« I Hl ■ ■ ■ ■■IBH rH 1 H tgTO XXXIX., št. 19 Ptuj, 22. maja 1986 cena 60 dinarjev YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: »Delo medicinske sestre ni pomožno delo!« (stran 2) Huda kri po nepotrebnem? (stran 5) Jutri pri čete k letne kopalne sezone (stran 6) Destrnik še vedno privlači slikarje (stran 8) Mladi dopisniki (stran 10) DANES DELEGATI 10. KONGRESA SINDIKATOV V delavskem domu Franc jtramberger v Ptuju se bodo da- nes dopoldan (22. maja) sestali delegati 10. kongresa ZS Jugo- slavije. Kot so povedali na ob- činskem svetu ZSS Ptuj, bodo prišli delegati iz vseh občin po- dravske regije. Na posvetu se bo- do dogovorili za teme in razpra- ve, in sicer nameravajo na kon- gresu govoriti o družbenih dejav- nostih, bratskem sodelovanju, opiranju na lastne moči, spre- membah v sistemu in dohodkov- nih odnosih. Delegati se bodo pred kongresom sestali še enkrat, in to v Šmarju pri Jelšah, ki je le- tošnji nosilec bratskih srečanj. Na 10. kongresu, ki bo 28., 29. in 30. maja bodo sodelovali: Bogdan Truntič, Metka Roksan- dič, Marija Gosar, Biserka Drob- njak-Hiitl, Dušan Bučan, Jelisa- va Mulec, Stane Obala, dr. Zdravko Kokoš, Vlado Jurančič, Vinko Špec, Vekoslav Kosi, Francka Kos, Franc Štelcer, La- do Brolih, Ida Avšič, Slavko Ur- šič, Božidar Varnica in Ervin Hojker. MG Srečno Ptuj — zdravo domovina! Fant z rdečim nageljnom na srajci, ki ga prijatelji nosijo na ramenih do vlaka na ptujski železniški po- staji, je sedaj že vojak v eni od vojašnic naše arma- de. Tako veselo in obenem žalostno pa je bilo minuli ponedeljek, 19. maja, ko je Odšla k vojakom nova generacija mladih fantov z območja ptujske občine. Foto: M. Ozmec Novo vodstvo Jugoslavije Predsedniku predsedstva Socialistične federativne republike Jugo- slavije Radovanu Vlajkoviču je 15. maja potekel enoletni mandat. Po že določenem vrstnem redu je dolžnost predsednika predsedstva 16. maja prevzel Sinan Hasuni iz Kosova, dolžnost podpredsednika pa Lazar Mojsov iz Makedonije. Po Titovi smrti je Sinan Hasani osmi predsednik predsedstva SFRJ. Predsedstvo kot kolektivno vodstvo države je bilo uza- konjeno z ustavnimi amandmaji že leta 1971. Od 1980 dalje predsedstvo dobi vsako leto novega predsednika in podpredsednika z enoletnim man- datom. Sinan Hasani se je rodil leta 1922 v Požaranju, SAP Kosovo. Po narodnosti je Albanec. NOB se je pridružil leta 1941, član KPJ oziroma ZKJ pa je od leta 1942. Pred vojno je končal Isabe- govo reformirano medreso v Skopju, po osvoboditvi pa viso- ko partijsko šolo Djuro Djakovič v Beogradu. Opravljal je odgo- vorne funkcije na Kosovu, v Sr- biji in na zvezni ravni. Od 11. kongresa ZKJ je član CK ZKJ. Na 13. konferenci ZK Kosova leta 1982 je bil izvoljen za predsednika pokrajinskega komiteja ZK Kosova. Član pred- sedstva SFRJ je postal maja 1984. Je dopisni član Kosovske aka- demije znanosti in umetnosti. Sinan Hasani je tudi pisatelj. Objavil je osem romanov, več novel, zbirko potopisov in politi- čno-socialnih in drugih del, zla- sti s področja kulture. Lazar Mojsov se je rodil leta • 1920 v Negotinu, po narodnosti je Makedonec. Diplomiral je na beograjski pravni fakulteti. Član KPJ oziroma ZKJ je od leta 1940, NOB pa se je pridružil 1941. Med drugim je bil od leta 1953 do 1958 direktor Nove Makedo- nije, od 1958 do 1961 pa velepo- slanik v Sovjetski zvezi in Mon- goliji. Leta 1962 je postal direk- tor Borbe. Od leta 1967 do 1969 je bil jugoslovanski veleposlanik v Avstriji in stalni predstavnik SFRJ pri jedrski agenciji na Du- naju. Od leta 1969 je bil stalni predstavnik SFRJ v OZN. Leta 1977 je bil predsednik 32. zasedanja GS OZN, 1978 pa predsednik posebnega zasedanja GS OZN o razorožitvi. Leta 1979 je postal član pred- sedstva CK ZKJ. Od oktobra 1980 do oktobra 1981 je bil pred- sednik predsedstva CK ZKJ. Maja 1982 je bil imenovan za zveznega sekretarja za zunanje zadeve, 15. maja 1984 pa je po- stal član predsedstva SFRJ. Objavil je več knjig in študij s področja mednarodnih odnosov in zgodovine makedonskega na- roda. Branko Mikulič seje rodil leta 1928. Je diplomirani ekonomist. Opravljal je več pomembnih funkcij v Bosni in Hercegovini in federaciji. Med drugim je bil se- kretar partijskih komitejev v več okrajih in predsednik skupščine Sarajeva. Za sekretarja C K ZK Bosne in Hercegovine so ga izvo- lili 1965, pozneje pa tudi za se- kretarja izvršnega komiteja CK ZK BiH. Leta 1967 so ga izvolili za predsednika izvršnega sveta skupščine BiH, od leta 1969 do 1978 pa je bil predsednik CK ZK BiH in član predsedstva CK ZKJ. Med 11. in 12. kongresom ZKJ je Mikulič član predsedstva CK ZKJ. Bilje tudi predsedujoči predsedstva CK ZKJ z enole- tnim mandatom. Za predsednika predsedstva BiH so ga izvolili 1982. Bil je tudi predsednik orga- nizacijskega komiteja 14. zim- skih olimpijskih iger »Sarajevo 84«. Je član CK ZKJ. Za člana predsedstva SFRJ so ga izvolili pred dvema letoma in ga zdaj kot člana predsedstva SFRJ kan- didirali za predsednika ZIS. Novi izvršni svet sestavlja 31 članov, od tega enajst doktorjev znanosti. Delegati obeh zborov zvezne skupščine so na skupni seji 18. maja izvolili novega predsednika ZIS, podpredsedni- ka ZIS, zvezne sekretarje, pred- sednike zveznih komitejev in ostale člane ZIS. Sinan Hasani Lazar Mojsov W"»B\|ikulic JUNIJA NOVO VODSTVO MLADIH Osrednja tema nedeljske seje predsedstva mladih ptujske obči- ne je bila priprava predloga kan- didatne liste za novo vodstvo. Kot je znano, je postopek ponov- nega evidentiranja trajal do za- četka maja. Mladi iz osnovnih organizacij so predlagali kandi- date za predsednika, podpred- sednika, sekretarja in člane pred- sedstva občinske konference. Predsedstvo — del, ki je bil izvo- ljen na prejšnji volilnoprogram- ski konferenci, je na osnovi teh predlogov sestavilo listo kandi- datov: — za predsednika OK Oliver- ja Težaka in Janija Premožiča, — za podpredsednika OK Li- ljano Ditrih in Sama Gorjupa, — za sekretarja OK Jožico Repič in Rudija Bogdana. V razpravi so člani predsed- stva tudi ugotovili, da morajo spremeniti nekatera pravila v or- ganiziranju občinske konference, ker so neživljenjska in ovirajo učinkovitejše delo. Tako pred- sedstvo mladih, kako pa menijo ostali mladi in koga hočejo za svoje vodstvo pa bo seveda po- kazala volilnoprogramska konfe- renca v juniju. D. L. Brez omejitve vpisa Do konca maja morajo srednješolske izobraževalne ustanove v Sloveniji sporočiti ali bodo omejile vpis v posamezne usmeritve oziro- ma vzgojno izobraževalne programe. V ptujski srednješolski center se je doslej v prvi letnik prijavilo 698 učencev. Razpisna komisija je ob pregledu prijav ugotovila, da seje v naravoslovno matematično usme- ritev prijavilo več učencev kot je bilo razpisnih mest, več prijav je bilo tudi za skrajšani program kmetijstva. Zato je predlagala razširitev vpisnih zmogljivosti, kar so ustrezni organi na republiški ravni tudi odobrili. Tako bodo v šolskem letu 1986—1987 v ptujskem centru tri- je oddelki naravoslovno matematične usmeritve, v skrajšanem progra- mu kmetijstva pa bosta dva oddelka. Novost je tudi dislocirani oddelek mariborske elektrotehniške šole. V Ptuju se bodo učenci izobraževali v programu 4. zahtevnostne stopnje za poklic elektrikar energetik. Vpis v prvi letnik srednjih šol seveda še ni zaključen, saj je mo- žno oddati prijave do konca avgusta. V srednješolskem centru priča- kujejo, da se bodo nekateri učenci do tega roka še odločili za vpis v Ptuju oziroma, da bodo nekateri spremenili sedanjo odločitev. Pred- vsem si želijo, da bi se več učencev odločilo za srednje programe izo- braževanja, posebej še v kmetijstvu, ker je ptujska občina pretežno kmetijska in potrebuje čim več izobraženih kmetov. N. D. UVODNIK Čas mladih ? »To je naš čas, mi nimamo drugega časa«. Tako je menila slo- venska mladina na svojem dvanajstem najvišjem shodu pred do- brim mesecem v Krškem. Tega nihče ne zanika, čeprav ni povsem jasno ali gre za izražanje ponosa ali obžalovanja. Mladi se namreč resno zavedajo svoje negotove prihodnosti, zato odločno zahtevajo (saj imajo tudi pravico) vplivati na odnose, ki krojijo njihov sedanji in prihodnji čas. Vprašajmo se, kam nas pelje iluzija nenehnega tehnološkega napredka, vse večje produkcije, kaj lahko pričakujejo prihajajoče generacije in — ali jim ostane kaj več od »upanja« na popolno ka- tastrofo trgovsko-vojaške civilizacije? Kljub nekaterim razlikam, ki izhajajo iz specifičnosti družbeno politične ureditve SFRJ, so se pred leti tudi pri nas začela pojavljati tako imenovana alternativna gibanja, ki jih mnogi družbenopoliti- čni delavci ocenjujejo zgolj kot »uvoz z zahoda.« Pri tem ne pomi- slijo, da imajo pred seboj generacijo, ki nekoliko drugače gleda na ta svet, na ta (svoj) čas in ki misli v nekoliko drugačnih miselnih kategorijah. Odpor do različnih gibanj si mladi razlagajo kot odpor do vprašanj, na katere odločujoči politični dejavniki ne znajo ali nočejo odgovoriti. Diskvalificiranje teh gibanj je zato najboljša obramba pred dajanjem točnih in odgovornih odgovorov. Gre na- vsezadnje za širok spekter družbenih vprašanj, ki so tesno povezana z usodo posameznika in družbe. Vprašanje je, ali ima ZSMS kot fronta mladih dovolj prostora, da se vanjo vselijo vsa ta različna razmišljanja, ne da bi izgubila svojo jasnost, ostrino lastnih argumentov, skratka, da se ne bi pre- levila v forumsko organizacijo, kjer več ali manj dobri predlogi ostajajo zgolj na papirju. Vključevanje različnih alternativnih gibanj (mirovnih, ekolo- ških, ženskih, antimilitarističnih, antifašističnih ...) pa seveda po- meni tudi novo identiteto organizacije mladih — lahko bi rekli te- mu času ustreznejšo — zato bodo slej ko prej morale tudi ostale družbenopolitične organizacije v svojih programih to resno upošte- vati. Mladi imajo pravico in želijo odločati ali vsaj vplivati na odlo- čanje v naši družbi. Toda — resnično odločanje gre mimo njih. Kot da je mladinska organizacija le glas s strani, glas neke (tudi slabe) vesti, ki pa ni odločilen kadar gre za temeljne odločitve družbe. Mirno lahko rečemo, da ostale družbenopolitične organizacije ne jemljejo ZSMS dovolj resno. Nekdo je na kongresu celo menil, da jo jemljejo kot nujno zlo. Del krivde je — rensnici na ljubo — tudi v sami mladinski or- ganizaciji, kajti izrečeni so bili tudi očitki, da imajo mladinski funkcionarji (tako kot v ostalih družbenopolitičnih organizacijah) monopolni položaj in tako tudi vodijo politiko (svoje) mladinske or- ganizacije. Na žalost je še vedno veliko takih, ki se bojijo, da bi žrt- vovali svojo kariero za interese mladih, zato sklepajo razne kom- promise, ki ne zadovoljujejo interesov mladih, ali pa so celo proti njim. Naj se še tako odločno trkamo po prsih in govorimo, da na mladih svet stoji — mladi trdijo nasprotno, da je mladinska orga- nizacija postavljena v obrobje dogajanj v naši družbi in da že zdav- naj nima več tistih osnovnih funkcij, zaradi katerih je bila ustano- vljena. V krajevnih skupnostih gre največkrat za formalno obliko mla- dinske organizacije, ki pač mora biti, zato ni čudno, da imajo mla- di slabe finančne in prostorske pogoje in da so marsikje zaradi tega »skregani« z ostalo krajevno samoupravo. Podobno je v organizaci- jah združenega dela, kjer »bog ne daj« da bi kdo od mladih rekel kakšno zares svoje mnenje o tej ali oni pomembni zadevi (ali odgo- vornem delavcu). Potem prav gotovo ne bo med prvimi za dodelitev stanovanja ali primeren za kakšno od odgovornih funkcij, kajti »nergačev« nihče ne mara. In končno: kdo neki je (ali mora biti) za takšno obliko zaklju- čne prireditve ob dnevu mladosti v Beogradu, ko pa beremo v mla- dinskem časopisju, da bi lahko milijarde naložili bolj pametno? Kajti takšen koncept je že zdavnaj preživel, ali bolje rečeno — je nesmiseln, saj ne prikazuje realne slike mladih Jugoslovanov, še manj pa njihovih hotenj in težav (brezposelnost, bodočnost). Nekdo je celo zapisal, da je to tradicionalizem, s katerim je treba dokon- čno obračunati. In navsezadnje — če gre za praznik mladine, po- tem naj ga ta praznuje po svoje, kot želi — če je sploh pravi čas za praznovanje! Martin Ozmec V SOBOTO V PTUJU Pionirska olimpijada, judo, boks in še kaj! Sobota bo prepolna športnih dogodkov. Ob 8. uri in 30 minut se bo na stadionu Drava začela tretja pionirska olimpijada, na kateri bo- do moči v različnih atletskih disciplinah merili mladi iz vseh šol ptuj- ske občine, ob tem pa se predstavili tudi s kulturnimi programi. To- kratno množično prireditev bo izvedla osnovna šola Tone Žnidarič. Kot na prejšnjih tudi na letošnji olimpijadi pričakujemo res množi- čno udeležbo gledalcev. Popoldan bosta dve prireditvi, obe pa se bosta začeli ob isti uri - ob 17-tih. V novi telovadnici srednješolskega centra, ki nosi ime Center, bo ob 25-letnici judo kluba Drava mednarodno tekmovanje v judu. Naj- prej bodo pionirji in mladinci kluba predstavili osnove te atraktivne borilne veščine, za tem pa bo troboj članskih ekip, na katerem bodo nastopile popolne ekipe Železničarja iz Maribora, kluba PSV iz Miinchna in domače Drave. V Dvorani Mladika pa bo v tem času tradicionalno tekmovanje boksarjev za Zlato rokavico Slovenije, na katerem bodo zraven slo- venskih nastopili še boksarji iz Varaždina in Reke. Zraven teh pa bodo v Ptuju še zaključna srečanja športnih tek- movanj mladih, ki jih v počastitev dneva mladosti pripravlja občinska konferenca mladih. Prireditev bo torej zelo veliko, možnosti za ogled pa pravtako. Ob tem vam želimo obilo športnega užitka! 1. kotar 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 22. maj 1986 - TEDNI|( Ocenili 67 bikov Minuli teden je bilo v osemenjevalnih središčih v Murski Soboti in v Ptuju tradicionalno ocenjevanje bikov svetlolisaste pasme. Skup- no je posebna republiška komisija ocenila 67 bikov, torej vse bike, ki jih uporabljajo za osemenjevanje krav svetlolisaste pasme v Sloveniji. Govedo te pasme predstavlja nad polovico slovenske živinoreje, živa- li pa se odlikujejo po prireji mleka in mesa. Ocenjevanje je predpisano z zakonom o ukrepih za pospeševanje živinoreje, posebna komisija pa tako vsako leto prouči rezultate, ki jih dosegajo v prireji mleka in mesa potomci bikov. Za dokončno oce- no bika mora le-ta doseči starost 6 do sedem let. Zbiranje podatkov je naporno delo, pri njem pa sodelujejo rejci, mlečni kontrolorji, stro- kovnjaki pri zavodih, kmetijskem inštitutu in biotehniški fakulteti. Slednji zbirajo, urejajo in analizirajo te podatke ter na njihovi osnovi ugotovijo dejansko vrednost posameznih bikov. Kot je povedal Jože Ferčej, predsednik komisije, sicer pa profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani, smo lahko z rezultati ocenjevanja bikov zadovoljni, saj kažejo postopno rast kakovosti živali, potomci bikov se odlikujejo tako v prireji mleka kot v prireji mesa. Med naj- boljšimi je bik Horjun, saj dosegajo njegove hčere nadpovprečno mle- čnost, prav tako dobre rezultate kažejo biki Planet in Biber. Mnogo je mladih obetajočih bikov, vendar je potrebno na dokončno oceno še počakati. Profesor Ferčej pravi, da se v naši živinoreji že lahko pohvalimo z rezultati, ki so podobni tistim, ki jih dosegajo živinorejci v Avstriji in Švici. Žal pa je še premalo takih, ki imajo dovolj kakovostne krme in ki živali hranijo dovolj izdatno. Prav na tem področju je najpomemb- nejša naloga stroke in živinorejcev. Stroka sicer dela nenehno v prid razvoju naše živinoreje, žal pa ji ne sledijo tudi družbeni ukrepi. Živi- noreja je namreč gospodarjenje na dolgi rok, tako gospodarjenje pa zahteva uejene tržne razmere. J. Bračič Osebni dohodki rastejo kar naprej Enako kot drugje po Sloveniji so se lansko leto tudi v ptujski obči- ni realni osebni dohodki povečali za okoli 10 odstotkov, čeprav se je zmanjšala produktivnost dela in nismo dosegli fizičnega obsega pro- izvodnje niti tistega iz leta 1984. Če upoštevamo, da so v zadnjih pe- tih letih realni osebni dohodki v SRS letno zaostajali za poprečno 3,7 odstotka, je skok v lanskem letu še nekako razumljiv. Toda osebni do- hodki nerealno bezljajo navzgor tudi v letošnjem letu. To najzgovor- neje kaže podatek, da je bilo v gospodarstvu ptujske občine v letoš- njem prvem trimesečju razporejeno za osebne dohodke za 117,3 od- stotka več denarja kot v lanskem prvem trimesečju in da je poprečni osebni dohodek na delavca višji za 110,3 odstotka. Problemi, ki se pojavljajo na tem področju, so spodbudili predsed- stvo občinskega komiteja ZKS Ptuj, da bo na seji v juniju spregovori- lo o gibanju osebnih dohodkov v občini Ptuj. Imenovali so delovno skupino, ki bo zbrala in pripravila ustrezno gradivo za razpravo. Gre za pojave, da v nekaterih organizacijah združenega dela ne upoštevajo meril pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter delijo tisto česar niso ustvarili, samo da bi za vsako ceno zagotovili socialni mir med zaposlenimi. Neskladja so tudi v tem, da imajo vodilni de- lavci v nekaterih malih kolektivih celo višje osebne dohodke kot v ve- likih in uspešnih delovnih organizacijah. Zaskrbljujoč je še zlasti podatek, da je prvo trimesečje izkazalo iz- gubo kar 21 OZD s področja gospodarstva in daje ta za 147,7 odstot- ka višja kot v lanskem prvem trimesečju, toda osebni dohodki v neka- terih od teh OZD so višji kot pri delavcih v OZD, ki uspešno posluje- jo. Taka delitev upravičeno vzbuja nezadovoljstvo med delavci v ko- lektivih, ki dobro proizvajajo, gospodarijo in poslujejo. Zato je prav, da se stanje na tem področju politično oceni in ukrepa proti tistim, ki delijo mimo dogovorjenih meril. FF Pšenici hrano in zaščito Strokovnjaki, ki so preverjali stanje posevkov na našem območju, so ugotovili, da je še precej posevkov pšenice, ki je precej rumene barve, to pa je znak, da ji primanjkuje dušika. V tem primeru je še mogoče napako popraviti in nemudoma potrositi na hektar okoli 300 kilogramov Kana. Normalno prehranjena pšenica je temno zelene barve, s širokimi listi. Poleg tega so posevki na določenih mestih že močno napadeni s plesnijo. Tako je potrebno čim hitreje posevke pregledati in če ugoto- vite tudi na vašem napad omenjene bolezni, takoj škropiti z Bayleto- nom WP — 25 ali TILT — om. Škropiti je potrebno dvakrat, v štiri- najstdnevnih presledkih. Na intenzivno gnojenih posevkih je potrebno tudi v prihodnje upo- števati tehnologijo sodobnega pridelovanja. Dobro gnojena in zašči- tena pšenica bo polegla, če je ne bomo poškropili še s sredstvom, ki zmanjšuje rast slame. Le v tem primeru lahko računamo na dober pri- delek, to pa je 6 do 7 ton zrnja na hektar. JB POGOVOR Z VERICO TURK, GLAVNO SESTRO V TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ »DELO MEDICINSKE SESTRE l\ll POMOŽNO DELO!« Sistem zdravstvenega varstva je učinkovit ie takrat, ko temelji na dobro organiziranem delu medicinskih sester. Tako trdi razviti svet. Spremenjene družbene razmere silijo tudi slovensko zdravstvo, da spre- meni svojo naravnost iz pretežne kurative v preventivno dejavnost. »Zanimanje za sestrski poklic je v Sloveniji veliko. Vprašanje pa je, ali imamo medicinske se- stre v svojih delovnih okoljih do- volj vpliva in možnosti, da se aktivno in ustvarjalno vključimo v oblikovanje programa zdrav- stvenega varstva, pa tudi razvoja. Dela medicinske sestre niso pomožna dela v medicini. Delo medicinske sestre je področje zdravstvene nege. To je ena od STROK v zdravstvu in je temelj, na katerem se gradi poklic medi- cinske sestre in vodi v željeno uveljavitev poklica. Zato bo po- trebno še veliko delati, predvsem oplemenititi lastno znanje in pri- četi z znanstveno-raziskovalnim delom. V Sloveniji je leta 1984 izšel priročnik o procesu zdravstvene nege. To je gradivo, ki razlaga drugačen pristop k zdravstveni negi pri nas in je prelomnica v dosedanjem obravnavanju varo- vancev. Metoda pojasnjuje si- stem značilnih ukrepov in pose- gov v zdravstveni negi, ki so na- menjeni zdravju posameznika, družine in družbene skupnosti. Daje tudi smernice za sistemati- čno delo z upoštevanjem posa- meznikovih posebnosti in potreb varovanca, zato so varovanci pri obravnavi in zdravljenju aktivni sodelavci. Razlaga pa tudi kriti- čno presojanje in odločanje o na- činu, obsegu in trajanju zdrav- stvene nege na podlagi dejstev. Vsi to sedaj vključujemo v učne programe izobraževanja medicinskih sester. To pomeni, da bomo o konkretnih rezultatih lahko govorili šele čez nekaj let. Vse medicinske sestre, ki se ni- smo izobraževale po tem progra- mu procesa zdravstvene nege, pa moramo čutiti dolžnost in odgo- vornost do te kakovostne novo- sti, predvsem je ne smemo odkla- njati. Bistveno je to, da se je lah- ko posameznik sam nauči. Le tako bo mogoče ustvariti trdnejši status medicinske sestre med strokovnimi sodelavci v zdravstvu,« je povedala Verica Turk, glavna sestra v TOZD Os- novno zdravstveno varstvo, ko je govorila o vlogi medicinske se- stre v sistemu zdravstvenega var- stva. V ZADNJEM ČASU DOBI- VA ZDRAVSTVENA NEGA NOVO KAKOVOST. V ČEM SE KAŽE? »Gre za to, da ne govorimo več o kalupih zdravstvene nege kot zdaj, ampak prihaja ta nega iz vsakega posameznika. Zato je tudi pristop posamičen in to s strani pacienta in s strani izvajal- ca.« KAKŠEN JE DANES POLO- ŽAJ MEDICINSKE SESTRE? »Najprej se bomo morale spo- pasti z novostmi, ki jih predvide- va proces zdravstvene nege. Vse medicinske sestre nismo enako »zagrete« za dopolnjevanje stro- kovnega znanja. Posebej moram opozoriti na vprašanje visokošol- ske izobrazbe, do katere še ved- no ne moremo priti in to kljub vrsti pobud. »Strokovno bomo enakopravne« šele takrat, ko bo- mo stale z ramo ob rami z ostali- mi višje izobraženimi zdravstve- nimi delavci. Medicinska sestra lahko veli- ko zna, vendar ker nima formal- nega potrdila o višji izobrazbi, je avtomatično nižje na hierarhični lestvici. Še vedno prevladuje pre- pričanje o neizogibnih nosilcih zdravstva, morali bi reči medici- ne. Gre za vsebinsko razliko. V zmoti smo tudi, ko mislimo, da bodo naš status okrepili naši te- amski sodelavci. »Strokovna poslušnost« se ra- da prenaša tudi v samoupravne odnose. Pod vtisom, da ima ved- no prav nekdo drug, ali da je ta- ko in tako odločitev v rokah dru- gih, se tudi na tej liniji običajno ne potrudimo, da bi karkoli spre- minjale. Tako gredo mimo nas možnosti vpliva na planiranje, družbeno dogovarjanje, organi- zacijo dela in podobno. Po stro- kovni plati ostajamo tako le »ru- tinski« izvajalci, podobno je tudi pri strokovnih odločitvah, ko lahko le »kimamo«. Če bi bile bolj enotne in po- gumne, bi lahko dosegle tudi vi- šje osebne dohodke. ADMINISTRACIJA JE NE- STVARNA ... Že večkrat sem govorila o ad- ministraciji, ki je nestvarna in neuporabna, zlasti še pri zbira- nju podatkov za statistiko, pri kateri zbiramo podatke o stanju naših ljudi. Veliko število recep. tov in napotnic, potrdil, bolnj. ških listov dnevno izpolni medj. cinska sestra v ambulanti. Njena prva naloga pa je vljuden spre. jem bolnika, pogovor z njimi it, posvečanje njihovim zdravstve. nim problemom. Trenutno je t0 mogoče. Ugotovitve kažejo, da je v polno zasedeni ambulanti ali dispanzerju ena medicinska se- stra odločno premalo za opra vljanje samo administrativnih opravil. Veliko preveč sredstev porabi- mo za te namene — torej za ad- ministrativno bolezen. ... PARTICIPACIJA PA NE- HUMANA Prepričana sem, da bi se veči- na bolnikov strinjala, da je pla- čevanje participacije v ustanovi, kot je zdravstvo, nehumano. Zdravstveni delavci je nismo »uvedli«. Zamislimo si hudo po- škodovanega bolnika, ki mora preden dobi mavec na zlomljeno roko, seči v žep in poravnati sa- moupravno sprejeto participaci- jo. Po občutjih v takih stanjih je potrebno povprašati bolnike in njihove svojce, pa tudi zdravstve- ne delavce, ki delajo v nujni me- dicinski pomoči. Nekaj pobud v zvezi s tem je že bilo na skupščinah občinske zdravstvene skupnosti.« NA KAKŠEN NAČIN PA SE BOSTE TEH PROBLEMOV LOTILI V VAŠI TEMELJNI ORGANIZACIJI? »Če bi uspeli nekatere proble- me rešiti, bi imeli zdravstveni de- lavci več časa za preventivno de- lo. To bi morali upoštevati vsi, ne samo mi. Spremeniti moramo miselnost v korist ZDRAVJA, ne bolezni. Tako se v TOZD osno- vno zdravstveno varstvo že pri- pravljamo na celovito preventi- vno delo.« MG Verica Turk V ambulanti je resnično preveč administrativnega dela foto: Martin Ozmec Prve izkušnje s pripravniki, ki so zaključili vzgojnoizobra- ževalni program zdravstvenega varstva v okviru usmerjenega izobraževanja, so porazne. Šestmesečno pripravništvo pa ne more nadomestiti vrzeli v pomanjkljivem programu praktičnega usposabljanja. Temeljna strokovna znanja usmerjencev, so resnično pre- skromna, ugotavlja Verica Turk. To so stvari, nad kateri- mi se moramo zamisliti in odločno ukrepati. Poudarki: V Jugoslaviji je 76 tisoč me- dicinskih sester, v Sloveniji 8 tisoč ali 40 odstotkov vseh de- lavcev v zdravstvu. V Ptuju je 360 medicinskih sester ali 33 odstotkov vseh delavcev v zdravstvu. TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ V PTUJU Zelja po pokritih prostorih V Železniškem gospodarstvu — Centralnih delavnicah v Ljubljani je prek 1300 zaposlenih združenih v šestih temeljnih organizacijah širom Slovenije. Ptujska temeljna organizacija za vzdrževanje voz je ena od dveh, ki sta v naši republiki zadolženi za vzdrževanje in popravilo potni- kih in tovornih vagonov, v njej pa je — vključno z deloviščem na Teznem — zaposlenih 295 delavcev. V zadnjih nekaj letih se je ta ptujski železni- ški kolektiv precej povečal in predvsem močno pomladil, kar nedvomno odpira nove in širše možnosti ter perspektive, kljub zaostrenim gospodar- skim razmeram v naši družbi. Direktor temeljne organizacije Ivan Šic je poslovanje ptujskih »Že- lezniških delavnic« v minulem letu takole ocenil: »Težave, ki pestijo tudi prete- žni del ostalega gospodarstva, ni- so obšle nas — železničarjev. Si- cer poslujemo v okviru ekonom- skih zakonitosti, vendar imamo precej težav z nabavo reproduk- cijskega materiala, močno pa nas daje tudi vse večja inflacija. Ta- ko nam pogodbe, sklenjene v za- četku leta, po planu ne dajejo pričakovanega dohodka. Repro- materiali, ki so za vzdrževanje železniških vozil nujno potrebni, se podražujejo sproti in vpraša- nje je, kaj bi bilo sploh z našim dohodkom, če naši delavci ne bi vlagali maksimalnih naporov pri delu in varčevanju na tistih po- dročjih, kjer je to dopustno. Ve- deti je treba, da je potrebno do- ločeno količino repromateriala za naše potrebe nujno uvoziti, saj ga na domačem tržišču eno- stavno ni. To nam povzroča še dodatne težave. Kljub vsem težavam pa smo v lanskem letu uspeli ustvariti do- hodek in tudi čisti dohodek, del sredstev pa smo namenili tudi za poslovni sklad in za razširjeno reprodukcijo. Žal pa nam še ved- no primanjkuje sredstev za pla- nirane investicije v letošnjem le- tu.« Katere pa so te investicije? »Za nami je modernizacija in rekonstrukcija proizvodnje ko- lesnih dvojic. Sedaj je pred nami vključitev v rekonstrukcijo želez- niške postaje v Ptuju, ki je v okviru Železniškega gospodar- stva Ljubljana. V tem programu načrtujemo tirne kapacitete v de- lavnice in večjo montažno halo, kjer bomo opravljali tekoče vzdr- ževanje in garažirali železniške vagone. Poudariti moram, da sedaj verjetno okoli 50 odstotkov za- poslenih še dela na prostem. Da je to v zimskem času zelo težko delo, verjetno ni treba posebej ugotavljati, prav tako je v dežev- nih dneh. Delavca sicer lahko delno zaščitimo pred mrazom in pred vlago, a pogoji dela na pro- stem so neprimerno slabši od ti- stih v pokritih ali zaprtih prosto- rih. Prav zaradi delavca smo se odločili, da bomo del proizvod- nje, ki sedaj poteka na prostem, spravili pod streho. Modernizira- li bomo tudi proces proizvodnje, uvedli bomo dvigovanje s sodob- nimi dvigovalkami dvojic in dru- ge novosti, ki so pri sedanjem tempu v železniškem gospodar- stvu neobhodne. Gre za površino okoli 3600 kvadratnih metrov pokritih prostorov, ki jih načrtu- jemo v obdobju 1986—90. Pre- pričani smo, da nam bo ta plan uspelo izvesti.« Vaš kolektiv se iz leta v leto ši- ri, kako bo z zaposlenostjo v no- vem srednjeročnem obdobju? »Od leta 1985 na leto 1986 smo že zaposlili 30 novih delav- cev. Ti so zaposleni na novi pro- izvodnji — obnovi kolesnih dvo- jic, ki je stekla v lanskem letu. Pohvalimo se lahko, da imamo sodobno tehnologijo, ki je prva v Jugoslaviji za to delo. Sicer je po vsej državi velika potreba po ob- novah kolesnih dvojic, zato bi lahko našo proizvodnjo povečali za sto odstotkov. Sicer pa nam bodo nove tirne kapacitete in no- vi prostori verjetno to tudi omo- gočili. Velika gospodarska škoda je, da je vsak dan zaradi okvar ali določenih pomanjkljivosti na jugoslovanskih železnicah pre" cejšnje število neizkoriščenih va- gonov, ki jih ne moremo popra- viti, ker za to ni dovolj zmoglj'" vosti. Prav zaradi tega si bomo z vsemi močmi prizadevali, da bo- mo naše načrte tudi uresničili Tako bomo lahko na novo zap° slili še okoli 100 delavcev.« M. Ozme< Ivan Šic, direktor tozda Polovica zaposlenih še zmeraj dela na prostem Foto: M. Ozmec TEDNIK -22- mai DELEGATSKA SPOROČILA - 3 0 DELU MEDOBČINSKE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA PODRAVJE USKLAJEVALEC IN POVEZOVALEC DEJAVNOSTI Medobčinski svet ZKS za Po- dravje je dal pobudo za izdelavo gradiva o vlogi, metodah in učin- kovitosti dela Medobčinske go- spodarske zbornice za Podravje. jsjamen gradiva je bil, da bi skupno ugotovili, kako deluje delegatski sistem v okviru zbor- nice in kaj bi bilo potrebno nare- diti za njegovo večjo učinkovi- tost. Posebna delovna skupina je gradivo pripravila in bo služilo za razpravo v delegatski bazi, to je v OZD, ki so članice MGZ Po- dravja. O tem gradivu je v četrtek, 15. maja razpravljalo tudi predsed- stvo OK ZKS Ptuj. Na seji je so- deloval tudi Franjo Gnilšek, podpredsednik MGZ. Po obširni razpravi so ugodno ocenili tako gradivo kot celotno dejavnost MGZ ter podprli usmeritve za njeno delovanje. Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje je sprva bolj spremljala dogajanja v po- dravskem gospodarstvu. Zadnja leta se je začela vse bolj usmerja- ti v usklajevanje in povezovanje dejavnosti OZD in njihovega na- črtovanega razvoja. Tako je pri- dobivala vse pomembnejšo vlo- go v gospodarstvu Podravja, zla- sti na tistih področjih delovanja, ki sta jih narekovala potreba in čas. Za naprej bo potrebno še bolj poglobiti stik z združenim de- lom, da bo MGZ lahko postala še konkretnejši usklajevalec inte- resov svojih članic. Zato bo po- trebno še več dela v bazi, posebej v občinskih pododborih, ki mo- rajo postati baza dela izvršnega odbora MGZ v prostoru in jim zagotoviti strokovno pomoč pri delu. Postati mora še bolj kot do- slej povezovalec in usklajevalec mnenj svojih članic in pri pristoj- nih organih zastopati njihova stališča. V tem srednjeročnem obdobju in tudi za naprej si bo MGZ za Podravje prizadevala, da bi svo- jim članicam kar najbolj poma- gala spreminjati njihovo proiz- vodno strukturo in modernizirati proizvodne procese, kar naj bi jim omogočalo uspešnejše nasto- panje na domačih in tujih trži- ščih. Kot del sistema gospodar- skih zbornic in splošnih združenj se bo razvijala v samostojnega strokovnega sobesednika pri oblikovanju usklajenih strokov- nih podlag svojih članic za go- spodarske odločitve v Podravju in tudi širše, če bo to v interesu članic. Medobčinska gospodarska zbornica bo tudi v bodoče tesno sodelovala z občinami, njenimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami ter na medobčin- ski ravni. Zato od njih tudi priča- kuje enako podporo, ker le tako bo moč dosegati večjo kakovost dela v prizadevanjih za hitrejši in skladnejši razvoj celotnega Po- dravja. Ob tem si bodo tudi pri- zadevali zgraditi kakovost kot moralno normo v medsebojnih odnosih — tako v gospodarstvu kot gospodarstva do potrošnika jn družbe. Da bi zagotovili vsem zaintere- siranim članicam sodelovanje pri oblikovanju stališč zbornice, bo- do kar najbolj dosledno spošto- vali pristojnosti delegatskega odločanja in kritično zaostrili odgovornost do opravljanja de- lovnih nalog članov delovne skupnosti in delegatskih funkcij v delegatskem sistemu. Prizadevali si bodo za boljšo samoupravno organiziranost v sistemu Gospodarske zbornice Slovenije in splošnih združenj, da bi tako ustvarili možnosti za boljše razreševanje problemov in opravljanje nalog medobčinske gospodarske zbornice. Razpravo je predsedstvo O K ZKS Ptuj sklenilo z naslednjimi ugotovitvami in stališči: Zakonsko opredeljena funkci- ja gospodarskih zbornic še ni v celoti uresničena, zlasti ne na po- dročju uveljavljanja ekonomskih zakonitosti. Zbornice morajo imeti odločujoči vpliv na strate- gijo gospodarske politike, ne pa zvezna in republiška administra- cija. Prav zato je na ta problem treba opozoriti na 13. kongresu ZKJ in se zavzemati za ustreznej- šo opredelitev v kongresni reso- luciji. Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje naj v pri- hodnje deluje še bolj operativno, saj v svojih odborih in komisijah združuje sposobne kadre, ki lah- ko veliko pomagajo gospodar- stvu pri izvajanju operativnih na- log. Tudi program mora biti kar najdosledneje usklajen s skupni- mi elementi programa razvoja Podravja, tako bo zbornica imela resnično regionalni značaj. Občine v Podravju so na zelo različni stopnji razvitosti (npr. Maribor-Rotovž je med najrazvi- tejšimi, Lenart pa med najmanj razvitimi v SR Sloveniji), zato je vloga MGZP toliko pomembnej- ša in specifičnejša. Pododbori MGZP po občinah še niso povsod prav zaživeli in obvladovali takih metod dela, ki bi opravičevale njihov obstoj. Zato jih je treba bolj spodbujati k delu in jim zagotoviti v posa- meznih občinah večjo pomoč od izvršnih svetov, DPO in ostalih subjektivnih sil. Podpiramo profesionalizacijo vodilnih kadrov v MGZ Podrav- ja, ker pričakujemo, da bo tako postala še bolj učinkovita pri usmerjanju gospodarstva in nje- govem povezovanju tako v obči- nah kot v regiji, med regijami in širše. Pododbori po občinah naj imajo povsod svoje predstavnike v občinskih komitejih za planira- nje in gospodarstvo. Končno oceno dela MGZ Po- dravja naj dajo članice-ustanovi- teljice, ki njeno delo tudi financi- rajo. Pri tem je še zlasti odgovor- na vloga komunistov. FF Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje je bila ustanovljena leta 1979 kot konstitutivni član Gospodar- ske zbornice Slovenije. Prej je od leta 1975 deloval medob- činski odbor GZS kot metoda in oblika dela. Skupščina MGZP je organizi- rana na delegatskem načelu. Delegate pošiljajo v skupščino konference delegatov. Skup- ščina opravlja naloge, ki so določene s statutom, predvsem pa bdi nad delom izvršnega odbora in drugih organov skupščine. Delovna skupnost MGZP je imela do nedavnega naslednje profesionalne delavce: pod- predsednik, sekretar, 5 sveto- valcev izvršnega odbora, 1 strokovni sodelavec in 5 admi- nistrativno-finančno-tehničnih delavcev. Pred kratkim je bil izvoljen za predsednika MGZ Podravja Vinko Lapuh (prej predsednik izvršnega sveta Maribor), ki bo to nalogo opravljal profesionalno. Energije ne trošiti v prazno Novo vodstvo Občinskega komiteja ZKS Ptuj je izvedlo več aktivnosti, da bi kar najbolj konkretno zastavili program, oblike in metode dela komunistov, organizacij in organov ZK v občini. »Od te- ga je odvisna naša učinkovitost ali neučinkovitost« je poudaril Janko Bezjak, sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj na posvetu s sekretarji os- novnih organizacij ZKS, ki je bil 13. maja. Posvet s sekretarji OO ZKS je bil izveden v dveh skupinah, v prvi so bili sekretarji organizacij iz krajevnih skupnosti in družbenih de- javnosti, v drugi pa sekretarji iz gospodarstva. Dogovorili so se, da bodo v bodoče taki širši posveti samo v primerih, ko bo treba vsem se- kretarjem hitro posredovati kakšno informacijo ali se dogovoriti za skupno akcijo. Predsedstvo OK ZKS želi predvsem, da bi v razgovorih s sekre- tarji izmenjali mnenja, se pogovorili o problemih v posameznih oko- ljih delovanja in o načinu reševanja teh problemov. To na širših po- svetih ni možno, zato se je predsedstvo OK ZKS odločilo za redne ra- zgovore s sekretarji v ožjih skupinah (poprečno trije do štirje). Ti ra- zgovori bodo odslej redno ob sredah popoldne, da ne bo zaradi tega izostankov z dela, opravljala pa jih bosta predvsem sekretar in izvršni sekretar predsedstva OK ZKS ob sodelovanju tistega člana OK ZKS, ki je zadolžen za pomoč posamezni OO ZKS. V septembru bodo izvedli tudi celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij in k tolmačenju posameznih tem povabili tudi vodilne funcionarje iz CK ZKS. Takšno usmeritev je enotno podprlo tudi predsedstvo OK ZKS Ptuj, ki je na seji, 15. maja obravnavalo in sprejelo program dela predsedstva do konca letošnjega leta in zadolžitev članov predsedstva za posamezna področja ter članov občinskega komiteja za pomoč os- novnim organizacijam ZKS. Novost je v tem, da je vsak član komiteja zadolžen tudi za tisto organizacijo, v kateri je povezan. FF SKUPŠČINA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Novo vodstvo Delegati skupščine Izobraževalne skupnosti občine Ptuj so se v sredo, 14. maja, sestali na prvi seji v novem mandatu. Za predsednika skupščine so ponovno izvolili Sava Kozjaka, za njegovega namestni- ka pa Toneta Velikonjo. Predsednica zbora uporabnikov skupščine Izobraževalne skupnosti je v tem mandatu Marija Magdalene, pred- sednica zbora izvajalcev pa Greta Vaupotič. Delegati so izvolili tudi desetčlanski izvršilni odbor, predsednik pa je Jože Petrovič. Delegaci- ja Srednješolskega centra Ptuj je predlagala, da naj bi imela tudi ta ustanova svojega delegata v izvršilnem odboru, ker so delegati skup- ščine sprejeli. Zaradi tega bo potrebno spremeniti samoupravne akte skupnosti. Na omenjeni seji so delegati izvolili še skupini delegatov za dele- giranje delegatov v skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije, po- oblastili Pavlino Majnik, da opravlja posle tajnice za skupščino in njene organe v naslednjih štirih letih in imenovali člane odbora za splošno ljudsko obrambo. Otona Poliča so imenovali za vršilca dolž- nosti vodje skupnih služb za naslednjih šest mesecev. Delegati skupščine izobraževalne skupnosti občine Ptuj so spre- jeli tudi sklep o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o štipendira- nju v občini. N. D. Zasedala je tudi skupščina zdravstvene skupnosti Prejšni teden so se delegati Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj zbrali na 1. seji skupščine. Večino točk dnevnega reda so predstavljale volitve in imenova- nja. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Franc Lukman, za pred- sednika zbora izvajalcev Dušan Kolarič, za predsednika zbora upo- rabnikov pa Ervin Mavrič. Za tajnico skupščine je bila ponovno ime- novana Silva Gorjup. Delegati so sprejeli še poročilo o delu skupščine in njenih orga- nov ter strokovne službe v preteklem mandatnem obdobju in poročilo o poslovanju skupnosti za prvo trimesečje. Izvajalci zdravstvene de- javnosti so ponovno opozorili na težak materialni položaj delavcev v zdravstvu, ki ga je potrebno čim prej urediti. D. L. FELIKS BA6AR PREJEL DIPLOMO DJURO SALAJ »Delavci potrebujejo močno, samostojno in učinkovito sindikalno organizacijo!« »Djuro Salai« je diploma — priznanje, ki ga podeliuje Zveza sin- dikatov Jugoslavije za izjemne uspehe v izobraževanju delavcev. Prvič so jo podelili leta 1984. Vsako drugo leto io tako prejme po en delavec in ena delovna organizacija iz vsake republike in vsake pokrajine. Letos jo je prejel Feliks Bagar iz Ptuja, sekretar občinskega sveta ZSS Ptuj. KAJ VAM POMENI TO PRI- ZNANJE? »Pomeni mi mnogo predvsem zato, ker je to priznanje celotni občinski organizaciji ŽSS Ptuj, katere član sem, njenim sindikal- nim aktivistom, ki so oblikovali in uresničevali programsko zas- novo ptujske sindikalne šole, ki je bila ustanovljena 1960. leta in je bila prva v Sloveniji. V času njenega obstoja se je v njej uspo- sobilo nad 700 delavcev za delo v sindikalni organizaciji in <3rga- nih samoupravljanja. Je prizna- nje tudi vsem tistim sindikalnim delavcem in slušateljem ptujske sindikalne šole, ki so v letu 1960 začeli razvijati organizirane obli- ke sodelovanja z delavci in sindi- kalno organizacijo Varteks v Va- raždinu. Ptujskim izkušnjam so sledili tudi varaždinski sindikati, njeni slušatelji pa so prav tako zavzeto utirali pota sodelovanja med delavci in sindikati dveh so- sednjih bratskih republik.« PRED KRATKIM STE PO- STALI PROFESIONALNI SIN- DIKALNI DELAVEC, V ZVE- ZI SINDIKATOV PA DELATE ZE VEČ DESETLETIJ. ZA KAJ SI BOSTE PRIZADEVALI? »Skupaj z vsemi sindikalnimi delavci in članstvom si bom tvor- no prizadeval za krepitev vloge osnovnih organizacij sindikata ter organov sindikatov dejavno- sti in zveze sindikatov. Zveza sin- dikatov je najširša politična or- ganizacija delavskega razreda, zato Je naša stalna naloga, da odločneje in bolj vztrajno vodi- mo aktivnosti za uresničevanje vodilne vloge delavcev in združe- nega dela. Vloga Zveze sindika- tov, ki je opreaeljena v Ustavi in Zakonu o združenem delu je ve- lika, zahtevna in odgovorna, zato bomo v sindikatih zastavili širo- ko akcijo za usposabljanje delav- cev, da bodo sposobni učinkovi- to uresničevati svoje samoupra- vne pravice, obveznosti in odgo- vornosti. V ta namen bomo opre- delili programsko zasnovo Sindi- kalne šole in Kluba samoupra- vljalcev ter dajali velik poudarek usposabljanju delavcev za sindi- kalno delo, samoupravljanje in delegatsko odločanje.« ZAKAJ V SINDIKATIH GO- VORIMO O NJEGOVI PRE- MAJHNI UČINKOVITOSTI? »Vsaka neučinkovitost je odraz neaktivnosti, neznanja ali pa neupoštevanja pobud, stališč in predlogov v ustreznih organih in službah, v katerih se prav tako nahajajo člani sindikata oziroma člani drugih družbenopolitičnih organizacij. Učinkovitost je odvi- sna od nas samih, od naše pri- pravljenosti za delo in od naše usposobljenosti. Zelo pomem- ben pa je pristop, kako naše po- bude, stalisča in predloge uveija: vljamo po samoupravni poti prek našin članov sindikata v sa- moupravnih organih, delegacijah in delegatskih skupščinah. Učinkovitost Zveze sindikatov mora zato prihajati do izraza z našo ustvarjalno aktivnostjo v vseh okoljih in na vseh ravneh samoupravnega in delegatskega odločanja ter pri učinkovitem re- ševanju vseh tistih vprašanj, ki so za delavčev samoupravni, ekonomski in socialni položaj ži- vljenjsko pomembna. Delavci potrebujemo močno, samostojno in učinkovito sindi- kalno organizacijo, v katero bo- mo vsi njeni člani zaupali ter v okviru nje in po samoupravni poti reševali vsa vprašanja, zato v prihodnje ne bi smelo biti več govora o premajhni učinkovito- sti, ampak o ustvarjalnem delu in o odgovornosti pred delav- skim razredom in njegovo politi- čno organizacijo.« VASfe IME JE TESNO PO- VEZANO TUDI Z MEDREPU- BLIŠKIM SODELOVANJEM. KATERE NOVE KAKOVOSTI JE PRIDOBILO V 25-TIH LE- TIH? LETOS 16. SEPTEMBRA BOMO SLAVILI TA JUBILEJ. »Nova kakovost je v razno- vrstnosti oblik medrepubliškega sodelovanja na vseh področjih človekove delovne ustvarjalnosti ter njegove samoupravne, politi- čne, oorambnozašcitne in dru- štvene organiziranosti. Kakovost je v množičnosti aktivnih udele- žencev uresničevanja skupno do- govorjenega programa medrepu- bliškega sodelovanja v okviru srečanj bratstva in prijateljstva. Medrepubliško sodelovanje je postalo vsakodnevni sestavni del dela in življenja delavcev, delov- nih ljudi in oočanov. Kakovost je v pristnosti tovarištva, prija- teljskih vezi med ljudmi ter v spoznanju, da je bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi nezlomlji- va moč in jamstvo naše svobode, miru, sožitja, neodvisnosti in ne- uvrščenosti, spoznanje, da je prav bratstvo in enotnost najtrd- nejše jamstvo za srečo vseh seda- njih in bodočih generacij samou- pravne socialistične Titove Jugo- slavije.« MG Feliks Bagar foto: Martin Ozmec Feliks Bagar se je rodil leta 1930 v Slovenskih goricah, v katerih ie preživel tudi svoja otroška leta. Po končani osno- vni šoli v Juršincih se ie v letu 1944 začel učiti za krojača. Takoj po osvoboditvi je postal član sindikata in mladinske organizacije USAOJ. Sodelo- val je pri obnovi porušenega mesta, gradnji zadružnih do- mov ter kot Brigadir ptujskih mladinskih delovnih brigad na gradbiščih mlade generacije sirom po Jugoslaviji. Opravljal je vrsto nalog v mladinski organizaciji, zvezi komunistov in drugih organi- zacijah ter skupnostih. Polnih 25 let je aktivist na področju razvijanja medrepubliškega sodelovanja in opravlja naloge sekretarja koordinacijskega odbora za sodelovanje 13 brat- skih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 22. maj 1986 - TEDNI^ Predstavljamo vam Anico Kokol iz Delte Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije podeljuje ob vsakoletnem prvomajskem praznovanju priznanja — SREBRNI ZNAK Zveze sindi- katov Slovenije, ki ga je letos prejelo dvajset osnovnih sindikalnih orga- nizacij in posameznikov, med njimi tudi ANICA KOKOL iz Laboda, TOZD Tovarna perila Delta Ptuj, ki v tem vzornem kolektivu vodi sin- dikalno organizacijo. Kaj vam pomeni to sindikalno priznanje? »Pomeni mi zelo veliko in me obvezuje za nadaljnje dobro in vestno delo, ki gaje med tolikimi ženskami — kot nas je v Delti, včasih zelo težko opravljati, vča- sih pa tudi prijetno.« Koliko let ste že predsednica sindikata? »Sedaj drugo mandatno ob- dobje, to je četrto leto.« Bi lahko povedali, kako prav- zaprav sindikat v Delti dela in kakšen vpliv ima na odločanje v kolektivu, pa tudi — koliko de- lavci sindikatu zaupajo? »Mislim, da sindikatu delavci zaupajo. Probleme, ki se poja- vljajo v proizvodnji in med de- lavkami, rešujemo sproti, nekaj pa jih prenašamo tudi na sestan- ke. Mislim, da je po tej poti naj- lažje reševanje. V ostalih družbe- nopolitičnih organizacijah goto- vo ni toliko prisotna problemati- ka delavk, ki so obenem matere, žene in gospodinje.« Kako vse to zmorete? »Ja, težko je včasih opraviti vse svoje delo in obveznosti, ki mi jih nalaga osnovna organiza- cija sindikata. Težko je tudi od- govarjati na vprašanja, ki jih de- lavke postavljajo, saj velikokrat mislijo, da vse veš in da moraš poznati odgovor.« Vi delate v neposredni proiz- vodnji, ste brigadirka, zato ste z vsemi težavami delavk in delav- cev seznanjeni, z njimi se sreču- jete vsak dan. Kaj je tisto, kar delavce najbolj tare? »Res je. Neposredno se z vsem srečujem, sem brigadirka v brigadi, ki šteje 25 ljudi in to ve- čina mladih. Lahko mi verjame- te, da je delo težko, pa tudi pri- jetno. Veliko je njihovih mla- dostnih problemov, pri poroče- nih tudi družinskih. Tu je vpra- šanje nizkih osebnih dohodkov, težkega dela in podobno.« Kadar govorimo o Delti, ima- mo v mislih kolektiv, kjer se res- nično trdo in naporno dela, stro- ji tečejo, norme so visoke — ev- ropske, tudi delovni pogoji niso najboljši — poleti velika vročina, sedeče delo. Kaj vas ta čas naj- bolj tare? »Osebni dohodki, ki so se si- cer v prvem tromesečju nekoliko popravili, vendar upoštevajo ve- like življenjske stroške in splošne draginje, še vedno niso taki, kot bi morali biti. Lahko celo rečem, da je naš osebni dohodek strašno nizek in zdaleč premajhen z ozi- rom na delo, ki ga vlagamo v bluze in srajce.« Ste o tem v sindikatu kaj raz- mišljali, kaj menite — kje so vzroki? »Največji vzrok je po moje v nizki osnovi, ki se nam kot neka- ka kazen vleče vrsto let. Ne mo- remo toliko zviševati osebnih do- hodkov kot v drugih panogah. Prvo pač človek mora oddvojiti za najnujnejše, šele nato je oble- ka. Na taki osnovi seveda tudi cen ne moremo tako dvigovati in tu je menda glavni vzrok za naše nizke osebne dohodke. Plačo si pač sami služimo in žal vsega de- narja zanjo ne moremo uporabi- ti. Tudi naprej moramo misliti.« Kakšne so povezave med delo- vno in temeljno organizacijo. Imate kdaj občutek, da morda Labodove skupne službe prepla- čujete? »Precej smo oddaljeni od cen- tra naše delovne organizacije za- to včasih čutimo, da smo prikraj- šani pri reševanju nekaterih nuj- nih vprašanj, sprotnih proble- mov, ki se pojavljajo v proizvod- nji. Pri tem so na boljšem tozdi v Novem mestu, ki take probleme lahko hitreje in uspešneje rešuje- jo. To morda ni najboljše, z dru- gimi odnosi pa menim, da smo lahko zadovoljni in da nikjer ne »škriplje«. Primerjate med seboj osebne dohodke, so morda kje višji? »Približno na enakem smo, s tem da smo imeli v prejšnjih le- tih mi nekoliko več starejših de- lavcev in morda zato nekoliko vi- šje poprečje. Svojo delovno sre- dino smo v zadnjem času precej pomladili in zato smo približno na enakem.« Kakšen je trenutno pri vas osebni dohodek? »V našem tozdu je v preteklem tromesečju okrog 58 tisoč dinar- jev, kar je še vedno zelo nizko in odločno premalo za delo, ki ga opravljamo.« Biti brigadir gotovo ni lahko, s čim se srečujete? »Delam med ženskami, zato moraš prisluhniti vsem proble- mom, ki jih imajo. Dosti je težav, otroci, družina. Na sebe pač mo- ra človek pozabiti. Odnos do so- delavke je zelo pomemben. Pazi- jo na vsako besedo. Človek bi moral biti pedagog, socialni de- lavec in še kaj, za primer vsem. To pa je seveda težko. Tudi sama sem človek in predvsem ženska,« je dejala Anica Kokol, ki ji za dobljeno sindikalno priznanje iskreno čestitamo. mš Anica KOKOL prejema srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Foto; S. Kosi »Odgovorni premalo poznajo socialne delavce in njihovo delo...« Sonja Udovičje socialna delavka v DO MIPv Ptuju, kjer se ukvarja s vprašanji družbenega standarda in osebne problematike. Poudarja, da je uspešnost dela socialnega delavca odvisna predvsem od možnosti za delo in od same osebnosti socialnega delavca, ki mora biti včasih zelo vztrajen, če želi uspeti. »V MIP-u so dobri pogoji za delo tudi zato, ker ga razumejo vodilni delavci. Pomoč potrebujem tudi od drugih. Glede na število zaposlenih, je težko »registrirati« vse probleme in zato se obračam tudi na delavce, ki imajo najboljši pregled. To so razni poslovodje in drugi. Preveč je pri našem delu tudi »balasta«, ki nam odžira čas za stro- kovno delo.« S kakšnim stanjem se srečujete na terenu, ko raziskujete proble- me? »Pri delu uporabljam odgovo- re drugih. Tako se povezujem s centrom za socialno delo, social- nim delavcem, ki dela za potrebe krajevnih skupnosti in socialni- mi delavci, kjer so, ko gre sku- pen primer. Obračam se tudi na zdravnike in krajevne skupnosti, kadar je potrebna še dodatna »obravnava«. Kateri so najpogostejši proble- mi? »Najpogostejši so stanovanj- ski problemi, problemi letovanj, dalje zdravstveni, invalidska vprašanja. Potem so tu osebne stiske ljudi (tudi materialne). Ka- dar gre za zapletene osebnostne probleme, raje odneham in stvar prepustim centru za socialno de- lo, ki je za to bolj usposobljen. Precej težav je tudi zaradi al- koholizma, pri tem pa zaradi ši- rokosti problema socialni dela- vec lahko malo naredi. Mislim tudi, da tega problema nekateri nočejo videti«. Kaj pokaže socialna slika v MIP-U? Vemo, da osebni dohod- ki delavcev v trgovini niso najbolj- ši. »Imamo veliko prosilcev za različne družbene pomoči. Obča- sno dajemo kakšno pomoč, ven- dar ne gre za stalno obliko po- moči. Mislim pa, da je najboljša rešitev — primeren osebni doho- dek. Vsako leto komu omogočimo letovanje v toplicah ali na morju, pri tem mislim na cele družine oziroma otroke. To ni trajna rešitev. Delavci bi morali imeti možnost večjega za- služka. Pri nas je taka možnost le v Zaščiti, pa še ta je omejena.« Zakaj je v občini tako malo so- cialnih delavk? »Glavni razlog je v tem, da od- govorni delavci v teh organizaci- jah ne poznajo področja dela so- cialnega delavca. Še vedno je več takih, ki menijo, da socialni de- lavec podpira lenuhe, alkoholike in podobno. Socialni delavec je tisti, ki po- skuša ostalim povedati, da je po- trebno ljudem v stiski dati še eno možnost. Verjetno pa je vzrok tu- di v tem, da niso zainteresirani za delavca kot človeka, temveč bolj za delavca kot stroj. Ne za- vedajo se, da če ima delavec ure- jene razmere, da bo tudi več na- redil. Vedeti je tudi potrebno, da re- zultati našega dela niso takoj vidni. Tu ni proizvoda, ki se pro- daja, ampak gre za proizvod, ki porabi sredstva.« Aktivno delate tudi v sindika- tih. Kako se sindikat loteva teh vprašanj? »Sindikat je stalno prisoten pri razreševanju socialnih pro- blemov in mora biti pobudnik za njih razreševanje. V praksi pa je tako, da socialni delavci »prega- njamo« sindikat«. Sonja Udovič je na osrednji prvomajski proslavi prejela sre- brni znak slovenskih sindikatov, ki je v neki meri tudi nagrada za aktivno sindikalno delo. Kaj j' pomeni? »Je obveza. Če ti nekaj dodeli- jo, je to gotovo obveza za boljše nadaljnje delo.« Sonja Udovič foto: IVO CIANI TEDNIK - 22- 1M8 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5 TELESNA VZGOJA OSNOVNOŠOLCEV V PTUJSKI OBČINI S pogoji ne moremo biti zadovoljni Telesna vzgoja je sestavni del splošne vzgoje, pri kateri s posebnimi sredstvi, zlasti s telesnimi vajami vplivamo na skladen raz- voj človeka z namenom, da bi dosegli boljše zdravje, pravilnejšo rast, kakor tudi znanje in izkušnje na tem področju in določene moral- no-voljne kvalitete. Prispevek k oblikovanju vsestransko razvi- te osebnosti je glavni namen telesne vzgoje, za katero je značilno: — da je sestavni in nedeljivi del splošne vzgoje, — da je sistematični proces vplivanja na človeka, posebej v mladosti, ko raste in se te- lesno pripravlja na življenje, — da se pri telesni vzgoji poslužujemo predvsem telesnih vaj, da pa izkoriščamo tu- di druga sredstva — klimatske pogoje, tele- sno nego, higienske predpise ..., — da telesna vzgoja ni usmerjena samo na telo, temveč tudi na razvoj intelektualnih sposobnosti, kvalitet, volje in moralnih last- nosti, — da je ožji cilj telesne vzgoje oblikovanje zdravega, odpornega in telesno sposobnega človeka, njen širši cilj pa je doseči vsestran- sko razvito osebnost. V raziskavi v šolskem letu 1984/85 je pro- fesor Vlado Čuš zajel 8068 učencev in 21 uči- teljev osnovnih šol ptujske občine. Z njo je skušal ugotoviti, v kakšnih pogojih poteka pouk telesne vzgoje v osnovnih šolah in kak- ■ len je položaj učiteljev telesne vzgoje. Ugotovil je, da je od vseh učencev zajetih v pouk telesne vzgoje pod strokovnim vod- stvom učitelja telesne vzgoje le 4049 učencev. To pomeni, da od 5. razreda dalje poučuje te- lesno vzgojo strokovnjak na 13 šolah, od 4. razreda na treh šolah in od 3. razreda na eni osnovni šoli. Vse kaže, da so premalo izkoriš- čene možnosti, da bi strokovnjaka za telesno vzgojno področje vključevali v delo na ra- zredni stopnji, s tem pa precej zaostajamo za republiškim poprečjem. Slabi so tudi materialni pogoji za izvajanje pouka telesne vzgoje. Na vseh ptujskih os- novnih šolah razpolagamo s petnajstimi ro- kometnimi, šestimi nogometnimi in štirimi košarkarskimi igrišči. Atletsko stezo od 100 do 400 m premorejo tri šole, do 100 m pa prav tako tri šole. Za skok v daljino je opremljenih deset šol, za skok v višino pet in za suvanje krogle le ena osnovna šola. Še huje je s pokritimi objekti. Imamo šest telovadnic ustreznih dimenzij z opremo po učnem načrtu, štiri telovadnice ustreznih veli- kosti, ki so delno opremljene, dve večnamen- ski dvorani in šest učilnic, ki se spremene v zasilno »telovadnico«. S pogoji, ki so na voljo, vsekakor ne more- mo biti zadovoljni. Če že nekako razumemo, da ni telovadnic, pa bi vsaj morala obstajati zunanja igrišča z atletskimi napravami. Tudi izvajanje pedagoških normativov še zdaleč ni najboljše. Na štirih šolah od 5. ra- zreda dalje še zmeraj ne ločujejo pouka tele- sne vzgoje po spolu, karie določeno z zako- nom. Gre za Destrnik, Žetale, Gorišnico in Videm. Povprečno število učenk na oddelek pri pouku telesne vzgoje je 24,5, učencev pa 24. Največ učenk pri pouku je od 18 do 30, učen- cev pa od 19 do 20. Kakovostno delo in indi- vidualizacijo pouka pri urah telesne vzgoje pa je možno izvajati z oddelkom, ki ima okrog 20 učencev. Slabi pogoji za delo in nespoštovanje pred- pisov predstavljajo resno oviro pri vodenju pouka telesne vzgoje, saj onemogočajo stro- kovni pristop k programiranemu delu na te- lesno vzgojnem področju. S tem je tudi vloga pedagogov bistveno osiromašena, saj v takš- nih pogojih dela ne morejo korektno progra- mirati, organizirati in usmerjati samostojne- ga dela učencev. Tako postane njihova gla- vna skrb preprečevanje nevarnih situacij, ki bi lahko pripeljale do poškodb. Ugotovljeno je, da je s tem strokovni potencial učiteljev- telesne vzgoje neizkoriščen. In kakšen je položaj učitelja? Tedensko porabi učitelj telesne vzgoje za delo v šol- skem športnem društvu 4,1 ure. Učitelji me- nijo, da so za svoje delo deležni podpore s strani vodstva šole in kolektiva, vendar pa dodajajo, da bi lahko bila še večja. Ko gre za nagrajevanje za delo v šolskem športnem društvu, opravljajo učitelji delo nad dvema urama zastonj. Pri tem pa velja omeniti, da v času šolskih tekmovanj (na leto jih je okrog 14) delajo dodatno še 2,6 ure te- densko. Pri delu v šolskem športnem društvu učite- lji ugotavljajo, da še ni ustrezno zaživelo so- delovanje osnovnih telesno-kulturnih organi- zacij in šolskih športnih društev na področju medsebojnega sodelovanja, načrtovanja dela, načrtne izrabe objektov, sredstev in kadrov. Slabi pogoji za pouk telesne vzgoje pušča- jo posledice tudi na zdravstvenem stanju šol- ske mladine. Po podatkih zdravnikov, ki opravljajo sistematske preglede, je v naši ob- čini 63 % dobro razvitih šolarjev, 54 % otrok je dobro hranjenih. V obeh primerih zaosta- jamo za republiškim povprečjem. Opazen je tudi velik porast slabokrvnosti, na kar vpliva tudi prehrana šolske mladine. Zaskrbljujoči so tudi podatki o stanju gibalnega aparata. Kar 11,5% otrok ima deformacijo prsnega koša, 5,1 % jih ima nakazano deformacijo prsnega koša, 1,6% otrok pa ima izraženo deformacijo hrbtenice. Viden je tudi porast motenj vida, saj ima 5,2 % otrok enostranske in 12,2 %šolarjev obojestranske motnje vida. S. M. PRI NAS V KLUBU Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija alkoholika? Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo; nih- če mu ne more pomagati, če si noče pomagati sam. V minulih prispevkih smo pričeli prikazovati rehabilitacijo alko- holika in to njegove telesne zmogljivosti. Vsi, ki se ukvarjamo z delom v klubu, trdimo, da je to težko in zapleteno delo, kajti nekdanji alko- holik mora spoznati vso vrednost telesne kulture. To je še toliko težje, saj ostali, ki živijo okrog zdravljenca, ne vzgajajo interesa do telesne kulture, temveč se raje hvalijo s svojim »zmernim popivanjem«, »mačkom od prejšnjega dne ali izleta« in podobno. Zato ni čudno, da se zdravljenci zbirajo v klubih in ob medsebojnem zgledu in pomoči poskušajo zaživeti drugačno življenje, na katero so pozneje, ko to do- jamejo, zelo ponosni. Kajti, trajna skrb za telesno kulturo je pravza- prav najbolj smiselna investicija v zdravje, ki se izredno dobro obre- stuje. V klubu danes spremljamo 58 zdravljencev. Iz knjige Boj za življenje družine, od Ramovša, bomo tokrat pov- zeli nekaj o teku. Urejanje alkoholikove družine je silen napor in zanj je potrebna tudi čim večja telesna klenost. PRAV TEK JE NAJPRIMERNEJŠI NAČIN ZA UTRDITEV IN VZDRŽEVANJE TELESNE ZMO- GLJIVOSTI. Dostopen je takorekoč vsakemu človeku brez posebne vadbe in drage opreme. Pa tudi najbolj naravna oblika telesnega utr- jevanja je od pradavnine poleg težkega telesnega dela predvsem tek. Danes je tudi že prava množična športna moda. Seveda lahko poleg teka zdravljenci uporabljajo za utrditev telesne zmogljivosti tudi dru- ge primerne športe, npr. plavanje ali kolesarjenje. Prve mesece dru žinskega zdravljenja imajo tek in druge oblike utrjevanja telesne zmo- gljivosti skorajda osrednje mesto v družinah, ki se uspešno zdravijo. Kaj s tem dosežemo? — KO SE TEKA REDNO OPRIJEMATA MOŽ IN ŽENA SKUPAJ, NEREDKO PA TUDI MALO VEČJI OTROCI, JIH KMALU ZAGRABI S SVOJO ZABAVNO VABLJIVOSTJO IN BLAŽILNIMI UČINKI, KI SO VSE BOLJ VIDNI IZ DNEVA V DAN: skupaj sta; proga, ki si jo izbereta po kakih gozdnih ali travna- tih poteh, nudi polnost naravne svežine; iz dneva v dan čutita v sebi večjo moč, svežino, večjo energijo in notranji zagon; iz dneva v dan jim ura kaže boljše rezultate; po malem, a vtrajno se vračata lepota in sveža vabljivost postave; v sebi čutita, kako jima cveta zdravje in tele- sna odpornost... In to ju polni z zdravo samozavestjo in poletom. Za bivšega alkoholika je to kot nalašč: vse življenje je bolehal za pomanj- kanjem volje, vztrajnosti in zdrave samozavesti. — V življenju vsakega človeka — v družinskih članih alkoholika pa še toliko bolj — se nabira ob težavah, stiskah, nezadovoljstvu, hru- pu, enolični duševni obremenjenosti, strahu, krivdi, dvomih in po- dobnem škodljiva duševna napetost, (stresoidna energija). Le-ta se na zunaj kaže predvsem kot živčnost, pobitost ali razrvanost. RAZISKA- VE PO SVETU SO POKAZALE, DA JE EDEN OD NAJBOLJŠIH NAČINOV ZA SPROŠČANJE TE ŠKODLJIVE NAPETOSTI PRAV TELESNI NAPOR, PRI KATEREM ČLOVEK V STISKI SKUPAJ Z ZNOJEM DOBESEDNO »IZPOTI« TUDI DUŠEVNO NAPETOST. Za zdravljenega alkoholika in njegove domače ste torej tek in zagnano utrjevanje telesne zmogljivosti tudi dobrodošla protiu- tež proti nakopičenim duševnim bremenom v njihovi podzavesti. — Utrjevanje telesne zmogljivosti z rednim tekom pomeni v za- četku zdravljenja tudi postavljanje trdnih temeljev za poznejše oblike rehabilitacije, ki jih v začetku družina še ni zmožna. Na teh temeljih bodo pozneje obnavljali globoke čustvene odnose, medsebojno obče- vanje, družbeno dejavnost, kulturno življenje, doživljajske globine in podobno. — Naposled PA JE ZA VEČINO LJUDI V DANAŠNJI INDU- STRIJSKI CIVILIZACIJI TELESNO GIBANJE PRAVA ZDRAV- STVENA NUJA. BOLEZNI SRCA IN OŽILJA SPRAVIJO POD ZEMLJO NAJVEČ LJUDI — REDNA VADBA TELESNE ZMO- GLJIVOSTI V NARAVI, KI NADOMESTI NEKDANJE TEŽKO DELO, SE JE IZKAZALA ZA NAJBOLJŠE OROŽJE ZA PREPRE- ČEVANJE TEH OBOLENJ. — Redna telesna kultura postane poleg vsega naštetega zdravlje- nemu alkoholiku primerna zaposlitev za prosti čas, ki ga ima naen- krat zelo veliko. Postopoma mu postane pravo veselje, ki uspešno na- domešča nekdanje pijanske užitke. Teka ali kakih drugih čisto določenih oblik utrjevanja telesne zmogljivosti mnogi načini zdravljenja alkoholikov nimajo izrecno v svojem programu, drugi pa mu namenjajo veliko pozornost in se zelo obnese. NEKO OBLIKO TELESNE ZMOGLJIVOSTI PA MORA GOJITI VSAKDO. SICER PA JE PRIMERNA TELESNA KULTU- RA SAMOUMEVNA ZAHTEVA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA ZA SLEHERNEGA ČLOVEKA V SODOBNEM INDUSTRIJSKEM SVETU. Dr. Z. I. POGOVOR Z IVANOM HRŽIČEM, ČLANOM PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS »KMETIJSTVO MORA IMETI PODPORO DRŽA VE!« Ivan Hržič, zaposlen v TOK Kooperacija v Ormožu kot vodja gove- dorejske proizvodnje (v okviru pospeševalne službe), je sindikalni aktivist že več kot dvajset let. V vseh teh letih sije prizadeval za uresničevanje po- bud iz baze, kjer kot pravi delajo mali ljudje, ki znajo misliti in dajejo ži- vljenjske predloge. Žal je veliko tega ostalo v predalih tistih, ki se gredo papirnate vojne in bolj malo poznajo razpoloženje, predvsem pa življenje v temeljnih okoljih. Kako postaneš član predsedstva ZS Slovenije? »Tako, da te podpre- jo sindikalni delavci ptujske in ormoške občine,« je na kratko odgovoril Ivan Hržič, pri tem pa je verjetno mislil, da moraš pri tem tudi nekaj po- kazati. V prid njegovi izvolitvi govorijo minule in sedanje aktivnosti. Z zemljo je povezan že od rojstva in tako bo vse do konca. Tovariš Hržič, kako gledate na sedanji položaj v kmetijstvu? »Mislim, da smo v krizi — v nezavidljivem položaju. To pa iz enostavnega razloga, ker se kme- tijstvo ne obravnava enakopra- vno z ostalimi panogami, čeprav ima specifično vlogo — gre na- mreč za proizvodnjo hrane. Po- vsod v sVetu ima kmetijstvo pod- poro države in to ne glede na obliko. Pa ne gre za to, da bi kmetijstvo to izkoriščalo. Obrav- navati ga je potrebno kot enako- pravnega partnerja z ostalimi de- javnostmi, vendar pod specifi- čnimi pegoji. Vemo, da je proiz- vodnja v kmetijstvu rizična pro- izvodnja, odvisna od vseh muha- vosti v kmetijstvu, da gre tu za drag kapital, daljše obračanje ... Trdim, da smo pred katastrofo v živinoreji, pa tudi nekatere druge veje niso daleč od tega. Imam občutek, da o kmetijskih problemih spregovorimo (velja za sindikat) takrat, ko obravna- vamo podražitve prehrambenih proizvodov. O njih bi morali go- voriti, ko dražimo energijo, vhodni material, stroje. Če samo pogledamo cene kmetijskih stro- jev: pred tremi leti si traktor lah- ko kupil za tri bike, danes ne za- dostuje sedem bikov! Cene povečujemo s »tihim pri- stankom« sindikata (tudi jav- nim), čeprav trdimo, da sindikat nima neposrednega vpliva na po- litiko cen. V slabšem ekonom- skem položaju so vse panoge, med njimi kmetijstvo, ki so pod neposredno kontrolo cen.« Za kaj si boste prizadevali v re- publiškem svetu? »Predvsem za to, da bo kmetij- stvo enakopravno obravnavano in da bo položaj tega delavca ize- načen s položajem delavca v dru- gih panogah. Se na nekaj želim opozoriti. Pogoji za družbeno organizira- no in družbeno proizvodnjo v kmetijstvu bi morali biti enaki. Trdim, da je družbeno organizi- rano kmetijstvo v podrejenem položaju. Tako imamo rdeče in belo mleko, dve ceni za odkup pšenice, drugačen sistem plače- vanja pri govedi in podobno.« Kje vidite napredek v kmetij- stvu ormoške občine? »V intenzifikaciji kmetijske proizvodnje. V nadaljevanju pa o izenačitvi obeh sektorjev kme- tijske proizvodnje. Zemljišča so urejena. Moti pa me proizvodna neurejenost Slovenskih goric. Ker tega ne urejamo, ljudje od- hajajo, zemlja pa propada. Na teh hribih je včasih živelo veliko ljudi, pa tudi živine je bilo pre- cej. S primernimi usmeritvami pa bi lahko tem hribom vrnili ži- vljenje.« Ivan Hržič je prijeten sogovor- nik. Tudi popoldne je povezan z zemljo. Je tržni proizvajalec, s pogodbo vezan na TOK. Njegov popoldan je tesno povezan s kra- jevno skupnostjo Velika Nede- lja, je predsednik skupščine. Nje- govo besedo potrebuje tudi dramska družina, v kateri ga že uspešno zamenjuje hčerka. MG »Strojne skupnosti uspešno delajo pri velikih strojih, pri malih pa ne. Pri Veliki Nede- lji smo se znali organizirati, in to uspešno. Če bomo znali tudi pri tem miselnost spremeniti, bo to še en korak v pocenitvi kmetijske proizvodnje.« »Sindikat je po mojem mne- nju že preveč profesionalizi- ran. Tudi sindikalni delajo na- pake, ko »pobirajo« informa- cije od vodilne strukture in ne od sindikalnih funkcionarjev, ki razpolagajo z drugačnimi podatki. Imajo mnenja od lju- di.« Ivan Hržič DOGNOJEVANJE KROMPIRJA Krompirje v glavnem že posajen in v taki fazi rasti, da ga bo po- trebno dognojiti z dušikom. Preden ga vnovič zagrnemo, je potrebno dodati na hektar 300 do 500 kilogramov Kana. Poleg izbora semena je tudi gnojenje bistven pogoj za dober pridelek. Največja napaka, ki je na našem območju še vedno prisotna, je Premalo učinkovita zaščita krompirišč proti krompirjevi plesni. Ta vzame takorekoč polovico pridelka, poleg tega pa s