Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. julija 2018 - Leto XXVIII, št. 29 stran 2 »ZA NAS JE NAJBOLE FONTOŠKO, KA DOSTA GUČIMO« »Ej, haj, veseljaci smo mi ...« stran 3 MEJTE SKRB, ČE SE S PRSTANOM NA ROKI SPRAVLATE K DELI stran 6 Ka bi rad djo ... stran 8 2 Vsakši naj poslüša svoj »glas« Radio Monošter je punoleten Kelkokrat pa kelkokrat smo že pred dvajstimi lejtami po Varaši od taši pa ovakši lidaj čüli, ka oni vsigdar slovenski radio poslüšejo. Pri tisti, od steri smo vedli, ka so Slovenci, smo eške dali valati, ka vejndrik poslüšajo Mursko Soboto, »ZA NAS JE NAJBOLE FONTOŠKO, KA DOSTA GUČIMO« Dobri 18 let po tistom, gda je v Varaši radijski kokaut prvo paut začno spejvati (tau se mladi gnesden ne gučijo več po domanje, starejši pa merajo, tak ka mamo iz leta dapa gda smo znali, ka je naš sogovornik Madžar pa ranč poklauniti se ne vej slovenski, te smo ga zatok malo špajsno gledali. Tak dugo, tak dugo, dokeč smo gorprišli, ka če Madžari na našoj strani granice pravijo, ka slovenski radio poslüšajo, mislijo na MMR (Muravidéki Magyar Rádió). Nega s tejm nikše baje, zakoj bi ga pa nej poslüšali, vej se pa tak čisto čüje eške v Somboteli tö, ka vejndrik eden drugi radio nej. Ka je pa drugo, majo na njem dosta muzike, pa največkrat takšne vogrske naute pa šlagere, stere drugi radionge več nej ali samo trno rejdko špilajo. Etak pa srednja pa starejša generacija trno rada poslüša muziko na MMR, dapa radi Direktor in glavni urednik Francek Mukič s sodelavko Valerijo Časar Kovács poslüšajo njine druge programe tö, večkrat majo kontaktne oddaje (telefonos adás), v té kaj zovéjo tö, dapa če nej, te v tisti poslušalcaj, steri zovejo, spoznajo sebe, svoje probleme. Pred 18. leti se je oglaso v eteri ešče eden slovenski radio, Radio Monošter, steroga simbol je kokaut, steri naj bi s svojim krepkim popejvanjom gorbidiu nas, Slovence eti pri Rabi. (Zavolo kokauta ga v vogrskoj rejči zovéjo »kakas rádió«). Kukaut je v prvi par lejtaj bole na tenki spejvo, vej je pa radio emo samo enovörni program. Od tistoga mau, ka sodelavci radia pripravlajo vsakši den program za štiri vöre, petelin bole na krepki spejva. Zdaj je pa že grato punoleten, vej je pa 18 lejt star. Radio Monošter je vejndrik edini slovenski radio, steri (skurok) samo slovensko muziko špila, najbole narodno-zabavno, potistim pa šlagere, stare pa novejše tö. Zatok ga pa najbole poslüša srednja pa starejša generacija, vej pa mladi raj majo angleške naute. Pa radio Monošter je vejn edini radio, steri ma največ svojoga programa v domanjom slovenskom geziki, zatok ga pa starejši po Goričkom tö poslüšajo pa zanga tö gučijo. Vej je pa tau gezik njine mladosti, steroga radi čüjejo. Zadosti časa je že odišlo, zatok vüpamo, ka poslušalci že znajo razloček delati med temi radioni. Vej pa vodstvi pa sodelavcom Muravidéki Magyar Rádió-na tö slabo spadne, ka nji po telki lejtaj še itak zovejo szlovén rádió, če so pa oni magyar radió, steri ma sedež v Sloveniji. Ranč tak lagvo spadne sodelavkam Radia Monošter, gda k njim na radio pridejo lidgé pa ščejo szívküldi (čestitko) gordati na MMR. Sploj pa te, če so tau naši Slovenci. Slovenskomi radioni Monošter gratulejramo za 18. rojstni den! Marijana Sukič je zgaudilo 23. junijuša leta 2000 ob štiraj zadvečarka) sam gorpoiskala Franceka Mukiča, direktora in glavnoga urednika edinoga slovenskoga radiona na Vogrskom. »Na začetki smo sploj nej mogli broditi, ka mo tüdi mi gnauk stari 18 let. Prva leta smo meli dosta problemov, tak tehničnih kak finančnih in tüdi kadrovskih. S kolegicami smo se zdaj malo špajsali, ka smo punoletni in se leko vsi ženimo,« je prva pravo Francek Mukič in spaumno, ka je radio prva leta dosta problemov meu zatau, ka je njegvo financeranje nej bilo sistemsko rešeno. Po peti lejtaj so daubili polonje potrebnih penez, gnesden pa dobijo skor trifrtale penez, stere nücajo za svoje normalno delo: »Rejsan je istina, ka tüdi gnesden za tau, ka spravimo peneze, steri nam ške falijo, ponücamo dosta energije, skor telko kak prva, vej pa so razpisi dostakrat zamotani. Kak pravijo, dosta je djagrov in malo djelenov in je zatau žmetno. Vseeno smo veseli, ka mamo dober fundament. Tüdi tehnično smo zdaj dobro gor zriktani, v prišešnjaj lejtaj pa se leko zgodi, ka mo meli probleme z radijskimi delavci, vej pa znamo, ka v leto menje poslüšalcov, pa tüdi tistih, steri se škejo pogučavati z nami. S zavednimi Slovenci, šterim dosta pomeni slovenstvo, nemamo problemov, mamo pa tüdi takše, steri gučijo slovenski pa se z nami don neškejo pogučavati.« Franceki Mukiči in štirim novinarkam - Valeriji Časar, Moniki Dravec, Margiti Ma- poslüša. Tau nam je v velko veseldje.« Do konca leta 2011 so poslušalci Radia Monošter leko poslüšali osem vör programa kedensko, in tau na frekvencaj FM 106,6 MHz (Monošter) in FM 97,7 MHz (Gornji Senik, od leta 2007 naprej). Od 1. januara 2012 leko poslušalci edinoga slovenskoga radiona na Vogrskom poslüšajo program vsakši den med paudnevom in štrto vöro zadvečarka, se pravi 28 vör kedensko. Večino programa pripravlajo sodelavci radiona sami, štiri vöre kedensko pa prejk­vze­mejo ništerne oddaje od Radia Slovenija, za tiste mlajše poslušalce, steri so se že nika navčili v šaulaj ali pa so študerali v Sloveniji. Francek Mukič pravi, ka je telko programa, kak ga majo zdaj, zadosta: »Ge sam že na začetki pravo, ka mi več kak tri vöre programa na den ne nücamo. Mi mamo konzervativni program, takši, kak so ga poznali pred Simbol slovenskega radia je petelin. V uredništvu jih zbirajo yer in Ani Braunštein – pomaga ške par honoranih sodelavcov. Vsi so veseli, če jih lidge poslüšajo: »Med njimi so tüdi takši poslušalci, ka jih »normalni« radioni nemajo. Nej dugo sam gordjemau eno žensko, stera mi je pripovejdala, ka se je njena mati tiste tri vöre, gda je šla naša oddaja, z njauv sploj nej stela pogučavati. Či ji je tau za lagvo vzela. Zdaj, gda mame nega več, je či tista, stera nas redno Porabje, 19. julija 2018 30. leti. Za nas je najbole fontoško, ka dosta gučimo, ka se čüje domanja rejč. Tak probamo pomagati, ka naj bi se Slovenci in slovenska rejč sken duže obdržali v Porabji.« Silva Eöry Foto: K. Holec (Na sliki na prvi strani (z leve) Ana Braunstein, Valerija Časar Kovács, Francek Mukič, Margita Mayer Gašpar, Monika Dravec Šulič) 3 »Ej, haj, veseljaci smo mi ...« ... ali »v krplivo grom ne vdari«. Tau dvaje so leko vidli pa čüli vsi tisti, šteri so 6. juliuša prišli na prvi monoštrski »Poletni večerni koncert« Zveze krajini Gradišće. Petroviski podje ovak igrajo v drügi skupinaj ranč tak, Koprive pa so njina banda z najbole tradicionalnimi inštrumenti. skom maurdji pa brodili, ka nam spejva edna »klapa«. Temperamentne so bile slavonske pesmi tö. Od »primaša« skupine Rajmunda Filipovića smo leko čüli, ka so bili goslarge v Slavoniji v slejdnji 25-30 lejtaj muzično sploj aktivni, napisali so dosta velki šlagerov, od šteri ništerne prej gvüšno poznajo Slovenci tö. Pa če rejsan smo Porabski Slovenci brž nej spoznali te naute, smo z veseldjom poslüšali večglasno spejKoprive so ansambel gradiščanskih Hrvatov z najbole tradicionalnimi inštrumenti vanje vsej članov skupine. Slovencev na Madžarskem. V restavraciji Slovenskoga Tau smo ranč tak leko zvödaNa žalost je v tisti dnevaj lago- doma se je tistoga večera li, ka če v Dalmaciji najraj od vejše vrejmen bilau, nej se je zbralo dosta lübitelov muzi- lübezni spejvajo, majo v Slaznalo, če bau dež ali ga nede, ke iz Porabja, zvün Varašan- voniji več domovinski pesmi. zatok so organizatori najgir cov pa Slovenčarov smo vidli »S temi nautami se pripravlüstvo mesto terase pozvali v poznane obraze na priliko z lamo na meč, šteroga de restavracijo hotela Lipa. Na Gorenjoga Senika, Sakalau- zranje Hrvaška z Rusoškov malom odri je igralo šest moš- vec pa Verice tö. Vse navzauče špilala,« so se smejale Koprive, če rejsan so te, en den pred tekmov, eške nej mogli znati, ka ekipa njine matične domovine rejsan gvine. Nej pa so bile samo lampe tak nagle, liki prsti tö. Vidlo se je, ka se te goslarge že od mali naug včijo igrati, ali kak za hejc pravijo: se narodijo s tamburicami v rokaj. Včási smo čüli takše solone, ka nam je sapo vzelo. Lejpi moment večera je biu, gda je primaš s tamburicami - po minti ciNa glasbeno-kulinarični večer so prišli lidgé iz vsej koncov Porabja ganjski goslarski primašov - z ednov glažojnov igro ftičjo kov z rovačke vesnice Petrovo so Koprive pelale po muzič- füčkanje, ali kak tau bole pozselo (Szentpéterfa), štere vsik- noj pauti po večféle rovački namo, »pačirto«. dar več lüdi pozna pod ime- krajinaj od Gradišća do Baje V drügoj polovici koncerta nom »Tamburaška skupina na Vogrskom, od Dalmacije smo leko čüli en par njini Koprive«. do Slavonije na Rovačkom. naut tö. Leta 2012 so skupino Goslarge so brž prijali za svo- Zmejs smo čüli ljudske pa pozvali v Meriko, ka aj bi tam je tamburice, brač, kontro pa umetne pesmi, z naglim pa igrala Hrvatom, šteri so se s bajs ino včasik začnili z mej- pomalek ritmušom. Igrali so Petrovoga sela na drügi brejg šanicov rovački ljudski pesmi nam »kolo« ples tö, pri šterom oceana spakivali. Tistoga ipa s svojoga rodnoga Petrovoga smo leko eške törske melodije se je rodila nauta »Amerika, sela, za šteroga pravijo, ka je na pamet vzeli, za en malo pa Amerika«, za štero so - kak za največ dobri muzikantov dalo smo že sedeli na dalmatin- vse drüge svoje pesmi - reči pa melodijo uni sami napisali. Nauta »Na zdravlje« pa je prišla v pravom cajti, sploj pa zatok, ka so té reči dobro razmili vsi navzauči Slovenci pa flajsno zdigavali posance. Ta pesem je bila s tretjoga CD-na Kopriv, štere so do tega mau vödale štiri plošče. Petroviski tamburaši se radi padašivajo vnaugi poznajo od erične bošnjaške bande Bijelo dugme, depa s ciganjskimi rečami »Ederlezi« je gratala poznana po cejlom svejti prejk filma režisera Emira Kusturice. (Na Vogrskom go je spejvala Magdi Rúzsa.) Če tau nej, pesem »A sad adijo« ali kak go večkrat zovémo »Šurda« pa je rejsan vsakši v restavraciji pozno pa refren vküper spejvo s tamburašami. Za konec je ostala vogrska pesem skupine »Viszlát, srácok!«, s šterov se je muzičarom prišikalo dosegniti, ka so začnile spejvati eške ženske poslüšalke pa moški poslüšalci v Monoštri ejkstra tö. Navzauči pa so po konci té naute nej stejli domau pistiti goslare, po koncerti, šteri je trpo edno Goste je pozdravila sekretarka Slovenske zveze vöro pa pau, so eške Gyöngyi Bajzek nazajpozvali pojbe na z madžarskov ljudskov skupi- eden koražen miks dalmatinnov »Boglya«, s šterimi so že ski pesmi. dostakrat vküper gorstaupili. Po dobrom koncerti so niš- Ženska družba iz Sakalauvec Na monoštrskom koncerti so Koprive zaigrale edno vogrsko ljudsko pesem tö, s štere je za en malo pá edna rovačka vöprišla. Devetstau lejt pod vküpnov kronov je nej brezi znamenja preminaulo: če Madžari spejvajo »A cigányok sátora«, dajo Hrvati valas »Nema ljepše djevojke«. Tamburaška skupina je za konec njala najvekše balkanske šlagere: pesem »Djurdjevdan« Porabje, 19. julija 2018 terni ostali eške na večerdji, v šteroj so leko koštavali med drügimi ništerne balkanske gesti tö. S tem je želejla Zveza Slovencev na Madžarskem promovirati restavracijo, zmejs pa nutpokazati edno ovaško kulturo. Poletni koncertni večeri se avgustuša nadaljujejo s koncertom skupine iz Prekmurja. -dmFoto: K. Holec 4 PREKMURJE Robert Vukan Pa smo don preživeli mesec dni, v steron se je več ali menje vse vrtelo okraug labde. Slovenska fotbalska reprezentanca se je (tak kak tüdi vogrska) nej kvalificerala na svetovno nogometno prvenstvo, stero se je s finalno tekmo v nedelo končalo v Moskvi. Je pa zatau iz krajine ob reki Müri tam vseeno biu en naš človek, Robert Vukan iz Gornje Radgone. On je fotbalski sodnik, nej glavni liki stranski, tisti, steri ob raubi igrišča z zastavico leče. Z Ljubljančanom Juretom Praprotnikom sta pomagala Koprčani Damiri Skomini, steri je kak glavni sodnik prvo paut daubo priliko, ka sodi na najbole fontoškom fotbalskom tekmovanji na svejti. Skomina je s pomočnikoma v Rusiji na »mundiali« trikrat staupo na zeleno travo. V osmini finala so saudili, gda je Švedska z 1:0 dojzbila Švico, v skupinskom tali pa prva ške na tekmaj med Kolumbijo in Japonsko pa Anglijo in Belgijo. 41-letni Robert Vukan, član drüštva nogometnih sodnikov Murska Sobota, je že 22. leto fotbalski sodnik. Diplomirani ekonomist, steri je zaposleni v gornjeragonski firmi Arcont IP, je s Skomino preminauče leto že saudo finale evropske lige med Manchester Unitedom in Ajaxom, leta 2016 pa na štirih tekmaj na evropskom prvenstvi v Franciji. Gda je Vukan marca zvedo, ka de šau saudit na svetovno prvenstvo, je pravo, ka so se njemi s ten spunile deteče senje. Ka je leko šau v Rusijo, si je vzeu dopust. Istina pa je, ka si je tam prislüžo tüdi peneze, pa tau niti nej tak malo. Vsakši sodnik iz elitne skupine, kak je tüdi Damir Skomina, je za prvenstvo daubo 57 gezero evrov, za vsakšo odsojeno tekmo pa cuj ške 2.500 evrov. Robert Vukan je daubo 20 gezero evrov in 1600 evrov za vsaško tekmo, na steroj je saudo. Silva Eöry Nove knjige IZTOK ILICH: BREZMEJNA SLOVENIJA – TRDOŽ Skozi novinarski pogled predstaviti knjigo, kakršna je Brezmejna Slovenija – Trdoživost ljudskega izročila, Iztoka Ilicha je hkrati zahtevna in prijetna naloga. Zahtevna zato, ker na 315. straneh velikega formata prinaša množico informacij v besedi in na fotografijah, in prijetna naloga iz enakega razloga, ker iz teksta in fotografij spoznavamo svet, ki nam je sicer znan, vendar razdrobljen, tu pa imamo pregled in pogled k sosedom, kjer živijo Slovenci in tudi v nekaj krajev v Sloveniji. Ali kakor je zapisala Nena Židov: »Knjiga prinaša vrsto pomembnih vsebin za vse tiste, ki jim je mar za slovensko kulturno dediščino tako v Sloveniji kot v zamejstvu«. Iztok Ilich v uvodnem tekstu Skorja slovenstva izpostavi: »Brez skorje kruh ne bi bil kruh! Osnovno živilo z mehko, slastno sredico. Testo bi se razlezlo v brezobličen močnik, če ga v ognju ne bi obdal čvrst ovoj. Tako tudi robovi sveta, na katerih ljudje še govorijo in mislijo slovensko, že od nekdaj kot skorja varujejo mehko sredico. Osrednjo deželo, nekdanjo Kranjsko, ki bi je bilo brez Primorske, Koroške, Štajerske in Prekmurja veliko premalo za državo, kakršno imamo ... Velik del zamejskih rojakov s svojim bitjem in delovanjem ohranja trdnost te skorje ...« V knjigi, ki je izšla z letnico 2018 v 3200 izvodih pri ljubljanski Cankarjevi založbi in s fotografijo porabskega borovega gostüvanja na naslovnici, je šest vsebinskih sklopov: Z jezikom smo, Spomin v ljudeh, Spomin v predmetih, Šega ob cerkvenih praznikih, Benečija, Izročilo v lesu in kamnu in V svet za kruhom. Vsebina je zajeta v 30 poglavij, besedilo pa dopolnjuje več kot 600 barvnih fotografij. Z jezikom smo: Bi bilo morje brez soli morje? Zabrda – cvetoča idila na robu (ne več slo- venskega) sveta; Družina Černo – branik slovenstva v Terski dolini; SMO in dvojezična šola in Velikošmarenski štruklji na prazničnem Tabru. Jaslice: Tekčeve jaslice v Trži- Naslovnica z izpostavljenim – Porabskim borovim gostüvanjem na Gornjem Seniku; sicer pa so v knjigi opisana tudi borova gostüvanja v ostalih porabskih krajih: v Andovcih, Slovenski vesi, Števanovcih, Sakalovcih, Dolnjem Seniku in Verici-Ritkarovcih, skupaj petindvajset od 1904 do 2016 v Špetru; Borovo gostüvanje v Porabju; Društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko in Pavlova hiša in Kanalska dolinina – dežela spomenikov in spominov. Spomin v ljudeh: Odstiranje spomina v Trnovci nad Trstom; Umetniška in ljudska dediščina v Dobrepolju; Bogastvo, kakršno premorejo le redki muzeji; Z jugovzhodnega na severovzhodni rob slovenske dežele in Posebna energija Palčeve šiše v Plešcih. Spomin v predmetih: Zbirka družine Mazora v Breginju; Knjiga – vez med prapradedom in pravnukom; Dominkova domačija, speča lepotica; Bogastva Krajinskega parka Lahinja in Studia Slovenica – življenjsko delo Janeza Arneža. Šega ob cerkvenih praznikih: Majoš v Gančanih – bolj Marijin kot prvomajski mlaj ču; Hlevčki v hlevčku; Tri obletnice samostana Stična tudi v jaslicah in Poprtnik, obredni ci – na mrtvi straži slovenstva; Mašere pod Matajurjem; Vas s štirimi imeni in Skrivnost Landarja. V svet za kruhom: Aleksandrinke – zgodba tisočerih zgodb; Na Ljubnem edino župnik in pek nista šla na flos in Rezija je ena sama. Borovo gostüvanje v slovenskem Porabju (2009, 2012, 2014, 2016). Ohranjene stare šege in dan srečevanja Porabskih Slovencev. Poglavje uvaja fotografija muzeja Avgust Pavel v Monoštru (starejšega datuma, kajti na fotografiji je tudi Katarina Hirnök Munda, ki je nekaj časa delala v muzeju) in dve ročno poslikani lončeni posodi iz muzejske zbirke. Avtor predstavi Porabje, Porabske Slovence, njihovo ločenost od Slovenije, kjer tudi zapiše, da se zaradi tega niso mogli šolati v svojem jeziku, »knjižni prekmurščini, ki je bila v različnem obsegu le učni predmet, ne pa tudi učni jezik.« Omeni popis prebivalcev in spomni, da bi naj na Madžarskem živelo približno pet tisoč Slovencev. Pomembne spremembe nastanejo po padcu železne zavese, predvsem pa po odprtju meje v okviru Evropske unije, kar je vzpodbudilo različne oblike gospodarskega in kulturnega Fotografija z borovega gostüvanja na Gornjem Seniku (2016); na posnetku je tudi avtor knjige Iztok Ilich praznični kruh osrednje Slovenije. Benečija – izročilo v lesu in kamnu, malo pravljičnega v pravljično lepi deželi: Tarčmun – Trinko in grablje; Kozol- Porabje, 19. julija 2018 sodelovanja. Svojo pozornost v besedi in na fotografijah nameni borovemu gostüvanju z vsemi podrobnostmi priprave in izvedbe. Poudari, da gre tudi za praznik vaške skupnosti in 5 ŽIVOST LJUDSKEGA IZROČILA omeni, kje še na Madžarskem, v Avstriji in Sloveniji ohranjajo enak ali podoben običaj. Organizatorji vključujejo vse vaščane, ki so pripravljeni sodelovati, saj ima poleg šaljive svatba tudi razsežnosti pustne poroke. »V Porabju pridejo na ta dan domov, tako kot ob resničnih porokah, tudi številni nekdanji vaščani in izseljenci. Dolgo se niso videli, zato se veselo pozdravljajo: Dober den! Bog daj!« Avtor navaja, da je borovo gostüvanje na Madžarskem najtemeljiteje raziskal etnolog Ernő Eperjessy, ki opozarja tudi na medetnične povezave v Porabju in širše v Železni županiji ter na Gradiščanskem »in ugotavlja, da so bili medsebojni vplivi najbolj naravni v tistih stoletjih, ko slovenskih, madžarskih, nemških in hrvaških narodnih skupnosti v tem prostoru še niso ločevale državne meje in je bil pretok kulturnih prvin neposreden in naraven«. In tako vse do sklepnega dejanja, ženitve z borom. Na devetnajstih straneh, namenjenih borovemu gostüvanju, so objavljene številne fotografije, največ iz leta 2016, ko je bil skupni porabski dogodek na Gornjem Seniku. Ob še nekaterih drugih temah, recimo obdelava lanu, je tudi fotografija etnologinje Marije Kozar Mukič, ki je bdela nad organizacijo in izvedbo borovega gostüvanja na Gornjem Seniku, kamor je v lepem sončnem vremenu prišlo več tisoč obiskovalcev iz Porabja, tudi osrednje Madžarske, Avstrije in Slovenije, celo iz Maribora in Ljubljane. Dogodek je pozorno spremljal tudi avtor knjige in soproga Slavka Ilich, tudi avtorica fotografij. Vsebina Brezmejne Slovenije se nadaljuje z Društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko in Pavlovo hišo – medkulturnim centrom v Potrni. Uvodoma pisec ocenjuje, da se slovenščina, ki je bila leta 1919 prepovedana, v novejšem času vrača. »Slo- venci na južnem Štajerskem niso več le meglen spomin in večine ni več strah povedati, kdo so. Čeprav jih je premalo, da bi lahko računali na dvojezične krajevne napise, so ostali in obstali in si še naprej prizadevajo za vse pravice, ki jim jih zagotavlja 7. člen Državne pogodbe iz leta 1955.« Avtor omenja ugotovitev zgodovinarja Heima Halbrainerja, da je leta 1880 dobre tri četrtine prebivalcev Gorice in vsi v Dedoncih kot pogovorni jezik navedlo slovenščino. Posebej je izpostavljena vloga Društva Člen 7, ki vseskozi opozarja na pozabljeno manjšino in njene v državni pogodbi zagotovljene pravice. Manj težav zaradi nekdanjih predsodkov je zdaj, ko je postala Slovenija samostojna država. Prekmurski Gančani so vas, ki so med 26. slovenskimi kraji s svojimi posebnostmi vključeni v knjigo. In sicer z »majušem« - bolj Marijinim kot prvomajskim majem. »Fantje in možje iz naše vasi so v zahvalo Mariji, ker so se živi vrnili iz prve svetovne vojne, leta 1919, v začetku maja, ko je tudi njen praznik, sredi vasi postavili mlaj – majoš ali majuš,« je povedala Rozalija Zadravec. Podobni običaji so tudi na drugem koncu, denimo v Dolini pri Trstu. V svet za kruhom je del knjige, v katerem avtor predstavlja Aleksandrinke, žene in dekleta iz Vipavske doline, Krasa in drugih primorskih krajev, ki so odhajale služit v Egipt, kjer so ostajale več desetletij. O tem je bilo dolgo časa znanega zelo malo, vse do filma Metoda Pevca Aleksandrinke. »Daleč od doma so aleksandrinke doživele toliko enkratnih in neponovljivih osebnih zgodb s srečnim pa tudi bridkim koncem, da jim ni mogoče dati skupnega imenovalca.« Pomenljiva razstava o aleksandrinkah je bila tudi v Pavlovi hiši v Potrni. Tekst in foto: Ernest Ružič Življenjsko moč ji dajeta dobrota in ljubezen do Boga ŽELEZNA ŽUPANIJA Lejpe železnožupanijske vasi Ani Sukič (Szukics Istvánné) iz Slovenske vesi so ob njenem 80. rojstnem dnevu čestitali člani družine, petkova molilna skupina Monošter-Slovenska ves in člani Marijine legije (društva sv. rožnega venca) iz kraja Zalaszentiván. Kot nam je povedala teta Ana, se je družina pred 50. leti preselila z Gornjega Senika (Janezov breg) v Slovensko ves. Za njo so težka, toda srečna leta, polna dobrote. Rada hodi v cerkev in tudi rada poje, je članica cerkvenega pevskega zbora. Njeno delo pri slovenskih zborih so pred petnajstimi leti priznali tudi s spominsko plaketo Avgusta Pavla. Sveta maša, ki so jo darovali za njo ob spominskem dnevu fatimskih prikazovanj, se je končala z Marijino pesmijo, ki sta jo zapeli teti Ana in Mariška. HRL Romanje v Mariabild Mariabild je bilo tudi v zgodovini priljubljeno romarsko mesto, kamor so vsako leto romali verniki iz Monoštra in okolice, saj je sam kraj bil pristava monoštrskega cistercijanskega samostana. V organizaciji Društva za krščanska gibanja iz Monoštra so verniki letos 12-ič romali k cerkvi v Mariabild, kjer se nahaja reprika slike Matere Božje iz Máriapócsa. Pri maši je sodeloval tudi Cerkveni pevski zbor župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja iz Monoštra. Na našem posnetku so romarji iz Slovenske vesi. LRH Porabje, 19. julija 2018 Devet vasi iz Železne županije se je glasilo na tekmovanje Raužnatna Madžarska (Virágos Magyarország). Tau tekmovanje že 25-ič organizirajo letos. V tej dnevaj odi žirija od vesi do vesi, stere so se glasile, pa tau gleda, kelko rauže majo posajeno, kelko zeleni površin je, dapa fejst vpliva na rezultat trajnost tö. S tejm tau štjejo dosegniti, aj vasi tak lejpe raužnatne ostanejo potistim tö, gda je že konec tekmovanja. Tiste dvej vesi, steri zmagata, ta Madžarsko predstavljali leta 2019 na tekmovanji Raužnatna mesta pa vasi v Evropi. Dosta drügi nagrad baude še, edna med njimi je naslov Najbola raužnatni potni cilj, na tau ves ali mesto po facebooki leko glasujemo od 16. do 22. julija. V Železni županiji se je 9 vasi glasilo v kategoriji »vasi, gde menje lüstva žive kak gezero«. Té vasi so: Dozmat, Döröske, Ispánk, Ivánc, Magyarlak, Nagyrákos, Olaszfa, Petőmihályfa pa Vasegerszeg Med tejmi vasnicami se večina vsakšo leto glasi na tau tekmovanje. Če cejli rosag gledamo, te so letos v 324 krajaj sadili rauže, kosili travo, delali parke, aj letos oni dosegnejo prvo ali drugo mesto, s sterim do leko šli tadale tekmovat z evropskimi varašami pa vasami. Organizatorji s tem tekmovanjom tau majo za cilj, aj kak največ vasi se glasi, če ranč ne dosegne rezultat. S tejm, ka edno raužo ali drejvo posadijo v vesi, so že dosta naredli za svojo okolje. Če bi vsakši vsakšo leto samo edno drejvo, raužo posado, ka na Zemli živemo, te bi se nej trbelo bojati od tauga, ka za stau lejt v več mejstaj puščave nastanejo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Srečanje treh predsednikov Predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške so na srečanju v Goriških brdih spregovorili o vrsti vprašanj, vključno s predsedovanjem Avstrije Svetu EU, prihodnostjo EU in migracijami. Vsi trije predsedniki so podprli sklepe vrha EU, da je treba okrepiti nadzor na zunanjih mejah Unije. Pahor je ob tem opozoril, da bi lahko imeli kakršni koli enostranski ukrepi glede migracij učinek domin. Ob tem je poudaril, da Slovenija dobro nadzoruje zunanjo schengensko mejo, zato ne vidi razloga, da bi Avstrija okrepila nadzor na skupni meji. Pomen schengenskega območja in varovanja zunanjih meja je poudaril tudi avstrijski predsednik Alexander van der Bellen. Da tudi Hrvaška dobro varuje svoje meje, je izpostavila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ob tem pa izrazila prepričanje, da se bo nadzor še izboljšal s približevanjem Hrvaške schengenu. Predsedniki se niso izognili niti dvostranskim odnosom, pri čemer je prednjačila arbitraža. Pahor je hrvaško kolegico prosil, naj se potrudi, kolikor je v njeni moči, da se ne bi pojavljali incidenti v Piranskem zalivu, Grabar-Kitarovićeva pa je dodala, da upa, da bosta državi rešili vprašanje meje, k čemur ju zavezuje tudi skupna evropska prihodnost. Za nadomestilo plače zaprosilo 24 od 54 nekdanjih poslancev Za nadomestilo plače od šest do 12 mesecev je zaprosilo 24 nekdanjih poslancev, kar je deset manj, kot jih je nadomestilo prejemalo po koncu mandata 2014. Po prenehanju mandata imajo nekdanji poslanci pravico do nadomestila v vrednosti 80 odstotkov zadnje plače, in sicer največ pol leta (poslanci na mesec zaslužijo med 3.661 in 4.817 evrov osnovne bruto plače). Pravica se jim lahko podaljša še za največ šest mesecev, če v tem času izpolnijo pogojev za upokojitev. Nataša Brulc Šiftar – novinarka radiona Murski val MEJTE SKRB, ČE SE S PRSTANOM NA ROKI SPRAVLATE K DELI smo se te dosta drüžili, bili kak je »novinariti« in je šla državni prvak v šprinti na smo zvüna, na športnon igri- pomagat na nacionalno tele- 100 metrov. Ges sam se tüdi šči ali indri v naravi. Odila vizijo, po zgotovleni fakulteti neka cajta z atletiko mantsam na prvo soboško osnov- pa je delo dobila na soboškom rala in tak sva se spoznala. no šaulo, v zidino, v steroj je radioni, gé dela ške gnesden: Nej čüdo, ka je tüdi čerka Vita bila te tüdi gimnazija. Gda »Prva je nej bilou léko. Ges športnica. Z maužom sva nej sam osnovno šaulo zgotovi- sam človek, steri se na začet- stela znati, če de dete pojeb la, se je gimnazija preselila ki najbole ne znajde, tak ka ali diklina. Je pa že v mojoj v nauvo zidino črvej tak brsala, pri kanali. Te se ka je nej čüdno, je nej zvala več ka ške gnesden gimnazija, vej redno brše. Že pa so si te vözod malih naug brodili, kak so špila fotbal pri te pravli, usmerženskom nogojeno izobražemetnom klubi vanje in sam se Pomurje.« S tem ges vpisala na ženskim fotbalpedagoški tau té skim klubom - nej srednje šaule.« je skrivnost, ka je Po zgotovleni tüdi avtorica toga srednji šauli se pisanja njegova je, čiglij je stela velka navijačica biti novinarka, je Nataša doživela vpisala na študij dosta lepih treslovenskoga genutkov, eden pa zika in etnologije je nej biu tak lepi. na Filozofski faVečkratnin državNataša pravi, ka je bila njena mladost lepa Vita, Nataša in Vito na enom od potovanj kulteti v Ljubljanim prvakinjam ni: »Moja sestra me je prva malo straj bilou, je pred štirimi leti sam doma na bolniškom dopusti. Mam skvardjeno hrbte- Alenka, pet let je starejša od te pa je že šlo. Tak kak pri gratalo celau priti v žensko ligo nico, tak ka je nej lepau. Trno mene, je furt pravla, ka mo vsakšom deli je praksa fejst prvakinj, med 32 najbaukši me boli, tak ka mi ne ostane ges takša novinarka, stera fontoška. Morem povedati, ka ekip v Evropi. 8. oktober 2014, nika drügoga, kak ka dem de stela od lidi furt vse zvö- sam furt rada delala tüdi ta- gda se je v Lendavi špilala tekpod kirurški naužic. Odločikše malo načiš- ma prauti talijanskim prvakila sam se, ka mo opererana če pogovore in njam, de si moja sogovornica v soboškom špitali. Čiglij me reportaže. Tak zapoumnila za cejli žitek. In je straj, po drügi strani komaj sam odila nao- tau nej telko zavolo same tekčakam, ka se rejšim tej bolekauli s sloven- me (naše so jo zgibile z rezulčin.« skimi sodaki, tatom 2:4), liki zavolo toga, Gda sam svojo nekdanjo sodebila sam v klauš- ka je ostala brez enoga prsta. lavko gorpoiskala doma v njetri med nünami, »Gda smo po tekmi doj gemanom rami, je trno vrauče bilou. pa v vauzi na li dvej naši navijaški zastavi, Sedele sve na terasi, v senci, Dobi, gé sam se sterivi sta bili za enim golom tak ka nama je bilo lepau. Prvo pogučavala s (foci kapu) gor obešenivi na sam jo pitala, kak se spominja človekom, steri grajki, sam se ges s prstani svoje mladosti, in etak mi je je nekoga bujo. zgrabila v drot in si na žalost odgovorila: »Ge sam gorrasDosta zanimi- vkraj vtrgnola prstanec na la v Soboti. Moj, na žalost že vih gostov, tüdi levi roki. Tak ka sam za té pokojni oča, mrau je pred športnikov, sam klub zgibila že dosta živcov devetimi leti, je biu doma iz mela v oddaji, in ške en prst,« je ške cujdala Lendave. Njegva mati je bila stera se zové Nataša Brulc Šiftar, stera pravi, iz Duge vesi, njegov oča, moj Nedeljska kuhi- ka resan mejte skrb, če se s prstanom na roki spravlate k deli. dedek, pa je v Prekmurje prinja«. Pri svojom radijskom deli se je že spravlala s kačami šo kak šandar iz Dolenjske. In če smo že pri (Na kejpi na prvoj strani: NoMama - njeni oča je biu iz športi, z njim je vinarka na obiski pri slovenski Satahovec, mama pa Štajer- deti. Zakoj sam se te vpisala povezani tüdi Natašin osebni sodakaj) Silva Eöry ka iz Rogatca - je čista Sobo- na slavistiko, ške gnesden ne žitek: »Moj mauž Vito je treneKejpi: osebni arhiv čanka. Morem povedati, ka vem.« Se je pa že v cajti študija ro atletiko. Te, gda je bila ške Nataše Brulc Šiftar sam mela lepo mladost. Deca odlaučila, ka malo vösproba, Jugoslavija, je biu mladinski Poslüšalci radiona Murski val v zadnjom cajti pogrešajo znani glas novinarke Nataše Brulc Šiftar. Konec lanskoga leta jo je zaodo beteg, tak ka zdaj doma čaka na operacijo, stera naj bi bila meseca avgusta: »Od sredine lanskoga decembra Porabje, 19. julija 2018 7 Gda s stüdenca pivo vötečé Ka je tisti »zeleni zlat«, zavolo šteroga je tak erična Spodnja Savinjska dolina v Sloveniji? Nej je tikvin oli kak pri nas v Porabji, liki hmelj (komló), šteroga v etoj slovenskoj krajini pauvajo že kauli stau petdeset lejt. V varaši Žalec najdemo center pauvanja hmelja, toj tradiciji pa so se želejli pokloniti tak, ka so postavili prvo fontano piva na svejti (sörszökőkút). »Slovenija je mala, donk pa smo 5. v pauvanji hmelja na svejti,« nam je začno pripovejdati direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek. »Ideja za fontano je prišla leta 2014 od mojoga padaša, predsednika Zveze turistični drüštev Matjaža Omladiča. V varaši mamo Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, smo pa stejli napraviti eške nika, ka bi se vidlo domanjim pa tihinskim gostom. Nejsmo krat po en dejci piva, moderna tehnika pa ne dopüsti, ka bi si več vönatočo. »Spodkar geste eden čip, šteri mašini povej, ka kak ’lager’ piva. Pivo na slejdnjoj pipi má kilo pa pau hmelja na eden hektoliter piva.« Gda so 6. septembra 2016, na Direktor turističnoga zavoda Matjaž Juteršek sam tö küja pivo šké gost piti. Če spigé šest dejci, se čip vözakapči,« je raztomačo direktor pa cujdau: »Fontana je nej mesto, gde se leko človek napigé, liki gde leko degustira. občinski svetek, oprli fontano, so v Žalci računali, ka v sedmi mejsecaj odajo šest gezero kriglinov, tau je za stau avtobusov. »Samo v prvom mejseci septembri pa so küpili več kak 16 gezero kriglinov, v dvej mejsecaj pa 36 ge- pa bautoške pravijo: za stau procentov več lüdi je prišlo k nam. Mi sami pa ne delamo za profit, naš profit je zadovolen obiskovalec.« Direktor je eške raztomačo, ka so steli fontano napraviti zanimivo za tihinske turiste tö. »Slovencov je bilau 70 procentov, drügi so bili Taljani, tretji Merkanarge, štrti pa Brazilci. Pred Madžari, Hrvati, Avstrijci pa Nemci. Tisti tihinci, šteri so prišli s tradicionalni pivski rosagov, so ranč tak bili zadovolni. Sploj skrb mamo na tau, ka aj bi promovirali samo domanje pivovarske majstre, šteri nücajo samo slovenski hmelj.« Matjaž Juteršek je eške tapravo, ka vejo, ka te visike numere ne ostanejo na vöke. »V bodaučnosti mo zadovolni, če odamo 2530 gezero kriglinov na sezono. Premišlavamo pa že o nauvi produktaj, kak dati fontani sestre, brate. Želejmo, ka bi Spodnja Savinjska dolina - pa ... DO MADŽARSKE EU za obnovo podzemne železnice v Budimpešti namenila 154 milijard forintov Evropska komisija bo iz kohezijskih skladov za obnovo metro linije številka 3 v Budimpešti namenila 473,4 milijona evrov (to je skoraj 154 milijard forintov). Vsoto je najavila prejšnji teden komisarka za regoinalno politiko Corina Cortu, ki je izpostavila, da na tej liniji potuje dnevno več kot pol milijona ljudi, s tem bodo domačinom olajšali življenje, turisti pa bodo lažje dosegli turistične destinacije v »prelepem madžarskem glavnem mestu«. Vseh dvajset postaj na tej liniji bodo obnovili, posodobili bodo razsvetljavo. Prvotno je glavno mesto namenilo obnovi metroja le 137 milijard forintov, dodatna sredstva bodo uporabili za zagotavljanje neoviranega dostopa invalidov, je povedal župan István Tarlós. Obnova omenjene linije se je začela lani 4. septembra. Naj se mladi učijo jezike z najemom kreditov? Pipe so povezane s kompliceranim sistemom pod zemlauv, s vsikše ovaško pivo tečé brodili, ka grata fontana piva tak erična. Na začetki smo iskali arhitekte, od šesti planov smo odebrali najbaukšoga. Naša fontana vövidi kak eden stüdenec za vodo, vejpa vejmo, ka za dobro pivo je najbole glavna dobra voda pa gečmenov slad (árpamaláta). Hmelj samo žma dá. Forma fontane je hmeljska kobula (komlótoboz), kufarne čipke na njej pa so simbol pivske pene. Geste šest pip, s šteri tečejo piva slovenski majstrov, ki so pri küjanji nücali samo slovenski hmelj.« Če štoj pride v Žalec, more oprvin küpiti eden glažojnati krigli, za šteroga je plane napravo erični slovenski umetnik Oskar Kogoj. Ž njim leko koštava šest- Od šest dejci piva vözraščeni človek nede pijen, v dvej lejtaj smo eške nikše nevole nej meli s tejm. Želejmo pivo nutpokazati kak kulinarični produkt.« Pri žalskom »pivskom stüdenci« se leko koštava dvaje fele piv. »Lager piva vsi poznamo, tau so filtrirana ino pasterizirana piva. Pri njinom küjanji kvas vré na 8 do 15 fokov, zavolo toga je je žmetno narediti, ležej pa se je pigé. Na stau litrov piva je v nji samo 200 gramov hmelja.« Na slejdnji trej pipaj pa so takzvana »kraft« piva, smo zvödali. »Pri nji se s kvasom küja na 15 do 25 fokov, zatok je zovemo ’garažna’, ka se leko küjajo na sobnoj temperaturi. V sebi majo 5 do 10-krat več hmelja László Sefcsik se čüdiva, ka je »zlat« v Žalci rejsan zeleni zero. Politiki so že začnili gučati, ka odamo stau gezero na leto«, se je spomino Matjaž Juteršek. »Do gnes smo v dvej mejsecaj 2016, sedmi mejsecaj 2017, pa do zdaj v 2018 odali več kak 130 gezero kriglinov piva. Tau pa znamenüje eške za enkrat več gostov, vejpa mauž pa žena küpita samo edno posanco vküper. Tak računamo 250 tisoč gostov do tega mau.« Fontana je napravila velko promocijo za mali štajerski varaš. »Za mené je biu najvekši ciu vsikdar povezüvanje civilne pa gospodarske sfere. Najbole sem zadovolen, če restavracije seveda Žalec - ostala edna od najbole atraktivni krajin v Sloveniji, pa ka bi go poznali v drügi rosagaj ranč tak.« Vsa piva v šesti pipaj fontane gnauk na mejsec vöminijo, ka aj bi do promocije prišli drügi pivski majstri tö. Gvüšno je, ka s stüdenca v Žalci samo kvalitetno domanje pivo vötečé, med njimi tisto, štero je mejlo zeleno farbo. Fontana vküper z Ekomuzejom hmeljarstva in pivovarstva zové turiste pa obiskovalce v mali varaš, šteri tak šké gordržati svojo stau petdeset lejt staro tradicijo pauvanja hmelja. -dm- Porabje, 19. julija 2018 Vse kaže, da se je vlada sprijaznila s tem, da v šolah pouk tujih jezikov ni na zaželjeni stopnji, zato naj bi dijaki pridobivali znanje pri zasebnih učiteljih. Svet za konkurenčnost je pripravil za vlado več predlogov, da bi dvignili znanje tujih jezikov pri mladih, med temi so podpora kolonijam v tujih jezikih, podnaslavljanje tujejezičnih filmov in nenazadnje tudi krediti dijakom za učenje tujih jezikov. Po raziskavah je Madžarska na predzadnjem mestu v Evropski uniji v znanju tujih jezikov, le v Združenem kraljestvu je več mladih pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali so zadovoljni s tem, da govorijo le svojo materinščino. Na Madžarskem 49 odstotkom mladih ne dela preglavic dejstvo, da ne govorijo nobenih tujih jezikov. Pouk tujih jezikov je sicer v zadnjem času precej napredoval tudi na šolah, le da je pri tem pouku premalo konverzacije oziroma so prevelike razlike med mesti in podeželjem, kjer največkrat ni primernih učiteljev, posebej angleščine. Pri tem naj bi pomagali krediti, ki naj bi jih dijaki uporabili za zasebne učitelje. 8 Ka bi rad djo, tistoga je ranč nej bilau Po porabski vasaj se že sploj »Tisto, ka bi rad djo, tisto ne vidi, ka je žetva, tü pa ranč nej bilau, djeli smo, ka tam, če eden kombajn kaj je bilau, te smo nej bili tak bovnjari, telko je vse. Gnauk parbrani, kak je zdaj mladisvejta je tau bilau edno naj- na. Mi smo od zazranka do vekšo pa najžmetnejšo delo, večera delali pa vse z rokauv, ka so z rokauv žetvo delali. Zavolo tauga sem si tak mislo, ka gorpoiščem nekakoga starejšoga, sto de mena znau od tauga pripovejdati. Duplansko sem srečo emo, nej ka starejši, liki najstarejši na Gorenjom Seniki so mi pripovejdali pa nej samo od žetve. Oni so Jožef Škapper, Djamarin Pejpi so najstarejši človek na Gorenjom Seniki po domanjom Djamarin Pejpi. nej kak zdaj, ka mašin žetvo - Gospaud Škapper, kak se dela, lüstvo ga pa samo glemate tü na vreki Grebenšč- da. Samo te je še dobro bilau, ka? te sem še leko kamakoli üšo, »Vejš ka, nej fajn, penzijo ne- pa če trbelo, te si še leto. Zdaj mam, ka občina mi kaj malo pa vidiš, na koj človek pride da, telko je vse, s tauga se ta- na stare dni, sploj pa te, če mantram.« dugo žive. Stari moji vrstni- Kelko ste stari, če ste vi ki so tak vse tapomrli, mladi najstarejši na Gorenjom pa tak samo tau znajo, ka je Seniki? zdaj gé, tau neškejo čüti, ka »Letos sem staupo v 95. leto, je prvin bilau. Gda sem mali ge ne vejm, kak sem tau leko biu, vsi smo dimnaste künje zadaubo. Vej pa ge sem v meli, pa itak smo gorzrasli, cejlo življenji dosta mogo zdaj je pa vse moderno pa delati, v krčmau sem pa nej nej gvüšno, ka je tau baukše. odo, zato ka nej bilau penez. Vseedno, vej nika že baude, Tistoga ipa nej tak bilau kak še dobro, ka človek ne vej, zdaj, ka poštaš vsakši den ka ga čaka. Vidiš, moj pojep peneze nosi, te je poštaš je kak brž mrau, ge pa tak samo te peneze prineso, če dugo živem.« je kakšna žlata z Merike pos- - Vejn zato, ka ste dobro lala. Ge sem v cejlo življenji palinko pili vsigdar zadoma biu, doma sem delo na zranka. gazdiji, zmejs sem kaj na Vo- »Ge sem nikdar nej mogo grsko odo delat. Te smo nej piti, če sem dvej dejci spiu, pejneze prislüžili, sildje smo ge sem tak pijan biu kak domau pripelali.« štük. Ne vejm, kak je tau, da - Kak ste živeli, ka ste djeli gestejo taši, ka za litrom, lipa pili, ka ste taša lejpa lej- ter spijejo, samo taši eden na ta zadobili? žive dugo.« - Tašoga reda julija, gda je tašo lejpo vrejmen bilau, ste žetvo delali, nej? »Delali smo, samo z rokauv, zato ka te mašina še nej bilau, še na Vogrskom nej bilau, nej pa te pri nas, gde je srmastvo bilau. Tau je dobro bilau, ka te je še pri rami več lüstva bilau doma, najmenje šest, sedem ali še več. Gnesden že nega, zato ka že vse je ovak. Pri žetvi eden ali dva sta kosila, te so brači bili na slejdnje so pa vezači delali. Če je še bilau lüstvo, te so prauto vküpnosili, če pa nej, te pa na slejdnje. Gda so križi vöposenili, te smo je domau zvozili pa smo je s capami vözmlatili« - Nagnauk kelko je mlatilo s capami? »Tjelko je bilau, dapa vsakši je ranč nej znau, tisti so bola samo sebe stukli. Te sem še mladi pa zdrav biu, bilau tak, ka sem cejli den mlato s capami, bilau, ka cejli keden. Po mlatitvi smo zrnje pucali, najprvin z rešatov, potistim pa s bintom. Zdaj žetvo audalič kraj gledajo, pa te še pravijo, ka lagvo dé. Mi, gda smo na Vogrsko odli, tam smo mejsec dni želi, potistim smo pa mlatili. Taši velki staug smo klali, ka smo z garicov nosili gora snaupke, sunce pa peklo kak Djudaš, pa itak dobro bilau. Najbola sem tau nej maro, gda si snaupke goralüčo pa sonce ti je ranč v obraz sijalo.« - Leko, ka zato ste taša lejpa lejta zadobili, ka vsigdar ste dosta delali. »Leko, ka je tak, samo moram povedati, ka tau je zato te meni nej fajn spadnilo. Vejš, ka je še lagvo bilau, gda sem sodak biu pa s Felvidéka (gnešnja Slovaška) sem pejštji mogo domau pridti, zato ka cug nej odo, ka bombe so vse vküpvdarile šejne, telko sem vejn v cejlo življenji nej odo pejški kak te.« - Ka ste delali tam? »Vej pa prijatelom, kak Rusom smo tankcsapde (past za tanke) kopali, če pridejo, aj ne morejo prejk.« - Pa leko ste s tejn Ruse stavili? »A, vraga, vejš, ka nej smo je mogli staviti.« ka gnauk je baukšo, gnauk je slabšo, tak kak gda smo doma tü küjali.« - Ka so vam gnes prinesli v posaudi za obed? »Tau ge ne vejm, ka so küjali, ka je, tau je.« - Ka mate najbola radi? »Mesau zato tadjejm, če je fejst küjano, če je sirauvo, te ne morem zgrizti, ka nejmam zaubi. Če mi ostane z obeda, tisto te večer še pogejm, če nej, te si djajca sküjam, tau še znam. Zato mam kokauši.« - Odite kaj kraj od dauma? »Kama lek’ dem? Že ranč tanüt ne morem, zato ka ne morem odti, samo tak taseNjini ram je na Grebenščki na trno lejpom mesti dim. Že ranč košare ne mo- Dosta grünta ste delali rem plesti, zato ka nika nega doma? mauči, vse me mauč tanjava, »Ka smo meli telko, samo vi- drügo ne delam, samo tü vadiš, zato je bilau žmetno, ka nej na dvauri kokauši paje velki brejg. Dostakrat, gda sem. Zdaj sem že blüzi stau so krave na velki brejg nej la- lejt star gé, ka te že človek dale kaule vlejčti, ka so žmet- leko dela, taši zvün mene ne bile, so kaule znak letele. že negajo, steri bi telko lejt Tau je bila sreča, ka smo mi zadobili. Niške ne da valati, na kauli vsigdar meli lapca, pa še dja sam sebi ne dam pa tašoga reda je te stavo, valati, ka sem telko lejt star.« ovak bi vse k vragaum odle- - Gda je vam najbaukše telo.« šlau? - Vodau ste meli tü na brej- »V mojo življenji je bilau dobgi? ro pa lagvo tü, delati sem »Vodau smo daleč nosili, tü skaus fejst mogo. Pogledni prejk z drügoga brga, samo te ori, ka je tü na dvauri, je zdaj že nika ne vidi, zato ka skur telko star, kak ge, tauga že vse nützaraslo.« je moja mama posadila, gda - Vi ste se v tau rami na- sem tak mali biu. Vidiš, te že raudli? tö prki grato, kak ge, poma»Tau je moj rojstni ram, lek čas dolaprteče. Dostakrat ge odtec kraj nemo dočas, mi pravijo, aj se skrb mam. ka smrt ne pride. Obed mi Ka leko skrb maš? Tau je tak, vozijo, zato ka ge ne vejm če pote pridejo, te tak moraš küjati, tak ka nika ne mo- titi, vseedno je, ti ka škeš. rem povedati. Gesti je pa tak, Karči Holec Porabje, 19. julija 2018 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 24. Včasik po drügoj svetovnoj bojni so probavali v moderno slovensko liriko vpelavati »socialistični realizem«, šteri bi válo revolucijo pa zidanje socializma, depa že kauli leta 1950 je toma konec bilau. Pesniki so se Če v svejti več nega čalarije alizmi«, šteri je emo veuko mauč nad slovensko poezijo 1930-i lejt. Njegvi verši se držijo realnoga sveta pa istine, ne gučijo o čütnoj harmoniji, pesnik piše trejzno, sploj razmeno. Tau pa je v slovenskoj poeziji sploj rejdko. Božo Vodušek je po drügoj svetovnoj bojni samo en par nauvi pesmi napiso, depa tiste so tö pokazale, ka sliši njegva poezija izpred bojne ranč tak bole k nauvim kak preminaučim časom. Njegve knige »Odčarani svet« iz leta 1939 leko spoznamo po tom, ka je pesnik v nji nüco Spomenik Jožeta Udoviča v Cerknici, gde se je tradicionalne naraudo forme, zvekšoraj povrnauli k tradiciji »slo- ga sonet, ka je ranč tak znavenske moderne«, k »nauvoj menje razmenosti. Sonet romantiki« (ali kak so go te »Zapuščeni klavir« spejva o zvali, »intimizmi«). V tom staroj, zapüščenoj zongori, štiluši so pisali ništerni sta- štera je kak liki en človek: rejši poeti, depa mladi tö. dojgleda drüge lidi, pa se Poezija je pá gratala subjek- ponaša kak eden asket. Petivna, vö je gučala čütenja. sem guči o lažnivosti sveta, Nazaj pa sta prišla ekspresi- šteri ne kaže istine. Žitek onizem pa simbolizem tö, z lidi je nej gvüšen, približava ništernimi elementi moder- se jim velka kriza ali konec nizma pa eksistencializma. sveta. Sonet »Zlato tele« pa Začetki poezije Boža Voduš- guči kritično ino satirično ka so ekspresionistični. Pe- o ednoj aktualnoj temi: žesnik pa je kauli leta 1930 lenji po bogastvi. Zlato tele zapüsto té štiluš pa kato- je poznani motiv z Mozešovi ličanjsko ideologijo, donk knig, gda ga Izraelci čestijo pa je gordržo svojo etično kak Boga. Té »beteg« pa mišlenje. Nej je več sto pi- majo prej cerkveni pa posati kak liki eden prorok, s svejtni voditeli modernoga patosom pa šurkimi čütenji. časa tö, ranč tak kak lidgé v V njegvi pesmaj najdemo najbole čestni slüžbaj. razmenost, eške posaba te, Rana poezija Edvarda Kocgda tomači moralo pa dü- beka se je narajala v atmoshovnost človöka. Zmejs pa feri kesnoga ekspresionizkaže na lažne vrejdnosti, ma. Katoličanjski pesniki tak v drüžbi kak pri vsikšom (kak un) so toma cujdejvali človöki ejkstra. Kak piše v simbole, ka aj bi ležej dojednoj svojoj pesmi, je svejt spisali svoja metafizična trbej »oslobauditi čalarije«. pa vörska čütenja. Kocbek Bliže je prišo »nauvomi re- je vse svoje evropske pelde zdrüžo: če rejsan je funda- bole v poeziji. Pesnik prej racije, tau je prve po bojni. ment njegvi pesmi meta- poslüša glase, šteri zvek- Pisati je začno v znamenji fizično gledanje na svejt, šoga prihajajo iz njegve socialnoga realizma, ka se štero za vsejm iške višišo is- düše ali spominov. Poet o je čütilo na njegvoj poeziji tino - donk pa je bole realen vsejm tejm ne pripovejda di- eške dosta kisnej tö. Pesem kak stari simbolisti, njegvo rejktno ali logično, liki s po- je za Krakara škér, s šterov pesniško iskanje se godi v močjauv svoje fantazije. Tak šké priti do bralca: v njej vivsakdanešnjom, paverskom se narodi posaban pesniški dimo človöka v nevarnosti, žitki. Mladi Kocbek je tak svejt, šteri je nej povezani z šteri je postavlen v neprijazapüsto ekspresionizem pa drüžbenov ali zgodovinskov telsko realnost. Zmejs srese približavo nauvomi rea- realnostjov, v njem sta glav- čamo sentimentalne glase, lizmi. Po formi najdemo v nivi lepota pa slobaudnost guč srcá ino humanistično njegvi pesmaj spejvajauče fantazije. čütenje, vse tau pa s pomočrime, zmejs pa že dostakrat Jože Udovič je najbole poz- jauv kmični kejpov, šteri nüca slobaudni verz, ranč nani slovenski nauvi ro- dostakrat kažejo na straj ali zavolo toga je biu eden od mantik, šteri nüca moder- obvüpanje. Tü pa tam vidinajbole moderni slovenski nizirani simbolizem. Njegvi mo eške posaba pesimispesnikov pred drügov tični obraz sveta, štesvetovnov bojnov. roga ranč ne moremo Njegve pesmi po bojni razmiti. Štiluš Lojzeta so vöprišle oprvin v Krakara je dostakrat knigaj »Groza«, v štetrdi, kak liki bi krče raj najdemo filozofsko emo, dostakrat je draliriko. Spravla se z restičen. volucijov, zgodovinov Cikluš deseti pesmi pa metafizičnimi čüte»Med iskalci biserov« nji, v njej najdemo neje grato naslov knige mérnost pa želenje po z gnakim imenom spoznanji. Pesem »Deiz leta 1964. Iskanje ček na drevesu« sliši džundža znamenüje med Kocbekove reflekiskanje smiselnosti žitsivne pesmi, v šteraj ka ino vrejdnosti, depa premišlava s pomočkaže na tiste dileme tö, jauv pesniški kejpov. štere se človöki med Človöka so prej lüčatejm iskanjom opérali v svejt, v šterom se jo. V tom cikluši je peBožo Vodušek je piso o tejm, ka trbej »svejt more vsikdar srečavati snik blüzi prišo kejpi oslobauditi čalarije« s protivnostmi - depa sveta, šteri je že skoro z višišimi silami znautra pa pesniški kejpi so asociativni absurden. Svojo problemazvün sebé tö. Zavolo toga je pa simbolični kak Kocbeko- tiko Krakar nutpokaže s kejgnauk obvüpan, gnauk pa v vi, donk pa čüti svejt bole pami rib, glopko v maurdji. ekstazi. poetično, bole estetsko. Njini »rosag« je neprijatelski Jože Udovič je prve svoje Udovičeve pesmi dostakrat pa kmičen, kak liki je istina pesmi vödau že pred drügov gučijo o žalosti ali straji. človöka tö: »mrgéjo džundži svetovnov bojnov, po njej pa V verši »Fantazija v mestu ino sénje, / ostane samo je skoro gorenjo s tradicio- na vodi« piše pesnik sploj britka saga trplenja«. nalnimi verznimi formami, estetsko ali celau muzično, S par mislimi o štiraj pesdale je piso s slobaudnimi njegvi naslov ga povezüje nikaj - pa en par njinimi verzi. Pesnika poznamo po z Benetkami (Velence). V pesmimi - smo želejli ponjegvom notranjom ritmi, ednom redej štemo o zdi- kazati, kak farbasta je bila njegvi verzi so raztalani na havanji, eden takši maust je slovenska poezija v cajtaj več členov. Najbole na gau- pelo v najbole erično vauzo po drügoj svetovnoj bojni. sti piše Udovič o protivnosti v taljanskom varaši. Verzi V prišešnjom tali naše semed realnim pa idealnim so lejpi, kak liki bi spejva- rije leko spoznate eške štiri svejtom, bajdvaje pa nu- li, štemo takše reči kak so slovenske pesnike, šterim je tpokaže s simboli: istina je »gondola«, »mandolina« ali vküpno tau, ka so leta 1953 kmica, dež ali püstinja, ide- »lampijoni«. vküper vödali erične knige alni svejt pa vidimo v spo- Lojze Krakar je kak pes- »Pesmi štirih«. minaj, naturi, mitični figu- nik kisnej zrejli grato kak -dmraj, skrivni glasaj - pa eške drügi avtori njegve gene- Porabje, 19. julija 2018 10 Regionalno sodelovanje Panonski inštitut v Pinkovcu/ Güttenbachu na avstrijskem Gradiščanskem bo letos počastil petindvajsetletnico delovanja, in sicer z osrednjim dogodkom 8. septembra v KOLIKO (ŠE) ŽIVI PANONSKI PROSTOR? je sodelovali tudi pravosodni ministri sosednjih držav, in mednarodna likovna razstava Pannonia. Panonski inštitut je povezovalno vlogo uresničeval skozi dva lo avtorjev iz Slovenije. Zadnja leta se je naloge lotil zdaj že pokojni Franc Kuzmič in dokler je bil direktor Pokrajinske in študijske knjižnice tudi Jože Vugrinec. Zlasti Francu Kuzmi- Fotografija je iz arhiva. Nastala je na mejinem prehodu Eberau – Petrovo selo na skupni prireditvi gradiščanskih Hrvatov iz Avstrije in Železne županije leta 1999. Med govorniki je bil tudi dr. Vanek Šiftar, eden redkih izobražencev, ki si je prizadeval za sodelovanje v »panonskem prostoru«. Bil je dolgoletni udeleženec kulturno-zgodovinskega simpozija Modinci-Mogersdorf, sodeloval je s Panonskim inštitutom v Ponkovcu/Güttenbachu in tudi z drugimi ustanovami. Ob govorniku je dr. Robert Hajszan, direktor Panonskega inštituta, ki mu ob sedemdesetletnici minuli teden (16. julij 2018) želimo veliko zdravja in toliko energije, kot je je imel do zdaj! Martineumu v Sombotelu. Ob jubileju je izšel Panonski list in izide osrednja publikacija Panonski letopis ali zbornik št. 25. Ustanovitev Panonskega inštituta, ki ga od takrat vodi neumorni dr. Robert Hajszan, so napovedale Hrvatske novine (Hrvaški list) decembra leta 1993, in to v času, ko je bilo v »panonskem prostoru« (Zahodna Madžarska, zlasti Železna županija, severovzhodna Slovenija – še posebej Prekmurje in delno Maribor, južna avstrijska Gradiščanka in delno Štajerska in hrvaško Međimurje oziroma Čakovec) kar nekaj uveljavljenih dogodkov in srečanj. Zlasti so izstopali kulturno-zgodovinski simpoziji Modinci-Mogersdorf (poimenovani po kraju ob avstrijsko-madžarski meji), srečanja panonskih pravnikov, na katerih so najpogoste- osrednja projekta, štirijezičen Panonski letopis in običajno večjezičen Panonski list, ki izhaja dvakrat letno. Direktorju inštituta in uredniku obeh publikacij je uspelo pritegniti sodelavce iz sosednjih držav, večkrat pa so Panonski letopis pospremile tudi priložnostne izjave politikov iz sosednjih držav, katerim so se bolj poredko pridružili predstavniki Slovenije (enkrat predsednik države Milan Kučan). Panonski inštitut je nastal v času, ko je bilo v tem prostoru kar nekaj izobražencev in ustanov pripravljenih sodelovati, se povezovati, izmenjevati izkušnje in bogatiti kulturno življenje (mednarodna likovna razstava Pannonia, denimo). Čeprav je Panonski letopis s svojim konceptom štiri- ali petjezičnosti edinstvena publikacija, ima urednik težko nalogo, kako zagotoviti ustrezno števi- ču je uspelo pritegniti avtorje iz svojega delovnega okolja, Pomurskega muzeja v Murski Soboti (najpogosteje etnologinjo Jelko Pšajd) in še nekatere. S prispevki in literaturo sodeluje v Panonskem letopisu tudi avtor tega članka. Kako zagotoviti avtorje, je nedvomno večplasten problem, in sicer bi bil lažje rešljiv, če bi uredniku uspelo pridobiti mlajšega sodelavca, neke vrste redaktorja-koordinatorja, ki bi poiskal avtorje in bil za svoje delo tudi nagrajen. Prezreti ni mogoče tudi, da vsaj na slovenski strani ni izobražencev, ki bi razumeli, zakaj bi kazalo sodelovati v tem prostoru. Eden redkih, ki so videli pomen v sodelovanju, je bil pokojni dr. Vanek Šiftar, pri katerem s(m)o se zbirali tisti, ki s(m)o videli pomen širšega povezovanja in sodelovanja, pri čemer s(m)o zasledovali neke vrste »poslanstvo«, da je sode- lovanje v prid manjšinam v sosednjih državah. Vanek Šiftar je znal pritegniti in motivirati ljudi za sodelovanje in navezovanje stikov. Da je del Slovenije zlasti zato, ker na papirju natisnjene vsebine zamenjujejo sodobnejši, elektronski mediji. Čas bo pokazal, kaj se bo od doslej uveljavljenih publika- Letošnji Panonski list, v katerem je v besedi in na fotografiji predstavljen Panonski inštitut od ustanovitve naprej. Robert Hajszan je o začetkih napisal: »Bili smo mladi, polni idej in vizij. Ustanovili smo društvo in ga poimenovali kulturna zadruga. Delali smo marsikaj: sanjarili, se pogovarjali, tipkali, pisali, urejali, lektorirali, popravljali. Nastale so publikacije: Panonski list in Panonski letopis ...« zastopan v Panonskem letopisu in tudi v Panonskem listu, je njegova zasluga, ker je vzpostavil in ohranjal stike z Robertom Hajszanom. Vsaj del te intelektualne zapuščine ohranja zdaj Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki v svoje programe, simpozije in druge aktivnosti vključuje tudi Panonski inštitut, njegovega direktorja Hajszana in strokovnjake, ki sodelujejo z inštitutom. Jubilejni dogodek septembra v Sombotelu bo odlična priložnost ne samo za oceno dela in pomena Panonskega inštituta, ampak za pogled v prihodnost. Seveda z upoštevanjem realnosti, da so tudi v publicistiki nastale v zadnjem desetletju izjemno velike spremembe, Porabje, 19. julija 2018 cij ohranilo in kaj bo pristalo v zgodovini. Kljub nekaterim črnogledim napovedim o izginjanju tiskane besede le-ta marsikje (še) ohranja svojo vlogo in pomen. Izkušnje iz preteklosti tudi kažejo, da se pretirane napovedi le niso zmeraj uresničile. Recimo pri knjižnih izdajah literature in publicistike. Vzpodbuden primer so nekateri mednarodni dogodki, kot sta frankfurtski in bolonjski knjižni sejem in tudi drugi. Zadnji frankfurtski knjižni sejem je pokazal, da se je trend padanja knjižnih izdaj zaustavil in začel rahlo dvigati, bojda za pet odstotkov, so poročali mediji. Tekst in foto: Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 20.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Vikend paket, 11.00 Vem!, kviz, 11.45 Moj pogled na znanost, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.00 Umetnost igre: Hommage Jerneju Šugmanu, 15.35 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Zbirka Smisel, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2018: Zdravje, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Nočne živali, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Čez planke: Carigrad, 20.55 Nočni receptor, britansko-ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Brezno in nihalo, ameriški film, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal PETEK, 20.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 10.05 Dobro jutro, poletni izbor, 12.20 Umor, je napisala (I.): Broadwayske tegobe, ameriška nanizanka, 13.20 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Sebastian Cavazza, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 13. etapa, 17.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Alpski kvintet 50 let in Slovenski oktet 65 let, 21.20 Zvezdana: Odločitve, 22.00 Umor, je napisala (I.): Umor v ritmu džeza, ameriška nanizanka, 22.55 Svetovni popotnik: Karibi, 23.45 Melodije morja in sonca 2018, 2.15 Videotrak, 3.20 Nogomet - SP 2018: Portugalska : Španija, 5.10 Zabavni kanal, 5.40 Videotrak SOBOTA, 21.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Intervju: Widad Tamimi, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.20 Se zgodi: Dve jabolki, slovenska nanizanka, 14.50 Ambienti, 15.40 Profil: Jennifer Clement, 16.10 Prvinska preizkušnja: Pri šaolinskih menihih, britanska dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Družbeni fenomeni: Beg možganov, 17.45 Popolna družina: Pogreb, humoristična nanizanka, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero: Petrčkove školjke, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Program, angleško francoski film, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Poletna scena, 22.30 Iz pozabe (II.), britanska nadaljevanka, 23.25 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.20 Info-kanal SOBOTA, 21.07.2018, II. spored TVS 6.50 10 domačih, 7.20 Slovenski vodni krog: Osapska reka, dokumentarna nanizanka, 7.45 Tea time na Goričkem, dokumentarni feljton, 8.15 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.25 Čarokuhinja pri atu: Madžarska, 10.00 Bleščica, oddaja o modi, 10.45 Avtomobilnost, 11.30 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 12.15 Melodije morja in sonca 2018, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, 17.40 Umor, je napisala (I.): Umor v ritmu džeza, ameriška nanizanka, 18.30 Na koncu ceste, dokumentarni film, 19.25 Adrenalinci: Skok s padalom, dokumentarna serija o mladostnikih, 20.00 Nogomet - prva liga Telekom Slovenije: Gorica : Olimpija, 1. kolo, 22.30 Televizijski klub: Čarobni svet mode, 23.20 Umor, je napisala (I.): Moj Johnny je na morju, ameriška nanizanka, 0.15 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 1.00 Videotrak, 2.05 Nogomet - SP 2018: Argentina : Hrvaška, 3.50 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, 5.50 Videotrak NEDELJA, 22.07.2018, I. spored TVS 6.35 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.10 Nabriti detektivi, nemška otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini: Filmski jezik gluhih, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Ansambel Spev, 10 let - po Slakovi poti, 14.45 Ljubezen popoldne, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: New Orleans, 17.45 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 18.40 Bacek Jon: Ježka v stiski, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nadaljevanka, 20.50 Intervju: Jože Dežman, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Projekt: rak; Ulayev dnevnik od novembra do novembra, dokumentarni film, 23.40 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.15 Hommage a Brahms, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal NEDELJA, 22.07.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip: Zbirka Smisel, 7.15 Slovenski vodni krog: Unica, dokumentarna nanizanka, 7.40 Glasbena matineja, 9.05 Slastna kuhinja, 10.30 Družbeni fenomeni: Beg možganov, 10.55 Svetovni popotnik: Karibi, 12.05 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 13.05 Umor, je napisala (I.): Moj Johnny je na morju, ameriška nanizanka, 14.10 Ukane po kanadsko: Zdravje, razvedrilna oddaja, 14.30 Ukane po kanadsko: Tehnologija, razvedrilna oddaja, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, 18.05 Sgt. Pepper, prelomni album Beatlov, britanska dokumentarna oddaja, 19.05 Z glasbo in s plesom, 20.00 Urbano kmetovanje, ameriška dokumentarna oddaja, 21.00 Žrebanje Lota, 21.05 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.35 Operna noč v Mestnem parku 2018, oddaja TV Maribor, 22.30 Umor, je napisala (I.): Naslikaj mi umor, ameriška nanizanka, 23.25 Zackovo čarovniško popotovanje: New Orleans, 23.45 Tujca, kratki igrani film AGRFT, 0.10 Videotrak, 1.15 Nogomet - SP 2018: Iran : Portugalska, 3.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, 4.40 Zabavni kanal PONEDELJEK, 23.07.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Vikend paket, 11.00 Vem!, kviz, 11.50 10 domačih, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (III.): Rojstni dan, španska nadaljevanka, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Z glasbo in s plesom, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Osvežilna fronta: Spanje, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Popolni dan, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Dolga alpska transverzala: Očka, je morje še daleč?, francoska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.45 Glasbeni večer, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal PONEDELJEK, 23.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.45 Dobro jutro, poletni izbor, 12.05 Pogled na ... cerkev sv. Martina v Martjancih, Celjski strop, dokumentarna oddaja, 12.55 Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dokumentarni film, 14.00 Ljudje in zemlja, 14.50 Televizijski klub: Čarobni svet mode, 16.00 V fokusu: Doberdob: Ungaretti - Voranc, dokumentarni film, 16.50 Avtomobilnost, 17.25 Umor, je napisala (I.): Naslikaj mi umor, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Studio kriškraš: Škrbasti morski pes, 19.15 Ema, kratki igrani film, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Balkanski polotok, 20.55 Oproščen (II.), norveška nadaljevanka, 21.45 Umor, je napisala (I.): Kaveljci ne umrejo, ameriška nanizanka, 22.40 Revolucionarne zabave naših mladosti, dokumentarni film, 23.30 Videotrak, 0.40 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak TOREK, 24.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Vikend paket, 11.00 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.00 Potepanja – Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Studio kriškraš: Škrbasti morski pes, 15.55 City folk - Obrazi mest: Zagreb, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zdravje Slovencev, dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki: Vetrna zadruga, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Žvenkci: Ljubo doma, kdor ga ima, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Inšpektor Banks (V.), britanska nadaljevanka, 20.45 Dober človek - Ljuba Prenner, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Spomini: Janez Winkler, 3. del, dokumentarna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal TOREK, 24.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.55 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.50 Dobro jutro, poletni izbor, 12.20 Umor, je napisala (I.): Kaveljci ne umrejo, ameriška nanizanka, 13.25 Slovenski vodni krog: Martuljek, dokumentarna nanizanka, 14.05 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja, 15.00 Kolesarstvo dirka po Franciji: 16. etapa, 17.50 Alpe-Donava-Jadran, 18.20 Tele M, Porabje, 19. julija 2018 OD 20. julija DO 26. julija oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Opus 1, plesna miniatura 2014: Špela, 19.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Anonimni darovalci sperme, avstralska dokumentarna oddaja, 21.00 Umor, je napisala (I.): Nenadna smrt, ameriška nanizanka, 21.50 Zdolgočasene, izraelski film, 23.30 Dolga alpska transverzala: Očka, je morje še daleč?, francoska dokumentarna serija, 0.25 Videotrak, 1.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, 4.15 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SREDA, 25.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Vikend paket, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 Slastna kuhinja, 12.20 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nad., 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Neuspeh ne pride v poštev, dokumentarna oddaja o prof. dr. Igorju D. Gregoriču, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Trobka in Skok: Kolcanje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Rdeči pes Modri, avstralski film, 21.30 Prezgodaj dva metra spodaj, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Poletna scena, 23.15 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.50 Neuspeh ne pride v poštev, dokumentarna oddaja o prof. dr. Igorju D. Gregoriču, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal SREDA, 25.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.50 Dobro jutro, poletni izbor, 12.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 13.15 10 domačih, 14.00 Zavržene tačke, dokumentarno-izobraževalni film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, 14.25 Ambienti, 15.15 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Profesor Pustolovec, poučna oddaja za mlade, 19.10 Tamirijevo poletje, kratki igrani film, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Yehudi Menuhin, prva violina stoletja, francoski portretni film, 20.55 Žrebanje Lota, 21.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Saša Lošić, 21.55 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 23.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.55 Videotrak, 0.55 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, 3.45 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak ČETRTEK, 26.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (III.): Duhovi preteklosti, španska nadaljevanka, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Almásy György, oddaja TV Lendava, 15.50 Slovenci v Italiji, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Milena Horvat, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Humani biomonitoring, 18.05 Mala kraljična: Ne maram črvov!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Planet Zemlja (II.): Puščave, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.50 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Zadnje potovanje Romanovih, francoska dokumentarna oddaja, 0.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal ČETRTEK, 26.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.45 Slovenski vodni krog: Obrh, dokumentarna nanizanka, 10.30 Zdravje Slovencev: Vpliv recesije na zdravje, dokumentarna serija, 11.00 Intervju: Jože Dežman, 11.45 Umor, je napisala (I.): Opomba za umor, ameriška nanizanka, 12.55 Čez planke: Carigrad, 14.05 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Ribič Pepe: Kdo ima daljinca, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Čudogozd: Balet, igrane domišljijske zgodbe, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 20.45 Avtomobilnost, 21.15 Ambienti, 21.45 Escobar: Izgubljeni raj, koprodukcijski film, 23.40 Umor, je napisala (I.): Umor na avtobusu, ameriška nanizanka, 0.35 Slovenska jazz scena, 1.25 Videotrak, 2.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, 5.20 Videotrak OSVEŽILNI NAPITEK LIMONADA V Vrtcu Gornji Senik smo skupaj z otroki iz svežih limon pripravili osvežilni napitek za vroče poletne dni - limonado. Naredili smo si tudi okrasek za na slamico in okusne limonade je hitro zmanjkalo. Iz limon iztisnemo sok. Dobro nam gre to delo. Vsem otrokom želim lepe počitnice! Jeseni pa spet pogumno v vrtec in v šolo! Zapisala in fotografirala: Andreja Serdt Maučec Mmm... kako dobra je limonada. Nočne gasilske vaje v Sakalovcih KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! V okviru vaških dnevov so v Sakalovcih prejšnji petek pripravili skupne nočne reševalne vaje, ki so se jih ob domačih gasilcih udeležili gasilci z Dolnjega in Gornjega Senika iz Porabja ter gasilska društva iz Domanjševcev, Hodoša in Krplivnika na Goričkem. Kot je povedal poveljnik sakalovskih gasilcev Norbert Nagy, naj bi se zaradi slabega vremena v sakalovskem gozdu poškodovalo Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. WWW.SLOVENCI.HU Slovenska sv. maša v vaRaškoj baročnoj cerkvi bau 20. julija (petek) v 19.00 vÖri! TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB 14 turistov, njihovi prijatelji so zaprosili za pomoč pri domačem gasilskem društvu, ki je alarmiralo tudi sosednja društva. Kljub dejansko slabemu vremenu prejšnji petek je gasilcem na vajah uspelo rešiti vse poškodovane turiste in jih prepeljati na varno. Nočne vaje sta si ogledala tudi körmendski poveljnik za zaščito in reševanje, polkovnik Tibor Horváth, in poveljnik profesionalnih gasilcev iz Körmenda podpolkovnik Zsolt Balázs Kovács. LRH