mm
STRAN 3 IN 4
odločanje
Hvala vam za obisk9 nadškof dr, Rodet
Neuradni izidi volitev
Marjan loboda
Nadškof nam je blizu
Govor na sprejemu dr. Rodeta pri Medorganizacijskem svetu
Ko ste sprejeli odgovorno službo ljubljanskega škofa slovenskega metropolita,
)e gotovo mimo Vaših duhovnih oči šla vsa dolga vrsta škofov in knezov, ki so v več kot 500 letih pred vami vodili velik del slovenskega naroda po naukih svete katoliške vere. Skozi težke dobe je v teku zgodovine moral naš narod. Doba, v kateri ste prevzeli krmilo ljubljanske škofije Vi,
Pa se zdi še posebno težka. Zdi se mi, da tudi Vaše škofovsko geslo „Stati inu obsta-h kaže na resnost položaja v katerem se danes nahaja slovenski narod.
Slovenci v Argentini smo z veseljem in Ponosom sprejeli Vaše imenovanje, saj ste 2 nami delili kar lep del svojega življenja,
°d begunskih taborišč v Avstriji preko let, ki ste jih preživeli med nami v Smemo torej reči, da ste nam zelo blizu.
Tudi zato Vam še posebno Zagotavljamo naše molitve in vso oporo,* ki Vam jo Moremo dati. Če Vas bodo še tako napadali, če boste deležni še tolikega nerazumevanja, bodite gotovi, da smo Slovenci v Argentini z Vami in molimo za Vas.
/,Stati inu obstati" bi bilo zelo primer-no geslo tudi za našo skupnost. Pred Vami So predstavniki naše organizirane skup-n°sti: predsedniki in odborniki naših krajanih slovenskih domov, predsedniki in odborniki naših ustanov in organizacij. To niSo ljudje, ki bi samo nosili nek častni naslov. Skupaj z našimi učitelji, s katerimi Se boste srečali jutri, so to stebri, na kate-rih sloni vsa naša skupnost. To so ljudje, ki sprejeli nase odgovornost vodstva, za . ar so jih izvolili rojaki v različnih krajih |n za različna področja. To so nasledniki olikih, ki so v teh 50. letih ustvarjali in anjali našo skupnost.
Ko nas je prvo leto po naselitvi v Argentini obiskal Vaš slavni prednik - škof egunec - dr. Gregorij Rožman, nam je Vročal: „Povežite se med seboj! Držite Enotnost in edinost, v kateri smo močni in "ko kaj dosežemo!" Njegovo naročilo in Prošnjo smo sprejeli, življenjska izkušnja
Postopek proti škofu dr. Gregoriju Rožmanu
20 sod'šče v Ljubljani je v četrtek, • novembra, na pritožbo generalnega vnega tožilca republike Slovenije Antona ro niča sklenilo, da se razveljavi sklep rožnega sodišča v Ljubljani z dne 25. Ptembra 1996, ki je zavrnilo zahtevo za j- n°y° kazenskega postopka proti ljub-
2ad	^r'	Gregoriju Rožmanu,
eva se tako vrne sodišču prve stopnje popolnoma spre-senatom," je zapisano v sklepu
višjega sodišča v Ljubljani.
Škof Rožman je bil obsojen takoj po revoluciji kot vojni zločinec, kar niti ni presenetljivo. Sramotno pa je bilo, da že v demokraciji pred letom dni okrožno sodišče ni hotelo obnoviti procesa z enakimi frazami kot v revolucionarnih časih in ni hotelo upoštevati dokaze v Rožmanovo dobro.
Sedaj sta pač sojenje in protožba prišla spet v pravi tir.
Po neuradnih izidih volitev predsednika republike je v prvem krogu zmagal dosedanji predsednik Milan Kučan.
Predsedniških volitev se je udeležilo 68,5 odstotka volilk in volilcev, od katerih jih je na voliščih in po pošti v Sloveniji glasovalo 1.061.073, na voliščih na slo-
venskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini pa 1965. Glasovi iz tujine, ki lahko prispejo po pošti do petka, ne dosežejo števila 1000,
Med preštetimi glasovnicami je bilo 1.040.681 veljavnih glasovnic, od katerih so dobili:
1 Milan Kučan	55,55%	578.056
2 Janez Podobnik	18,39%	191.406
3 Jožef Bernik	9,48%	98.702
4 Marjan Cerar	7,05%	73.325
5 Marjan Poljšak	3,21%	33.441
6 Tone Peršak	3,07%	31.990
7 Bogomir Kovač	2,70%	28.064
8 Franc Miklavčič	0,55%	5.697
Volitve v Argentini
Bernik je visoko zmagal
Nadškof pozdravlja na Slovenskem dnevu
pa nas je potrdila, da smo prav ravnali.
Po 50. letih smo pa tudi mi v položaju, ko se moramo resno vprašati: Kako naprej, da bomo mogli stati in obstati. Prav gotovo je in bo največ odvisno od nas samih. Drevo se naslanja na drevo, človek na človeka. Tudi mi bomo potrebovali opore in razumevanja naroda doma, da bomo mogli lažje obstati kot Slovenci v Argentini. Pri tem predvsem računamo na slovensko Cerkev, saj vemo, da nam politične sile, ki so na oblasti in bodo verjetno še precej časa imele odločujoč vpliv v Sloveniji, niso naklonjene. Veseli bomo Vaših misli, ki nam bodo vodilo in opora.
Kot je bilo sporočeno, je slovenska volilna komisija poslala med izseljence v Argentini 1213 volilnih kart. V Argentini pa je nekaj rojakov, ki do volitev niso dobili svojega volilnega materiala.
V Argentini so bile po zaslugi veleposlanika dr. Janeza Žgajnarja volitve perfektno organizirane. Že ves teden pred volilnim datumom je bilo na več krajih po vsej državi možno overoviti volilne karte, na sam dan pa je ves dan bilo odprto volišče na veleposlaništvu, kjer je oddalo svoj glas kakih 25 volilcev. Drugi so svoje glasove lahko poslali po pošti naravnost v Ljubljano, večinoma pa so jih dostavili slovenskemu veleposlaništvu v Buenos Airesu. To je namreč po zaključku volitev preštelo tako neposredno oddane glasove kakor tudi prispele iz raznih krajev in okrajev v državi, kjer živijo rojaki.
Volilni odbor je nato te glasove preštel
vni volilni komisiji v Ljubljano, pozneje pa ves material poslal po pošti. Tudi je posredoval izid volitev našemu časopisu. Rezultati so naslednji:
Oddanih glasovnic 994 (neveljavnih 1)
Jožef Bernik	903
Janez Podobnik	62
Milan Kučan	15
Franc Miklavčič	7
Anton Peršak	3
Marjan Cerar	2
Marjan Poljšak	1
Bogo Kovač	0
Ponosni smo, da smo lahko opravili svojo državljansko dolžnost in tako spet po svojih močeh prispevali k demokratizaciji Slovenije.
TTI
Volilni odbor med štetjem glasov na veleposlaništvu: Tomaž Miklavčič, Oskar Molek, predsednik dr. Andrej Fink in Andrej Grilc.
SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50)	17	C	f	O	\/17 1VT1A I I Tl O 17	BUENOS	AIRES
Štev. (Na) 47	v/	W	Lil	1	1/V JLilDlVlL	27	de	noviembre	-	27.	novembra	1997
Volitve na predstavništvih DOBER PODUK
Novost letošnjih volitev je tudi možnost glasovanja na 29 slovenskih diploma-tsko-konzularnih predstavništvih v tujini.
Tam so volilna opravila izvajali volilni odbori s predstavnikom veleposlaništva ter rojakov. Bila so odprta od 9. ure do 17. ure po krajevnem času, po končanem glasovanju pa je volilni odbor ugotavljal izid glasovanja in sporočil rezultat v Slovenijo. Volilci pa so lahko sami volilnice poslali v Slovenijo do petka, 28. novembra opoldan.
Volilna gradiva so bila poslana 3115 volilcem v 38 državah, med njimi največ v Argentino (1213), Švico (321), Združene države Amerike (254), Nemčijo (235), Hrvaško (214), Francijo (145), BiH (136) in Italijo (132). Drugam pa je bilo poslano pod 100 paketov volilnega gradiva.
V Argentini, kamor je bilo poslanih največ volilnic, so imeli eno samo volišče
in sicer na veleposlaništvu v Buenos Airesu. V ZDA so imeli tri volišča in sicer na častnem konzulatu v Clevelandu, na generalnem konzulatu v New Yorku in na veleposlaništvu v Washingtonu.
Nekaj rezultatov volitev je znanih:
V Londonu je od 27 glasovnic 19 glasov prejel Milan Kučan in 6 glasov Janez Podobnik, po 1 glas pa sta dobila Bogomir Kovač in Jožef Bernik.
Na volišču v Canberri je od 23 glasov 11 dobil Bernik, 9 Kučan, 2 Podobnik in 1 Peršak. V Trstu je od 31 glasovnic Kučan dobil 13 glasov, Bernik 11, Podobnik 6 in Cerar 1, na volišču veleposlaništva v Rimu pa od 36 Bernik 19 glasov, Podobnik 9, Kučan 7 in Peršak 1. V Miinchnu pa je od 54 veljavnih glasovnic Kučan dobil 24 glasov, Bernik 19, Podobnik 6, Cerar 3, Miklavčič in Poljšak pa po 1.
Dr. Bernik je moralni zmagovalec
Izjave raznih kandidatov
Jožef Bernik, ki je zasedel tretje mesto, je povedal, da je sicer razočaran, ker po vsej verjetnosti ne bo drugega kroga volitev, kar je sam pričakoval. Bernik meni, da na tokratnih volitvah, ki so bile nekakšen plebiscit, ljudje še niso spoznali, da je Slovenija pusta in pesimistična in da potrebuje pomlad. Ostaja pa optimist in si bo tudi naprej prizadeval za mobilizacijo v smeri pomladi.
Marjan Cerar je poudaril, da je neodvisni ,.ljudski kandidat", ki je v predvolilno kampanjo stopil zelo pozno. Rezultat približno šestih odstotkov volivcev na četrtem mestu pa je po njegovih besedah daleč od tega, da bi bil slab. Cerar je še napovedal, da bo kot neodvisni kandidat kandidiral tudi na naslednjih volitvah.
Kandidat Franc Miklavčič je rekel, da je njegov rezultat neuspeh, saj je pričakoval več. Dodal je, da ga preseneča sorazmerno visok rezultat, ki ga je s podporo dveh sicer močnih strank (SDS in SKD) dosegel Jože Bernik. Slednji se po Miklavčičevih besedah ne spozna na slovenska vprašanja, je neverodostojen, poleg tega pa je tudi ameriški državljan.
Kandidat Janez Podobnik je izjavil, da’ je z rezultatom zadovoljen. Te volitve da so predvsem priznanje politični usmeritvi
tmm
SLS in njfenemu delu v vladi in državnem zboru. Na vprašanje, ali bi bil rezultat drugačen, če bi imele tri pomladne stranke skupnega kandidata, je Podobnik menil, da ni bistveno vprašanje, kdo je skupni kandidat, gre za to, na kakšen način stranke predlagajo povezovalne osebnosti.
Izvoljeni predsednik RS Milan Kučan pa se je volilcem zahvalil in poudaril, da prevzema svoj del odgovornosti, „da bomo življenje v naši državi skupaj uredili tako, da bo prijazna vsem državljanom, tudi tistim v stiskah in negotovosti, da bodo v njej spoštovani in da bo spoštovana tudi v tujini". Treba je zato obrniti pogled v življenje in zapreti rane preteklosti in si zagotoviti prihodnost.
Preštevanje glasov v Sloveniji
Jože Bernik o napadih in novinarski neobjektivnosti
Predsedniški kandidat dveh opozicijskih parlamentarnih strank Jožef Bernik je 20. novembra v Ljubljani na novinarski konferenci skupaj s predsednikoma Janezom Janšo in Lojzetom Peterletom ocenil, da je bila predvolilna kampanja intenzivna, da je v njej naletel na razumevanje, pa tudi na zelo grobe napade sovraštva, ter se zahvalil za objektivno poročanje medijev, o neobjektivnem poročanju pa je dejal, da bo podatke o medijskem spremljanju volitev dal v presojo v tujino.
Predsedniški kandidat Bernik dobiva vsak dan grozilna pisma, pred dnevi pa so mu tudi prekinili domačo telefonsko linijo. O zastraševanju in grožnjah je obvestil MNZ, o morebitnih tožbah pa bo še razmislil. Vlada je vsem kandidatom ponudila varnostno spremstvo, ki ga je sprejel.
Janša in Peterle sta izrazila veliko zadovoljstvo nad izbiro Jožefa Bernika za skupnega kandidata njunih strank na predsedniških volitvah in menila, da je šlo za neenakopravno predvolilno tekmo. Peterle je ob tem ocenil, da je bila kampanja polna laži, diskvalifikacij in trikov o njiho-
vem kandidatu ter prebral pismo volilke iz Murskfe Sobote, na podlagi katerega so ugotovili, da propagatorji sedanjega predsednika Milana Kučana hodijo na domove starejših ljudi in jih strašijo, da ne bodo dobili pokojnin, če ne bodo volili Kučana. Janša je še dejal, da je bilo v kampanji opaziti metode, ki kažejo na močne ostanke preteklosti, stare metode zastraševanja, ter opozoril na „ trojke vosovcev", ki naj. bi delovale v času kampanje. Oba predsednika strank sta tudi poudarila, da bosta vztrajala pri zahtevi po sprejetju lustracijskega zakona.
V zvezi s poročanjem novinarjev je Bernik napovedal, da bo podatke o poteku kampanje izročil nemški ali ameriški inštituciji, da bi presodili o objektivnosti slovenskih medijev. Vprašanja na TV so bila po njegovi oceni postavljena tako, da so se se nekateri lahko pokazali v najboljši luči. Predsednik SDS Janša pa je menil, da so vsi štirje slovenski dnevniki zelo pristransko propagirali enega kandidata, ne le v notranjepolitičnih rubrikah ampak s splošno uredniško politiko.
Rezultati letošnjih slovenskih predsedniških volitev lahko služijo predvsem kot dober poduk o za zmeraj izgubljeni priložnosti, da bi se Slovenija še v tem tisočletju na miren, legalen in legitimen način otresla svoje komunistične preteklosti. Nenazadnje to od nje, vsaj tako se zdi, pričakuje ves demokratični svet, ki se je odločil podreti berlinski zid zato, da bi v nekdanjih sovjetskih satelitih gradil nov demokratičen svet z novimi neobremenjenimi ljudmi. Torej s tistimi, ki niso služili nedemokratičnim ciljem vrha nekdanje komunistične oblasti.
V Sloveniji se lustracija ni zgodila. Predvsem zaradi spleta okoliščin, ki so pred več kot petdesetimi leti omogočile, da so slovenski boljševiki vojno stisko slovenskega naroda zlorabili za to, da so se nelegitimno' povzpeli na oblast, pred sedmimi leti pa so na enak način zlorabili stisko osamosvajanja Slovenije, da so na oblasti ostali. Vse države vzhodnega bloka so najprej' počistile s komunizmom, šele potem so zakoličile svoje morebitne nove meje. To pa so storile veliko laže kot Slovenija zato, ker so se njihovi komunistični sonarodnjaki v prejšnjem režimu udinjali tujcem, slovenski komunisti pa so tujce pripeljali v Slovenijo.
In ta potujčena Slovenija, ki poleg tega pri državnih jaslih hrani še vse priviligi-rance prejšnjega komunističnega režima ter njihove potomce, predstavlja današnje slovensko volilno telo. To pa je kljub temu že precej utrujeno od demokracije, saj se ljudem tokrat še na volitve ni zdelo vredno priti. Volilna udeležba je bila na letošnjih predsedniških volitvah le 68 odstotna. To pomeni, da je prvega med enakimi, dosedanjega in hkrati ponovnega predsednika države Milana Kučana izvolilo 55 odstotkov udeležencev volitev, kar znese komaj tretjino slovenskih volilnih upravičencev.
Tretjina ljudi je volila ne-Kučane, tretjina pa na volišča sploh ni prišla. In to je prvo spoznanje, nad katerim bi se moral zamisliti in iz katerega bi se moral učiti predvsem predsednik sam.
Vsi ostali nauki iz letošnjih volitev pa pritičejo tako imenovani slovenski politični opoziciji, saj je s svojo neslogo bistveno pripomogla h Kučanovi zmagi. Veliko je ugibanj, ali se je to zgodilo hote in namenoma ali le po naključju. Po bitki so pač vsi generali. Dejstvo je, da je bilo, po
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■bi
Analiza
Če analiziramo uspeh strank desnice, to je Podobnika, Bernika iri Cerarja, so v povprečju dobili skupaj 35%, Kučan 55%, ostali kandidati (ki so bolj na levi) pa ostalih 10% glasov. Med posameznimi volilnimi enotami izmed osmih prednjači Kranj, kjer so pomladniki dobili 43% in Kučan samo 47%, druge volilne enote se bližajo povprečju, na drugem koncu pa sta enoti Maribor in končno Ptuj (s Prekmurjem), kjer je desna stran dobila le 29%, Kučan pa kar 64% vseh glasov.
V posameznih krajih pa je Bernik dobil največ v Škofji Loki in Ribnici, Podobnik v Tolminu, Mozirju in Lenartu, Kučan pa na Obali, v Prekmurju, Hrastniku in Trbovljah, najmanj pa v Ribnici, Kranju III, Ajdovščini in Tolminu, kjer bi ga desnica premagala, če bi nastopila skupno.
Gotovo je odgovorna za rezultata majhna volilna udeležba, 60%, kajti med tistimi, ki niso šli volit, je največ pristašev desnice, čeprav je Kučan dobil manj absolutnih in procentualnih glasov kot pred leti.
volilnih rezultatih sodeč, vredno staviti le na Janeza Podobnika, saj je ta s svojimi dobrimi 18-imi odstotki glasov med Kučanu nasprotnimi kandidati dobil največ podpore volilcev. V dveh okrajih - škofjeloškem in idrijskem - pa je celo zmagal-Taktiziranje krščanskih in socialnih de-^mokratov, ki so kot stranka ali kot posamezniki podprli celo več kandidatov, poleg Jožeta Bernika, še Marjana Cerarja in Marjana Poljšaka, pa je pomenilo zmedeno in protislovno sporočilo volilcem. Jo niso vedeli, koga naj volijo. S figo v žepu sta torej ti dve stranki javno podpiral* enega kandidata, njihovi Člani pa so volili tudi druga dva, ki sta se v levi in desni radikalnosti svojih stališč od prvega celo močno razlikovala.
Edino ljudska stranka je bila med opozicijskimi tista, ki je svojim volilcem jasno povedala, koga naj volijo in to korajžno-Janez Podobnik je zato prav tako zmagovalec letošnjih predsedniških volitev, saj j? dobil na volitvah komaj slab odstotek manj glasov, kot jih je dobila njegova stranka pred letom dni na parlamentarnih volitvah. Slovenski ljudski stranki torej vstop v koalicijo z liberalnimi demokrati ni škodil.
Tretji, predvsem moralni zmagovalec volitev pa je dr. Jože Bernik, ki je po prv* objavi rezultatov sicer resignirano napovedal, da bo spričo volilnega izzida Slovenija v prihodnje še naprej siva, dolgočasna, pesimistična ter enoumna, pa je dejstvo, da sta stranki, ki sta ga predlagali, dosegi' na lanskih parlamentarnih volitvah skupaj 25 odstotkov glasov, on pa jih je dobil dobrih 9 odstotkov, komentiral, da je v Sloveniji pač premalo poznan. Glede na to, da so ga imeli Slovenci priložnost spoznati le v tčPh tednih predvolilnih soočanj, ki so bila bolj novinarska zasliševanja, kot pa konkurenčen besedni boj med kandidati, je dobil Jože Bernik izjemno veliko glasov. Vprašanje pa je, če je devet odstotkov dovolj za zdravo seme, iz katerega bi vzklile resnične demokratične spremembo v Sloveniji vsaj v naslednjem tisočletju.
Vida Petrovčič, Slovenija
Posebej za Svobodno Slovenijo
ZDRUŽENJE ŽRTEV KOMUNISTIČNEGA NASILJA
je na občnem zboru ponovilo zahteve, ki so jih posredovali predstavnikom oblasti. Žrtve komunizma zahtevajo redni letni delež iz državnega proračuna, drugače bodo mačehovski odnos države do združenja internacionalizirali.
SLOVENSKE ŽELEZNICE
Pred odločitvijo o tem, kako izvesti posodobitev Slovenskih železnic, s katero naj bi dvignili učinkovitost in gospodarnost, hkrati pa poslovanje podjetja z 9400 zaposlenimi prilagodili evropskim standardom železniške infrastukture, so v Cankarjevem domu pripravili posvet z naslovom Železnica danes - jutri, ki so se ga udeležili so domači in tuji strokovnjaki. ^ Sloveniji imajo 1201 kilometer železniških prog, od tega je 499 kilometrov elektrificiranih. Leta 1996 so železniški tiri vzdržal* 2550 milijonov kilometrov tovornega i*1 613 milijonov kilometrov potniškega prometa. Lani so na železnici našteli 13,68 milijona potnikov, od tega 12,87 milijona v notranjem prometu. Obrnjen pa je položaj na področju tovornega prometa, kjer so lani zabeležili 13,15 milijona ton prometa, od tegcr kar 80% v mednarodnem prometu. Slovenske železnice so leto 1996 konča.: le s tremi milijoni tolarjev izgube. ■
Del zbranih
na kulturnem
23. novembra v Hladnikovem domu v Slovenski vasi
Pozdrav predsednika ZS MARJANA LOBODA
,,V ljudeh vidim tebe, domovina"
m
y prvi vrsti na Slovenskem dnevu: prof. dr. Janez Žgajnar in gospa Tatjana, nadškof dr. Franc Rode, dr. Janez Gril, predsednik ZS Marjan Loboda in gospa Albina.
je geslo in vodilna misel današnjega praznika, 42. slovenskega dne v Argentini.
Danes je tukaj, v prijazni Slovenski vasi - res zbran „rod slovenščne cele". Saj je med nami najvišji slovenski cerkveni dostojanstvenik, ljubljanski nadškof in metropolit, dr. Franc Rode. Slovensko državo predstavlja veleposlanik dr. Janez Žgajnar. Lepoto slovenske pesmi so nam prav iz naše lepe domovine prinesli pevke in pevci Domžalskega komornega zbora. Tu so rojaki iz Brazilije, Kanade in širne Argentine, iz Bariloč in ‘Mendoze in iz vseh delov Velikega Buenos Airesa. Pozdravljena domovina, pozdravljena v slovenskih ljudeh!
Ko je pred 42. leti Društvo Zedinjena Slovenija pripravil 1. slovenski dan, je bil ta mišljen kot družabno srečanje vseh ro-jakov in tako je tudi ostalo. Na njih sodelujejo vsi slovenski krajevni domovi, ustanove in organizacije. Letos smo gostje tega lepega Hladnikovega doma v Slovenski vasi. Hvala vsem, ki ste vložili mnogo truda v pripravo današnjega praznika. Tako se ob slovenskih dnevih še posebno vidi, da je naša organizirana skupnost v siužbi slovenskih ijudi, zanje dela, zaradi njih obstaja.
Ko nas je prvo leto po naši naselitvi v Argentini, leta 1949, prvič obiskal ljubljanski škof - begunec, dr. Gregorij Rožman, nam je govoril: „To vas prosim in želini: povežite se med seboj! Držite enotnost in edinost, v kateri smo močni in lahko kaj dosežemo. Če smo med seboj edini in če gremo za istim ciljem, če ni nobenega razdora med nami, potem bomo kljub temu, da nas je tukaj malo, dosegli, da se bo naš glas daleč slišal". Takrat smo slovenski begunci v Argentini prav razumeli prošnjo in nasvet svojega škofa in nastalo je to, kar poznamo kot slovenska organizirana skupnost. Prav danes je 38 let, kar je ta slovenski velikan za vedno odložil težo križa in odšel po večno plačilo daleč od ljubljene stolnice sv. Nikolaja, v kateri upamo, da bo kmalu našel svoj zasluženi zadnji dom.
„V ljudeh vidim tebe, domovina!''. Vsi naši javni delavci po odborih naših domov, ustanov in organizacij, vsi naši vzgojitelji po naših šolah in tečajih, vsi naši
Največje slavje slovenske zdomske družine v Argentini je vsakoletni Slovenski dan, ki ga že 42 let praznujemo vsi rojaki, da z njim pokažemo svojo pripadnost skupnosti, narodu in njegovi kulturi. Zadnja leta ga prirejamo skupaj s kakim krajevnim praznikom; tako ga je letos pri-redil Hladnikov dom v Slovenski vasi v Lanusu ob svoji obletnici 16. novembra.
Dopoldan se je zbralo lepo število vaščanov, predstavnikov drugih Domov ter gostov na ploščadi za Domom. Prisoten je bil tudi veleposlanik republike Slo-Venije dr. Janez Žgajnar s soprogo. Vsak obiskovalec je dobil kot simbol in znak na Pfsi nalepko z geslom dneva: V ljudeh vidim tebe - domovina! ter narodnim moti-v°m: zibko med nagelji, ki ga je okusno 'zdelala Erika Indihar.
Ob petju državnih himen sta dvignila slovensko in argentinsko zastavo predsednik krajevnega Hladnikovega Doma v>nko Glinšek ter Marj&n Loboda, predsednik naše krovne organizacije Zedinjene ovenije, nato pa se je vsa družba v sprevodu odpravila v bližnjo cerkev Mari-Je Kraljice, kjer je nadškof dr. Franc Rode ® somaševanjem prelata Jožeta Škerbca in usnih pastirjev Jaka Barleta, prof. Francema Berganta ter Franceta Cukjatija daroval-jnašo za vse Slovence. V pridigi nas je °dril, da ostanemo vedno zvesti svojemu narodu ter veri.
Med mašo je pel Domžalski komorni bor pod vodstvom Karla Leskovca, ki je nu 'Sto )utro prispel na obisk iz Slovenije, orani glasovi so odmevali po tej prvi ovenski cerkvi v Južni Ameriki in se lužili s prošnjami duhovnikov ter ver-ov za božji blagoslov in v zahvalo. Opoldan je bilo pripravljeno za goste 0 ilno kosilo, v Domu pa so pričeli delo-naši „štanti", ki so jih postavili, že radiciona|no Domovi, nekateri so proda--j*1 jedačo, drugi pijačo ali dobrote, po a eri h so posegali popoldanski obisko-a c>/ ki so prišli na kulturni program.
Na prostoru za Hladnikovim domom ^ rned evkalipte Andrej Golob zamislil ogato sceno in Anton Boštjančič postavil j^er' k' je prikazoval slovensko hišo, pred ero se je odigralo vse slavje, katerega g0^ek je režiral mladi a uspešni Martin Usnik. Luči in zvok sta brezhibno uprav-3 a>JarleZ 'n Pavel Malovrh.
Napovedovala je in razlagala potek vjnam Jen* Batagelj, medtem ko so po-Zovali z besedo pokojnega Franceta Pa-
duhovniki in kulturni delavci žrtvujejo ure in ure svojega dragocenega časa za blagor naših ljudi in s tem slovenske domovine. Bodimo jim zato hvaležni, upoštevajmo, podpirajmo in posnemajmo jih! Mnogi od njih so že v večnosti, drugi onemogli in ostareli. Izkažimo jim svojo hvaležnost s tem, da stopamo na mesta, ki jih oni puščajo prazna, da bo to, kar so oni z neizmerno ljubeznijo začeli, živelo naprej. Naj se ob tej priložnosti spomnim v tem tednu umrlega sograditelja Slovenske vasi, dolgoletnega predsednika tega prijaznega in gostoljubnega Hladnikovega doma, prijatelja Naceta Glinška. Vsi, ki smo ga poznali, smo v njem videli vzor slovenskega javnega delavca. Naj mu bo Vsemogočni dober plačnik za vse njegovo delo. Upamo, da bo njegov zgled obudil številne posnemovalce.
„V ljudeh vidim tebe, domovina!" Kot pred 50 leti, je naša skupnost še vedno potrebna tako starejšim kot mlajšim. To je naše naravno okolje v katerem se počutimo na svojem. Tu se lahko udejstvujemo in razvijamo v zdrave slovenske in krščanske osebnosti. Povezani v tej skupnosti bomo najbolj in najlažje koristili Sloveniji in Argentini, najbolj pa sebi in svojim. Pri tem nam Bog pomagaj!
peža vse prizore Veronika Vivod, Emil Urbančič, Marta Rupnik Rey, Marko Ga-ser, Marta Jenko Škulj in Gregor Batagelj.
Gostitelj, predsednik Hladnikovega Doma Vinko Glinšek, je zaželel lep večer vsem, ki so se v tako velikem številu zbrali v Slovenski vasi, nato pa je predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda pozdravil zbrane z nagovorom, ki ga objavljamo tu na desni.
Tudi veleposlanik Slovenije prof. dr.
Janez Žgajnar je pozdravil rojake in jim zagotovil, da je veleposlaništvo uredilo vse za lažje volitve, „vaša dolžnost pa je, da v skladu 's svojo vestjo sodelujete pri izbiri predsednika republike." Poudaril je, da so klene besede o odnosu z matično Slovenijo, ki jih je prejšnji dan izrekel nadškof v radijski odaji, tudi program slovenskega veleposlaništva. Povabil je vse rojake k najtesnejšemu sodelovanju. Ne se bati razlik med nami, kajti dialog služi k ureditvi odprtih vprašanj. „Prizadevajmo si vsi skupaj, da bomo skušali narediti vse, kar je mogoče spremeniti na bolje."
Nadškof dr. Franc Rode je tudi v kratkem nagovoru pozdravil zbrane: „Mislim, da sem si tukaj med vami v mladih letih navzel slovenske samozavesti, ki me je potem spremljala v naslednjih etapah mojega življenja... Gre vam hvaležnost za vse, kar ste znali u-stvariti v tej deželi. Bili „esloveno" v Argentini je čast in ponos... Tukaj raste novi rod. Tolike zavesti in ljubezni do slovenske besede ne najdeš drugod po svetir. Čuvajte to zavest in
Nad. na 4. str.
Folklorna skupina s Pristave
I?
Plesalci iz Slovenske vasi
Nad. s 3. str.
mladino, da bo ostala zvesta vrednotam slovenstva in njegove kulture in tradicije, ki je bistveno zaznamovano s krščanstvom. Naj se vaša zvestoba ohrani še dolgo, za vedno!"
Tudi urednik Družine dr. Janez Gril je v pozdravu zagotovil, da se bo prihodnje
Mladinski pevski zbor iz San Justa je dirigirala Andrejka Selan Vombergar in je zapel dovršeno več pesmi, nato pa se je Domžalski komorni zbor, ki ga je dirigiral Karel Leskovec, predstavil širšemu občinstvu in zapel nekaj pesmi. Na citrah jih je spremljal Tomaž Plahutnik. Želi so velik aplavz, saj smo lahko takoj začutili vse mojstrstvo zbora in dirigenta.
Za konec pa sta oba zbora z menjajočima se dirigentoma še zapela skupno nekaj pesmi ter skupaj z občinstvom hirriho Slovenija v svetu.
Ob koncu programa je Božidar Fink v preciznem in jasnem slavnostnem govoru nakazal probleme^ s katerimi se sooča Slovenija in v odnosu z njo tudi mi. Govor smo ponatisnili v prejšnji številki.
leto Slovenskega dne udeležila tudi velika delegacija iz Slovenije, da se bomo skupaj spominjali 50 let vašega prihoda semkaj.
Kulturni program je organiziral kulturni referent Zedinjene Slovenije arh. Ivan Kogovšek s pomočjo arh. Jureta Vombergarja. Pred obširno množico rojakov so nastopile štiri folklorne skupine, in sicer iz Hladnikovega doma v Slovenski vasi pod vodstvom Boga Rozine, iz Slovenskega dpma v Carapachayu, ki sta jo pripravili Lenči Komar in Ana Resnik, ter dve skupini s Pristave, mladinska ter že preizkušena z veterani pod vodstvom mojstra Hectorja Aric6ja.
Otroci slovenskih osnovnih šol iz Velikega Buenos Airesa so pod vodstvom Mojce Prešern Jelenc in Irene Rezelj Peršuh zapeli tri Slomškove pesmi, ob odhodu z odra pa so obdarovali gledalce v prvih vrstah z rdečimi nagelji.
Na slavju sta sodelovala še dva zbora.
Bil je že globok večer, ko se je prireditev končala. Ljudje so še postali ob stojnicah ali pa odšli v dvorano, kjer so ob pijači in jedači pokramljali v prijetni družbi. Mladina in tudi starejši pa so se še dolgo vrteli v živahnem plesu ob zvokih Slovenskega instrumentalnega ansambla in nove lanuške Chalten Glasb Band. Vsi pa so si obljubili srečanje ob letu dni, to pot v San Justu, na novem Slovenskem dnevu.
TD
-s  --------------------—------------------------------------
Folklorna skupina Maribor iz Carapachaya
A
Mladinska folklorna skupina s Pristave
Otroci osnovnih šol med petjem
< i ■(;fr / ,
v -4. V	,	f
iŠtMsiiLfri rt,*,,’!
Domžalski komorni zbor
'4
Mladinski pevski zbor iz San justa
DR. ANDREJ BAJUK	(D
Slovenija v evropskih integracijskih tokovih
Dr. Andrej Bajuk iz Pariza je imel to predavanje letos na Dragi '97. Prvi del govori na splošno o globalizaciji; objavili pa bomo okrajšani drugi del, ki govori o Sloveniji
Povsod, na vseh koncih sveta, v najbolj razvitih in tudi v deželah v razvoju, se ijudje in vodstva na vseh področjih ukvar-Pjo s sličnimi vprašanji in izzivi našega ^asa, ki je zaznamovan z nihanjem med nujnostjo prilagajanj in potrebo po utrditvi lastne istovetnosti na vseh ravneh. Kaj Sedaj, kako naprej...? Te nove razmere prav gotovQ vsebujejo izzive, ki sejejo negotovost in pretresajo stabilnost ustoliče-nega reda. Vendar istočasno obstaja prepričanje, da prinašajo s sebbj tudi nove možnosti. Prav gotovo, z našo Slovenijo ni n'č drugače, samo da so vprašanja in izzivi vse bolj komplicirani in negotovost, ki jo povzročajo, toliko večja, saj moramo najti odgovor in začrtati novo smer našemu slovenskemu pristopu k prilagajanju integracijskim tokovom in utrditvi naše istovetnosti ravno sedaj, ko smo še Vedno zapleteni v bistvena vprašanja našega prehoda.
In ko omenjam naš slovenski prehod, ne mislim samo na prehod iz stoletne Pozicije pravne in tudi dejanske podrejenosti, preko ustanovitve svoje lastne in svetovno priznane države do njene dokončne uveljavitve, z neoporečno istovetnostjo, kot solidarno članico svetovnega °bčestva. Mislim tudi na naš prehod iz otiranja, zablod in zapletov petdesetletnega komunističnega enoumja v vseh svo-)'n domačih verzijah - krvavi, svinčeni/ Mehkejši in nihilistični - v kakovostno P°vsem drugačno stanje, v katerem bodo svoboda in čast vsakega slovenskega člo-
veka ter na novo ovrednotena narodna vzajemnost temeljna izhodišča.
In v takih - in ne drugačnih razmerah - ter nam in ne našim prednikom ali potomcem je uspelo, da smo si izborili neodvisno, svetovno priznano državo. In v takih razmerah, navkljub marsikomu in marsičemu - doma in drugod - se je končno preko morebitnega vključevanja v Evropsko zvezo porodila možnost vrnitve v evropski svet, kamor zgodovinsko, kulturno in geopolitično neizogibno spadamo.
Ali bomo uspeli to zgodovinsko možnost uresničiti v celovitosti njene potencialnosti v prid dolgoročnim narodnim interesom, pa je nedvomno še vedno odprto vprašanje. Prav gotovo si lahko štejemo v srečo,, da stojimo pred to možnostjo vključevanja ravno v takšnem zgodovinskem obdobju Evrope in njenega integracijskega procesa, ki je možno zaznamovan z zavestjo, da je ravno v kulturni raznolikosti svojih narodov morda najmočnejši vir njenega zgodovinskega civilizacijskega prispevka ter ključni element njenega sedanjega razvoja. Po naši slovenski zgodovinski izkušnji dobro verno, da to še zdaleč ni bilo tako in tudi ni za vedno zagotovljeno. Dejstvo je, da je dandanes Evropa politično povezana tudi na podlagi duhovnih in pravnih vrednot ter spoštovanja manjšinskih pravic in je zato usodno zavezana ohranitvi in razcvetu narodnih istovetnosti vseh svojih članic.
Možnost pristopa v širša politična druženja „sub conditio" splošnega spreje-
manja in dejanske uveljavitve drugačnih vrednot, ki temeljijo na pravnomočnih in resnično uveljayljenih človekovih pravicah ter na utrnjenih in dejansko delujočih demokratičnih institucijah, pa ustvarja pozitivne zunanje okoliščine našemu slovenskemu prehodu (tranziciji).
Težave, s katerimi smo s soočili ob propadlih pogajanjih za naš vstop v NATO, ter očitna zagnost in nervoznost, ki je bila opazna v oficialnih sferah v zadnjih tednih, predno je končno Slovenija le bila vključena - na zadnjem mestu - v prvi krog držav za morebitni vstep v EZ, nam jasno govorijo, da le obstaja neka bistvena omejenost učinkovitosti vseob-sežnega pristopa beograjskih izšolancev, ki temelji na stalnem „nadmudrivanju", saj očitno ni bil zmožen preseči naših meja, čeravno je zaenkrat še vedno uspešna na domačem političnem prostoru. V kolikor so ti dogodki vsaj deloma razkrili usodne šibikosti v njihovi avtoproglašeni kompetentnosti ter globoke razpoke v njihovi skozi desetletja pazljivo gojeni medijski podobi neokrnjene zmogljivosti ter neizogibne nenadomestljivosti, je pričko-vati, da bo to vzpodbudno delovalo na našem domačem političnem prostoru in da bo močna opora konsolidaciji naše demokracije, saj „današnja zahodnoevropska pravna in duhovna kultura ni združljiva z institucionalnimi ostanki totalitarnega sistema v Sloveniji in njihovimi nosilci".
„Moramo pričeti na začetku in začetek vsega je pogum," je zapisal francoski filozof Jankelevich. Prav gotovo bomo potrebovali veliko poguma, da se bomo stvarno, brez pomislekov ali neplodnih nostalgij soočili z realnostjo našega časa ter opustili - enkrat .za vselej - nadaljnja prizadevanja nesmiselnega prisostvovanja in razburjen poizkus gradnje mostov v preteklost, četudi so zrasli na „plemeniti ravni domoljubja". Politične drže, ki na tak ali drugačen način podpirajo takoimenovano kontinuiteto, ne morejo obroditi nič. dru-
gega kot nadaljnjo veljavnost vrednot naše nadvse žalostne dobe komunističnega enoumja ter njihovih dolgoletnih nosilcev in nič kaj prepričljivo spreobrnjenih političnih potomcev. Vključevanje Slovenije v EZ zahteva ne samo korenito in dokončno odpravo še vedno obstoječih ostankov našega totalitarnega sistema in mentalitete, marveč tudi odločno upeljavo nove smeri, ki bo nam Slovencem in drugim verodostojna, z zanesljivimi jamstvi, da jo bomo zmožni resnično uveljaviti in dolgoročno obdržati.
Torej v kontekstu globalnih premikov, ki preobračajo svetovno gospodarstvo na tak način, da jih nekateri enačijo z onimi, ki so prinesli prelom fevdalizma in nastanek kapitalizma; v času, ko znanost in spretnost prevzameta ključni vlogi pri ustvarjanju primerjalnih prednosti gospodarstev in ko prvikrat v zgodovini človeštva nastaja možnost, da se, karkoli človek izdeluje, dejansko izdela kjerkoli drugod na svetu in tudi kjerkoli proda (globalizacija); v časU, v katerem se razvijajo močni gospodarski integracijski procesi, na regionalnem področju, pojmovani kot združenja držav z namenom dosečj v bližnji bodočnosti čimbolj prosto mednarodno trgovanje; v času, ko laki integracijski procesi ustvarjajo notranje inmednarodne socialne napetosti, ki ogrožajo socialno kohezijo vpričo poostrene neenakosti, posebno v novi mobilnosti kapitala, bodisi fizičnega ali človeškega; v takem obdobju, ko Slovenija stoji pred resnično zgodovinsko možnostjo povratka v kulturni, politični in gospodarski prostor, kamor nedvomno spadamo in kamor si,- tako ali tako - itak želi velika večina Slo-vencev, ter končno, v času, ko se še zdaleč nismo otresli teže in more naše totalitarne preteklosti, saj v delovanju vlade in večine civilne 'družbe in posameznikov še vedno prevladujejo njeni vzorci in pristopi; v takih časih si torej zastavljamo vprašanje o slovenski gospodarski bodočnosti.
Obisk metropolita dr. Rodeta v Argentini
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode in urednik Družine dr. Janez Gril sta svoj kratek obisk v Argentini izrabila do skrajnosti. O posameznih obiskih ali delovanju smo ali bomo priobčili posamezna poročila, danes , naj samo pregledamo važnejše obiske.
Na letališču ga je sprejelo mnogo rojakov s prelatom Jožetom Škerbcem in -predsednikom Zedinjene Slovenije Marjanom Lobodo, zvečer pa so ga lahko znanci >n drugi pozdravili pri sprejemu v Slovenski hiši.
Gotovo je bil največje važnosti za roja-
ke v Argentini dušnopastirski obisk, združen z birmo v Buenos Airesu (139 birmancev), Slovenski vasi (10), Mendozi (9) in Bariločah (15). Povsod so nadškofa prisrčno sprejeli in mu pripravili tudi slavje.
Nadškof dr. Rode se je sestal tudi s slovenskimi duhovniki, ki delujejo med rojaki v Argentini, na duhovniškem sestanku pa tudi z drugimi, ki delujejo na tukajšnjih župnijah. Zbralo se jih lepo število. Tudi se je pogovoril s svojimi sobrati lazaristi v Slovenski vasi.
V spremstvu prelata Skerbca sta gosta obiskala buenosaireškega nadškofa kardi-
Na Medorganizacijskem svetu pozdravljata nadškofa podpredsednik ZS dr. Vital Ašič in predsednik Marjiin Loboda
pa je nanizal nekaj misli, ki jih bomo zaradi jasnosti in pomembnosti pozneje objavili.
Obiskal je predvojne naseljence v cerkvi sv. Rafaela kakor tudi v društvu Triglav, kjer so mu priredili lep sprejem in se je dalj časa zadržal v pogovoru z rojaki.
Posebno skrb je posvetil mladini. Sestal se je z osnovnošolsko mladino v Slovenski hiši ter tudi prisostvoval zaključku Srednješolskega tečaja. Vse Slovence je pozdravil v radijski oddaji Okence v Slovenijo, obiskal je zavetišče Rožmanov dom, posebej se je sestal z odbornicami Zveze slovenskih mater in žena,
Srečal se je še s sorodniki, ki jih je v Argentini kar lepo število.
V ponedeljek, 24. novembra, sta se gosta morala že vrniti s tega kratkega, a polnega obiska. Večje število rojakov, odbornikov in duhovnikov se je od njega poslovilo na letališču, posebej še prelat Jože Škerbec, predsednik ZS Marjan Loboda in veleposlanik prof. dr. Janez Žgajnar.
Naša slovenska skupnost v Argentini pa je ostala obogatena z obiskom, opogumljena z nadškofovimi besedami tep hvaležna za ves njegov napor in trud.
TD
SHAKESPEAROV MACBETH
Na velikem odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je bila 2. novembra premierna uprizoritev Shakespearovega Macbetha - „doslej najambicioznejšega projekta v zgodovini gledališča v Ljubljani" -, ki je nastal v soprodukciji SNG Drame Ljubljana in Cankarjevega doma. Za režijo je poskrbel Janez Pipan, nosilca glavnih vlog pa sta Nataša Barbara Gračner in Igor Samobor.
Ob odhodu na Ezeizi.
ndla A. Quarracina, ki se je dalj časa zadržal v pogovoru z. dr. Rodetom, s katerim se pozna še iz Vatikana. Obiskala sta tudi nuncija in pomožnega škofa za okraj, kjer deluje Slovenska hiša. V Bariločah pa je nadškof pozdravil tudi tamkajšnjega škofa. Obiskal je tudi največjo argentinsko božjo pot v Lujanu.
Drugi največji obisk je bil- prisotnost na naši osrednji prereditvi Slovenskem dnevu, kjer je tudi pozdravil zbrane rojake. Srečal se je z razširjenim Medorganizacijs-kim svetom, kjer so se mu predstavili voditelji vseh domov in organizacij, nadškof
■KMBMBMSNMMMMSkSMtgN
NOVICE IZ SLOVENIJE
NEKDAJ SMO PISALI...
Brezdomci so našli nov dom v Argentini
JANEZ HLADNIK - „Koledar Svobodne Slovenije 1949"
KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je septembra dosegla 100% razpoložljivost in 99% izkoriščenost, proizvedla pa je 441.876 MWh električne energije. Koncentracija radioaktivnosti v odpadnih vodah je bila pred izpustom v Savo v dovoljenih mejah za pitno vodo, koncentracija radioaktivnosti pa v dovoljenih mejah tudi za zrak. Marca so v NEK uskladiščili 10 sodov srednje radioaktivnih odpadkov. Tako v NEK sedaj skladiščijo 3878 sodov radioaktivnih odpadkov.
LJUBLJANA - Minister za kulturo Jožef Školč je pred Gimnazijo Moste odkril spominsko ploščo ob 20. obletnici prvega nastopa precej dekadentne skupine Pankr-ti. V slovesnem nagovoru je dejal, da je globoko prepričan, da je vsaka originalna pesmica Pankrtov o „bulani Lublani" največja spominska plošča, kar si jih je ta skupina postavila in odkrila. Ob tem je spomnil, da med tistimi, ki so bili takrat na odru, pred mikrofoni političnih diskusij in za okroglimi mizami teoretskih debat, lahko najdemo imena, ki danes soustvarjajo naš vsakdan.
SARAJEVO - Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane je s projektom Vita Tauferja Silence silence silence v Sarajevu odprlo prvi mednarodni gledališki festival MESS '97, ki je potekal do 24. oktobra; na njem bodo nastopile gledališke skupine iz 16 držav s treh celin, ki bodo ponudile več kot 30 predstav. Nastopilo bo tudi Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Norci iz Helma v režiji Zijaha Sokoloviža.
GORENJSKA - Seizmografi Observatorija na Golovcu so v nedeljo, 26. oktobra ob 10,28 zaznali zmeren potresni sunek iz oddaljenosti 34 kilometrov severno od Ljubljane. Epicenter potresa je bil na območju Kamniških Alp, dosegel pa je moč 4. stopnje po EMS lestvici. Njegova lokalna magnituda je bila 3,2 stopnje po Richterju. Potres so čutili prebivalci širšega območja od Jezerskega, Kranja, Stražišča, Nakla do Trzina, Domžal in Ljubljane. Potres je povzročil preplah med tamkajšnjimi prebivalci, o gmotni škodi pa ne poročajo.
HORJUL - Seizmografi observatorija na Golovcu so zaznali zmeren potresni sunek iz oddaljenosti 20 kilometrov zahodno od Ljubljane. Epicenter potresa z lokalno magnitudo 2,7 je bil na področju Horjula, čutili pa so ga tudi prebivalci Vrhnike in okoliških krajev.
LJUBLJANA - Ob 450-letnici rojstva Jurija Dalmatina je Evangeličanska cerkev v Sloveniji pripravila slavnostno akademijo.
LJUBLJANA - Pri policijskem sindikatu Slovenije so ogorčeni zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov slovenske vlade, ki bodo prizadeli že tako nizek standard organov za notranje zadeve. Zato so pre-mieru Drnovšku poslali sedem tisoč kovancev po tolar, kovanec za vsakega policista, da bo, tako je dejal predsednik policijskega sindikata, „lahko krpal luknjo v proračunu". Mimogrede: tisoč kovancev, kolikor so policisti poslali slovenski vladi, je tehtalo skoraj pet kilogramov.
~— ----------
VALENCIA, Španija - Slovenski film Andreja Kešaka Outsider je na 18. mednarodnem festivalu Mostra de Valencia v Španiji v uradni konkurenci 14 filmov prejel Bronasto palmo, tretjo nagrado za najboljši film. Film je tudi slovenski kandidat za tujejezičnega Oskarja, letos pa bo sodeloval še na festivalih v Montpellieru, Ženevi, Cottbusu, Solunu, Mumbaiu (Indija), Kalkuti in Kairu.
LIBELIČE - V Libeličah so pripravili slovesnost ob- 75-letnici priključitve Sloveniji. Libeliče, koroško vas ob Dravi, so s plebiscitom leta 1920 priključili Avstriji, njeni prebivalci, večinoma Slovenci, pa so po dveh letih dosegli vrnitev k matici.
RADENCI - Na tridnevnem 8. festivalu radijskih postaj Slovenije je skupno zmago znova dosegel radio Murski val iz Murske Sobote. Zmagovalec v kategoriji Dnevno-informativna oddaja je Radio Velenje, v kategoriji Intervju Murski val, v kategoriji Kontaktna oddaja Šmarje pri Jelšah, med humoristično-satiričnimi oddajami je zmagal radio Glas Ljubljane, najboljši komentar je imel radio Študent, najboljšo reportažo in najboljšo glasbeno oddajo je imel Murski val, nagrado za samoreklamni spot so prisodili radiu Glas Ljubljane, nagrado za ekonomsko-propa-gandni spot pa radiu Trbovlje.
KOBARID - V Kobaridu je bila ob 80-letnici bitke pri tem kraju spominska prireditev, na kateri je bil slavnostni govornik minister za kulturo Jožef Školč. V omenjeni bitki, imenovani „čudež pri Kobaridu", so v prvi svetovni vojni oktobra 1917 avstrijske in nemške sile, v katerih so bili mobilizirani tudi slovenski vojaki, s silovitim napadom prebile italijansko fronto. Ob tej obletnici je v minulih dneh v Kobaridu potekal tudi mednarodni zgodovinski simpozij, v Kobariškem muzeju pa so postavili razstavo z naslovom Evropski narodi ob Soči.
SLOVENIJA IN ŠPORT
GRADEC -V Gradcu v Avstriji je potekal 15. mednarodni plavalni miting Mc'Donalds Open. Med 300 plavalci iz petih držav so nastopile tudi slovenske reprezentantke in v desetih disciplinah osvojile osem zmag. K temu so dodale še 14 uvrstitev na stopničke. Nekoliko skromnejši je bil moški del, ki je nastopil brez najboljših. Najboljša posameznica mitinga je bila Metka Šparavec, ki je v petih nastopih zabeležila štiri zmage in eno drugo mesto.
MOSKVA - Tan je potekalo prvo svetovno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov za mladince do 16 let. Plesalca Blaž Bezek in Nina Medja sta sta osvojila bronasto medaljo, zaostala sta le za ruskim in ukrajinskim parom.
LJUBLJANA - Planinci v Sloveniji si bodo lahko od sobote, 22. novembra dalje za spremstvo na svojih planinskih pohodih omislili poklicno spremstvo. Takrat bo namreč Združenje gorskih vodnikov Slovenije sprejeto v Mednarodno zvezo združenj gorskih vodnikov. Gorski vodniki (v Sloveniji jih je letos 73), ki so doslej delovali pod okriljem planinskih društev, bodo lahko odslej svoje delo opravljali poklicno, poleg tega pa se bodo lahko včlanili tudi v mednarodne organizacije.
LJUBLJANA - Na mladinskem evropskem prvenstvu judoistk (MEJP 97) v Ljubljani je Urška Žolnir je v finalu kategorije do 61 kilogramov osvojila zlato medaljo. V kategoriji do 66 kilogramov je Raša Sraka osvojila srebrno medaljo, Maja Frece pa je v kategoriji do 72 kilograma zasedla 5. mesto. Slovenska reprezentanca se je uvrstila na peto mesto na lestvici držav.
HOTEL DE INMIGRANTES SE ODPRE
Meseca septembra 1947 dobimo obvestilo: z ladjo Tucuman pride 33 naših. O, Ti moj Bog, kaj pa sedaj! Kam bomo z njimi, tako sva skrbela z g. Košičkom. Pa kot vselej v odločilnem trenutku, tako je božja Previdnost tudi tedaj poskrbela.
Izgubil sem ves dan s praznimi potmi. Iskal sem opore pri vseh znanih veljavnih možeh, toda nihče ni imel tiste veljave, da bi mi mogel zagotoviti prostor za 33 brezdomcev.
Zadnje upanje je bil g. Ferrari Zamu-dio, tajnik komiteja za sprejem inmigran-tov. Ugodil je moji prošnji, da bi Slovenci smeli prve dni po prihodu v Argentino uživati ugodnosti inmigrantskega hotela. Čez to hišo nekateri radi pogodrnjajo, pa so vendar neprecenljive usluge, ki so jih doslej dobili tisoči slovenskih beguncev, ki so tam dobili za prve tedne stanovanje, hrano, dokumente in mnogi tudi delo.
Takoj po začetku 7. redne seje državnega zbora 19. novembra je v imenu poslanske skupine SDS Ivo Hvalica podal proceduralni predlog, da naj se v skladu s 85. členom ustave začne 16. izredna seja o resoluciji in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima, ki jo je zahtevala četrtina poslancev DZ. Ker predsedujoči Andrej Gerenčer njihovemu predlogu ni ugodil, so poslanci SKD in SDS zapustili dvorano.
Vodji obeh poslanskih skupin Miroslav Mozetič in Ivo Hvalica, sta med rednim zasedanjem državnega zbora uradno objavila, da bodo poslanci teh dveh poslanskih skupin obstruirali nadaljnje delo
SLS se ne pridružuje
Predsednika SDS in SKD Janez Janša in Lojze Peterle sta sporočila, da stranki zbirata podpise 30 poslancev v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima.
V ta namen sta prvaka opozicijskih strank 19. novembra, povabila tudi predsednika DZ Janeza Podobnika, vodjo poslanske skupine SLS Franca Zagožna ter njune poslanske kolege, da podpišejo zahtevo za razpis referenduma. „Člani vodstva SLS in tudi vidva osebno sta v zadnjih dneh večkrat javno podprla predlog lustracijske zakonodaje," je med drugim zapisano v vabilu, kateremu je priložen tudi osnutek referendumske zahteve s prošnjo, da predstavniki SLS sporočijo morebitne popravke besedila, ki so jih v SDS in SKD pripravljeni upoštevati.
Temu vabilu se ni odzval noben poslanec Slovenske ljudske stranke niti osebno vabljena Janez Podobnik ter vodja poslanske skupine Franc Zagožen.
Zalo bosta opozicijski stranki po vsej verjetnosti začeli postopek za zbiranje 40.000 podpisov volilk in volilcev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma na temo lustracijske zakonodaje.
Med tem je pa tudi Peronova vlada od besed začela prehajati na dejanja. Oblast je sicer odklanjala prevzem prevoza naših beguncev, pač pa nam je nudila zaposlitev. Tako je od prve skupine, ki je bila znatnejša (ladja Tucuman), zaprosil minister de Obras Publicas nekaj delavcev za Ezeizo. Fantje so napravili odličen vtis, ker so bili disciplinirani in pridni za delo, kar je odprlo pot nadaljnim, tako da so naslednji prišleci našli že pripravljene službe, v kolikor so bili samci.
Vse do novembra 1947 sva nosila odgovornost za vse z g. Košičkom. Tedaj je začel delovati Klub slovenskih beguncev, sestavljen že v oktobru, katerega tajniške posle je prevzel g. Anton Skubic, gdč Petelinova pa je prevzela skrb za ženski del problemov. Toliko je bilo vsakršnih potov in pisarij, da je nujno bilo treba človeka, ki naj bi se samo temu delu posvetil.
DZ, dokler ne bo na vrsti obravnava lustracijskega zakona. Opozoril je, da se par-lamentarni manjšini ne dovoljuje izvajati elementarnih parlamentarnih dolžnosti in da je nerazumljivo, da skuša parlamentarna večina na ta način izigrati parlamentarno manjšino.
Predsednika SDS in SKD Janez Janša in Lojze Peterle sta na skupni novinarski konferenci pojasnila odločitev obeh opozicijskih strank za obstrukcijo parlamentarnega dela. Poudarila sta, da je bila s tem opoziciji odvzeta še ena od ustavnih in poslovniških pravic, prek katerih lahko opozarjajo na morebitne nepravilnosti izvr-šilne oblasti in izvajajo svojo zakonodajno iniciativo.
Lojze Peterle je med drugim opozoril, da se je ob zapletih s sklicevanjem izrednega zasedanja doslej prvič v parlamentarni praksi zgodilo, da je predsednik državnega zbora predlagatelje postavil pred izvršeno dejstvo in z njimi ni sklical posebnega sestanka, temveč je to storil šele po sprejeti odločitvi, ko se ni dalo spremeniti ničesar več.
Da delo državnega zbora ne bo trpelo, sta ostala pri proračunski debati v dvorani samo Rejc in Hvalica, drugi poslanci pa čakajo, da pride na vrsto seja, ki jo je sklical Podobnik za sredo.
NOVICE S TRŽAŠKE
OB 250-LETNICI ROJSTVA barona Žige Zoisa je bila v Kulturnem domu v Trstu proslava. Priredil jo je ’slovenski tržaški trgovski zavod, ki nosi ime po Zoisu. Slavnostni govornik, slavist prof-Jože Faganel, je orisal Zoisov pomen pri pospeševanju gospodarskega, zlasti po kulturnega in literarnega razvoja pri Slovencih. Pri tem je kritično dodal, da bi si morali izprašati vest, kaj smo se od Zoisa naučili kot Slovenci v matici in tudi kot Slovenci v zamejstvu ter česa smo se pripravljeni naučiti od Zoisa kot institucije in država. Slavnostno akademijo, na kateri je bilo navzočih več uglednih gostov, so oblikovali nekdanji dijaki trgovskega zavoda Zois.
Zbral in uredil Lojze Rezel)
Obstrukcija poslancev
SDS in SKD
v Davči
Osebm	e novice I
	
+ Stanislav Buda
SLOVENCI V ARGENTINI
Srednješolci, ki so letos potovali v matično domovino, so v nedeljo 9. novembra pripravili razgovor o svojih doživetjih. Najprej je voditeljica skupine Angelca Bajda podala uvodne besede in poudarila, da hvala Bogu je ves program iztekel v najlepšem sožitju in se srečno vrnili domov.
Nato so mladi začeli pripovedovati vsakdanje izkušnje in podrobnosti obiskov. Zato je vsak prevzel določen dan počitnic ter simpatično in v zelo dobri slovenščini razlagal o določenem kraju.
Poročilo o potovanju so napisali sami ■n ga objavljamo spodaj.
V dvorani so pripravili majhno razstavo s spominčki, fotografijami, knjigami in hirističnimi prospekti.
Med zanimivim pogovorom so zapeli več novih pesmi, ki so se jih -naučili v
Sloveniji. Zadnjo pesem so posebno zapeli v zahvalo inž. Jožetu Šmonu, Mihi Bajdi, predsedniku Društva Davorinu Hirscheg-gerju in Tončki šmon, ki so posredovali in pomagali, da so se uresničile te sanje, ter jih obdarili z narodnimi spominčki.
Moramo omeniti še besede ge. Majde Ocvirk, ki je prve dni spremljala skupino abiturientov. Rekla je: „Dolžna sem pohvaliti naše mlade za odlično vedenje ves čas ter za priznanja in čestitk polne predstave povsod, kjer so bili; kakor 'tudi za obvladanje slovenskega jezika, na kar smo lahko ponosni".
Končno so se absolventi zahvalili voditeljici Angelci Bajda za spremstvo in izredno harmonično sožitje.
Videokaseta o neizbrisnih trenutkih potovanja je zaključila program.
T. Š.
28. julija. Prišel je pričakovani dan našega odhoda! Odleteli smo proti Evropi. Predno smo prišli v našo prelepo Sloveni-1°/ smo nekaj dni bili v Rimu. Spoznali smo lepe kraje kot Kolizej, Fontana di Trevi, Foro in Panteon, zelo poznane zaradi njihove zgodovine. Bili smo tudi v Vatikanu pri papežu, ki je imel kot vsako Sredo avdienco, pri kateri smo bili tudi mi navzoči!!! To nas je zelo -veselilo!
Iz Rima smo z vlakom prišli Benetke. Tam smo se sprehodili po tem lepem mestu in spoznali cerkev in trg sv. Marka. 2 veseljem smo pričakovali prihod v Slovenijo.
Ko je vlak šel čez mejo, smo bili tako ganjeni, da smo v Sežani (prvo slovensko mesto čez mejo) s slovensko in argentnsko Zastavo zapeli slovensko himno. Od takrat naprej pa do Ljubljane smo prepevali vse znane slovenske pesmi. Vse je bilo tako lePo, da so nam zmanjkale oči za vso to
krasoto.
Pred programom, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, smo hili nekaj dni pri sorodnikih, tako kot pred °dhodom v Mendozo.
Začeli smo program s predstavitvijo skupine. Poleg naše je bila še skupina rnladih iz Clevelanda iz Severne Amerike. ^ajprej smo obiskali nadškofa in metropola Franca Rodeta. Obiskali smo tudi Ljubljano in okolico. Končno smo prišli v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu, kjer smo Prenočevali en teden.
> V tem tednu smo se sprehodili po ra-Zlllh krajih. Ko smo bili na Gorenjskem, spoznali Kranjsko goro, Vintgar, Kranj, Bled, Brezje, izvir Soče. Tudi Bovško dolino, Tolmin in Kobarid. Ko smo bili na Primorskem, v Kopru, smo obiskali fkofa Metoda Piriha, ki nas je pred leti lrmal; sprehodili smo se po slovenski obali in se kopali v Izoli, šli smo’tudi na Stajersko: Trojane, Celje, Teharje, Ptujska |0ra, Maribor, kjer smo prenočili, Krško in j-ateške Toplice. Zelo emotiven je bil dan, 0 smo si ogledali Kočevski rog in molili Za naše drage. Tisti dan smo bili tudi na Urjaku, v Mozelju in Žužemberku.
Naslednji teden je bil namenjen pro-8ramu v naravi. Naredili smo ga v sprem-stvu slovenskih skavtov, v Davčah. Vsak an smo imeli natrpan program. Hodili J*0 po kmetijah in hribih. Šli smo na Rakovec v spremstvu gospoda Urbanije in j'3 Porezen. šli smo tudi v Sorico, na Gro-arjevo domačijo in v Železnike. En dan ^am je podal duhovne misli gospod Rihar. e“ko smo se zabavali s petjem in igrami.
Zaključni dan programa je bil v nede-)°> 20. julija, v Zavodu sv. Stanislava. Ma-
šo je daroval nadškof Alojzij Šuštar. Potem je bilo srečanje s skupinami, ki bi za nami začele program. Bile so iz Buenos Airesa, iz Clevelanda in iz Kanade. Z njimi smo pred kosilom imeli skupno igro. Kulturni program se je začel popoldne. Na njem je vsaka skupina predstavila svoj prizor. S tem se je zaključil naš program, ki so nam ga pripravili. Odšli smo k sorodnikom.
Zahvaljujemo se staršem, profesorjem, ■prijateljem, Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu, veleposlaništvu v Argentini in vsem drugim, ki so pripomogli, da bi mi lahko uresničili tako zaželeno spoznanje domovine naših staršev. Nikoli ne bomo pozabili na tako lepe trenutke!
Slovenski maturantje tečaja za srednješolce iz Mendoze
V imenu skupine dvanajstih Urška Šmon	Magdalena	Grintal
Skupina deklet iz Mendoze v Sloveniji
Med predstavo
Krst: V cerkvi Marije Pomagaj je v soboto, 22. novembra, krstil nadškof dr. Franc Rode Karolino Andrejo Rezelj, hčerko Marka Rezlja in Rezke roj. Rovan. Botra sta Marjan Žerovnik in ga. Monika Keršič Rovan. Čestitamo!
Poroka: Dne 22. novembra 1997 sta se poročila med mašo v župnijski cerkvi Kar-melske Matere božje v Villa Boschu Monika Verbič ter Aleksander Leber. Za priče so bili njuni starši Gregor Verbič in Jelka roj. Potočnik ter Raimund Leber in Frieda roj. Schvvendemvein. Poročni obred je opravil župnik iz San Martina Franc Šenk ob somaševanju in asistenci salezijanca Jureta Langusa. Čestitamo!
Smrti: Umrli so V San Justu Cilka Grum roj. Cestnik (50) in Tone Puntar (74), v Sloveniji Franc Petek in v Avstriji Tilka Štefe (76).
Naj počivajo v miru!
V Dobrodelni sklad odseka Zveze mater in žena Slomškov dom je ga. Rotovnik-Prijatelj darovala $ 100.-
Vsakokrat, ko po letalski pošti prejmem nekaj Svobodnih Slovenij, jih takoj z užitkom preberem, saj črpam iz njih vedno zanimive novice, pogosto o prijateljih, s katerimi sem delil usodo begunca v taboriščih Servigliano in Senigallia v Italiji. V zadnji številki Stvobodne Slovenije z dne 30. oktobra me je močno prizadela vest o smrti domobranskega nadporočnika Stanislava Bude. Prizadelo me je še posebno zato, ker je bil gospod Buda moj poveljnik. Poveljeval je namreč 114. četi, ki je postala pozneje del V. Velikolaškega udarnega bataljona. Kot njegov podčastnik v III. vodu sem se udeleževal uspešnih vojnih napadov proti dejanskim zločincem slovenskega naroda. Ena najbolj uspešnih akcij je bila na Belo nedeljo 1944, to je na dan „žegnanja" v Gregorski fari. Napadli smo Levstikovo brigado v moji rojstni vasi Hudi Konec, kjer se je nahajalo poveljstvo že omenjene brigade. Takrat sem vodil izvidnico in poveljnik Buda mi je posodil svojo brzostrelko. Napadli smo iznenadeno, ob
a 1	*	mm	mm	mmm
Koncert v
6.30 zjutraj, in ujeli 32 ljudi. V bitki jih je precej padlo. Tudi napad na komando mesta Velike Lašče v Mačkovcu, junija 1944, je bil izreno uspešen. Tudi tokrat nas je vodil poveljnik Buda. Še in še bi lahko našteval njegove pogumne vojaške akcije. Fantje smo ga imeli radi. Bil je velik Slovenec in že takrat nam je govoril: „Borimo se proti komunizmu, toda istočasno ustvarjamo svobodno slovensko državo".
Dragi poveljnik Buda!
Rad bi položil na Tvoj grob venec z domobranskim grbom in slovensko zastavo. Tvoje življensko delo in Tvoja smrt naj bosta nam, še živečim slovenskim domobrancem, nova spodbuda, da storimo vse in to pospešeno, da se slovenskemu narodu vrnejo duhovne, moralne in narodne vrednote, za katere si se Ti in mi s Tabo borili.
Gospe Anici, hčerki Lidiji ter sinovoma Marjanu in Petru izrekam svoje občuteno sožalje.
Vinko Levstik, Gorica - Italija
San Justu
V soboto, 25. oktobra proti večeru je muhasto pomladno vreme grozilo s hudo nevihto. Z vseh koncev obzorja so se valili težki oblaki. Vseeno sem se odločil za dve-urno vožnjo proti San Justo, zakaj Mladinski pevski zbor je imel napovedan celovečerni koncert in je obljubljal tudi novosti.
Huda ura je šla končno mimo in ne-mesto grmenja smo bili deležni naliva čudovite harmonije iz mladih grl san-huških slavčkov.
V prvem delu programa so bili skladatelji Gallus, Bruckner, Brahms, pa Adamič, Simoniti, Hubad in Vremšak.
Drugi del je bil posvečen argentinskim avtorjem: Damian Sanchez, Felipe Boero, candombe v priredbi Rosaenz-a in končno kreolska maša - Misa criolla - Ariela Rami-
rez-a, in sicer Kyrie, Gloria, Credo in Agnus Dei, zloženi v tipičnih ritmih in slogih argentinske folklore.
Pri maši so peli kot solisti Marcelo in Pavel Brula ter Andrej Grilj. Klavir-orgle je igral Ivan Vombergar, charango Franci Grilj, kitaro Anči Puntar, tolkala Patricia Grilj in Marta Selan. Zbor je dirigirala -zelo energično - Andrejka Selan Vombergar, sceno pa je zamislil in izvedel Tone Oblak (kdo drugi?).
Kaj bi mogli reči o zboru pohvalnega, kar ne bi bilo že izrečeno? O zboru, ki je s tem koncertom samo potrdil svojo umetniško veljavo.
Sanhuški mladinci pojejo lahkotno, kakor igraje, sproščeno, spontano, kakor privre pesem iz srca. Disciplina (vaje!) pa zlije glasove v čudovito ubranost, v harmonijo, ki utripa po istem taktu. Tudi kadar se‘zbor podstopi zahtevnih skladb, jih podaja naravno, z lahkoto. Pozna se jim tudi vokalna tehnika. Zbor poznamo že kar nekaj let v isti zasedbi: mladi čutijo, da v njem osebno pridobijo več kot kar zanj žrtvujejo. To je čudež kakovosti, ki vse obogati, česar se dotakne.
Naj Mladinski P.Z.S.J. še dolgo in pogosto bogati, ne samo svoje člane in san-huško srenjo, ampak vso našo skupnost!
Vir
MALI OGLASI
I ATA
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 11265
Letalske karte, rezerva ' hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 22 B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Mor6n Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438: Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure,
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Šolska kolonija
v domu dr. Hanželiča bo od 27.12.97 do 11.1.98.
Cena koloniji je $ 330.-
Prosimo, da otroke čim preje prijavite. Pri prijavi je treba povedati otrokovo starost in številko dokumenta.
Prijave sprejema pisarna Zedinjene Slovenije, št. telefona 636-0841.
ROZMANOV DOM
VABI NA SREČANJE, KI BO V NEDELJO, 7. DECEMBRA 1997
* ob 11,30 sv. maša za pokojne Sane: Staneta Buda, Stanka Stanteta in Naceta Glinška in za vse pokojne podpornike Rožmanovega doma;
* ob 13.00 Skupno kosilo (pribor prinesite s seboj!)
* Srečolov
Podprimo Rožmanov dom!
VARČEVANJE ZA BODOČNOST
Da bo vaš denar varno naložen za našo bodočnost, ga donosno vložite v SLOGI. Obiščite in kličite nas:
656-6565
SDO
ZVEZNI MLADINSKI DAN
na PRISTAVI
SFZ
8.30 11,15
11.30 1Ž,30 19,00
v nedeljo, 30. novembra
začetek tekmovanj dviganje zastav sveta maša kosilo
kulturni program
Nato prosta zabava!
Vsi lepfi i-Abljeni!
Slovenska kulturna akcija in Slovensko-latinskoameriška trgovska zbornica
vabita na predavanje, ki ga bo imel mednarodno priznani ekonomist
dr. Andrej Bajuk
pod naslovom
^Preobrazba slovenskega gospodarstva
v soboto 29. novembra 1997 ob 20. uri v Slovenski hiši
//
Obvestilo
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča vse slovenske rojake, da se bo preselilo v nove prostore, v katerih bo začelo poslovati v ponedeljek, 1. decembra 1997, in bo uradovalo ob istih urah kot doslej, to je v ponedeljek in sredo od 10. do 13. in od 14. do 16.
Novi naslov je:
Suipacha 1380; 3. nadstropje (1011) Buenos Aires Telefon: 393-2039 / 393-2067 Fax: 326-0259 Konzularna pisarna: 393-5137
Buenos Aires, 24. novembra 1997
Veleposlaništvo Republike Slovenije
TISKARNA VILKO
na elektronski pošti
Sporočila, naročila ali proračune lahko pošljete na naslov
vilko@ciudad.com.ar
ODKRILI NASAD S 30.000 SADIKAMI KONOPLJE
Novomeški kriminalisti so v kraju Ra-tež odkrili nasad z več kot 30.000 sadikami indijske konoplje, ki so bile visoke do 250 centimetrov. Analiza v Centru za krimina-listično-tehnične preiskave MNZ je pokazala, da rastline vsebujejo psihoaktivno substanco THC, kar najdeno konopljo po predpisih uvršča med droge. Kriminalisti so lastnika nasada ovadili pristojnemu tožilcu. Sadike so policisti „poželi", preiskovalni sodnik pa je izdal odredbo za njihovo uničenje.
BLIŽE ZOI 2006
Referenduma 5. oktobra o kandidaturi mesta Celovec oz. Koroške za Zimske olimpijske igre skupno s Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo se je udeležilo nad 32,5 odstotka od skupno 414.000 volivnih upravičencev in pritrdilno odgovorilo nad 81,16 odstotka. Rezultat je presegel vsa
pričakovanja in tudi napovedi javnomnenjskih anket. S tem se možnosti, znatno povečale. Generalni sekretar slovenskega dela promocijskega komiteja za ZOI 2006 Vojteh Budinek je dejal, da je zelo zadovoljen z uspehom koroškega referenduma in da bo zdaj naloga Slovenije, da se temeljito pripravi na obisk tehnične komisije OOC.
Predsedniki zbornic so v Vidmu (Italija) tudi podprli prizadevanja Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije za organizacijo zimskih olimpijskih iger 2006.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 '<]> - (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefonu: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion Na 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Na 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre" J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina E-mail: vilko@ciudad.conuir
OBVESTILA
PETEK, 28. novembra:
Koncert Domžalskega komornega zbora ob 20.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 29. novembra:
V Carapachayu koncert Domžalskega komornega zbora ob 20. uri.
Ob 12.00 uri pričetek kopalne sezone v letovišču SLOGA z blagoslovitvijo vode-Predavanje dr. Andreja Bajuka: „Pre' obrazba slovenskega gospodarstva", ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. novembra:
Zvezni mladinski dan na Pristavi. SREDA, 3. decembra:
Občni zbor Zveze slovenskih mater U1 žena v Slovenski hiši.
NEDELJA, 7. decembra:
Zaključek šole v Carapachayu ob 19-uri, nato prihod šv. Miklavža.
Srečanje v Rožmanovem domu ob 11.30
Posvetitev mladine Brezmadežni
Na njen praznik, 8. decembra, se bomo dekleta in fantje med sveto mašo ob 9,30 v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo bo daroval inšpektor slovenskih salezijancev mag. Stanislav Hočevar, posvetili Brezmadežni.
Vsa dekleta in fantje toplo vabljeni!
t
Po kratki bolezni je 11. novembra odšel v večnost naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Ignacij Glinšek
Zahvaljujemo se sestri Lavrenciji za pomoč v njegovi bolezni, g. Jožetu Bokaliču CM za mašo in vodstvo pogreba, g. Jakobu Barletu CM in g. Mirku Grbcu za somaševanje, prelatu Jožetu škerbcu, g. Janezu Petku, msgr. Jožetu Guštinu za molitve ob krsti; hvala tudi vsem, ki so ga prišli kropit in spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija
hčeri Mari in mož Peter ter Kati
sinova Vinko in žena Nora ter Janko in žena Marija
vnuki: Simon, David, Ignacij, Veronika, Laura, Dani,
Yesica, Viktorija in Yamila
sestri Julij in Stefi
in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Nizozemska, Slovenija
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!