Rade Krstič
Slogovni prijemi
Poezija
Trenutek tišine, v katerega smo ujeti.
Večnost življenja, ki nam odteka.
Brez sedanjosti naravnana ura.
Večer
tihi večer je in vse tiho je. slika, ki jo prepoznam, ždi. počasi zapiram vsa vhodna vrata, prepoznal sem kralja in kraljico.
tihi večer je in vse tiho je. strune brnijo iz nekega drugega časa. zahtevam svoje zadnje plačilo, kmalu bo konec te prelepe noči.
literatura
7
Devica
devica! v mojem objemu si vsa čista in nedosegljiva, dotikam se te s prsti, oblikujem te kot najvišje bitje, pojem ti uspavanko
za lahko noč. naredil sem ti ropotuljico iz najdražjih kamnov, kmalu te ne bom videl več. odšla boš prezgodaj, neustavljiva
za vse večne čase. kljub temu te ljubim in si želim še kaj več. v tem dolgem trenutku si moja najdražja, verjemi mojim besedam.
Veter
koliko hrepenenja počiva pod prsti! nikoli ne veš, s katere strani se zavrti življenje, dragocenosti so daleč za zadnjim vrati pričakovanja.
vsakdo mora sam stati na obličju te prelepe zemlje, slišim tvoj glas. zdi se mi, da letiva, nenadoma se odkotaliva v brezno izgubljenih
spominov, ne zahtevava nič več. kot dva majhna otroka si šepetava na uho drobne skrivnosti, nekoč bova zajezdila nepremagljivi veter.
8	LITERATURA
Igra
pišem in sanjam groza
me pretresa besede tolčejo po glavi in po udih že tolikokrat se je razpočilo moje srce
nimam več energije skozi odprto okno se pretakajo barve sveta
nič več mi ni do igre
Beseda
Beseda neizražena, v tekstu neizgovorljiva, dasiravno gre za neko drugo resničnost. Pokrajina je obtežena s soncem, zeleni žarki se dotikajo dreves. Zdaj so tu sojenice, roka se giblje in zariše krog, da se zgodi svet, ki se je izgubil nekoč pred davnimi časi. Človek je zadovoljen, raj in pekel sta postala dirigentova palica.
LITERATURA
9