urejanje tabel in poslovno grafiko.
Professional Editor — za urejanje teksta. Informacije po tel.: 721-427 (od 16. ure dalje).
DOMŽALE
IGOR ZABRET ROBERT OREHEK
Kolodvorska 5 61230 Domžale
NOVO:
Po zelo ugodni ceni nudimo zamenjavo industrijsko obnovljenih barvnih slikovnih cevi (ekranov) z enoletno garancijo. Za večino domačih in tujih TV aparatov prav tako tudi nudimo vsa ostala popravila TV in radijskih aparatov! Uradne ure:
Ponedeljek, sreda, petek od 13. —19. ure Torek, četrtek od 9. —19. ure Sobota od 9.     13. ure
Se priporočamo!
BČJNSKI POROČEVALK
STRAN 9
Pa še res je!
Cerro Tore - naš
Po rokovnjaško!; naslednji cilj
Letošnjemu srečanju rokovnjačev na rob...
Lepo vas prosim, kakšna pa naj bo prireditev — rokovnjaški tabor — če ne rokovnjaška!! In organizacija? Seveda rokovnjaška! In red, pa strežba — rokovnjaška!! Pa cene? — seveda rokovnjaške! In prireditev nasploh? No, saj veste...
Gre torej za to vsakoletno srečanje rokovnjačev, ki se jih je letos zbralo manj kot prejšnja leta, četudi je sicer nasploh rokovnjačev vse več... Toliko sicer nasploh o letošnjih rokovnjačih... Ne bomo omenjali vsega, kar je ljudem prinesel ta letošnji rokovnjaški TINGL-TONGL v Lukovici, oziroma se nanaša na letošnjo DE LUXE rokovnjaško postrežbo. V prvi vrsti poglejmo ponudbo...
Nudili so ćevapčiće. Takole kakih 8 revčkov, takih, švohotnih so ti dali. Pa je bilo! Imeli so tudi odojka: pa rokovnjaško razčetverjenega in v svinjske mesne raztrganine razcukanega. Imeli pa so tudi rokovnjaški golaž. Kotel kot se spodobi, še kdo, drug ne le rokovnjači, bi bil z njim zadovoljen. Pripravo rokovnjaškega golaža kot specialitete je treba ob-širjene opisati, da se bo vedelo, kako je treba rokovnjaški golaž kuhati po novem. V kotel so nalili vode, pod njim obilo zakurili, da se je videlo nadaleč in da je bila prava pirotehnična štimunga. V kipečo vrelo vodo so potopili aluminijasto posodo, v kakršnih prevažajo hrano. Pa so »dinstali« in »tenstali« to posodo, v želji, da bi jo precvrli do mehkega. Pa se posoda nikakor ni hotela omehčati...
Ljudje pričakujoč in gledajoč to specialiteto v kotlu, rokovnjaški golaž imenovano, pa so medtem popivali; kak šnopček, pa pivce za živce, pa špricer, pa je. Sčasoma tako človeku postane vseeno in v svojih turistično-gastronomskl omami bi bil vsakdo pripravljen cuzati svoj košček aluminija, če bi jim ■ga kdo od neposlušne aluminijaste posode v kotlu odžagal.
Pritrdili boste, da takšna hrana še za psa ni dobra. Res je!! In kaj ima tukaj opraviti pes? Pri tem »icer nič, ima pa pri hrenovki, ki se ji reče hot-dog. Vroči pes!
Tudi njega so prodajali. Na rokovnjaškem taboru! Leto gospodovo 1987. Rokovnjaški tabor in hot-dog...
Blaž Mozol, Groga in drugi se v grobu obračajo!
Terezinka
Slamice iz slamnika
^^^^
Slamic za našo rubriko zlepa ne zmanjka. Kaj misliš, od kod jih naš odgovorni urednik le jemlje??
Odgovorni urednik, ki je to slišal dne 19. junija 1987, pri polni zavesti odgovarja:
»Iz glave, Bojan, iz glave!!«
KDO BI MISLIL...
Pred dnevi sta se urednik in fotograf znašla na trzinskem smetišču. Imela sta kaj videti! Med drugimi tudi zvezek iz srednje šole, ki je bil nekoč v lasti znanega domžalskega  ekološkega delav-
ROZE SO PRIŠLE NAZAJ!
Pred nedavnim smo pisali, da so na domžalski železniški postaji ukradli z oken nekaj rož. Zvedeli pa smo, da je medtem neznani dobrotnik (pa menda ja ne tat??) v Arboretumu Volčji potok plačal nove rože in tudi dostavo zanje.
Kdo bi si mislil, tovariši! Da obstaja še vest... Sicer pa če ima
občutek za rože, mu je preost« tudi še nekaj občutka za pravico poštenje...
SOGLASNOST
Kaj je to žalost? To, če se i organlzciji iz enega kraja moreta poenotiti. Denimo iz 1 kovice. Na isti dan (21. junl 1987) sotekmovalci FAM Luko ca organizirali tombolo, turistit delavci pa Rokovnjaški tabor.
Česar niso  mogli ljudje, storila narava, ki je zadevo ustn no uskladila...
KAJ JE SEDAJ TO?
Ljudje sprašujejo kaj pom< . to, da gredo vse glavne nagradkW naših domžalskih tombol tja, kv govorijo drugače, kot mi. S Kultura tovariši, to je kultunV V Domžalah goste od vsepovsv lepo sprejmemo, na šankih jih k hranimo in napojimo, ob koncu v nagradimo in kot take spustiij domov.
IDEJA
Na seji uredniškega odbora i 23. junija 1987 smo menili, daj grajo Gorjača rokovnjača Razvojnemu zavodu Domžale! premalo rigoroznosti do različn izvajalcev gradbenih del na moč j u domžalske občine.
Graje »Gorjača rokovnjača«S naposled nismo podelili, ker f nimo, da so že itak dovolj ka* vani, ker morajo z našimi beniml izvajalci vsakodnevno^ delovati...
Cerro Torre (3128m) v Patagoniji. Spredaj južna stena, naslednji cilj naših odprav...
POZIV V VSE KRAJEVNE SKUPNOSTI! Občani, predlagajte!
Uredniški odbor glasila »Občinski poroče ^ valeč« poziva vse občane, da sodelujejo v akciji !§ podeljevanja priznanja »Zlati slamnik« in graj §s »Gorjača rokovnjača«. Predloge za vse, kar je §5 resnično vredno priznanja in pohvale (ne gre ^ samo za vprašanja ekologije in urejenosti kra- ^ jev) pošljite na uredništvo, prav tako seveda |s tudi predloge za graje »Gorjača rokovnjača«. ^
Nekaj najbolj tehtnih predlogov bomo na- §s gradili! ^
™1
NAŠA DOMŽALSKA KRONIKA
i
25.5.1987
V noči iz preteklega dne je neznanec vlomil v cerkev na Gol-čaju nad Blagovico. Pri tem je zmanjkal kip sv. Neže in dva svečnika. Kam smo prišli, kam smo prišli!!! Sedaj že sveta Neža ni več varna...
Med 20. in 21. uro je doma na Slamnikarski 21 v Mengšu razgrajal D. A. Zaradi spora z ženo je tolkel po vratih in s tem motil tudi sosede. Glavno je, da ni tolkel po ženi...
26.5.1987
Ob 23.35. uri so zaprosili za intervencijo iz Garni hotela na Trojanah. Po vratih hotela so razbijali 21. letni O. M., 27. letni M. I. 34. letni U. B. in 22. letni L. D. doma iz. Trojan oziroma bližnje okolice. Kljub temu, da jih niso spustili noter z razgrajanjem niso prenehali. Pri tem je L. D. brcnil v steklena vrata in jih razbil ter povzročil za 200.000.— din škode. Ze bežen pogled je pokazal, da so bili kršitelji pod vplivom alkohola. Precej časa bodo — pod vplivom — denarne kazni...
27.3.1987
V noči iz 25. 5. je neznanec vlomil v rezervoar tovornega avtomobila parkiranega pred gostiščem na Trojanah. Odtrgal je ključavnico in iztočil 150 litrov nafte. Dobro, nafta, kaj pa pijača!
Ob 19.35. uri je bila postaja milice obveščena, da gorijo smeti v kontejnerju pri OŠ v Ihanu. Miličniki so ugotovili, da so ogenj zanetili otoci, da pa so ga takoj pogasili gasilci, ki so ravno takrat v bližini imeli vajo.
Tako je, če gre za dobro sodelovanje v kraju...
Ob 23.50. uri sta bila v samskem domu na Cesti talcev 19c dobljena 32. letni B. N. iz Domžal in 22. letni Š. A. iz Banja Luke. Prenočevala sta neprijavljena oz. proti določbam občinskega odloka. To bo drago spanje, tovariši...
*   * *
28. 5. 1987
Ob 12.30. uri je prišlo do prometne nezgode na Kamniški cesti na Rodici. Voznik osebnega avtomobila S. L iz Vira je izsilil prednost pred voznico osebnega avtomobila P. J. iz Suhadol. Pri tem je nastalo okrog 400.000.— din materialne škode.
Nesrečno se je v Domžalah končal obisk 40. letnega N. L. iz Ljubljane. Svoj osebni avtomobil je parkiral na Taborski ulici v Domžalah tega dne okrog 15. ure. Na sprednjem sedežu je pustil v vozilu moško ročno torbico z dokumenti in 17.000.—-din gotovine. Toliko je možakarja stal obisk naših prelepih Domžal.
V noči iz prejšnjega dne je bila pokradena solata, last občana Z. J. iz Domžal. Solata je rasla na njivi ob poti proti Šentpavlu. Neznanec je na kraju pustil tudi nekaj sledov. Ta je pustil sledi, spominjamo pase nočne kraje motovivca, ko je storilec pustil na gredi — protezo ...
29. 5. 1987
V večernih urah je bil v Češeniku dobljen 23. letni M. I. kateri je tam stanoval že nekaj časa neprijavljen. Pri preverjanju je bilo ugotovljeno, da gre za osebo, ki jo iščejo organi za notranje zadeve v Nišu.
Tako: v Nišu izgubljeno, v Domžalah najdeno!
31. S. 1987
Tatvino dirkalnega kolesa Rog Maraton vinsko rdeče barve je prijavila J. E. s Količevega. Kolo je prejšnji večer nezaklenjeno parkirala pred cerkvijo v Dobu. V času ene ure, ko je bila odsotna, je neznanec izkoristil njeno nepazljivost in jo oškodoval za 200.000.— din. Greh, velik greh — tatvina. Pa še pred cerkvijo...
Ob23.urije57.1etniV.I.s Desna sporočil, da mu je zmanjkala kosa. Koso je tega dne pustil na travniku, nato pa je ni več našel. Slabo znamenje tale tatvina kose. Kaj pa, če je ponjo prišla — matilda.
1.6. 1987
Dopoldne so vestne prodajalke v Veleblagovnici prijele 27. letno G. V. doma iz Celja. Hotela je ukrasti otroško obleko vredno 34.000.— din. Miličnikom se je zlagala svoje osebne podatke, bila pa je tudi brez vseh dokumentov. »Firmo« so lahko ugotovili za to pristojni...
2.6.1987
Občan C. J. je podal zapisnik oziroma prijavil krajo vrvi za sušenje perila ter hlač in puloverja. Neznanec ga je oškodoval za 50.000.— din. Tatvina je bila izvršena 1. 6. 1987. Kaj se čudite? Oprano je treba ukrasti! Kdo bo pa kradel umazano?
Ob 20.55. uri je v stanovanju na ulici Urha Stenovca razgrajal vinjeni I. M. Pri tem je ogrožal ženo in otroka, kljub intervenciji miličnikov pa se ni dovolj pomiril in je bil pridržan do iztreznitve. Popolna iztreznitev pride po izreku sodnika za prekrške.
ski cesti v Domžalah nepravilno parkiran osebni avtomobil Jugo 45, last M. L. iz Ljubljane. Pri spuščanju zapornic so le-te udarile po strehi avtomobila. Očitno so občani pozabili, da še vedno velja predpis, ki govori, da se vozila ne smejo zaustavljati ali parkirati bližje kot 15 metrov od cestno-že-lezniškega prehoda. Kaj pa če je občanka preizkušala, če zapornice dobro delujejo?
Ob 14.30. uri je prišlo do prometne nezgode z večjo materialno škodo na magistralni cesti Ljubljana—Celje v naselju Kompolje. Iz tovornega avtomobila, ki se je prevrnil se je razsula večja količina steklenih predmetov in tako zaprla vozišče. Vožnja po dvorišču bližnje hiše mimo nezgode je bila možna le zelo počasi in to le osebnim avtomobilom. Zaradi tega je bil promet iz smeri Celja in iz smeri Ljubljane, predvsem pa tovorni avtomobili, preusmerjen skozi Kamnik. Dogodek je povzročil precej hude krvi med vozniki. Tudi zato, ker ni ostala nobena steklenica — cela ...
3. 6. 1987
Neznanec je ukradel ogledalo iz WC-ja na železniški postaji v Domžalah. Ogledalo je bilo pritrjeno na steno in ga je storilec nasilno snel. Kadar pogleda vanj — zagleda obraz tatu.
5. 6. 1987
Ob 9.35. uri je bil tik ob cestno-železniškem prehodu na Ljubljan-
6.6. 1987
Tatvino moškega kolesa Rog sport, bronza barve je prijavil R. J. iz Drtije. Neznanec mu je kolo ukradel prejšnji dan. Parkirano je bilo zaklenjeno pri spomeniku v Moravčah. Spomenik je ostal. Spominek pa je šel. Verjetno je na poti...
7. 6. 1987
Že ob 6.50. uri je bil pod učinkom alkohola 20. letni K. D.
I
doma z Radioceste v Domžalah. VN* križišču Ljubljanske in Kamniške \N. ceste je skočil na pred semaforjern \j ustavljeni osebni avtomobil last Hj J. iz Doba. Najprej je skočil n* _„ pokrov prtljažnika in nato še ni|f streho  ter  povzročil  škode z3|| približno 300.000.— din. Očitno j<j| skakanje po avtomobilih postala« že prava moda. Modno obračuna« vanje bodo — kot zatrjujejo -j i drago zaračunavali...
Ob 15.30. uri je prišlo dfl prometne nezgode s smrtnih izidom na Savski cesti v Domžalah. 59. letni Z. C. iz Domžal je vozil s kolesom po pločniku. Nenadoma je zavil, ne da bi to prehodno nakazal, na vozišče Savske ceste in pri tem zaprl pot vozniku osebnega avtomobila V. P. iz Ljubljane-Voznik osebnega avtomobila je zaviral, a nezgode ni mogel preprečiti. Za voznika kolesa so bile poškodbe usodne...
Ob 16.20. uri je K. V. iz Hudega prijavil, da mu je bilo prejšnji večer ukradeno neregistrirano motorno kolo Tomos BT 50. Naslednji dan je bilo ugotovljeno, da je to storil 17. letni H. S. iz Nožic. Do prihoda miličnikov je motorno kolo že razstavil, tako, da je bil motor dobljen pri njem, ogrodje, oziroma okvir, pa pri njegovem prijatelju. Delajo, delajo, vi pa pravite, da mladina ni delovna...
9. 6. 1987
V noči iz 8. 6. je neznanec skušal oropati telefonsko govorilnico v Mengšu. Pri poskusu, da bi prišel do denarja v aparatu je poškodoval številčnico, ključavnico in ohišje telefona. Po telefonu ni govoril.